TRST, četrtek 16. julija 1959 Leto XV. . Št. 168 (4322) PRIMORSKI DNEVNIK ('ena 30 lir Tel.: Ir*l 94.638. 93-808, 37-338 <;..ri«a 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Tel : ot- MONTECCHl it. *, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Počrni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 tir, letno 1000 lir- OGLasov I ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico >11. - Tel. 33-82 - OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. - Tel. 37-338 - . CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 d m - Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din - Poštni tekoči račun: Zaloznsiv« >________ Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva Ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani boo-iu/.i-s/s Konferenca štirih zunanjih ministrov v Ženevi Couve de Murville in Andrej Gromiko Postavljata drug drugemu vprašanja Gromiko razlaga svoje predloge od 19. junija ter vztraja pri tem, naj Nemci sami odločijo o svoji prihodnosti - Današnjo sejo ho vodil Selwyn Lloyd, ki bo še prej na kosilu gost Gromika - Von Brentanova tiskovna konferenca vnanjih •’ 15’ — Druga plenarna seja konference zu-rr Palači ministrov v Ženevi se je pričela ob 16.01 v iriitH t narod°v. Seji je predsedoval francoski zunanji Šetievn <“'ouve de Murville, ki se je vrnil iz Pariza v ve ,Jnal° Pred 15- uro s seje francoske vlade. Cou-LSlovi] • urvil‘le je bil tudi prvi govornik na seji. Na-:,\'Dra;.J’e na Gromika vrsto fttedloS1 ,glede sovietske?a ? imenovanje vse-e ortkomisije. Gromiko pogovoril tako. da. ie tu- -tak°’ da je tU' Sledi Sarri Postavil nekaj vpra- ® zahodnega stališča. Ao&iJ-K končala ob 17-57: - «J.a bo jutri ob 15.30. ’sla se .Pozneje Podrobi so se zvedele nadalj- nje S« 'bosti o poteku da-s®je. Francoski zuna- ' ;eJe i»7r Couve de Murvil-H od io i da sovjetski predli (taj j,: Junija, po katerem II* erlina Se povezali vprašanji betnšt pa ustanovitve vse-d ™m>sije ni take na-rporaziiw,- . °lajšal sklenitev o. da ni take na- Tazum olajšal sklenitev Wniste„ a' Nato je francoski bili. POsto,,;! J..- ______ Pji: . biiitu eno Postavil dve vpraša-' vzrokih, ki so Gro- dl 2aPletel a ’ 'le pogaja-'1'P sovjeti ’ j1')180 ° dejstvu, Povezldelegacija s tem, ;k«Vse P°stavfja ! pr°blema- z0; e razor a dnevni red ave o celoti nemške- ga problema, ki s0 bile doslej brez koristi. Vprašanje, ki jih je postavil Couve de Murville, so povzročila dokaj živahno izmenjavo gledišč. Gromiko, ki je govoril za francoskim ministrom, je dejal, da ima tudi on nekaj vprašanj. Dejal je, da je svoj-čas predložil načrt, o katerem ni bilo nobenega odgovora. Nato je Gromiko vprašal, če so zahodne velesile sporazumne, da se obe Nemčiji lotita dela za rešitev nemškega vprašanja. Tedaj je Christian Herter dejal, da bi bilo potrebno, da Gromiko odgovori na vprašanja francoskega ministra. Seveda je Gromiko nato odgovoril na podoben način, namreč z zahtevo, da odgovori rancoski minister na njegova vprašanja. Končno se je oglasil Selwyn Lloyd, ki je izjavil, da ne razume obnašanja Gromtka. Po- stavili smo, je rekel, vprašanja, ki se tičejo predmeta, in vedeti moramo, ali Gromiko vztraja pri tem, da se govori o nemškem vprašanju v njegovi celoti. Sovjetski zunanji minister Gromiko je tedaj začel razlago svojih predlogov od 19. junija. Ponovno se je oglasil Couve de Murville trdeč, da je bil po njegovem mnenju Gromiko tisti, ki je postavil vprašanje vsenemške komisije, od koder se je potem vprašanje razširilo na celoto nemškega problema. ■Vemo, da zahodne velesile ne gledajo problema tako, kakor ga gledamo mi, je dejal Gromiko. Zakaj ne bi torej pustili, naj Nemci sami odločijo o svoji prihodnosti*. Tedaj se je spet oglasil Sel-wyn Lloyd, ki je poudaril, da nameravajo zahodne velesile ustvariti take pogoje, ki bodo dopustile da pride v Nemčiji do svobodnih volitev, -če je zahodnim velesilam toliko do takšnih volitev, je odgovoril Gromiko, zakaj ne bi potem pustili Nemcem naloge, da odločijo o teh volitvah*. Francoski zunanji minister je tedaj izjavil, da razvoj raz- ; Uir>*tM*o llvrn-r Vtufcei UrumlLu >/» »* ■S. Sl W ...... iMwyn U«*d I O »v* tle Moumtf* w •••■■intiiiiittiiiiMiiiMiiHiMMtiiiiiiiHiiiiitiiiHimiiiHiiiiiiiiiiMiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiHHiiimiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimi Vsenhower nima namena ^Porabiti zakona Taft-Hartley V stavki je okrog pol milijona ameriških kovinarskih delavcev Brez priznanja pravic zahodnih velesil v Berlinu za Eisenhovverja ne more biti govora o vrhunski konferenci prave potrjuje njegovo mnenje, da se ministri oddaljujejo od bistvenega predmeta razprave, namreč od sporazuma glede Berlina. Tudi ameriški državni tajnik je dejal, da je treba pričeti zopet od točke do točke razpravljati o rešitvi berlinskega vprašanja. To je brez dvoma potrebno, je dejal Gromiko, toda potrebno je tudi, da veste, da je to vprašanje povezano z vprašanjem u-stanovitve vsenemške komisije. Neki britanski predstavnik je danes zvečer izjavil, da so zahodni ministri zavrnili sovjetski predlog za imenovanje vsenemške komisije v zvezi s kakršnim koli začasnim sporazumom glede Berlina. Dostavil je, da se danes ni razpravljalo o skrčenih sejah, ki bi se jih udeleževali samo štirje ministri. Povedal je tudi, da bo jutri Lloyd za kosilo gost Gromika. Ameriški glasnik Berding je dejal, da so se zahodni ministri trudili, da bi pripravili Gromika do tega, da bi ločil svoje predloge, tako da bi bilo mogoče lotiti se berlinskega vprašanja. Današnji ameriški tisk ne piše posebno spodbudno o ženevski konferenci Uvodnik v listu «New York Times« ima naslov «Slab začetek v Ženevi«. List piše, da skuša Gromiko zahodnim velesilam nastaviti past, da bi se obvezale z kakim nedoločnim začasnim sporazumom, ki bi ga potem lahko Sovjeti tako kot jaltski in potsdamski sporazum razlagali, kakor bi jim bolje kazalo. «New York He-rald Tribune« pa piše, da hoče Hruščev zavestno ustvarjati neugodno atmosfero, tako da bi na Zahodu prevladala ideja o potrebnosti vrhunske konference, če že zaradi drugega ne, vsaj zaradi premika z mrtve točke. Ce pa je tako, piše list, tedai Hruščev tvega, da onemogoči kakršno koli pogajanje, tako na vrhuncu kakor kako drugače. V poročilu iz Ženeve pa pravi sovjetska agencija Tass, da v ponedeljkovem govoru ameriškega državnega tajnika Herterja ni niti ene same besede, o kateri bi se moglo misliti, da je ameriška delegacija naredila tudi en sam korak naprej po poti k sporazumu na osnovi, ki bi bila za obe strani sprejemljiva. Francoski in britanski minister sta izrazila svojo solidarnost s Herterjem. Očitno tudi ta dva nista bolj plodno izkoristila možnosti za premislek, ki jo je nudila prekinitev konference. Edina točka, ki je vredna pozornosti v govorih zahodnih predstavnikov, je izjava Selwyna Lloy-da, po kateri je mogoče pretresti vprašanja od točke do točke, ne da bi se vzel za podlago kakršen koli dokument. Zahodnonemški zunanji minister von Brentano je imel tiskovno konferenco, na kateri je zanikal, da bi bila Zahodna Nemčija izolirana zaradi novih predlogov, ki jih je Posadka s «Sa!ly» prispela v Trst REKA, 15. — Trinajstčlan-ska posadka ladje «Sally», ki se je potopila včeraj popoldne 20 milj južno od Lošinja, je prispela danes zjutraj na Reko. Italijanske mornarje je pri >toku Premuda sprejel jugoslovanski remorker «Pom grad« in jih pripeljal na Reko TRST, 15. — Danes so prispeli v Trst člani posadke ladje «Sally». Prispeli so na naše ozemlje čez blok pri Pesku in takoj odšli vsak k svoji družini. i| i Podpisan sporazum med FLRJ in Italijo o posebnih dobavah RIM, 15. — Danes je bil v Rimu podpisan jugoslovansko-italijanski sporazum o posebnih dobavah. Na osnovi tega sporazuma bodo italijanska podjetja dobavila jugoslovanskim podjetjem do konca leta 1961 blaga na kredit v vrednosti 50 milijonov dolarjev. Sporazum sta podpisala direktor Jugoslovanske investicijske banke Ranko Rundo in italijanski opolnomočeni minister Tommaso Notarangeli. Sporazum o posebnih dobavah kreditov v višini 50 milijonov dolarjev, ki omogoča široko udeležbo italijanske industrije v izvajanju jugoslovanskega industrijskega programa bo prispeval k še večji povezavi gospodarstva obeh držav. Istočasno je bil v Rimu obnovljen tudi sporazum o finančnem sodelovanju jugoslovanske investicijske banke in italijanskega inštituta za srednjeročno finansiranje (IMI). Sporazum olajšuje finansiranje poslov na kredit italijanskih izvoznikov v Jugoslavijo. ## --------------- Ustoličen «senat francoske skupnosti» PARIZ, 15. — Danes je predsednik de Gaulle Ustoličil {(senat skupnosti«, ki zajema ^predstavnike Francije in pre-komorekih držav, ki so ob u-stanovnem referendumu septembra 1958 glasovale z «da». Po procesu proti bivšim beneškim partizanom v Florenci - -> ----------------------------- Le sklep o popolni oprostitvi lahko da popolno zadoščenje V nekaterih vzhodnih državah zanikajo tudi letošnji uspeh jugoslovanskega kmetijstva (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Jugoslavija je z velikim negodovanjem spremljala proces bivšim beneškim partizanom v Florenm. Jugoslovanska vlada je že za časa priprav za proces in tudi pozneje ,večjčrat opozarjala nič škodljive pčsle-dice procesa, ki je v direktnem -nasprotju z določili mirovne pogodbe. Ped pritiskom močnih dokazov obrambe in številnih prič, ugotavlja nocojšnja ((Politika«, sodišče v Florenci ni moglo končati procesa tako, kot je bilo zamišljeno, kajti vse nelogične in neutemeljene obtožbe javnega tožilca v Florenci so se razbile ob nepobitnem dejstvu, da so se obtoženci borili za osvoboditev Italije od nemškega okupatorja. Z odlokom o pomilostitvi je bil spravljen z dnevnega reda proces, s katerim se italijansko pravosodje ni meglo ponašati, toda s tem ni dano popolno zadoščenje b' i cškim partizanom. Popolno moralno zadoščenje obtoženim, zgkljpčuje dBolitik«*, da la J.o samo Jgklep sodiSžfa o popolni oprostitvi ne glede na ipomiloctite\, in to o .opno-, st i tv i »rjs^de«,;; ki |e jim pri- piše lahko samo kot zasluga — kot borba za osvoboditev Italije. V jugoslovanski žitnici Vojvodini se je kenčala žetev italijanske vrste pšenice. Te dni bodo poželi tudi ostale površine, ki so bile zasejane z domačimi vrstami. Računajo, da bo pridelek italijanske pšenice, s katero je bilo zasejano 125.000 hektarov, dosegel • najmanj 50.000 vagonov. V večini okrajev so tržni presežki dva do trikrat večji kot lani. Nad 400 večjih kmetijskih posestev Vojvodine je zabeležilo pridelek, ki so ga pred leti smatrali za rekorden. Povprečen pridelek pšenice se giblje od 50 do 55 q na ha. O tem uspehu jugoslovanskega kmetijstva so poročali številni ugledni svetovni listi. Tako je te dni zahodnonemški list *Neue Rheinzeitung* ugotovil, da vladajo v jugoslovan. skem kmetijstvu socialistični odnosi, da je jugoslovansko kmetijstvo letos s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi in z razvojem nagrajevalnega tekmovanja med kmetovalci doseglo rekordno leto. K temu so prispevale tudi velike investicije za kmetijstvo, ki so ttHitiiiiitiiiMiiiiHiiiiimiiiimiiiimmiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiimiimimiiiiiimumimiuiu murnu mi mmiiiiiihhiuumimmim iiimiiiiiiii ihihi imiiumiii V senatu odobren prora za trgovsko mornarico in za delo ............... 1 ■! ■*»■■■■■■■ -.............. ■ El ......................... V poslanski zbornici so bili z glasovanjem sprejeti štirje zakonski načrti, od katerih se dva nanašata na sporazume z Jugoslavijo Fanfanijev članek o vprašanjih italijanskih univerz (Od našega dopisnika) RIM, 15. — V senatu je danes za zaključek razprave o proračunu mimsti stva za delo govoril minister Zaccagnitii. Dej?' je, da predstavlja problem brezposelnosti in njegova rešitev osrednji nagib vsega njegovega dela. Zaccagnini je" zagotovil, da bo država plačala vse, kar dolguje za fond za izenačenje pokojnin in podoono. Zavrnil je trditve levičar- da to pomeni, da se je mini-1 vallettija z visokimi hrvaški skih senatorjev, da je krmilo sedanje vlade v rokah socialne reakcije. Nato je izrekel pohvalo na račun Segnija, dodal pa je, da se vlada ne presoja po etiketah, temveč po dejanjih. Našteval je primere, ko so se razni spori zadovoljivo rešili s posredovanjem ministrstva za delo, obžaloval pa je. da ministrstvo oima potrfbne oblasti, da bi moglo stranke obvezati na posredovanje. Po ministrovem govoru se je oglasil Bitossi CKPI), ki je povedal, zakaj bo njegova skupina glasovala proti proračunu. Grajal je ministra, da se je udeležil kongresa CIS NAL, t. j. fašističnega sindikata. Na popoldanski seji so nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za trgovsko mornarico. Govoril je minister Jervolino, ki je poudaril, da določa zakonski načrt o uporabi državnega posejila, da bo za obnovo-.brodovja v dveh fi- predložila" zahodnim zavezni- na“.