VESTMK LETNtK XL CELOVEC, PETEK, 31. MAJ 1985 Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. ŠTEV. 22 (2228) Koga posiušajo pri „hearingih"? Zadnje ..poslušanje" („hearing") delnih posiancev pri Karntner Ab-^ehrkampferbundu je biio zgleda. eno ^temeljitejših; predvsem glede dol-razgovora in tudi giede vetike adnosti sodelujočih. To je mogoče Riepati iz skupnega uradnega poro-oia SPO, OVP ip FPU. Zadnja seja j^vno-pravnega odbora, ki je za-°izen posiušati „vse prizadete" v Manjšinskem šoistvu, je bita tudi me-^to za neverjetne napade na dvojezične učite! je! Sam deže!ni gtavar Wagner, ki je ."trati tudi