čnib letih porabljenih 10 kom. Rekel je. da vsebujeta milijard. Mimst^r je dejal da zamisel o ustanovitvi stalne- v tem troputku m tajio vazno, em da se kratilo in malo demoli- 4 V pf 1 ^Sa?nTON' 15. v 'L. je ČPJ' tiskovni konfe-fT Jt ; tlai sednik Eisenho-4 razumeti, da tf jhli Dr«, 0 Priznanje za- connV;c v zahodnem i % !vzame Slne qua non’ * . rtd«°nferanV pretres vrhun-sldiNt^lja £a- To Priznanje uit fca baDrr, ,np'zogibni mini-NN tainuf 1 da bi l®hko k(i obvez” Herter sprejel Imenu ZDA jgč v *tOv vlad* sestanka Pred- J S°tici, rimarji ie nato energič-iftzavni ’* da. sta on sam iv^binna taJnik popolnoma . , Nu a' d« v nobenem ,|C,ki Pravie ^Prejmeta odpo-jih uln dolžnostim, loS- .e v r?ab°dne velesile N k*-1 t>ejaiVn nemSki P,e‘ Sen ?,rter jej Pa Je tudic da hofi stik*ž d ,sicer vzdržuje Vrstil a?610 hi5o, dovolj ff hsti 0then’jenih v okviru zgo-if, ®t *,, J.akršnn P,°kojev izko-^ \ *a, da Pri'ožnost, ki bi |Vi°di “ ■ A , se izgladi cesta, vrhunski konfe- Priznal, Jlfj'n otekla zelo po- Vv«- poč spodbuden 1 Opisal SHn°St je Eisen-Pl5a> dejstvu, da So- Nafvjeti do tega trenutka niso dali dokaza o resničnem namenu, da bi stopili na pot vzajemnih koncesij, ki bi edine dopuščale resni napredek v smislu, kakor si ga vsi želijo, namreč k ohranitvi miru. Vsekakor, je dostavil Eisenhower, pa nedvomno tudi Sovjeti kot zahodnjaki žele, da se doseže sporazum o nerešenih problemih, ki predstavljajo enega izmed glavnih vzrokov mednarodne napetosti. Zaradi tega zahodnjaki potrpežljivo nada-liujejo svoje poskuse v Ženevi, ne da bi pri tem Izgubljali pogum. Predsednik Eisenhower ie tudi izrekel upanje, da bo podpredsednik Nixon na svojem potovanju v SZ konec tega meseca naletel na enako sodelovanje, na kakršno je naletel v ZDA sovjetski ministrski podpredsednik Frol Kozlov. V zvezi s stavko kovinarjev je predsednik Eisenhower izjavil, da nima namena uporabiti zakona Taft-Hartley. Po njegovem mnenju je treba pustiti, da Se pogajanja med obe ma strinkama razvijajo svobodno in pozdravil je dejstvo, da so delodajalci in delavci I sklenili, da nadaljujejo poga- janja med stavko. Obedve stranki, je dostavil, bosta imeli na razpolago zvezne služnosti za posredovanje. V stavko je stopilo pol milijona ameriških kovinarskih delavcev. Postavili so stavkovne straže pred vrata vseh velikih jeklarn. Domneva se, da se bo ustavilo okrog 90 odstotkov jeklarske proizvodnje. Predsednik sindikata David Mac Donald je sporočil, da se bo danes zopet sestal s pred-stavniici industrije, ki jim bo predložil nove predloge. ((Predvidevam pa, je dejal, da jih bodo zavrnili«. Dokler traja stavka, Mac Donald ne bo prejemal plače, ki mu pripada kot predsedniku sindikata. Tako je bilo sklenjeno pred ka«imi dvajsetimi leti med eno izmed prvih velikih stavk ameriških kovinarjev. Kovinarski sindikat je predložil ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj bi ji načelovala nevtralna osebnost in ki bi proučila položaj, ki je nastal v stavki, ki je paralizirala ameriško jeklarsko industrijo. Ta predlog vsebuje pismo, ki ga je predsednik kovinarskega sindikata poslal predstavnikom industrijcev. ga odbora štirih, v katen bi bili trije zahodnjaki in en Sovjet in ki bi bil zadolžen, da pripravi zedinjenje ter Tm-rovno pogodbo, že nemški noti od 17. novembra 1958 ter 5. januarja 1959. Izrekel se je nato proti zamisli vsenemškega odbora takšnega tipa, kakršnega je sugeriral Gromiko, kajti vlada v zahodnem Berlinu nima več zakonitosti, je dejal von Brentano, kot so jo imeli hitlerjevski guvernerji na Poljskem in Češkem. Po mnenju nemškega ministra je sporazum o Berlinu pogoj za nadaljevanje razgovorov med štirimi na vrhunski konferenci. Dostavil pa je, da ostaja vrhunska konferenca v izključni kompetenci štirih velesil. Nadalje je izjavil, da se njegov «previdni optimizem« glede perspektiv sedanje konference nikakor ni okrepil po obnovi dela. Na koncu svoje tiskovne konference je von Brentano povedal, da odpotuje v Bonn z japonskim ministrskim predsednikom Kišiiem. V Ženevo se bo vrnil v petek. (Trockov pogreb IMPERIA, 15. — Slavnega umrlega clowna Grocka so pokopali danes začasno na pokopališču v Imperiji, kjer bo njegovo truplo ostalo, dokler ne pridejo njegove sestre. A-driano Wettach-Grock bo nato odpeljan v Savono, kjer bo njegovo truplo sežgano, pepel pa bo raznesel veter. Taka je bila namreč njegova zadnja volja. Verjetno jo je zapisal tudi v oporoki, ki pa jo bodo odprli šele v prihodnjih dneh. Brzojavno sožalje so med drugim poslali: Charles Cha plin, Josephine Baker, Michel Morgan, Caterina Valente, itd, v da rajo stare ladje, pač pa da se brodolastnikj pripravijo do tega, da Svoje Stare ladje zamenjajo z novimi. Pri tem je navedel nekaj pogojev, pod katerimi bodo podeljeni državni prispevki za obnovo ladjevja. Glede stavke pomorščakov je minister Jervolino dejal, da so vsej državi znani napori vseh, da bi našli zadovoljivo rešitev in da je upati, da bo do te rešitve kmalu prišlo. Vsekakor pa manjkajo jasna juridična sredstya, ki bi dala tako vladi kot sindikatom večja sredstva za sporazum. Monarhistični senator Fio-rentino je med drugim dejal, da je nastopila stavka pomorščakov prav v času, ki je bil za italijansko pomorstvo neugoden, kar jasno kaže na politične vzroke stavke. Te njegove besede so povzročile precej hrupa na levici. Potem ko so govorili še nekateri senatorji, je bii končno proračun spicjet. V poslanski zbornici so dopoldne razpravljali o nekaterih zakonskih načrtih za mednarodne pogodbe. Med temi zakonskimi načrti je bila tudi (natifikacija in izvršitev sporazuma med italijansko republiko in FLR Jugoslavijo glede ribolova v. jugoslovanskih vedah z dodatnim predlogom in izmenjavo not, ki je bil sklenjen v Beogradu 20 novembra 1958». Nadaljnji za-kc nski načrt se nanaša na »ratifikacijo in izvršitev veterinarske konvencije med I-talijo in Jugoslavijo ki je bila sklenjena v Beogradu 19. rcarca 1950». Oba dva zakon- ska načrta sta bila poleg drugih sprejeta z veliko večino, Popoldne so v poslanski zbornici nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za promet ter o proračunu ministrstva za državne udeležbe. V jutrišnji številki tedniko »Epoca« bo Fanfani objavil članek, v katerem proučuje rezultate neke ankete o javnem mnenju o vprašanjih italijanskih univerz v odnosu do dela in gospodarstva. Po mnenju Fanfanija kažejo ti rezultati pesimističen pogled na zadevni položaji Treba je torej uvesti univerzitetno politiko, ki naj odstrani vse negativne pojave, katere je pokazala anketa. A. P. Pred rešitvijo )žaja kovinarjev in pomorščakov RIM, 15. — Minister za delo je sklical za danes sestanek glede sindikalnega spora kovinarjev. Tajništvo FIOM poudarja v svojem poročilu, ster v neuradnih razgovorih prepričal, da obstajajo pogoji za hitro in stvarno rešitev spora na osnovi sindikalnih zahtev. Sindikalni krogi zato pr čr kujejo, da bo mogoče rešiti položaj kovinarjev Prav tako so ugodne vesti glede pomorščakov in je imel včeraj tajnik CGIL poslanec Santi razgovor z ministrom za trgovinsko mornarico glede možne rešitve sindikalnega gibanja pomorščakov. Jutri bo imel minister Jervolino razgovor s predsednikom vlade, nato pa je predviden uradni razgovor s tajnikom CGIL. Tri vsedržavne organizacije — CGIL, CISL in UIL t>- so proglasile 24-urno stavko delavcev industrije predelavanja mesa. Stavka bo 22. julija v zvezi s pogajanji za obnovo kolektivne pogodbe. Veleposlanik Cavalletti v Zagrebu ZAGREB, 15j -j- /italijanski veleposlanik v Beogradu. Fr»n-cesco Cavallettf jč danes obiskal predsednika vlade LR Hrvatske Jakoba Blaževiča, ki ga je pridržal na kosilu. Navzoča je bila tudi soproga veleposlanika ter italijanski generalni konzul v Zagrebu De Giovanni s soprogo Sestanek veleposlanika Ča- rni voditelji je bil zelo pr.sr čen. Ob priliki tega obiska poudarjajo politični krogi, ki se od 1958. do 1959. leta povečale za 15 odstotkov in znašajo sedaj 83 milijard dinarjev. Vzporedno z večjim vlaganjem v kmetijstvo, ugotavlja list, so ostale investicije za industrijo in rudarstvo nespremenjene. Jugoslavija še nadalje razvija svoje vodno gospodarstvo, strojno industrijo, lad-jedelniško industrijo in povečuje industrijo potrošnega blaga. Na ta način, zaključuje • Neue Rheinzeitung*, bo Jugoslavija lahko izkoristila vsa bogastva, ki leže v njeni zemlji- Listi nekaterih socialističnih držav, ne le da so zamolčali uspeh jugoslovanskega kmetijstva pred svojo javnostjo, temveč so, kot na primer nekateri madžarski časoj isi pisali celo nasprotno. Tako je pred dnevi madžarski časopis *Tarša Dal-mi Selme* nastopil s trditvijo, da se proizvodnja jugoslovanskega kmetijstva v glavnem gihlie še vedno na predvojni stopnji. V zvezi s tem člankom, objavlja organ Zveze komunistov Jugoslavije »Komunist* podatke o madžarski in jugoslovanski proizvodnji pšenice. Povprečna proizvodnja pšenice v dobi med 1934-38 ie znašala ne. Madžarskem 222 tisoč vagondv, v Jugoslaviji 214.000 vagonov. Leta 1957 je Madžarska proizvedla 196 000 vagonov pšenice. Jugoslavija pa 310.000, 1958 Madžarska 149 tisoč vagonov, Jugoslavija pa 245.000. Ti podatki kažejo, u-gotavlja -Komunist*, da ie Jugoslavija leta 1957 preseg1* predvojno pro-zvodnjo. medtem ko ie bila proizvodnja na Madžarskem za 12 odstotkov nižja od predvojne, čeprav ie Madžarska po vojni relativno več vlagala v kmetijstvo kot Jugoslavija. I.etošnia proizvodnja pšenice v Jugoslaviji pa bo dvakrat večja od povprečne predvojne in za 39 odst. večia od rekordne žetve leta 1957. -Komunist* ugotavlja, da je letošnji uspeh jugoslovanskega kmetijstva zabeležilo skoro vse svetovni) časopisje razen madžarskega, ki je to so s pozornostjo sledili proce- j dejstvo zamolčalo su proti beneškim partizanom nosti v Florenci, da je z odstran t- I vijo tega kočljivega vprašanja ! odpadla ovira za nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Veleposlanik Cavalletti je v razgovorih s hrvaškimi voditelji tudi določil Drogram obiska, ki ga bo U, septembra opravil , v Jugoslaviji italijanski minister za zunanjo trgovino Del Bo, ki bo ob tej priložnosti tudi otvoril nov italijanski paviljon na zagrebškem veles.ejmu. svoji jav-B H. Sesti kongres socialistične internacionale Gaitskell o francoskem sklepu o eksploziji jedrske bombe Berlinski župan Brandt poudarja, da ni umestna lotiti rešitev berlinskega vprašanja od vprašanja nemške enotnosti HAMBURG, 15. — Na šestem kongresu socialistične internacionale, ki se je pričel včeraj v Hamburgu, je danes govoril voditelj britanske laburistične stranke Gaitskell, ki je dejal da je jedrska politika njegove stranke usmerjena v to, da prepreči hudo grožnjo za mir. Obstaja konkretna možnost, je nadaljeval, da tri jedrske velesile hitro doseženo sporazum o prepovedi jedrskih eksperimentov in o potrebnih nadzorstvih za zagotovitev izvajanja sporazuma. «Ce je naša prva naloga letos ta, da pospešimo sklenitev sporazuma o jedrskih poskusih, je brez dvoma naša naslednja naloga ta, da pospešimo obnovo pogajanj o vprašanju razorožitve«. Ko je govoril o francoskem sklepu, da tudi Francozi izvedejo poskusno eksplozijo jedrskega orožja, je Gaitskell dejal: «Gotovo ni stvar britanskega delegaia, da graja Francijo zaradi tega njenega namena Mi nasprotno razumemo njeno željo, da ne bi zaostala za našo vojaško tehni- ko. Toda narodi Velike Britanije in Francije bi morali razumeti, da se proces ne bo ustavil tukaj. Iste argumente, ki jih je uporabljala Velika Britanija in jih uporablja sedaj Francija, lahko uporabijo in jih tudi bodo uporabili v drugih deželah*. - Gaitskell je tudi pozval vsa socialistična gibanja, naj si prizadevajo, da se najde formula, po kateri bi bilo mogoče zagotoviti nemško zedinjenje. Ne moremo opustiti priložnosti, je dejal, da počrtamo resnost namena zahodnjakov, da ostanejo v Berlinu. Istočasno pa moramo pokazati Rusom, da ni mogoče premagati na* s prevaro. Kritiziral je tudi globalni zahodni načrt o Nemčiji . na konferenci v Ženevi. Rekel je, da mora Nemčija plačati ceno za zedinjenje s tem, da prizna načelo samoodločbe in s tem, da ne sodeluje v zavezništvih. Izrekel se je tudi ugodno o načrtu Rapackega, češ da ta načrt nudi solidno podlago za razgovore v okviru katerekoli poznejše vrhunske konference. Tudi v Lil Makedoniji dvojezične šole SKCPJE. 15. — Izvršni svet republike Makedonije .ie v skladu z načelno politiko Jugoslavije o manjšinskem šol. stvu sprejel zakonski osnutek, po katerem bodo v krajih, kjer žive pomešani Makedonci s Siptarji oziroma Turki v približno enakem obsegu, odprli dvojezične šole. Hruščev pri rudarjih v (jiornji Šleziji Zti danes popoldne sta napovedana važna govora Hruščem in Gomulke VARŠAVA, 15. — S poseb- drugi civilni in vojaški pred-nim vlakom se je danes Niki- I stavniki oblasti, ta Hruščev s svojim sprem- | Davi, kot tudi že včeraj, je stvom odpeljal iz Varšave v bil Hruščev videti truden. Naj-h-.*.—— —-------- - brž se je prav zara(ji tega ne- koliko spremenil uradni spored obiska; jutrišnji obisk v Auschwitzu je bil namreč črtan s sporeda. Današnji spored ni bil objavljen. Po nekaterih glasovih bi moral imeti Hruščev danes zvečer govor. Ko so v prvih popoldanskih urah prispel v Katowice, je Hruščev tamkajšnjim rudarjem dejal, da ga duh njihovega mesta spominja na njegovo mladost. Rekel je, da mu je ta duh prijetnejši od vsakega drugega parfuma. Hruščev, stari rudar iz Donskega bazena, je bil zares ginjen v tem premogovnem središču v Gornji Šleziji, ko so ga poljski rudarji tako navdušeno sprejeli. Hruščev je množici spregovoril ter omenil, da je 1. 1945 šel skozi Katowice, ko je bil član vojnega sveta prve ukrajinske fronte, ki je mesto osvobodila. Edvard Gerek, član poljskega politbiroja ter prvi tajnik pokrajine Katovice, je v svojem govoru poveličeval neminljivo prijateljstvo, ki veže poljske in sovjetske komuniste. Poudaril je, da je Slezija s pobi se povsod izvajalo to nače- P)0*}0 laPko postala polj-lo, potem bi ves sistem zavez- a -ln, ^?,k? meia P°teka Katovice. S Hruščevom so odpotovali Gomulka, zunanji minister Rapacky, ministrski podpredsednik Jaroszevvicz ter Glede atlantskega zavezništva je Gaitskell dejal, da je videti, da so se odnosi med deželami NATO v zadnjem času nekoliko ohladili. Zlasti je kritiziral Francijo, ki hoče, da bi bile zaloge atomskega orožja na francoskem ozemlju pod francoskim nadzorstvom. Ce ništva kmalu propadel. Berlinski župan Brandt pa je poudaril, da bi bilo neumestno ločiti rešitev berlinskega vprašanja od vprašanja nemške enotnosti. Berlinčani, je dejal, imajo pravico živeti v svobodi. Bodočnost Berlina ne sme biti vezana na kakršenkoli sporazum o bodočnosti Nemčije. Vojaške rešitve, o katerih je govoril Gaitskell, je dostavil Brandt, se ne smejo mešati z našo pravico po svobodi. Zupan zahodnega Berlina Willy Brandt je prosil kongres socialistične internacionale, da podpre položaj Berlinčanov v petih točkah, ki so znane po vsakdanjih zahtevah zahodnjakov. po črti Odra-Niša. Pol ure pozneje je Hruščev v spremstvu Gomulke z odprtim avtomobilom odpotoval na ogled premogovnih središč Zabre, Bytoma in Sosmovvieca. Jutri popoldne bo v eni izmed tovarn v Katovicah veliko zborovanje, na katerem bosta imela Hruščev in Gomulka važna govora. BEOGRAD, 15. — Jugoslovanska televizija bo zaradi uvajanja novih- naprav in tehnične revizije v času od 16. julija do 22. avgusta prekinila svoje oddaje. Jugoslovanska televizijska središča Beograd, Zagreb, Ljubljana so pričela oddaje skupnega programa 29. novembra lani. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 29.2, najnižja 19.8, zračni tlak 1008,2 se dviga, veter 24 km vzhodnik, vlaga 89 odst., nebo 9/10 pooblačeno, padavine 16.4 mm, morje razgibano, temperatura morja 25,2 stopinje. Tržaški dnevnik - Danes, ČETRTEK, 16. Julija D. M. Karm., Marja Sonce • vzide ob 4.29 in zatone od 19.52. Dolžina dneva 15.23. Lurs vzide ob 15.59 in zatone ob 1."* Jutri, PETEK, 17. julija Aleš Nepričakovan sklep ravnateljstva arzenala Suspendirali bodo skoraj eno četrtino delavcev —_ _ Suspenzija je povzročila veliko presenečenje med delavci, saj ni nič kazalo, da je položaj v arzenalu kritičen • Danes začetek dvodnevne stavke v ILVA Ravnateljstvo Tržaškega arzenala je včeraj sporočilo, da bodo suspendirali okoli tri sto delavcev. Ta sklep velja od danes in bodo suspendirani delavci prejemali del prejemkov iz dopolnilne blagajne na osnovi 24 tedenskih ur. Ravnateljstvo je tudi sporočilo, da bodo ti delavci suspendirani teden dni (šest delovnih dni), nakar da jih bodo zamenjali drugi Ta sklep je povsem upravičeno povzročil precejšnje presenečenje, saj ni nič kazalo, da bi bil položaj Tržaškega arzenala tako kritičen, da bi bila potrebna suspenzija kar skoro četrtine zaposlene delovne sile. Prav obratno, arzenal je bil v zadnjem razdobju edino ladjedelsko podjetje, ki je bilo zadovoljivo zaposleno •itai ii n ■iiiiiiiiiiaiiii nit iiiiiTiiiMi iiiiiii n linam Nesporazum glede volitev v velikih kovinarskih obratih Pokrajinski izvršni odbor FIOM-CGIL je včeraj izdal daljše uradno poročilo glede volitev v obratih CRDA, ILVA in Tržaškem arzenalu. Q določitvi datuma teh volitev je prišlo do različnih mnenj med obema sindikalnima organizacijama, končno pa so se 8. junija sporazumeli, da todo volitve izvedli do 15. julija. Vendar pa Delavska zbornica ni spoštovala tega sporazuma in je prišlo v vseh obratih do zastoja pri sestavljanju volilnih komisij in drugih pripravljalnih del, ki so potrebna za redno izvršitev volitev. Zato je prišlo do ponovnega sestanka obeh tajništev kovinarjev, na katerem so predstavniki Delavske zbornice izrazili stališče, da naj se volitve za dalj časa odlože. Razlogi, ki so jih navedli, se nanašajo prvenstveno na stavkovni boj, češ da ni notranji položaj dovolj umerjen, da bi se lahko volitve vršile v miru in da bi predvolilna kampanja lahko kršila potrebno e-notnost, ki je zlasti važna v sedanjem razdobju stavkovnega gibanja. Volilna komisija v ladjedelnici Sv. Marka pa je tedaj izrazila mnenje, da naj bi bile volitve 17. julija, torej po že zaključeni stavki, FIOM je bila tedaj in je še vedno mnenja, da se lahko u-pravičeno prestavi dan volitev za nekaj dni iz čisto tehničnih razlogov, nikakor pa se ne bi smelo kršiti bistvo že sprejetega sporazuma o določitvi datuma volitev. Po mnenju FIOM ne obstaja torej ni-kak razlog, da se volitve odlože »sine die» in vsi od De-» lavske zbornice navedem razlogi niso dovolj tehtni. Zato poudarja FIOM, da bi morali volitve izvesti čimprej in na vsak način takoj po končanih dopustih. in so na primer v maju izkoriščali j53,3 odst, naprav in zaposlovali 1.462 delavcev. Istočasno tudi sporočajo, da so v Tovarni strojev podaljšali delovni urnik v oddelkih za modeliranje in v livarni od 40 na 44 delovnih ur, vendar pa so istočasno suspendirali še štiri delavce. Pričakovalo se je, da bo povečanje števila delovnih ur posledica nekoliko obsežnejšega dela in da ne bo prišlo do novih suspenzij. Giede suspenzij v obeh podjetjih in zlasti glede suspenzij v Tržaškem arzenalu bodo sindikalne organizacije še podrobno proučile položaj zlasti zato, da bi preprečile vse manevre, ki naj bi predstavljali v resnici pritisk na delavce zaradi sedanjega stavkovnega gibanja. V ILVA se bo danes pričela dvodnevna stavka, ker so v tem podjetju stavkali le dva dni, medtem ko so vsedržavne sindikalne organizacije proglasile štiridnevno stavko. Manjkajoča dva dneva bodo stavkali danes in jutri. Do te ločitve stavke je prišlo zato, da se prepreči vsako možnost okvar naprav, saj bi lahko zlasti pri visokih pečeh prišlo do občutne škode, če se bi za preveč časa proizvodnja ustavila. Včeraj dopoldne je bila v železarni ILVA skupščina; na kateri so bili prisotni vsi delavci Sindikalni predstavniki obeh tfrgSnizhcij so obrazložili sedanji položaj, ki še vedno ni* jaserif čeprav so se v Rimu pričeli neuradni r»4-govori. Po vsej verjetnosti bodo zato skušali ' izkoristiti sedanje razdobje za pogajanja in če ne bodo v tem uspeli bodo začasno prekinili z borbo do konta počitnic. Obstaja upanje, da bo že sedaj mogoče s podajanji rešiti spor, če pa to ne bo mogoče, se bo stavkovno gibanje po počitnicah še okrepilo. Na skupščini so delavci potrdili, da so pripravljeni na borbo do konca, dokler ne dosežejo nove pravične delovne pogodbe. Sporočilo SGZ Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja obvešča člane ki niso plačali državnega prispevka za televizijski aparat za leto 1958. in ki bi morali plačati dvojno globo, da so oproščeni te "lobe na osnovi amnestije od 13. julija letošnjega leta. 11. dan stavke pleskarjev Pleskarji stavkajo danes že enajsti dan. Včeraj so razdelili med prebivalstvo na tisoče proglasov, v katerih obraz-ložujejo razloge in zahteve, zaradi katerih so .pričeli z enotno in odlfcčito stlvkol Pleskarji v tem proglasu poudar-jsgo, da niso prejeli nobenega nqviška plač in da je njih de-aivn* pogodba, š* od |951. le-a. Kvalificirani delavec te stroke dobi na uro komaj 194,83 lir. Njih zahteve so zelo skromne, saj gre v bistvu za 150 lir na dan kot odškodnino za porabo obleke in menzo in za povišanje prejemkov za 6 odstotkov. o ----- 25. julija prvi tovor kave Brazilski institut za kavo bo dokončno uredil skladišče za kavo v Trstu do 10. avgusta. y skladišču bo stalno na razpolago okoli 100 tisoč vreč kave, ki bodo lahko vzdržala konkurenco drugih tipov, prvih 30 tisoč vreč bodo pripeljali v Trst 25. julija na švedski motorni ladji «Vegeland». tej bo 31. avgusta sledila turbinska ladja »Loide Bolivia* last družbe «Lloyd Brasilero«, na kateri bo okoli 30 tisoč vreč kave. Skladišče bo dokončno napolnjeno v prvem tednu avgusta, ko bodo na švedskih in brazilskih ladjah pripeljali še nadaljnji tovor. Proti ropotu motorjev in motenju miru Da bi preprečili hrup, Jti ga povzročajo motorna vozila, zlasti avtomobili in motorji, je tržaška kvestura že pred časom izdala ukrepe z namenom, da zlasti v nočnih urah zagotovi prebivalstvu mir in počitek. Razen službe, ki jO opravljajo agenti posameznih komisariatov na svojem področju, je leteči oddelek tržaške kvesture poskrbel za naslednjo službo; patruljiranje s policijskimi avtomobili, ki so v stalni povezavi s centralno kvesturo in odsekom, ki mu pripadajo; več patrulj - ob. hodnic ima med drugim tudi nalogo, da pazi in kaznuje vse one lastnike motornih vozil, ki menijo, da so mestne ulice dirkališča. Ponoči in podnevi patruljirajo tudi policijske patrulje na motornih kolesih. Uspeh te službe je bil do sedaj ta da so policijski agenti zaradi premočnega ropota motornih vozil naložili 79 glob. Tržaška kvestura opozarja vse prebivalstvo, da lahko vsak meščan ob katerikoli uri dneva ali noci zahteva intervencijo kvesture, ali ko-misarjatov, če je moten pri svojem počitku. V tej zvezi opozarja kvestura na dogodek, ki se je pripetil pred dnevi v Miramarskem drevoredu. Na telefonsko zahtevo nekega meščana, je bilo policijskim agentom omogočeno identificirati in kasneje prijaviti sodišču skupino oseb, ki so ob treh ponoči a petjem in kričanjem motili javni mir. Izpiti na Trgovski akademiji Ne za šolo... .za življenje • • S « V TRSTU Računovodstvo trd oreh - Pričela je jokati - Poznajo tržaške slovenske pisatelje - Kaj je kafra? Vročina, zatohla dvorana tu v ranici težavni zlasti stro-kovni predmeti povzročajo, da je matura za kandidate na Trgovski akademiji kaj malo zabavna. Zt več dni se vrste na tem učnem zavodu izpiti in vse kaže, da se bodo končati šele prihodnji teden t> ponedeljek in bodo nato rezultati znani Če2 nekaj dni. Ta zavod uživa upr ivičeni sloves( da dobro pripravi svoje gojence za praktično delo, za življenje. To pa seveda pomeni, da je komisija, ki sprašuje dijake in dijakinje zlasti glede teli predmetov dokaj stroga in natančna. Ni čudno da se je kandidat, ki je sedel za mizo pred — drugače sicer ljubeznjiuim, toda zahtevnim izpraševalcem — pošteno potil, ko je moral povedati vse podrobnosti Pri sosednji mizi pa je zasedala komisija, ki izprašuje predmete literarne skupine. Na vrsti je zemljepis, gospodarski zemljepis sveta, saj nismo zaman na Trgovski akademiji. Razširjenost žitaric po svetu, razne rude, letalske zveze’: vse je šlo v redu. Za- •MNHMlHNNIHIIUIIIINNMIimMIIHNIIIIIIIIIIMnUMIIIHIIIIUMIIIIIINIIMIIIIIIMItlllllllliaimiMIIUIIIITlIlHIIIIIIIIIIlOU^tUHIIIIIlIlVIinHIIIIIIIIIIN V Trsta Imamo šest komisij za dodeljevanje stanovanj Kdor potrebuje stanovanje se med toliko komisijami zares ne znajde Prošnje, ki so bile vložene pri občinski komisiji, je treba obnoviti Pod bivšo ZVU j* vsa ljud-1 krajinski odbor pri finančni slan stanovanj«, ki so jih zgra- intendanci. dili z državno pomočjo, dode- I V Trstu imamo torej kar ljevala >dina komisija, ki je bila neposredno odvisna ..pd ZVCT; po ukinitvi ZVU pa nekaj let od vladnega generalnega komisariata. Ta komisija je bila z dekretom štev. 388 od 3,12.1956 ukinjena in od 1.1.1957 je taka stanovanja v tržaški .občini dodeljevala občinska komisija, ki so jo sestavljali en sodnik, trije člani, ki jih je imenoval občinski svet ter predsednik občinske podporne ustanove. Tudi ta komisija je bila enotna, ker je dodeljevala vsa stanovanja zgrajena z državno pomočjo. To je trajalo do leta 1957. Nato so gradnjo ljudskih stanovanj finansirali na podlagi zakona štev. 640 od 9.8.1954, ki določa, da stanovanja dodeljuje posebna komisija na prefekturi, in sicer samo družinam, ki stanujejo v jamah, barakah, kleteh, javnih zgradbah ter v nezdravih prostorih itd. Druga stanovanja, ki jih gradi ustanova IACP na podlagi zakona 408 od 2.7.1949, dodeljuje komisija, ki spada pod to ustanovo. Stanovanja, ki jih gradi INA-Casa dodeljuje pokrajinska komisija pri uradu za delo. Stanovanja, ki jih gradijo za ezule, dodeljuje občinska komisija, razen ene tretjine, ki je določena za ezule v taboriščih, katerim dodeljuje stanovanja komisija na prefek-turi. .. a1 i Stanovanj« 1NCIS (za državne uradnike) pa dodeljuj« po- V TEH PASJIH Ko pokaže živo srebro t> toplomeru 30 in več stopinj v senci občutimo vsi — nekateri več, drugi manj — da je »roče. Občutek je pri ljudeh različen, saj smo na ta račun prav v zadnjih dneh slišali najrazličnejše komentarje. Nekateri se hvalijo, da jim vročina prav nič ne škodi, nasprotno, da se še niso nikoli tako dobro počutili1 Drugi pa, ki si z robcem otirajo pot s čela, tega ne morejo razumeti, češ kako je to mogoče, saj je vendar tako vtoče, da človek skoraj ne more dihati! To sta seveda dva ekstrema, kajti niti oni, ki v vročini uživajo — niti oni, ki jim vročina ne da dihati, niso v večini. Povprečen človek vročino občuti, saj se znoji, žejen je, nima volje do dela, a da bi zaradi tega ne mogel dihati ali da bi v tem užival, to nikakor ne! Vsako leto — pa naj bo to V juliju ali v avgustu ali pa t; obeh mesecih nas zajame «vročinski» val. In čeprav vemo, da temu ne bomo ušli, saj se pojavlja iz leta v leto, nas kljub temu vedno najde nekako nepripravljene, rekli bi, da nas preseneti, kot sneg pozimi. Se pred nedavnim smo tožili, češ kako deieuno poletje imamo, kako hladno je morje, sedaj pa, ko je pritisnila vročina, spet tožimo, češ prevroče je, človek se niti v morju ne more osvežiti in podobno. Je pač tako, da nismo nikoli zadovoljni in ne bomo vse dotlej, ko bo človeškemu umu morda uspelo, da bo po mili volji vedril in oblačil. Kronika zadnjih dni je v vsem podobna oni iz lanskega leta in vseh prejšnjih let. Naša slika nam nazorno kaže, kako Tržačani občutijo vročino in kako si proti njej pomagajo; če je le mogoče, se Zapeljejo v Barkovlje, kdor ima možnost, še dalj — tja proti Križu, Nabrežini, Ses-ijanu in Deuinu, ali pa v nasprotno smer — proti Miljam, Sentjernejskemu zalivu in Ten kemu rtiču. Jasno je, da so tudi vsa kopališča polna in njih lastniki so bili tedaj nekaj dni zadovoljni, saj gostov-ko-palcev ni manjkalo. Ob nedeljah jih je bilo še preveč! Poleg kopanja si Tržačani radi privoščijo tudi izlete v bližnjo in daljno tržaško oko- oddahnil. Se opoldne je toplomer kazal skoraj 30 stopinj v senci, potem pa se je začelo vreme umešati« in okoli 15. ure so se dvignili prvi zračni vrtinci. Nebo se je kar nenadoma pooblačilo, začel je pihati močan veter in kmalu za tem so začele , padati prve -i Remom, kjer jo, užiteh -ljudje s* se oddahni« m ei-| osebni dokumenti na ime Grip- :ras*?*#* s»e.t enkrat dobro spali. Vprašanje je le, koliko casa bo to trajalo, kajti očitno je, da je VČerdjšnja ohladitev le pre-jiflden pgjav. lico. Gozdiči nad Draga otiro- kaplje dežjo, ki »o »« špreme- ma na cesti, ki vodi iz Bazo- nile v pravcati naliv, tako da vice do Peslut, jo jih polni, so zabeležili popoldne _kar taka jlg *. \ Doma se je obesil Včeraj ob 18.50 so pripeljali v mestno mrtvašnico truplo 54-letnega Luciana Oscarja iz Istrske ceste 224, ki se je obesil v svojem stanovanju v prvih popoldanskih urah. Njegova žena je zaposlena v neki gostilni pri Domju. Po končanem delu, in sicer okrog 16.30, se je vrnila domov. Ko je odprla vrata stanovanja, je našla moža obešenega v predsobi Oscar je zabil v strop nekaj žebljev na katere je privezal vrv; še prej pa si je postavil stol in se nato obesil. 2ena je povedala, da je bil Oscar že dolgo let živčno bolan. «»---------- Nezgoda na delu 36-letnj Emilio Micor, stanujoč pri Sv. M. M. Spodnji 765 se j« včeraj ponesrečil pri delu. Bilo je okrog 10.45, ko je skupno z nekaterimi drugimi delavci Selada delal na cesti. vneto brska po debelih knjigah. Zadnja je na vrsti. Vsede se za mizo, kjer odgovarjajo na vprašanja iz strokovnih predmetov. Kaj je sladkor? Na videz lahko, v resnici pa dokaj zapleteno vprašanje, saj je treba odgovoriti na vrsto podrobnosti, povedati razliko med proizvodnjo sladkorja iz sladkornega trsa in sladkorne pese, orisati, kako se dela špirit, zakaj se tabi kafra in znati še vrsto drugih stvari. Najbolj uvročan pa seveda ponovno postane, ko je treba pogledati v oči izpraševalcu iz knjigovodstva. Znova svinčnik v roke in potrebni so točni odgovori. Se odgovor, kaj je h avarija, kakšne poznamo, kako računamo odškodnino, ki je računajo zavarovalnice? Ud trenutka, ko je dekle stopilo pred komisijo je preteklo dobre tricetrt ure. Končno je komisija zadovoljna. Dovolj je, hvala lepa. Nasmešek na ustnicah profesorja pove, da je šlo vse še kar v redu. Dekletu se je vi dno odvalil kamen od srca, vendar pa nam je čisto na skrivaj prisrčno zaupala: Matura je težka stvar, take mučne trenutke ne bi hotela nikoli več doživeti. Pa ste že končali? O, še ne, je vzdihnila čisto iz srca — čaka me še druga miza! Njej in vsem ostalim želimo mnogo sreče in mirno kri. —«»----------------- O Včeraj zjutraj je novi komisar za bolniško blagajno neposrednih obdelovalcev dr. Gaetano Gardo obiskal župana Franzila ter mu v razgovoru prikazal program dela v zvezi z organizacijo bolniške blagajne. --_«»----- Kdo jo je videl? Danes praznuje » krogu suojih dragih v Lonjerju svoj osemdeseti rojstni dan in god MARIJA COK roj. ULČNIK 2upanova Ob lepem jubileju ji prisrčno in iskreno čestitajo ter ji želijo, da bi bila še dolgo čila in zdrava mož Karel, sinova Mirko in Milan, hčerki Milena in Sonja, nevesti Zorka in Ivanka, zeta Viktor in Milan, vnuki, unukinje in ostalo sorodstvo. 3. t. m. je zapustila svoj dom, ne da bi komur koli sporočila kam gre, 76-letna Alojzija Švara, stanujoča na Greti, Ul. Luzzatto štev. 10. Svojci so jo zadnji krat videli g. t. m. zvečer. Čeprav so jo povsod iskali, jo do sedaj niso še nikjer našli. Zaskrbljeni za njeno usodo so izginotje Svarove prijavili policijskemu komisariatu v Barkovljah. Sosedje izginule ženske znajo samo povedati, da je Sva-rova S. t, m. zvečer bila še v stanovanju in da je razburjeno hodila po sobi, čeprav bi morala biti po nasvetu zdravnika v postelji vsaj do preteklega petka. Svarova je bila doma sama, ker je morala njena sestra, 4ci sta skupno živeli, nemudoma v bolnišnico zaradi hude bolezni. Zato domnevajo, da je ženska izginila od doma pred strahom, da ji bo sestra umrla in da bo morala ostati sama v stanovanju. Alojzija Švara je šibke postave, visoka je 1,60 m, ko je odšla od doma je bila skoraj gotovo oblečena v obleko z drobnimi belimi in črnimi pikami ter je imela zelen predpasnik, na glavi pa je imela temnoplavo ruto. Osebe, ki so jo ali jo bodo videle, naj to takoj sporoče zaskrbljenim svojcem, in sicer na telefonsko štev. 27-624, ali pa na policijo. Letno gledališče na stadionu »Prvi maju, Vrdelska cesta 7 V soboto 18. julija ob 21. uri premiera, v nedeljo 19. julija ob 20.30 uri repriza DESETI BRAT 12 slik po istoimenskem romanu JOSIPA JURČIČA Priredil S. K. Režiser; MODEST SANCIN Inscenator; VLADIMIR RIJAVEC . Scenska glasba: DANILO BUČAR Osebe: Gospod Benjamin, graščak na Slemenicah - Rado Na-krst, Gospa grajska, njegova žena - Leli Nakrstova; Manica, njuna hči - Mira Sardočeva; Balček, njen bratec - ***; Stric Dolef, Benjaminov brat - Modest Sancin; Urša, hišna na Slemenicah - Valerija Silo* va; Stari gospod Piškav s Po-leska - Stane Raztresen; Marjan, njegov sin - Silvij Kobal; Martin Spak, deseti brat - Miha Baloh; Lovre Kvas - Stane Starešinič; Zdravnik Vencelj -Justo Košuta; Marička, njegova hči - Bogdana Bratuževa; Mežon, sodnik - Anton Požar; Obrščak, gostilničar - Danilo Turk; Dražarjev Francelj Livjo Bogateč; Miha izpod Gaja - Josip Fišer; Matevžek, kmet - Edvard Martinuzzi; Krivec, čevljai - Julij Guštin; Francka, njegova hči - Nastja Grudnova; Tonek, kmet - Dušan Jazbec; Krjavelj - Jožko Lukeš. Prodaja vstopnic od petka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv, Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni na stadionu. socoocoOToceooaaeceoso?*« V NEDELJO 19. JULIJA PLES V PADRICAH C KINO Ezcebior 16.00 »Arzenik in stare čipke*, Gary Grant, P. Lane. Fenice 16.00 «Začaran otok Zorn-biesov*, B. Karloff, H Tyler. Arcobaleno 15.30 »Vodnik York» Gary Cooper. Supercinema 16.00 »Blindirana so- IZLETI Sloveuika prosvetna zveza v 'Xr*tu priredi tudi letos v dneh 15. in 16. avgusta izlet na Koroško. Vabimo člane prosvetnih društev, ki se želijo udeležiti izleta, da se čimprej prijavijo, ker :e število sedežev omejeno. Vsa potrebna pojasnila dobite pri SPZ v Ul. Roma 15 v uradnih urah. Slovenska prosvetna zveza v Trstu vabi 26. julija na izlet preko Goriške, Tolmina in Koba-nda v Beneško Slovenijo. Prijave sprejema urad SPZ v Ul. Roma 15-11., tel. 31-119, vsak dan v uradnih urah. Vpisovanje vključno do 20. Julija. Izlet bodo vodili posebni vodiči, ki so v ti. stih krajih doma. Cena 1500 lir (vključno kosilo). Odhod ob 5.45 iz Ulice Torrebianca vogal Ul Koma. Vsi udeleženci izleta morajo imeti propustnlco ali potni list. Zveza partizanov tržaškega o-zemlja vabi svoje člane, da se udeležijo dne 26. t. m. enodnev. nega izleta v kraje pohodov pri. morskih brigad za časa narodnoosvobodilne borbe. Pojasnila in vpisovanje na sedežu v Ul. Mon-tecchi 6-11. ob četrtkih In sobotah od 18. do 20, ure; v nedeljo od 10. do 12. ure. IZLETI SPD V TRSTU, V JULIJU IN AVGUSTU T. L. V soboto in nedeljo 18. In 19 t. m. na Škrbino. Odhod z avtom iz Trsta 18. t. m. ob 14. In ob 18. url. Prijave v Rimski ulici 15-11. do vključno petka. Potrebna je pro-l-uslnica. V soboto 25. in v nedeljo 26 t m. na Nevejsko sedlo, izhodišče na Viš, 5 povratkom . na Mrzlo vodo. Odhod v soboto ob 15. url avtobusom linije «Planinskih koč*. Prijave v Rimski ulici 15-II. do vključno srede 21. t. m. zaradi nabave voznih listkov. V nedeljo 2. avgusta izlet na Snežnik. Na veliki šmaren v soboto 15. m nedeljo 16. avgusta Izlet v Trento, kot izhodišče v bližnja pogorja. ba 713», N. Tlller, M H'1* Fllodrammatico 16.30 «Z10*», noč», D. Andrevvs. Mlado« prepovedano. ... Grattacielo 16.30 iiNeverjetiu > stolovščina Mr. Hollanda*. Guinness J Cristallo 16.30 ((Usmiljenje »J, vičnes, K Douglas, E. rm Capitol 16.30 «Tap Rootsu, ’ Heflin, Susan Hayward, * Karlov. ,. Astra Rolano 16.30 ((Kitajski >-Cinemascope, technicolor. j Alabarda 16.30 «PerverzneW Travers, B. Lee. technic««. Aldebaran 16.30 «Borbena ni«1 R. Hudson, M. Hyer. Ariston 16.00 Glej poletni Pt Aurora 16.30 «Rascel-marine>. »Cel, cinemascope. Garibaldi 16.30 ((Zavojevale^ Waynt, Susan Haywart. mascope. Ideale.;. Zaprto Impero 36.30 «Berlinsko de* lia1rid?6.3p«Mfss spogliarelK* Bardot. « Moderno 18.00 ((Gilda*, "• vvorth, G. Ford S. Marco. Zaprto. J Savona 16.00 «22 vohunov ‘vt ? Parker, J Hunter. « Viale 16.00 ((Velikan iz NeWJ ka», John Baragrev, fant” film. ..-I Vittorio Veneto 16.15 (cMomSj izgubljen«, Rhonda ri% Joseph Cotten, Teden nalnih filmov. „; Massimo 16.30 «Pravica nm; kona», G. Montgomery Brevvster. Novo cine 16.00 «NeprMf ; Crichtona, Kenneth M0“ 2l- Tv-Odeon 16.00 »Pasji svet«, Chaplin. Radio. Zaprto LETNI Arena dei Fiori 20.30 «“" • na Volgi«, Elsa Martin«11' Arena°P Diana 20.30 zločinec«, Jerry Lewis ,J Ariston 20.15 «Desire», M-do, J. Simons .«i Paradiso (Ul. Molino a Ve"lCi: 20.30 «Svet je od žensk«, mascope, technicolor. Marconi 20.00 ((General dosov«, B. Keith, C. RonlriJf Ponziana 20.15 «Obtežilna v T. Power, «i Secolo (Sv Ivan) 20.15 Scotlamd Yardu», J. Ha^4 j Stadio 20.00 «Tam, kjer kaa James Stevvard, R-Valmaura 20.15 «Pozor na Jerry Lewis. MILJE ., I Europa »Dekle Rosemari' Tiller. 1 Homa ((Kapitan Hornblo« Pečk, Virginia Mayo. 195» ( RAD »J ČETRTEK, 16. julij* RADIO TRST A ^ 7.00 Jutranja glasba; 1'LflVfl obvezno, drobiž od vseL(i 12.10 Za vsakogar nekaj; svetu kulture; 12.55 “ rš Monia Liter; 13.30 Lahke dije; 17.30 Plesna gl*5”,,', tj Koncert harfistke slove; 18.20 Pojejo The at», 18.40 Folklorni orkester ^ Dražil; 19.00 Radijska epo' 19.15 Pestra glasba; 20.0“ j) 20.30 Album priljubljeni"Jgf dij; 21.00 Iz življenja »»O 21.35 Simfonični koncert 0 „pi Tržaške filharmonije; P° B Ji delu koncerta, približno ® jj-Iz sodobne književnost1' Polnočna glasba. TRST ]} 11.30 Simfonična g1*sSJini ‘ Tretja stran; 12.30 Glasil? bum; 16.15 Prihod na cilj j;,’ Ion sur Soane kolesarsk-jj? po Franciji; 19.30 ,«45? vprašanja in dogodki; 15',sirJ vetntk odgovarja; 21.00 ^ jr scene«, ameriška opera : dejanjih. II. PROGRAM ( 10.00 Zeleni disk — fjp,1 poldanska oddaja; 14.00 :n tretji; 16.00 Pesmi * Aj f' neapeljskega festivala; *« p|P, ceri operne glasbe; 18'‘,,h: J z nami; 21.00 Sem Bene cena delle beffe«; 224* Perry Como in Doris , koper .. Poročila v itaiijanSC!« • 7 15, 19.15 22.30. j0 V 1 Poročila 15.00. v slov.: 327.1 tu. 292.1 m. ‘‘-"ud, jt Poročil« 5.00, 0 00, LH I’ 10.00. IJ.Ci, 15.00. 22 00. *2r‘ llllllflllHIIIIMIIIIMHHIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIimilinillllllllllHIIIIIlllllllllliailtMIIIIIHHIIIlIltliiiiii OD VČERAJ DO DANES UAiCDiA OltVKNIILA Barkovljansko prosvetno društvo naznanja svojim članom in prijateljem, da so slike nedeljskega izleta na Lokve na ogled v drogeriji Soheimer, ki sprejema eventualna naročila. [DAROVI IN PltlMrKVKl) V počastitev spomina pok. Matije Bergerja daruje družina Marc 1000 lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje Pepi Volk 1000 lir. V počastitev spomina pok. Matije Bergerja daruje Franc Trampuž 500 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pokojne none Gerdolove daruje družina Morelj 1000 lir za Dijaško Matico. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. julija se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 12 eseb, porok je bilo 5. POROČILI SO SE: Karabinjer Rizzitelli Pasquale in gospodinja Cortellino Raffaela, delavec Serra Vittorio in gospodinja Saksida Silva, zidar Zeriali Daniele In delavka Trebiciani Antonia, uradnik Del Masehio Lioniero in gospodinja Pertosi Licia, delavec Donato Domenlco In gospodinja Chert Maria. UMRLI SO: 83-1 etn a Lovrieh, por. Borin Antonletta, 75-letni Riosa Angelo 7 4-1 etn« Bassin, por. Zvetresnik Angela, 83-letnl Redivo Santo, 76-letna Schrel, por. Simltz Leopolda, 67-letnl Bellini Roberto, 82-letna Vatovac, vd. Pohlen Roza, 36-letni Ierman Renato, 90-letna Gregorič, vd. Gerdol Marija, 75-letna Bidoli, por. Accerboni Giustina, 72-letni Degrassl Cesare, 85-letrva Škerl, vd. Lapel Tereza. «/) —- NOCN\ SLUŽBA LEKARN Ctpolla, Ul, Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Glnnastlca 6' Alla Maddalena, Istrska ulica 43"; Piz-zui Cignola. Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerciale 26; Bar-kovlje in Nlcoli, Skedenj, «*--------- Valuto Zlati funt Marengo Dolar , . . Frank franc Frank Svlc, Sterllng Dinar Šiling Zlato ... i Zah. n, marka Milan Rim 5850,— 6050,— 4300 — 4400 — | 617.— 621.— 123.— 127.— 143.— 144,— 17Z5.— 1750,— 90.— 95 — 23.75 24.25 702,— 704 — 148,— 149,— , 7»°i 5.00-6.15 Prenos Rbl . OT Prenos RL; 7.15 Glasba *,»« jutro; 7.40 Glasba z» frK H tro; 12.00 Glasba po ie\Ky, K Glasba po željah (II. Kmetijski nasveti; 13.*®. Ifjil glasba; 14.00 Glasba f>pj; 15.30 Ob 40. obletnici Kr.. 1L Slovenske narodne ’ II? 17.00 Prenos RL; mali jugoslovanski lij 17.30 Melodije za vse; l“t. Kovačič: »Oče«, P°„ Operna glasba; 19.00 ^>s melodije; 19.30-22.15 Prt"y(F 22.15 Igra ansambel ■,0I,oi, 22,40 Glasba za lahko n SLO V ENI J A lj4 (i} 7.0“' \l.00- «•5®' ' 7]y, 8.05 Za cicibane: a) * špeisič poje cic-ibanohjj (Pj Carlson nevarno zboli; »■ j(j c hlno Rossini: Tatinsk* uvertura; 8.45 S Ple5%00 1 tirom WiUy Berking; “ZjtU Brahms: ljubezenske Valčki; 9.25 Iz arhiv* „j glasbe; 10.10 Poje Kom^; hadia Zagreb; 10.25 Saint-Saensove opere " jteL Dalila — Solista: Rl5Ert»(i»«1 Jean Pegice; 10.45 poS!Sn> monika; 11.00 Orkestra1 i ne^a; 11.50 Za dom in i,0 Frarmois Popy: Orient*1 (igra pihalni orkester pa>( milice); 12.15 Krneti)5*1^! * 12.25 Pisan operni sP?„esti',(i širni solisti; 13.15 ObJ«,,. zabavna glasba; 13.30 v-stCg lob: Suita za mali °.o $ . Tema z variacijami; A Vf« moški zbor DPD SoR“‘ jjB Kamnika p v. ViktorJ* , leta; 14.10 Polke in val prif • I čih vižarjev; 14.30 .^ic11 dneva; 14.35 Naši ‘V lob: Suita za mali ,350. Tema z variacijami! .tJritfj moški zbor DPD SoH“' M primi čih vižarjev; 1A.30 Salrt f, dneva; 14.35 Naši P. jS-PjI stitajo in pozdravljaj0, .»j; klame; 15.30 Lahka glfva lz svetovne književno«** | dJJ rich BOH: Moj žaldjJkjJ 16.20 Koncert po že‘Ji Ff Zavrtimo naš glasben j 18.00 Reportaža; 18.15 jg.45j( mar: Simfonični poem, tj]a .' dijska univerza — J”,- Ff rjar: Narodnoosvobodiu j*/ v letu 1941, kakor SA-eih, njevali Italijanski II.; 19.00 Zabavna Četrtkov večer domačin in napevov; 21.00 Cigan5 ,„| 21.40 Jean Binet: G°d*^A tet; 22.15 Zabavne fj, gOT popevke; 23.10 Petnajst, J plesnim orkestrom Sn Dfl ■ gers; 23.25 Igra LjUbU* ansambel; 23.40 Dela iz»e’” mena: Koncertne imP \,odF' j Adagio In allegro za * 1 televizija k<; jz 17.00 Oddaja za andove. Vse skupaj r,2Vratu P° plesni’ Soilobi in jafrs°a mi je silno bilo. Tudi Vo]i,„: namreč, kakor vsi re- Piladni*”arJ.i' v dneh svoje jo (Mai 'lubil to žensko, ki ko J sama znala ljubiti ta-Po aff*110 'n silno in tako le-^ delati revolu ^J“.be!njvo se smehljajoč mi, ki so spominjale na plesen na kipu Svobode v New Yorku in na ostanke simpatij, ki jo je raztrgala izdaja DUHA PRAVICE. Premišljeval sem,- «Ali je to Francija? Ta junakinja sveta, ki mi jo je moja domišljija vedno kazala odeto v plamen svetlih misli, velikih besed o svobodi, enakosti in bratstvu?* Hodil sem po ulicah velike trije kriki, ki so prebudili stoletno spanje narodov — SVOBODA ENAKOST BRATSTVO! Tvoj Voltaire, človek z licem hudiča, se je vse življe nje kakor Titan boril z banalnostjo. Krepak je bil strup njegovega modrega smeha! Celo popi, ki so požrli tisoče knjig in si niso pokvarili želodca, so se na smrt zastrupili z eno samo stranjo Vol- ga Pariza, ki so ga sedaj na- 1 taira. Celo kralje, zaščitnike jeti vojaki — psi stare pohlep-1 laži, je prisilil spoštovati res- ftejg , ,neki človek, ves v čr-*t>0mio• je s sv°i'm vedenjem g!h na markize iz dra- tio L'!?1*1 hiš, peljal v majh-lahk„ .juuo klet. kjer sem Černe Uziva^ lepoto stila mo- ’ s°dobne Francije. r**noWSo- bite Prelepljene z bosoin mi papirji ruskih krtači na l!eb s° ležale kože bjii, , n°v iz kolonij in na njem bl'a umetniško odtis- VE&r-. deklaracija Cl.O nanra„i- FRAVIC. Pohištvo, •o rjafIr n° ‘z kosti ljudi, ki v bitk una barikadah Pariza, it, j. a”, za svobodo Franci-blajo,- ‘o obito s temnim veze,, ’ na katere mje bil iz-*kim dogovor o zvezi z ru-Vistji _ v?m. Na stenah so ■nirnst; . evropskih držav, liuisk- ani z železom v živo 'bičii feso; železna pest •ije v*’ zanka in nagajka Ru-»a SUj*ražka torba Italije, čr-kaspijskega popa in k°hleD‘ “Ve koščeni roki. ki JPanea * grabita za vrat ftaneji' Tu je bil tudi grb “bij* • — masten želodec »» jJ« «■ v njem prežveče-.. Slikaj čepica... * "• &žropu s0 pred Ulci ’ Odnrfn naf o ItmIi s j odprta uata kralja niegovih 64 zob in . Ui- 'rMknih Bilo je Na oknih £5* zavese. Bilo. „ ?!" »»n. ie vedno v salo-Se Balzacove starosti, i!v,ianiLS° 'znubile upanja v itn vom P?°*kih. Gost, mer ! ’» ri hinavske delikatno-il '»tiaLl, vne pokvarjenosti y*bj*. *,av0 ln oviral ?,1niJ>ePila ie in se skozi tre-V° s na mojo posta- "iaka moškega stro- francoski?» me je i»f‘iš n= pot.em ko je odgo-1, *Se u-m?i poklon z gibom igralk1,je že davno neha-vr,f,e, Lm10«' kraljic. . dip ^'lostljiva gospa go-fbll resnico!* sem ji « > to potrebno?* je t»i ''Edn T z"1‘Snila z rame-kr, v i- f? sliši? Resnica — b>Ur ^h/b pesmih — ni ni- »vSii,priij*tna-» it,z' z*.]e k oknu, pogledala V '»veso in takoj odšla in '••teh?1*0 delajo hrup, tam lii • «T»L-Je nezadovoljno de-bik?i ‘ otroci! Le kaj že- ksu k0 razumem! Imajo re- ministrski kabinet, ^»i‘t*r ■ nimajo nikjer. En ti. »li je * bil celo socialist i ,teio,>»0 prem*lo za narodni 1ubasV* > rt® le vrgla glavo na-“Alj uodala: p, briJij1 res? Sicer pa, vi »Itr, nopii, .klePet-» mi a J*’ *,edla poles v6*l° * hinavsko ljubezni. P,»I»U. Pogledala v oči in i!Lllnu ** bova pogovarj* 5aLAifrtV*.7 ° Poe'ip? Ah' ~d de Musset... Ro-itiiC*la s^aYrtela je oči, toda 1,' č»c| 'Je s pruskimi zob-v?lsvn i in takoj povesi- ne babnice — držali v oblasti svojih bajonetov in , topov in videl sem kako so Francozi za vobali ulic, podobni zvestim psom pravice in svobode, molče ooenjevalj moč svojih sovražnikov, pripravljeni, da s svojo krvio sperpjo sramoten mad^ž ,4 ^ica republik^... Čutil sem,' da se V njfhoskih srcih poraja, raste in krepi duh stare Francije) (Velike matere Voltaira in Hbgoja, duh Francije, ki je posejala cvetove svobode povsod, kamor so segli kriki njenih otrok — poetov in borcev. Hodil sem po ulicah Pariza in moje srce je pelo himno Franciji, s katero sem govoril v temni kleti. Kdo te ni ljubil iz vsega srca v jutru tvojih dni? V letih mladosti, ko duša človeka pripogiblje kolena pred boginjami LEPOTE in SVOBODE — srcu si se zdela svetal tempelj teh boginj, o velika Francija! Francija! Ta mila beseda je zvenela vsem, kdor je pošten in smel, kakor rodno i-me strastno ljubljene neveste. Koliko velikih dni je v tvoji preteklosti! Tvoje bitke so najlepši prazniki narodov in tvoje trpljenje velika svarila zanje. Koliko lepote in sile je bilo v tvojem iskanju pravično, sti. koliko poštene krvi si prelila v bitkah za zmagoslavje svobode! Ali je res za vedno usahnila ta kri? Francija! Ti si bila zibelka sveta. S tvoje Višine so nekoč po vsem svetu odmevali trije udarci zvona pravičnosti, 1» **tn ^ „ oviral v njenem tik Poetih in molče ** ! 0 banu- bo spregovo-^(i^hsko t^Pb- Gledal sem 'ih Ybega *atere obraz so do * v»inosi,i v svojih si' Sa °bra» , v»tezi na svetu, k Se i )e,b>i sedaj obraz ' Ubii, žp_nske, k> ie mno- ®i>i,,*isoči 'De<\°Ya svežost je ‘bo ...do ljubo v ovenela. »fe> beP-°Vrvane oči itljSet, . ,e 3 predmi ^bhS?. sDušca>- e S° ne- ? preameta na Jpfllnice so se u- vek?’Vi pokrivale ^ vrnti Gube na sen-V.. bUriah s° nemo govorici Podk sIca- 8 g°l3a in Cl*6'nostira^k 0 nieg°vi ho 'j in . Postala je za-hi' S i, “'*ta in bilo ie jas- ti 'ziia HZya *el°dca, ka- !* Las sv0iplu ■ rta sliši gro-, ^or LKa trebuha jasne-f*?)iV°bode iT duhs. resnice St,*9' iz nio'-vSe nekdaj C U'.Od ni ust po vsem S ?ienih Bih1 * gracije in •v«p.rivajeni ■ I* ostala s»' *vh. »bnice Jez,vno»t odre-I trgu tr,80vke na sve‘ I Wj 'J« v k I,n far ve,ike 1 C*,. 1« seHa' ab za srečo Sai-rar>jem . zam«njala s Cs^ihje _.jfare dame - •ha. eJ)a ° ‘»išo. obšito ttSfed®‘ih ,jubezen* h* Bki-. ie bila v težko s čipka- Dežni plašček iz tiskanme ril-sana. In da bomo popolni, je tudi dežniček iz iste tkanine. Mlada manekenka se Je kar znašla... nico. Velika je bila moč in smelost njegovih udarcev v obraz lažnivosti! Francija! Mora ti biti žal, da ga ni več — sedaj bi ti dal klofuto! Ne bodi užaljena! Klofuta tako velikega sina, kakršen je on, je čast za tako podkupljivo mater, kakršna si ti... Tvoj sin Hugo — je eden največjih diamantov v vencu tvoje slave. Tribun in poet, ki je divjal nad svetom kakor nevihta in oživljal vse. kar je prekrasnega v duši človeka. Rovsod je ustvarjal heroje in ustvaril jih je s svojimi knjigami nič manj kakor ti sama, za ves ta čas, ko si ti, Francija, stopala pred narodi z zastavo svobode v roki z veselim smehljajem na ponosnem obrazu, z upanjem v zmago pravice in dobrote v-poštenih očeh. Vse ljudi je u-čil ljubiti življenje, lepoto, pravico in F.rancijo. Lahko si srečna, da je sedaj mrtev — živ ne bi odpustil podlosti Franciji, ki jo je ljubil kot mladenič, ljubil celo tedaj, ko so njegovi lasje osiveli. Flaubert — žrec lepote ki je naučil pisati pisatelje vseh dežel, spoštovati moč peresa, razumeti njegovo moč, on, čarovnik besede, objektiven kakor sonce, ki je enako osvetljeval čipke in blato na ulici... Celo Flaubert, za katerega je bila pravica v lepoti in lepota v pravici, ti ne bi odpustil. Z zaničevanjem bi se obrnil stran! In vsi tvoji najboljši otroci niso s teboj. Sram jih je ... — — ce-vM-.-.......... ----------------S5SSS-S:-: ; ifir* ... ■*,. - ' ■ m* iii if - * U ■ : ki ' , * ' *■ & S.iECNA TROJKA (Foto M. Magajna) POČITNICE MINEJO KOT BI MIGNIL... Kako naj se naš šolar pripravlja na popravni Pred kratkim, tik ob koncu sti popravljanje zamujenega Išolskeg« leta, stno pisali, negativna ocena ne sme v dr 8 revt žini privesti do večjih sporo do prepiranja z otrokom, ki je prinesel slabo spričevalo, do omalovaževanja njegove osebnosti, pač pa da je treba o-troku prikazati pomembnost neuspeha ln v njem zbuditi čut do odgovornpetl, ki jo ima do sebe in družine. Tedaj smo tudi rekli, da se morajo sami starši poglobiti v svojo vlogo staršev in si nekako izprašati vest, če niso morda tudi sami pripomogli k temu, da ima nji-liov otrok popravni izpit. Res nerodno je, staršem priznati, da so tudi oni soudeleženi pri tem, toda če jim ni tega treba priznati pred otrokom, naj sedaj store, kar je v njihovih močeh, da se zadeva popravi, in to temeljito in sistematično, kajti sicer pravimo, da so počitnice dolge, toda kot bi mignil bomo spet v- zgodnji jeseni, ko bodo na vrstnem redu popravni izpiti, ko bo na vr- vse počitnice prebil pri uče i.i s tam oijlošiien dan, ki bo odločal, ali je bilo, leto uspeš-nm zimujenj. Jj Ze sama negativna ocena, ki 'jo j«T Strok prinesel kot’ plačilo za »vojo, in tuj? majpinamost, br morala biti zadostna kazen tolgrju. Starši, ki se med letom verjetno niso dovolj zanimali za početjfj otroka, so bili neprijetno presenečeni in sedaj se sprašujejo, kako to popraviti. Eni otroku groze z najrazličnejšimi kaznimi, drugi gre- nju. Poleg tega otrok dejansko potrebuje oddiha, krepitvg or> ganizma, skratka priprave e« prihodnje leto, kajti sicer M ne mogli od njega pričakovati, da -bo prihodnje šolsko leto vzdržal do koi\ca. Ce je temu tako in ker je temu tako, kako naj sem vključimo pripravo za popravljalni izpit in posebno v zvezi s tem, ker »mo rekli, da počitnice minejo kot bi mignil. V tem relativno kratkem času je torej treba nuditi otroku čas odmora, de- do cinično preko tega, češ da * janskih počitnic, hkrati pa ne je to stvar otroka, šolarja, de jansko pa v zelo pogostih primerih gre za skupen greh, ki ga je treba zato skupno popraviti. Kakšno bo to skupno popravljanje? Predvsem drži, da so počitnice tu in da je treba s tem računati. Tudi otrok, ki v šoli ni dosegel zaželenega u-speha, ima pravico do počitnic. Povsem zgrešeno bi bilo od njega zahtevati, da bo prav iiniimiiiiiiitiiiM iiiiminii 111 n iiiniiifiinii ii.riiiiiniHi iiiiiiiitiiiitiiiiiii! iiiiihhinii miMiulm um niitmniitiMiuii n i iiiiiiiiMHiiiiiiiiiMiiiiiniMMtiH tIttlltItllllHIIMMIUIIIIMIIItllllHiniltllllltlimiliniltllllltlllimiMIIIIHIUIHIIIMIIIIItllllfllll zaradi tebe vzdrževalke bankirjev! Povesili so svoje poštene oči, da n* bi videli tvojega mastnega obraza. Postala si odvratna trgovka. Tisti, ki ao »e pri tebi učiii u-mirati za poštenost in svobodo, te ne bodo sedaj razumeli in z bolečino v duši se bodo obrnili stran, iljepa moja! j mi rffbj pljunek krvi in žolča v svoje oči! New York, maja 1606. Ta akraisani pamflet Maksima Gork|g% je reakcija na posojilo, ki ga je dobil Nikolaj Romanov od francoskih bankirjev neposredno po udu-ieni revoluciji v letu 1«05. Večino tega denarja so porabili prav za udušitev revolucije. To je bilo seveda stališče URADNE FRANCIJE Voltairova in Hugojeva Francija pa je spregovorila v osebi enega izmed njenih tedanjih največjih sinov, Anatola Francea. ki je v svojem govoru 30. januarja 1905 poslal ruskim revolucionarjem naslednjo poslanico: «RUSKEMU NARODU! Državljani! Carska vlada že pet dni vrši pokole med delavci, zapira inteligenco, ki je na strani delavcev. Toda revolucija gre naprej in se ne bo ustavila. Na žalost lahko pričakujemo, da bo dolga in krvava. To je prekrasen in strašen prizor! Šolska mladina in njeni profesorji se pridružujejo proletariatu in z njim delijo zmago in smrt. Junaška Poljska, vsa ^azbičana od rabljevega biča, še dviga grozeča. Iz razdejanega in brezmejnega carstva prihaja klic iz za- NEIZPROSNA STATISTIKA NAREKUJE VEČJO POZORNOST Duševno bolnih samo v ZDA nad Primerjava med bolj razvitimi in manj razvitimi deželami - Osnovni vzroki tega pojava - Problem «mentalne klimo v okolju, šoli, družini in na delu Svetovna zdravstvena orga-1 podatkov iz Indije od osem ni-ačija, ki deluje pod ekri- dp deset ljudi na vsakih ti- ljem Združenih narodov, ie pred nedavn:m nozvala prebivalstvo vsega sveta, da prihodnje leto, 1960, p,sve:i zaščiti duševnega zdravja. Istočasno s pozivom je Svetovna zdravstvena organizacija odnosno Svetovna federacija zr. mentalno zdravje objavila vrsto dokumentov, ki kažejo, da se števiJo duševno obolelih ljudi iz leta v leto veča. Po teh dokumentih predstavlja v (l.-.iiašnji dobi vprašanje du-ševnejga zdravja največji svetovni zdravstveni, problem, kejti primeri duševne obolelost. so večji kot primeri raka, srčnih obolenj in jetike skupaj. Toda razen tega odpadata na vsakega popolnoma nepremičnega duševnega bolnika v umobolnici najmanj dva taka, ki živita izven bolnišnice ir. ki nista dovolj bolana, da bi ju lahko sprejeli v bolnišnico in ne dovolj zdrava, da ti lahko živela mirno in srečno življenje Po podatkih, ki jih navaja Svetovna zdravstvena organizacija, je v Evropi okrog 2 milijona duševno bolnih ljudi. Čeprav ni na razpolago goto vih statističnih podatkov o skupnem številu duševnih bolnikov na svetu, se pa lahko kljub temu trdi da je v gospodarsko razvitih državah en odstotek vsega prebivalstva duševno bolan, medtem ko bo leha 10 odstotkov prebivalstva za raznimi oblikami nervoza Ve se pa, da je v Združenih državah Amerike okrog poldrugi milijon ljudi, ki bo tiranih prsi. globoki vzdih se lehajo za duševnimi boleznimi, izvija iz mehkih in smelih slovanskih src. Carizem je dobil smrtni udarec, a kdo ve koliko človeškega mesa bo še požrl v svoji besni agoniji. Z bolečo simpatijo in tesnobo v srcu izrekamo ruskim revolucionarjem sVoje želje in svoje občudovanje*. medtem ko je drugih 7 mili jonov ljudi, ki imajo razne psihološke motnje ter kažejo znake neuravnovešenosti. Toda tudi v nerazvitih državah se število ljudi, ki bolehajo za duševnimi motnjami, stalno veča, Tako je na osnovi soč prebivalcev duševno bolnih. Potrebno je tudi poudariti, da predstavljajo duševne motnje pomemben faktor v kriminalni dejavnosti, v alkoholizmu, pri uživanju mamil in mnogokrat tudi pri razporo-kah. Ce vse te primere upoštevamo pri vsakodnevnem življenju, lahko rečemo, da je VDrašanje duševnega zdravja dejansko najvažnejši svetovni problem. Pod označbo «mentalna klima* se razume psihološko stanje večje ali manjše sredine, kjer človek živi m dela. Prijetno psihološko okolje ugodno vpliva na položaj duševnega ravnotežja in zato tudi na zdravo mentalno oziroma na zdravo duševno obnašanje, po drugi strani pa neugodno psihološko okolje neugodno vpliva na duševno reagiranje in obnašanje ter izziva nevrotične izpade, ki lahko dovedejo do tega, da človek izgubi duševno ravnotežje. Zlasti je za človeka važno vsakodnevno okolje, kot na pr. družina, šola, podjetje itd. To okolje je bistvenega pomena za oblikovanje duševnega ravnotežja določene osebnosti. Dogodki v otroški dobi — kot na pr srečno ali nesrečno Življenje, žalost, strah, veselje, bol — vse to zapušča globoke sledove na duševno življenje in mentalno obliko vanje osebnosti. Tako je iz podatkov Svetovne zdravstvene organizacije % razvidno, da je na pr. v Angliji prišlo od 418 mladih zločincev 45 odstotkov iz ločenih družin, o-koli 25 odstotkov pa iz družin, v katerih so vladali ne-bativni mentalni pogoji kot na pr. okrutnost, nemorala, duševna nestabilnost, zapuščenost, grobi postopki in podobno V Parizu pa so primerjali .................................................................................................. m,inimi,Homu,), , lllll,III, „, I, I „,, lit, Veliki umetniki so si želeli njegove družbe 839 otrok, katerim so ugotovili razne duševne motnje odnosno motnje v obnašanju s 70.000 normalnimi otroki. U-gotovili so, da je 46 odstotkov otrok z mentalnimi odnosno moralnimi defekti v obnašanju prišlo iz ločenih družin. Tako so prišli do nedvomno točnega zaključka, da je pomen vzgoje staršev in njihovega odnosa do otroka v naj-nežnejši mladosti izredno velike važnosti za njegovo bodoče duševno zdravje in da je treba za zaščito duševnega zdravja posvetiti določeno pozornost na položaj in saniranje mentalnega družinskega ckolja. Podobno velja tudi za druga okolja kot na pr. za šolo. za ustanove in podjetja, v katerih so zaposleni ljudje. Ko otrok prvič prestopi šolski prag, stopi tudi v povsem novo mentalno-klimatsko okolie, r.a katero se mora prilagoditi odnosno aklimatizirati. Neprimerni psihološko-pedagoški in nespretni postopki v šolskem okolju lahko privedejo ho hudih mentalnih pretresov na osebnosti otroka. Ti pretresi lahko zapustijo hude duševne napake, ki kasneje lah- Podobni fenomeni se lahko | klime vse meje zdravstvene pojavijo tudi kasneje, na pr. I službe in medicinske znano-pri delu v ustanovah in pod- sti v ožjem pomenu besede. sledicami za vse Življenje. jetjih, Mentalna klitpa,, «i se cdraža v obnašanju in v medsebojnih odnosih ljudi, je velike važnosti za duševno zdravje in za formiranje produktivnosti. sposobnosti oziroma nesposobnosti v strokovnem, intelektualnem in ročnem delu, Iz tega razloga dobiva vprašanje mentalne klime tudi velik posebni značaj kot aktualen problem sodobne človeške družbe. Obstaja mišljenje, da povzročajo velike tehnične in druge spremembe, tudi spremembe v ritmu sodobnega življenja in da v tako hitro spremenjenem ritmu življenja ni mogoče prilagoditi oziroma aklimatizirati živčnega in duševno mentalnega 'ivljenja sodobnega človeka. Po tem mišljenju se kot posledica nedo-voljne oziroma slabe prilagoditve pojavlja večje število mentalnih sprememb in spopadov v družbi. To je veliki problem, pred katerim stoji ves svet današnje dobe, svet novih oblik proizvodnje, prometrte in splošno družbene ter ž>yljenj ko privedejo do motenj s po- ske dinamike. Na ta način prekaša vprašanje mentalne To vprašanje je dobilo značaj aktualnega socialnega in političneba vprašanja, ki zadeva ves svet. Vsekakor je treba posvetiti vprašanju mentalnega zdravja in saniranju družbene mentalne klime največjo pozornost v letu 1960, kot v svetovnem letu človeškega zdravja, ki mora imeli enak značaj in ki geofizikalnim letom, ki je bilo ne sme v ničemer zaostati za za človeštvo tako pomembno in uspešno. Mac Donaldova spel v Evropi Kdo se ne spominja slovite igralke in pevke Jeane tte Mac Donald. Zaslovela je pred dietrta desetletjema t Svojim, ftldiom «Rosemarie», kjer je pela sosioin Eddgjenf, se je Mac Donaldova vrnila v svoj London. Spremlja jo mož Gene Ragmond. Čeprav Mac Donaldova ni več mlada, je še vedno lepa in še vedno poje. skfipno f Nel-m. Po 9 letih 11,11,1II,f MIHI,IMIDIHI,1,1,„11, >l„l„,l|„„„l.. Slavne klientke krojača Schuberta smemo pozabiti, da stoji pred njim še izpit, ki ga bo moral opraviti, da bi normalni potek šolanja ne zastal. Predvsem moramo napraviti točen razpored počitnic. Ker si posamezne družine privoščijo skupne počitnice, bo treba te vskladiti s potrebami otroka oziroma z njegovo pripravo na popravni izpit. Nadalje bo treba šolarjem napraviti načrt dela. Otrok mora imeti točno določene ure učenja, ure odmora in zabave, oziroma lazvedrila. In tega osnovnega načrta se bo treba točno ravnati. Ne bi bilo pa dovolj, določati le ure učenja in snov, ki jo je treba obdelati. Treba je namreč vso snov strniti, zbrati in razporediti. Potrebno je nadalje, dati šolarju vsa učna sredstva in učno snov tak« razporediti, da bo snov obdelal pravočasno, z določenim oreostankom razpoložljivega časa in seveda z vso temeljitostjo. Vendar ne smemo računati z zadnjim dnem počitnic, tik pred izpiti samimi. Snov mora šolar predelati in temeljito usvojiti že mnogo pred izpitom, tako da ima še vedno časa snov ponavljati in se temeljito vanjo poglobiti. Preostali čas pa naj mu bo za razvedrilo in tudi kot nekakšna rezerva za primer, da pride vmes do kakega nepredvidenega dogodka in, čemu ne, tudi kaka bolezen, saj vemo, da je otrok v nekoliko bolj nerednem življenju počitniške dobe pogosto nerazpoložen, irf to predvsem upravičeno, u. pr. zaradi preveč intenzivnega kopanja, zaradi kakega preveč u-trudljivega izleta ali kakega drugega podobnega razloga, kajti' že v začetku smo rekli, da bi bilo zgrešeno privezati otroka izključno h knjigi, ker je tudi on potreben počitnic, ki naj mu služijo za nabiranje novih sil za bodoče šolsko leto. HOROSKOP ZA DANES__ Kakor smo včeraj poročali, je umrl sloviti klovn Adrien Mettach, ki je bil bolj znan pod svojim umetniškim imenom Grock. Rodil se je v francoskem kantonu Švice v Rtconvillersu kot sin urarja in hotelirja. Ze zgodaj se je začel ukvarjati z akrobatiko, hkrati pa se je učil več inštrumentov. Glasbe ga je učil sam oče Kmalu pa se je mladi Adrien navdušil za svoj bodoči poklic. S svojo starejšo sestro Jeanne je sestavil nekaj točk, s katerimi je nastopal v bližnjih hotelih, kjer jc hkrati plesal, pel, delal razne akrobacije in imel tudi majhen lutkovni oder Oče, smotrn švicarski hotelir, je od sina zahteval, naj se loti «resnega dela* in ga potegnil v svoj hotel. To pa r.- bilo delo zanj, zato se je Adrien lotil poklica vzgojitelja. Toda tudi to mu ni »ležalo*. Neko noč je zbežal z neko cigansko družino. S tem dnem se je začela dolga in uspehov polna doba največjega klovna. Začel je z vlogo «človeka-kače». Nastopal je od večera do večera, med. dnevom pa stalno vadil. Njegova dejavnost je bila vsestranska, tako da v cirkusu ni bilo zanj več nobene tajnosti. Leta 1906 se je srečal z neko drugo značilno cirkuško figuro, s »Pierrotom*. Bil je to znani Antonet, ki so mu pravili tudi «Beli klovn*. Antonet si je ustvaril svoj lik, ki je občinstvo znal ganiti do solz, hkrati pa ga tudi zabaval do solz. Ko se je Antone-tu pridružil Grock, je nastala slovita dvojica «Antonet-Grock*, ki je dolga leta zabavala ves svet. Veliko je anekdot, ki se pripisujejo tema dvema cirkuškima likoma. Omenili bomo le eno, ki je za Grocka posebno značilna. Pravijo, da je španska kraljica nekoč morala v vsej naglici zapustiti svojo )o-ž i v cirkusu, ker jo je na račun nastopa para sAnlonet-Grock* napadel »histerični smeli*. Ko je bil Grock star 28 let, je bil že slaven in bogat. L. 1918 se je poročil z Ines Ospi-r. ki jo je bil spoznal že leta 1907. Nato se le Grock od Antoneta ločil in ustvaril samostojen lik — «gospoda Avgusta* in s tem dal dokončno obliko znanemu cirkuškemu «Toniju». Grock je bil tedaj na odru že tolikšna figura, da je kot prvi in dolgo časa edini pred publiko nastopal s 14 inštrumenti, ki jih je igral z zavidljivo tehniko. Leta 1930 se je Grock vrnil iz Londona, kjer je dlje časa gestoval, in odšel na počitnice v Imperio. Kraj ga je tako prevzel, da si je dal tu postaviti razkošno vilo.' Tu je Grock prebil tudi zadnjo vojno. Niti fašisti niti nacisti mu niso nagajali, pa čeprav se jih je bil Grock lotil v marsikateri svoji točki Verjetno so ga pustili pri miru zato, ker je ra njegovi vili plapolala švicarska zastava. Grock je o-hranil švicarsko državljanstvo, pa čeprav je sam pravil, da je »državljan sveta*. Po drugi svetovni vojni je sklenil ponovno «stopiti pred občinstvo*. Postavil je na noge cirkus, ki mu je nadel lastno ime. S svojim cirkusom je prepotoval ves svet, vendai se je 1955. leta vrnil ponovno v svoje zatišje v Imperio, kjer je začel pisati svoj življenjepis. V tem življenjepisu jt zelo zanimivo poglavje, ki nosi naslov; «Moja druga bitka*. Ta bitka se nanaša na borbo, ki se je je Grock moral lotiti proti mravljam, ki oo mu v parku okoli vile napravile pravo razdejanje. Najhuje pri tem pa je bil0 to, fin je Grock v svoji borbi proti mravljam padel z drevesa in si zlomil nogo. Zlomu r i sledile komplikacije in to Fu je zrušilo. Začele so «e srčne motnje in ko je letos 4. marca prišel v Milan ta neki nastop v TV, se je po nastopu zrušil zaradi resnega srčnega napada. Odpeljali so ga v njegovo vilo, poklicali dobre strokovnjake in kazalo je. da se bo izmazal. Vendar mu jv predvčerajšnjim srce odpovedalo in veliki klovn, ki je s svojimi pastopi zvabljal spieh množic, je utihnil Klovne pogosto ocenjujejo kot cenene humoriste Klovn pegosto niti ni humorist posebno ne, če je pravi klovn. Grock pa je bil eden največjih, če ne največji. Bil je u-metnik velikega formata in tudi največji umetniki so gai prištevali medse. Se veliki Ulmski umetnik Charles Chaplin si je štel v čast, da je bil Grock njegov osebni prijatelj. Italijanski modni krojač E-milio Schubert, ki je pred časom s svojo kritiko oblačenja angleške pricese Mar-gareth spravil v nevarnost celo diplomatske odnose med. Italijo in Anglijo, je pred dnevi odgovoril na vrsto tn-diskretnih vprašanj v zvezi z njegovimi najbolj slavnimi klientkami. O Sofiji Loren, ki je tudi ena njegovih klientk, je na primer rekel: »Ze precej let je tega, kar se je pri meni javilo dekle v spremstvu svoje matere. Želela je postati manekenka. Videl sem, da je dekle lepo in da ima tudi lepo postavo. Toda njena lepota je bil« vse preveč vpadljiva, da bi bila primerna za poklic manekenke. Draga moja, sem ji rekel, vi ne boste nikoli manekenka. Posvetite se raje filmski karieri. Tam boste s svojo’ lepoto bolj uspeli. — V redu, mi je odgovorilo užaljeno dekle, vrnila se bom, a le kot klientka. To dekle je bila Sofia Loren, ki je danes 'res še vedno moja klientka * »Vi oblačite tudi Gino Lol-lobripido?* so ga vprašali. »Res je, tudi Gina je moja klientka in moram reči, da je to dobra klientka, Včasih je hotela, da ji krojim samo tesno prilegajoče se obleke, ki naj poudarijo obliko prs in ostalih delov telesa. Danes Gina noče več takšnih oblek. Njen okus se je povsem preusmeril. Njena glavna skrb je danes, da bi bila vedno vitka ter da bi jo obleka napravila višjo. To mi je do sedaj v glavnem uspelo. V dvanajstih letih sem pač dobro spoznal dobre in slabe strani njene postave, zato mi ni težko upoditi njenim željam.s Najbolj kapriciozna in muhasta klientka je po mnenju Schuberta francoska filmska igralka Martine Carol. «Kadar itam najavi svoj prihod, vemo, da ngs čaka ježko in naporno delo. Martin* naroči navadno vrsto novih oblek. Potem vsako desetkrat pomeri in pri vsaki najde napako. Moje uslužbenke so takrat povsem zmedene in brez glave. Potem si naenkrat premisli in vzame obleke takšne kot so. Dostikrat pa se sploh odloči, da ne kupi nobene obleke,, in tedaj sem sevfda najbolj slabe polje jaz. Na vsak način hoče, da so njene obleke vedno globoko izrezane.» »Bolj zadovoljen sem z A-no Mapnani,* je dejal še Schubert. «Dolgo časa sem jo moral prepričevati, preden se je odločila, da postane moja klientka. Annarella je bila namreč prepričana, da nima lepe postave in da ima tudi grde noge. Dokazoval sem ji, da ima zelo lep «de-collete* ter da tudi njene noge ne predstavljajo takšne o-vire, da je ne bi bilo mogoče premostiti. Ko sem ji napravil prvo večerno obleko, mi je poslala svojo fotografijo, na katero je napisala »Schubertu v spomin*, ker je pripomogel, do sem se prtni čutila lepo.* Med klientkami Schuberta je tudi vojvodinja Windsord-ska, ki jo Se danes prištevajo med najelegantnejše žene na svetu. «Toda vojvodinja je zelo vitka,* je dejal Schubert, »in to jo včasih moti. Zato izbira najraje obleke, ki njeno vitkost nekoliko prikrijejo. Ko ji merim obleke, je zelo natančna ter ji ne uide niti najmanjša guba. Ko sem ji napravil črno obleko za sprejem pri papežu, si jo je več kot desetkrat pomerila.* «Tudi Eva Bartok in Bn- gUte Bardot sta moji klient-ki. Prva je zadovoljna samo če je obleka čim bolj posuta z dragocenimi našivki ali u-metnimi dragulji. Ljubi večerne obleke in še te zelo svojevrstnih krojev. Brigitte pa ima po mojem vse premalo izkušenj, da bi imela lahko res dober okus. Do sedaj je bila pač vedno bolj gola kot oblečena, in ro je tudi glavni vzrok, da se še ne zna elegantno oblačiti. Morda se bo z leti popra tula, kot sta se že Sofia in Gina. Ko sem napravil Sofiji pred njenim odhodom n Ameriko kar 50 novih oblek, sem imel ves čas občutek, da hoče Sofia na vsak način skriti oblike svojega telesa ter da bi bila srečna, če bi javnost pozabila, da se ima nrav tem oblikam zahvaliti, če je danes ena najbolj slavnih filmskih igralk. Isto skrb sem opazil tudi pri Gini. Verjetno je prišel za obe trenutek, ko hočeta, da jih u* poštevajo tudi kot dobri i-gralki. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V trenutnem navdušenju boi ste sprejeli delo, ki pa vam Lo zadalo veliko skrbi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Očitali vaju bodo počasnost, Celo lenobo. To naj vas ne spravlja iz ravnotežja, ker vas napačno cenijo. DVOJČKA (od 21. 5. <*o 22. 6.) Ce se ukvarjate z umskim delom, izkoristite trenutno konjunkturo. Srečni bost* « pri. jetnem domačem okolju. RAK (od 23. 6. do 22 7.) N* »puščajte se na področje, kjer se ne boste znašli. Izbirajte raje delo, ki vam leži. LEV (od 23. 7. do 22 :U Računajte s pomočjo, ki vam jA, nudijo sodelcvci, vendar se žanesite raje na lastne »ile DEVICA (od 23. 8. do z2 9.) Ne zaletavajte se. posebno ko odločate o večjih zadevah Ljubosumnost vsekakor ni ne mestu. TEHTNICA (od 23. 9. «o 23. 10.) Ne sledite nasvetom, ki terjajo od vas nepopustljivost, Trma več škoduje kol koristi. ŠKORPIJON (od 24. 10 do 22. 11.) Navajeni ste vzeti stvari na lahko. Ce je to včasih šlo, vam danes ne bo. STRELEC (od 23. 11. do Ž0. 12.) Neodgovornost nekaterih ljudi vam bo pokvarila razpu. loženje in tudi uspeh. KOZOROG (Od 21. 12 de 20. 1.) Nekoliko utrujeni in nervozni ste. Nič čudnega, saj vas je okolje pripravilo do tega. VODNAR (od 21. 1. do 1». 2.) Otresli se boste naloge, ki so vam jo dali, samo da bi si sami olajšali delo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neka neznana oseba vam bo dala odlične nasvete, ki se jih kar držite. Strah pred nezve-stobo je odveč. «VELEMESTNA POZ\AVALKA» J — Je to pravi, originalen astrahan, ali morjia iz perlona, oziroma nglona}\ Tiskovno poročilo o sestanku deželnih predstavnikov v Gorici posojila zd 300 milijard lir bodo uporabili za ceste, železnice in pristanišča Prednost so dali cestam: Videm-Trbiž, Palmanova-Gorica, Moraro-Li-gnano; železnicam: Trst-Benetke, odseku Redipuglia-S.Giovanni, zvezam med Trstom in Miljami ter pristaniščem: Trst, Tržič in Porto di Nogaro Pod predsedstvom odv. Cu-lcta, doktorja Franzila župana iz Trsta in di Maniaga predsednika trgovinske zbornice iz Vidma je bil v soboto na goriškem gradu drugi sestanek najvišjih upravnih pi edstavnikov naše dežele. Sestanku sta prisostvovala tudi predsednika tržaške in videmske pokrajine dr. Gre-jferetti in odv. Candolini. preds. trbovinskih zbornic iz Trsta in Gorice dr. Caidassi in Eigot, videmski župan odvetnik Centazzo in odbornik dr. Pcterzio, namestr^k goriškega Župana, Prisotna sta bila tudi odbornika Delise za tržaško pokrajino in Gasparro za tržaško občino. Na začetku sestanka so pripravili program sestankov predstavnikov dežele Furlani-je-Julijske krajine, pokrajinskih in občinskih uprav (glavnih mest) in trgovinskih zbornic, na katerih bodo vzporejali delovanje za rešitev vprašanj v treh pokrajinah dežele. Na sestanku so nakazali tri vrste vprašanj, katerim todo posvečali pozornost: J. skupna vprašanja deželnega značaja; 2. posebna vprašanja posameznih pokrajinskih uprav, ki jih bodo predložile pokrajinske uprave; 3 tista vprašanja, o katerih bodo nastali spori in na materi bodo v raznih kraj h dežele drugače gledali. Potem so pregledali vprašanja, ki se tičejo posameznih pokrajin. TRZASKl PREDLOGI: Avtomobilska cesta Videm • Trbiž, obnovitev dvojnega tira na progi Trst - Benetke, tržaški vodovod z zajetjem vode na Posočju, železniške in oestne zveze med Trstom in Miljami, drugi tir trbiške železnice, modernizacija podjetij 1*1 (CRDA, SAFOG, ILVA), izpopolnitev pristaniških naprav v Trstu, Tržiču in porto Nogaru, obnovitev zastarelega ladjevja PIN, povečanje krožnega sklada za Trst, Gorico ip Videm, državni prispevek za znižanje kapitalov majhnih m kfedpjth Industrij, državni prispbvek za priseljence. DODATKI PREDLOGI VID. MA: dograditev železnice por-tegruaro - Videm, izboljšanje plovne linije «Litoranea Veneta*, gradnja lagunske ceste Marano - Lignano, rešitev naslednjih vprašanj; finansiranje ceste Valcellina in ceste Pordenone - Oderzo, finansiranje gradnje civilne bolnišnice in kanalizacije v Pordenonu. DODATNI PREDLOGI GORICE: Krminsko-gradiško polje (namakanje), avtomobilska cesta Palmanova - Gorica - Ljubljana, neizkoriščena lastnina GIL in vojske, druga vprašanja, ki spadajo y pristojnost pokrajinske uprave. Proučili so zakonski osnutek za uporabo državnega posojila 300 milijard lir za zgoraj navedena dela, ; Na Jero sestanku so poudarili naj posojilo uporabijo za gradnjo komunikacij, in sicer; avtomobilski cesti Videm -1%iž» in Palmanova - Goric% cesd.0 Mbiano - Lignano, obno-, vitev dvojnega tira na progi Trst - Benetke in na odseku Redipuglia - S. Giovangi pri Manzanu, železniško zvezh med Trstom in šfiljami, železnico Portofruaro - Videm, izpopolnitev pristaniških na-piav v Trstu, Tržiču in Porto di Nogaru. Obsežno so razpravljali o modernizaciji podjetij 1RI na področju Julijske krajine, zlasti jadranskih ladjedelnic, SA FOG in visokih peči ter jeklarne ILVA v Trstu. Ta industrijska podjetja, v katerih je zaposlenih toliko specializiranih delavcev, je nujno treba modernizirati, da bodo kos inozemski konkurenci. To vprašanje so vsi prisotni podčrtali, ob zaključku pa So izglasovali resolucijo naslovljeno ministrstvu za državne udeležhe, v kateri zahtevajo uresničitev svojega sklepa (besedilo resolucije smo objavili v nedeljskem go-riškem dnevniku). Preostala vprašanja bodo proučili na sestanku, ki ga bo organizirala videmska pokrajina Poudarili so važnost industrializacije naše pokrajine in pooblastili tri predsednike trgovinskih zbornic, da se pripravijo d tem vprašanju za prihodnji sestanek. Izglasovali »o tudi resolucijo o avtomobilski cesti Videm- ,•,„,1,(111 itilii.ouiiminiiiiimiiiiiilil.nl.. ii Gorišlii plačevalri družinskega davka Objavljamo imena in po-klice davkoplačevalcev z nad milijonom lir obdavčljivega dohodka, v oklepaju pa znesek družinskega davka, i Obizzi vd. Zoe, učiteljica, 1 milijon 50.000 (38.456); Orzan Francesco, trgovec, 1.600.000 (69.427); Orzan Guglielmo, trgovec, 1.700.000 (75.725). Pacini Palmiro, maršal ital. vojske, 1.100.000 (40.973): Pa-dovan Enrico, upokojenec, 1 milijon (36.000); Pallaver Bruno, trgovec, 1.400.000 (57.389);, pecile Romeo, trgovec, 1 milijon (36.000); Peliarini Guido, trgovec, 1.200.000 (46.195); Per-eo ing. Adolfo, uradnik, 1 milijon 800.000 ( 82.253), Perco Bruno, gradbenik, 4.500.000 (334.260); perco Marino, šofer, 1 milijon (36.000); Peressin Ldigi, šofer, 1 milijon (36 000); Piccini Pietro, mehanik, 1 milijon 700.000 (75.725); Pinni vd. Iole r. Godina, posestnica, 1 ibilijon 500.000 (63.610); Pitas-si Luciano, trgovec, 2.300.000 (118.183); plet Luigi, trgovec, ; 200.000 ( 46.195); Poletti Gio-vtnni, trgovec, 1 300.000 ( 51 tisoč 667); Posself Carlo, mehanik. 1 milijon (36.000); Pre-dolin Giuseppe, trgovec, 1 mi- soč 553); Suich dr. Giorgio, sodnik, 1.100.000 (40.973). Tacchino Luigi, industrijec, 2.000.000 ( 96.000); Tacco baronica Elisabetta, 1.500.000 ( 63 tisoč 510); Tomadin Giuseppe barist, 1.500.000 ( 63.510); del Tcrre vd. Lucia, gospodinja, 1 800,000 (62.253); Trampuš GiU*eppe; mesar, 1,500.000 ( 63 tisoč 510); Turus Evaristo. me-sarr MO* •"'OO (57.369) Vai Amilcare upokojenec, 1 milijon (36.000); Vecchi Giovanni, trgovec, 1.200.000 ( 46 tisoč 195); Venuti dr Marcelih zdravnik, 1 milijon (36.000); Viatori Stefano, trgovec, 4 milijone 200.000 (299.880); Vier-thaler Augusto, profesor. 1 milijon (36.000); Visintin Enrico, hotelir 1,300.000 (51.667); Visintin Egidio, trgovec 1 milijon (36.000); Vlach Spiridio-ne, industrijec, 1.800.000 (82 tisoč 253); Volk Rodolfo. mesar, 1.800.000 (82.253); Vouk Enrico mehanik, 1.800.000 (82 tisoč 253); Vram dr. ing. Luigi industrijec, 1.950.000 (92 tisoč 477); Vriz Vittorio, industrijec, 8.900.000 (1.036.387); VVinkler Egidio, industrijec, 1 milijon (36.000). Zaccarelli Aldo, trgovec. 1 Tibiž-Avstrija; zahtevali bodo sprejem pri ministru za javna dela, da mu prikažejo važ-rost tega objekta, ustanovili bedo italijansko - avstrijski odbor za avtomobilsko cesto in zahtevajo od družbe Auto-vie Venete, da izdela načrt skupno z ANAS in avstrijskimi predstavniki. Dela bodo finansirale razne države. Tudi besedilo te resolucije smo že objavili. Dve nevihti ozračje Po neznosni vročin., ki nas je mučila dober teden, je v noči «d torka na,gredo prišla nad Gonško prva netvinta. Padlo je precej dežja in tudi ozračje se je ohladilo. Včeraj dopoldiie je postalo spet sopara«, znak, djg deževje še nu pri kraju. Nekaj po 15. uri je prThrftmela ‘drugC nHrhta, v kateri je padalo kot iz škafa. Še vse popoldne je po malem deževalo. Na srečo ni bilo toče, ki so se je:kmeWvaici nap bolj bali. Debi® je zalilo, da-stfavho ponekod, zfhsti kjer je težka zemlja, še ni bilo 1BII1."™ ........ Nedvomno so se nevihte najbolj-razveselili meščapi, ki so se toliko dni potili med razbeljenimi ziijovi in ijaid žgočim asfaltom. Za nekh”j ditr jim je prihranjena skrb, kam bi se skrili pred vročino. «» . Prandino Prandi k vedno zelo slab Zdravstveno stanje 31-letne-ga Prandina Prandija iz Gorice, ki je v zadnjem času pokrajinski tajnik Italijanske liberalne stranke, je še vedno zelo kritično. Mladenič se je z avtomobilom Fiat-500 peljal iz Gradeža s 24-letnim Gianfran-com Spangherom iz Pierisa. Pri Paparianu sta zaradi neznanih vzrokov zapeljala v platano in se prevrnila v jarek. Pri padcu si je Prandi zlomil desno nogo, se poškodoval po raznih delih telesa in si prebil lobanjo. Zdravniki so mu ugotovili tudi znake možganskega pretresa. Oba ponesrečenca so podvrgli operaciji,’ ki sta jo dobro prestala, toda Prandijevo stanje je kljub temu zelo resno in zdravniki niso hoteli povedati prognoze. ——«»—— Drevi predavanje o cestnem prometu Danes zvečer ob 21.30 bo znani milanski odvetnik Arturo Orvieto govoril v dvorani občinskega sveta v $11. Crispj o novem zakonu o cestnnnp prometu. Pieliv^ijT organ ikir« goriški avtomobilski Klun. Vstop ja- prost- - ... — «» . lijon 400.000 (57.389); Primosic milijon (36.000); Zanardi Pa- Bssilio, industrijec, 7 milijona (96.000). CJuerini dr. Italo, zdravnik, 1 milijon 100.000 (40.973). Riaviz Giovanni, mesar, 2 milijona 300.000 (118.183); Ribi Carlo, industrijec, 1 milijon 550.000 ( 66.365); Rigonat Giacomo, industrijec, 1.500.000 (63.510); Rizzatto Giordano, avtoprevoznik, 2.000.000 (96.000); Rccco dr. ROcpoj radiolog, 2 milijona 750.000 (154.935); Ro-sceni Bruno, trgovec, 2,300.000 (118.183). Saccamani, Domenico, trgo-vec, t.lOO.OOO (40.973); Sartori dr„^>jj(o, bančni uradnik, 1 ir.mjon 7^.000 (75.725); Scarel Ern»«nej;Udo, mesar 2.800.000 ()5fi,2t>4,F; Sčhiozzi ing. Guido, poblesiitnikt, 1.500.000 (63.510); Sioiinr Enrico, taksist, 1 mi-lijtt (36.500);, Scollo Paolo, upokojenec, 1.500.000 ( 63.510); Feculin dr. Bruno notar, 1 milijon «00.000 (57.389); Sele-rati tng. Gino, inženir, 1 milijon 200.01)0 (46.195); Sinigoi O-sca», mesar, 1.200.500 (46.195); Soranzo dr. Italo, lekarnar, 1.150.000 (43.553); Storto dr. Carlo, sodnik, 1.150.000 (43 ti- Mariji Zavadlav gre na bolje Zdravstveno stanje Marije Zavadlav iz Štandreža, ki je v bolnišnici Brigata Pavia zaradi zloma levega zapestja in poškodb po glavi, ki jih je dobila pri padcu z voza, se je nekoliko zboljšalo. k *---- Mednarodni festival popevk v Gradcžu Mednarodni festival pesmi v Gradežu bo 24. in 25. julija Prireditev bo v Parco delle Rose. Izbrali so vrsto pesmi, ki.jih bodo predstavili občinstvu, le—to pa si bo izbralo najljubšo popevko. Velika negotovost je bila z izbiro napovedovalke. Organizatorji so se te dni končno odločili za Edy Campagnoli, v nemščini pa bo napovedoval Herman Trojer od avstrijsl-c RTV. «»--------- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna dTJdine, Ulica Rabatta st. 18, tel. 21-24. ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV organizira 19. in 20. julija Tradicionalni praznik ob Doberdobskem Začetek ob 17. uri. Nastopijo v novi postavi in z novim programom ; , . ,, . " ..' 4 zi», ampak jo bo spoštovala m v nek«kršni meri še val®-rizirala, ker bo prišla bolj d® izraza. To bo zanimiv prim*1 združitve starega z modern®1' Ce bi palačo «Costanzi» P°rU' šili, bi bila nova občinska zgradba arhitektonsko in ur banistično brez smisla. Do sedaj so dela za palw* «Costanzi» stala že p ribiiat>® I 10 milijonov lir; če bi jo P8, rušili, bi bili ti milijoni rgP-'cr ljeni in bi imeli še druge strP ške za rušenje ter ureditri primernega pročelja nove činske zgradbe. l.ll,l,lllll,llllltllll,lllllllllllllllltlll„l„l«l„,llllllll,llltlllllllllllllT,llllllll,IIIIM.II..tltll|,lll,I1>> Sklepi vsedržavnega kongresa branjevcev Ustanovitev zadrug proti pritisku veletrgovin Velik davčni pritisk na to malo trgovsko kategorijo - Za socialno zavarovanje branjevcev Pretekli teden je bil v Bologni osmi vsedržavni kongres branjevcev, ki so včlanjeni v združenju ANVA (Vsedržavno združenje branjevcev). Na kongresu so prisostvovali tudi delegati iz Trsta, saj je na našem področju okoli dva tisoč branjevcev in branjevk in so njih težave v bistvu enake kot drugih prodajalcev te kategorije po Italiji. Na kongresu so najprej podrobno proučili splošni položaj kategorije in ugotovili, da so vedno v večjih težavah zaradi novih načinov prodajanja in koncentracije kapitala tudi v trgovini tako, da velika podjetja skušajo povsem izriniti s trga vse oblike male trgovine. To vprašanje ne zanima samo branjevcev temveč tudi vse male trgovce na drobno, ki so prav tako v stalno težavnejšem položaju. Tu imamo opravka po eni plati z razvojem trgovine, proti čemur nimajo branjevci v rokah drugega orožja, kot da skušajo doseči napredek pri načinu prodaje njih kategorije in zlasti, da se upro pritisku monopolov s tem, da se začno združevati v zadruge različnih oblik. Mnogo je bilo tudi govora o davčnem pritisku in o tdj sah, ki jih mora plačevati kategorija. V parlamentu P sta že predložena dva zako ska, osnutka, ki naj zagotovi; tudi branjevcem socialno • zdravstveno zavarovanje ‘ pokojnino. O tem vprašanju } bilo že mnogo govora in l nedvomno pravično, da se d K splošni zdravniški pomoči prišteva.no zdravniške preglede na domu in v ambulantah po sptosmh zdravnikih s katerimi je vzajemna kmetijska bolniška blagajna sklenila pogodbe. Vsak smet bo lahko šel do zdravnika ali bo klical zdravnika na dom, če se bo pojavila kakršna koli bolezen. Zdravnik mu bo nakazal zdravila in način zdravljenja, toda vsa zdravila bo moral kmet plačati sam. Isto velja za splošno porodniško pomoč od strani babice ali zdravnikov. Ce splošni zdravnik ugotovi potrebo po posebni oskrbi, napravi potrdilo, s katerim se zavarovanec lahko obrne do specialista. V nekaterih predelih Italije je ta oskrba posredna; to se pravi, da zavarovanec plača zdravnika nakar šele povrne bolniška blagajna zavarovancu stroške. Naloga naših kmetov in njihovih strokovnih organizacij je, da se borijo zato, da bo zdravniška oskrba neposredna, to se pravi, da zavarovanec ne bo imel nobenih stroškov razen onih za zdravila. Zavarovanec bo imel tudi pravico da se zdravi v bolnišnici in to na podlagi na- potila zdravnika, a v nujnih primerih tudi brez tega. Isto velja za splošno in posebno porodniško oskrbo. KDAJ BODO ZACELI KMETJE UŽIVATI TE UGODNOSTI? Vsa pripravljalna dela terjajo nekaj časa. Zakon predvideva da bodo kmetje deležni oskrbe v bolnišnici in zdravstvene pomoči specialista šele 91 dni po uveljavitvi zakona na našem o-zemlju. Kmetje se bodo lahko zatekli v bolnišnico ali iskali pomoč pri zdravniku specialistu šele po 30. septembru tega leta. Splošno bolniško oskrbo na domu in v ambulatorijih ter porodniško oskrbo bodo zavarovanci začeli uživati komaj po 121 dneh, ko se uveljavi zakon, to je šele po 30. oktobru tega leta. KOLIKO PRISPEVKOV BODO PLAČEVALI ZAVAROVANCI? Prispevki, ki jih mora plačevati zavarovanec, sb dvojni. jea-^vsakegsr zavarovanca je treba plačati 750 lir letno; poleg tega je treba plačati še prispevek, ki se določi vsako leto za vsak delovni dan. Delovni dnevi se za vsako posestvo izračunajo na podlagi obdelovalnih površin in na podlagi števila živine. Ta prispevek je za sedaj določen na 12 lir za vsak delovni dan. Navedli bomo naslednji primer: Kmečka družina je sestavljena iz poglavarja, žene in treh otrok, ki so vsi bolniško zavarovani po vzajemni kmetijski bolniški blagajni. Za obdelovanje 10 hektarov zemlje potrebuje družina (112 delovnih dni na leto, in sicer; za 2,5 ha njiv 112,5 dni; za 1,5 ha vinograda 150 dni; za 3 ha travnikov 45 dni; za 1 ha pašnikov 1 dan; za 1 ha gozda 3,5 dni. Za obdelovanje 10 ha je torej potrebnih 312 delovnih dni letno. Poleg tega ima še; 3 krave, za katerih vzrejo potrebuje 51 dni; za 1 junico potrebuje 14 dni; za 2 prašiča potrebuje 10 dni. Za vzrejo živine potrebu- je torej skupaj 75 delovnih dni na leto. Za obdelovanje tega posestva in za oskrbo živine je potrebnih torej 387 delovnih dni. Ce delovnemu času dodamo 15 odstotkov delovnih dni, ki jih predvidevajo po tabelah, bo vsota delovnih dni znašala 445. Po že navedenem načelu bo ta kmečka družina letno plačevala samo za bolniško zavarovanje sledeči znesek: Vsak član družine bo plačeval 750 lir, pet članov torej 3.750 lir. Nadalje po 12 lir za vsak delovni dan. Ker je število delovnih dni v našem primeru 445, bo z* delovne dneve treba P*3 to* val3 ti 5.340 lir. Skupaj bo plače' zpe rej vsa • družina 9.090 lir na leto. S plačevanjem tega % ska bodo vsi člani druzl zavarovani in bodo ‘‘..j, uživali vse ugodnosti, ki J predvideva zakon o bo škem zavarovanju km® Ako želijo naši ®'anlsa( kakšno pojasnilo naj se v j s posestnim listom z® v uradih Kmečke zvezeMi Zveze malih posestni (Ul. Geppa 9), kjer bo P . .. _ p0»r jel pojasnila ben primer. za »voj KZ in mm na predvaja danes 1*. t. m. z začetkom ob 18. ur' in 20.30 liri na prostem Lux film: ■i,:- VM: -..-.T- ziasti v severnem delu Italije vrstile nevihte ob spremljavi bliskov in gromov. V mnogih krajih je padala tudi toča. Zlasti v južnem delu države Film e si;rani- To dejstvo ko ?°metTlbno in zanimivo, ki « eni strani nasprotni-■ la!lzma vedno spet sbT’ da le-fca nima srni-Cie narodnostno vprašati™! ?° dru?i strani pa go-fhlam P°skusajo s pasmi o internaeionaliz- važn° praženi Evropi in ških Sti sociaino-gospodar-Dom Problemov zmanjšati “len tega vprašanja in ■.oportunistično izogniti ‘jegovemu reševanju. Te- liiihi?asproti Pa Je zadnji J hljanski kongres jasno nn Pravilno socialistič-" gledanje na to vpraša-dem? mu daI proti laži' mokratičnim reševanjem dei,+snovi ♦svobodne* oprezat• i'n enakosti pred Roni široko demokratič- no vsebino. j ^jpdpvinsiro dejstvo je, sni*?6 JG Avstro-Ogrska raz- *n^nZar*di tega’ ker ni vnZt- resiti nacionalnega rL^anja. Celo obsežne «Prave raznih piscev o tiec re*iivi nacional-(-.a^.vprašanja v dobi moti ne morej° zanika- v U . ie konec koncev že tr>f, an Avstriji bila vsa na-izvai°stfla politika zlasti v da niu usmerjena na to, opraviči protinarodnost-pkrepe velikih narodov še rivmalim narodom. To šinit 61,110 velja za manj-«ka zaščitna določila v vi „0Vnih pogodbah po pr-hiel vni vojni, ki so i-?a_..a P9 izjavi brazilskega dn„ Pnika pri Zvezi naro-ham Franca le edini 1 oifin čimprejšnje asimi-^ .1® manjšin. Ob takem rjj^ovunju ni čudno, da f>cit °lna manjšinska za-liiom ni Pokazala zadovo kiiji rezultatov in ji k ta-didi 11150 m°Sli pripomoči itiQv,i-ne tako imenovani pa • inski kongresi. Pač taiJ6 9ac'zem z vso bruci j00 silo pričel z likvida*. Ponemških manjšin in jL ab'l nemške manjšine kolone, kar je pri-.do tega, da so za-vseh sklenili preselitev „nomskih manjšin iz ta ^P*ti držav, ki so na cin 1 n doživele isto uso-kžtu ?tere so Prei Pii* debi n tevilni narodi s stra-j-^mškega fašizma. '^Posredno po drugi sve- """niiillllnni, 111,11, iiiiiiillllll Nagrade na razstavi ^Morgan’ s Paint* V^INI, 15. — Danes je bila * Arengo otvorjena II. J>si *'a ?a nagrado e sklenil danes sklicati kongres 2., 3. in 4. oktobra letos. Odbor je proučil vprašanja brezplačne pomoči za bolj siromašne oškodovance, kakor tudi vse, kar je po- trebno šg. p.adalj,e štoriji za izvajanje zadevnega zakona zlasti pa tJšfegl dela, ki še tiče finančnih intendanc. C! Od Londona do Pariza v 44 minutah in 37 sek. PARIZ, 15. — Kapetan Ry-der je dosegel, nov rekord na razdalji London-Pariz ki jo je preletel v 47 minutah in 45 sekundah ter s tem znižal dosedanji rekord za deset minut, ki ga je držal podporočnik Barry Linch. Kazalo je, da je njegov rekord težko prekositi. Za omenjeno razdaljo je potreboval 57 minut in 4 sekunde, tako da je od Mar-ble Archa do Westlanda odšel z motornim kolesom, od West-landa do Biggin Hilla s helikopterjem in od Biggin Hilla do pariškega letališča Villa-ccublay z reakcijskim letalom. Končno, se je odpeljal do Slavoloka zmage zopet z motornim kolesom. Rekqjd pa je bil ponovno presežen. Komodor Martin, pripadnik angleške mornarice je potreboval namreč samo 46 minut in 48 sekund od Pariza do Londona. Končno pa je poročnik an-glešlega vojnega letalstva Westlake dosegel še boljši čas in sicer 45 minut in 53 sekund. Naj novejša vest o tekmovanju pa pravi, da je kapetan Ryder ponovno zboljšal svoj rekord na povratku iz Pariza v London. Dosegel je tore] nov rekord, ki znaša 44 minut in 37 sekund. Njegov čas je za eno minuto in 16 sekund nižji od časa, ki ga je dosegel poročnik Westlake. To je že peto znižanje rekorda. Kapetan Ry-der je dejansko dosegel dva rekorda, in sicer iz Londona v Pariz in narobe. MILAN, 15. — Te dni je začel obratovati na progi Milan - Bologna najdaljši in najtežji vlak na italijanski železniški mreži. Gre za tovorni vlak, ki odhaja z ranžirnega kolodvora ob 1.04 ter je se- stavljen iz 80 vagonov, večinoma hladilnikov ter vagonov za živila. Dolžina vlaka znaša 500 do 520 m, teža praznega vlaka pa 1.200 ton, torej približno toliko, kot teža kake torpedovke. Promet s tako dolgim in težkim vlakom ustvarja za vodje prometa nelahke probleme; predvsem se ta vlak med vožnjo ne more umakniti nobenemu drugemu hitrejšemu vlaku, kajti nobena postaja nima 500 m dolgih tirov za postajanje. Lokomotiva, ki vleče ta vlak, je stroj najnovejšega modela «646», ki razvija 400 konjskih sil. Ta vlak so uvedli zaradi konic v- doyornem pro- metu poleti, zlasti na področju prometa s sadjem in zelenjavo; te konice padajo prav v čas, ko je zaradi poletnih počitnic tudi potniški promet najintenzivnejši,' Ernest Bloch je umrl NEW YORK, 15. — V neki kliniki v Portlandu (Oregon) je umrl danes skladatelj Ernest Bloch. Novico je sporočil njegov newyorški založnik. Bloch je bil rojen v Švici in je bil star 78 let. cina, , grom... Poplave na Japonskem 2e prejšnjo noč kratkega {roletnega J* zaradi deževja letošnja htida vročina .nekoliko poheha!*. Včbraj pa so se delu Italije traja."Re-kgrd noji, vsekakor Rjm, ,kjter je bila najvišja temperatura včeraj 34 stopinj, v Bariju 82, v Bocnu pa le 25, v Tridentu 24, v Benetkah 26, v Milanu in Genovi ter Anconi, Perugii samo 22. Najbolj toplo je bilo seveda na Siciliji, kjer so v Palermu ugotovili 36 stopinj, v Catanii 34, v Messini 32. Iz Prata poročajo, da se je med hudo' nevihto porušila celo neka spolovinarska hiša. Nešteto poročil govori o zelo številnih primerih škode, ki jo je napravila strela. Iz Tokia pa tudi danes prihajajo vesti o velikih poplavah. Število žrtev, zlasti v jugozahodnem delu države, znaša 34. Vendar pa deževje po-nehuje. Toda meteorološki u-rad aporoča približevanje tajfuna, ki bo verjetno povzročil, nove še hujše deževje in poplave. V zadnjih 48 urah je ostalo brez strehe 23.000 oseb, poplavljenih je 30.000 hiš, porušenih je 200 jezov in 79 mostov. Številne železniške proge so prekinjene. -—«»----- Alpiiica ubil električni lok BOČEN, 15. — oplazil Stin alpince je oplazil električni tok visoke napetosti v kraju Graz-z« v bližini Dobbiaca v dolini Pusteria 23-letni narednik Vi-varelR Gian Pietro je bil na mestu mrtev, ostali trije vojaki pa so dobili hude poškodbe po rokah in telesu Alpin-ci so postavljali kovinski drog za zastavo in so se po vsej verjetnosti dotaknili voda za visoko napetost. Bili so na letnih manevrih. P. Agosfino Gemelli je včeraj umrl MILAN, 15. — Po daljši bolezni je danes ob 9.23 umrl pater Agostino Gemelli, rektor katoliške univerze v Mi- Hruščev in Gomulka se objemata ob prihodu sovjetske partijsko-vladne delegacije v Varšavo. Razgovori, ki Jih bodo vodili voditelji obeh držav ne bodo — kot je bilo sporočeno — imeli posebnega političnega pomena, ker hočejo Poljaki pokazati HruščeVu le svoj gospodarski napredek v zadnjih letih "'•Ulil ''(UiiiviaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuaiMHiiiiHiiiiMuaiMiiiiiiiiiuiiiiiiiMiMiitiiiiiiiiiiiiHafiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiaiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiaiDiaiii aaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaafiaaaaaaaaaaaaaaaiiuaiaaaaiaaiaaaaiuiiiiiaaaaaaiiaaiiaaiifiiaaaaaiiaaaaiuiii 4, . 'ae Zuericher Zeittnip» je i[aJ*Y?° letos objavil obširen "nln Pod naslovom «Nacio-Avt *>°'1 na I^0T°škem». « tor članica govori najprej kj|ar*tenzijah Avstrije, da bi me(* slor,an' *n germanskivi svetom NACIONALNI BOJ NA KOROŠKEM Tudi švicarski Nemci obsojajo avstrijske šoviniste •Na žalost se Avstriji d P«e: «»0- 1 n‘ niti posrečilo, da bi f^tnoj do slovenske manj-di, ’ ki šteje okrog 60.000 Iju-*trije v duhu gesla «Au-19* rnediatrix» in «Humani-ji0c[ ®Ustriaca». Nasprotno, od !«,„ **“ državne pogodbe v nj„ 955 3« opaziti obžatova-hac; t’redno oživljenje starega j'bii na*ne®a boja z vsemi sv o-®°ja ' ne°atiunimi spremnimi Kr' ljanjlVd° za to novo zastTUP' °*ernl T(,Z-meT na dvojezičnem 6rert,JU Južne Koroške nosijo cap- - *Jc0 se,ri *kstremistične nem-tgijg noc*onalne organizacije, Lanj na Primer «Kaerntner liein nionnscha/t», «Kaerntner c'*niaat ^ ■ i tipi uii^il ’ l«%iit>i i(ii||i i tl i> ij iiivrijiiiift iljj i rti j1 iliViiiiHiii 1*0 novo vodstvo. Ze pripravljalni odbor J1 napravil marsikaj hvalevrednega, pa čeprav je bil prevel statičen. Ko pripravljamo načrte, ne smemo misliti, kal bomo nudili mladini novembra ali decembra ali morda celo v prihodnjem letu. Pft' zadevati si moramo, da nudimo športnikom že sedal kaj. To se pravi, da je treba organizirati že v prihodnjem mesecu kak nastop, P9’ sebno v vodnem športu. Ret je, da danes nimamo dostop1 v bazene, kar onemogoča vsakršno tekmovanje. Lahka bi se zaenkrat odrekli nfl’ stopom in se zadovoljil* * preprostimi cilji: verjetno h* se dobilo nekje med Bar kovljami in Devinom košček obale, kjer bi lahko trenj' rali. Ne bi imeli odskočnih desk, zaradi česar bi bili rezultati pomanjkljivi, a bt 1 tem pokazali prizadevnost’ bi vzbudili v mladini zanimanje za vodne panoge tf kar je najbolj važno, “ zbrali v društvu novo skupino, ki naj bi bila temelj, katerem bi v prihodnji sezoni zrastel nov odsek. Istočasno bi morale P°*e kati organizacijske priprave za prihodnjo športno sezone-Ze pred začetkom same sezone bi morali imeti priprej-Ijen načrt za prvo leto 0 stoja. Priprava tega načrta J* precej zamotana naloga, ki je povezana s številnimi tez-kočami, med katerimi je naj' važnejše finančno vprašanje-Res je, da volja prebile marsikateri zid. a končno e' dino denar pripomore, k **’ resničitvi kakega sklepa. Soma članarina bo kaj bon‘0 pripomogla k temu. vsaj začetku, ko bo število čionoj1 združenja še nizko. Zato M bilo treba organizirati postranske akcije, ki naj prinesle združenju toliko Pe trebna denarna sredstva. Posebno pozornost pa j treba posvetiti propagand Sleherni mladenič in šp«d nik mora vedeti za cilje vodstva novo ustanovljenega športnega združenja, pozne inora njih namene in naloge-Odbor mora jasno pokazati’ kakšna so njegova stremij* nja, okoli sebe pa bo m°r . zbrati čim večjo skupit1 športnikov, športnih funkci° narjev, ljubiteljev športa članov, ki naj z aktivno P11 zadevnostjo ali pa z gmo tu g podporo pripomorejo k ure* ničitvi postavljenih ciljev- To so v bežnih obrisih P". tič najnujnejše naloge in Pf* hodnost bo pokazala, fcakše uspeh je doseglo delovati} n F novega odbora. Posebno P1 . njo pa bo moral ta polaga na prepričevanje mladine predvsem pritegniti v no areno mladino iz nrt',_ vasi. kjer je vsakršno af vanje že nekaj let zamrj_ Pr.vi izpit tega novega žčnja pa bo na prihodnl« Slovenskem športnem dne1 ' ki bo hkrati tudi general za vse naše bodoče delov nje. pii° Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT , ff*1 AMID £sDŠ><>C>GG<>č>C&>C>C<>X>C VICT0R CANNING Moj ded, ki ima osem križev, mi je rekel: cEnkrat na leto obeduješ v tem klubu z mano in vsakokrat se mi bolj prilizuješ. Na, nalij si še nekaj portal* Dal mi je steklenico In nadaljeval. «Mislim, da sploh ne bi prihajal, če ne bi upal, da ti bom nekoč pustil kaj denarja, eh?» ♦Prihajam zaradi vaše družbe, sir,* sem rekel. «Ne zaradi denarja.* ((Potem pa si strašno neumen, fant moj.* Smehljal se je ,«Vsak mladenič bi moral skrbno paziti, kdaj se mu bo ponudila življenjska priložnost. Koliko pa si star? Trideset?* ♦štiriintrideset.* «Si že katero izbral?* «Ne še, sir.* «Pa bi jo moral. Seveda razumem, da je dandanes težko najti ženo. Kako naj človek ve, kaj je v vreči, preden jo odpre? štiriintrideset, eh? Moj oče jih je imel prav toliko, ko se je poročil. Sem ti že kdaj pripovedoval, kako je bilo z njegovo ženitvijo?* «Ne še, sir.* «Potem imaš srečo. Vsakdo drug v tem klubu jo je že slišal ,ad nauseam...’* Začel se je ukvarjati s cigaro in ni spregovoril, dokler mu ni zagorela in dobro vlekla. ♦Moj oče — tvoj praded, Sir Thomas Ancaster, čeprav takrat seveda še ni bil povzdignjen v plemiški stan — je bil svojih sto devetdeset centimetrov visok, črn ko vran in ko mu je bilo štiriintrideset, je imel ves svet kot ostrigo v roki in pri tem vedel, da mu nož ne bo zdrsnil, ko jo bo odpiral. Poveljeval je trgovski ladjici Persephoni, ki je med Bristolom in Port au Princem na Haitih prevažala rum, melaso, tobak in nekaj potnikov. Uvrščali so jo med majhno brodovje šestih ladij, katerih lastnik je bil neki James Sparkman, bogat človek, velik sitnež, toda poštenjak. Sparkman je imel hčerko, Arabello Sparkman, kakih šestindvajset je imela ta- krat. Bila je domišljava, lepa, svetlolasa in razdražljiva kot zlodej. Komaj je prvič. stopila na Persephono — Tom Ancaster jo je peljal iz Port au Princa v Anglijo — se je Tom zaljubil vanjo. V štiriindvajsetih urah jo je zaprosil za roko, bil pri tem preveč intimen, dobil zaušnico ter ukaz, naj se briga zase.* Toda Tom Ancaster je bil po dedovem pripovedovanju človek, ki je imel o sebi zelo določene nazore. Ni nameraval vedno ostati kapitan na majhni trgovski ladji. Bil je visok človek, ki je visoko letal. Arabella je ostala v Angliji leto dni in Tom je ob vsakem prostem trenutku odšel v London, kjer mu je nekako uspelo, da so ga povabili na iste prireditve kot njo. Toda tudi to mu ni nič pomagalo Svetlolasa Arabella si je iskala boljšega. «Ob koncu leta je prišla v Bristol, da bi se s Persephono vrnila k očetu v Port au Prince,* je nadaljeval ded. «Bila je več ali manj zaročena z nekim mladim londonskim zelencem, toda Tom si zaradi tega ni delal sivih las. S tremi tedni potovanja pred sabo je odrinil pripravljen dokazati, da je edini moški zanjo. Nikar si ne misli, da Tom ni vedel, kaka prilika se mu ponuja. Pa še kako dobro jo je videl! Arabella je bila Sparkmanova hčerka. Sparkman se je staral in Tom se ne bi branil vzeti z ženo tudi prevozniške proge. Bil pa je tudi zaljubljen vanjo. Ljubezen dandanes ne velja mnogo, fant moj, toda v onih dneh se je zazrla v moža kot ogenj.* Persephona je plula že nekaj tednov, ko je Tom Arabello nepričakovano presenetil. Imela je rojstni dan in v svoji kabini je njej na čast priredil zabavo. Poskrbel je za čudovito kosilo in trije, štirje mornarji so zaigrali, tako da so maloštevilni potniki po jedi lahko zaplesali, Arabella je imela cgromno belo krinolino ter gole roke in ramena. ♦Fant moj, ženske so lahko v tistih dneh imele na sebi vse platno, kar ga svet premore in pri tem blestele v vsej lepoti in milini. Nikoli vas pa niso pustile ugibati, kot to delajo danes,-ali so take, kakršne jih je naredila mati Narava ali pa je za vsem samo spretno rokodelstvo, ki ga drži skupaj nekaj barve, in ki upa, da bo s tem koga ujelo * Komaj je bilo zabave konec, so opazili, da Persephona gori. Nikoli ni nihče zvedel, kako je do tega prišlo. Morda je kak mornar odvrgel gorečo cigareto ali pa je kdo prevrnil svetilko. Naj bo že kakor hoče, v dobri uri je bila Persephona vsa v plamenih in ljudem ni preostalo drugega, kot da jo zapuste. Tom je poskrbel, da so bili potniki in moštvo na varnem. Imeli so šest čolnov, pa še megla je bila in z goreče Persephone se je grdo kadilo, tako da ni čudno, če je vladala precejšnja zmešnjava. Ko je Tom z ladijskimi listinami v rokah stopil iz svoje kabine, je čoln, ki ga je bil čakal ob ladji, že odrinil. Na krovu pa je stala Arabella. Bila je še vedno v krinolini. Zamudila je zadnji čoln, ko je stekla v svojo kabino po skrinjico z nakitom, ki ga je ob prvem preplahu pozabila. K sreči je na krovu ostal še neki čolniček, ki ga je Tom spustil, nakar sta se oba zbasala vanj. Medtem pa so ostali čolni izginili v megli in dimu ter jih nikakor nista mogla najti. «Tom ni bil preveč v skrbeh,* je pravil ded. ((Seveda ga ni kapitana, ki bi z veseljem izgubil svojo ladjo. Toda vedel je, da je bila Persephona stara, Spark man pa dobro zavarovan. Do Port au Princa je bilo samo pet dni. Ob zmernem vremenu bi bilo to za Toma igrača, saj je bil že od mladih nog navajen na majhne čolne. Dvignil je malo jadro in usmeril čoln proti Port au Princu. Pri ostalih čolnih je bil prvi oficir in Tom je zanj vedel, da je mož na svojem mestu.* Ponoči je bilo hladno, Arabella pa je imela na golih ramenih samo tenek šai. Tom ji je dal svoj suknjič, nakar sta se stisnila tesno skupaj, da bi se ogrela. Kmalu, po svitu je postalo vroče in Arabella je odvrgla suknjič ter šla na sprednji del čolna. O ostalih ni bilo ne duha ne sluha. Opoldne se je kdo ve od kod vzel nenaden veter. Haztrgal je malo jadro in ga v koščkih odnesel, preden je Tom sploh kaj mogel storiti. No, v čolnu pa je bilo dovolj niti in ribiških igel, kakor tudi hrane in vode — stari Sparkman je fanatično zahteval, da so bili vsi čolni brezhibno opremljeni — tako da je Tom slekel srajco in začel šivati jadro. Toda ni imel dovolj blaga. Kar najbolj obzirno je vprašal Arabello, če je morda pripravljena prispevati za jadro. Potem ko je nekaj časa premišljevala, mu je ukazala, naj se obrne ter mu nato dala kos svojega številnega perila. Ded se je zahehetal: «To-da imela sta smolo, fant moj. Seveda, če hočeš tej stvari tako reči, upoštevajoč, da si v čolničku sredi morja z edino žensko na svetu, ki jo ljubiš. Naslednje tri dni je torej piš za pišem trgal in odnašal njuna jadra. Vsakokrat se je Tom, ki je bil zdaj samo še v hlačah, moral obrniti, nakar je Arabella privlekla izpod krinoline še več blaga za jadro.* Naposled je seveda tudi krinolina prišla na vrsto. In tako sta sedela v čolnu, medtem ko je nad njima veter napihoval krinolino. Ponoči pa ko je pritisnil mraz, sta se stisnila tesno skupaj, da bi se ogrela. «Da,» je dejal ded, «Tom je bil srečen človek. Ves dan je gledal svojo ljubko Arabello in videl je več kot kdajkoli prej... zlate lase, s katerimi se je poigraval vetrič, ljubke ročice in ramena, ki jih je zdaj sonce pobarvalo z nežno rjavo barvo. In ponoči mu je spala v naročju. Seveda je bil zelo viteški. Ravnal je z njo kot s princeso. Niti lasu ji ne bi skrivil. Sicer pa tako ni mogel drugega početi, kot da je krmaril ter ji izpovedoval svoja goreča čustva. In — ser je neprestano gonil svojo — so ga njene modre oči začele nekoliko prijazneje gledati. Znal je, veš. Toda kljub vsemu kaj več ni dosegel. Dekle se je visoko nosilo. Nato, tik preden je sonce šestič zašlo, sta zagledala pred sabo kopno.* , Takrat Ji je Tom povedal, da ne bosta takoj zaplula v Port au Prince, saj sta bila vendar na pol goia. Pristal bi raje nekoliko niže ob obali in nato stopil po obleko zanjo, če bi pa taka kot sta odrinila naravnost v živahno pristanišče, bi bila Arabella za vedno ob dober glas. /sem vprašal. «Bedak si, fant moj- «Tom ji je rekel,* mi je razlagal ded: «Tvoj ugled mi je najbolj dragocena stvar na svetu. Toda preden odidem te zadnjikrat zaprosim za roko in to pot vem, kakšen bo odgovor.* Za trenutek so ga Ara-belline oči hladno gledale. ,Reči hočete, kapitan Ancaster, da vam ne bo težko biti brezobziren, če vas odbijem. Ljudje bi si marsikaj mislili... Kupiti moram vaš molk s poroko?’ Tom jo je pogledal in nato z obrazom, popačenim od jeze, dejal: ,Vidim, gospodična Arabella, da sem se o vas zmotil — in vi o meni. Prekličem svojo zadnjo ponudbo.’ Odslej ni spregovoril besedice. Odveslal je do obale, pristal, skril Arabello v ne^ ko zapuščeno kolibo in od-pešačil v Port au Prince. Čez nekaj ur se je vrnil z vso potrebno obleko. ♦Brez besed jo je varno spremil do očetove hiše, kjer je zvedel, da so ostali čolni srečno pristali v Port au Princu dan prej.* ♦In nikoli je ni poročil?* ženskah prav nič ne ■-■ - - - toč1 je rekel ded «Ko so »-naslednji dan poklicali Sparkmanu, ga je Arab«‘ počakala v veži se mu v., la okoli vratu, ga polju®!: prosila odpuščanja in ^ rekla, da je z očetom 8° riia o njuni poroki. Toda ko je stopil Pri Sparkmana, je stari - ,p tem ko ga je spraševal požaru — rekel: «Slišim. J se hočete z Arabello P°; čiti? Da, da; povedala je vse o jadru in svoji leki. Zaupno, seveda. nama. Toda svojega P^’, ljenja vama ne morem Velike načrte sem itnej vami, Ancaster. toda ta ® godek mi je odprl oči- r goreli ste, veste. Če ' poročili z Arabello in k0 j no prevzeli posel, bi nove in večje ladje. sem pa vedno zahteval, so ladijski čolni brezhib opremljeni. V svojem č°'r bi morali imeti nadomeštr. jadro. Zakaj ga niste im® «In Tom,* je končal 0 «je pogledal starega ter mimo rekel: .Ljubezen čudna stvar, sir. Nekate* vzcvete samo takrat, ka se znebe sleherne ošabm in razkošja, tako da se dijo take, kot so. Med ma rečeno, sir — in z bi, da res ostane med na — nadomestno jadro, * — imel.’*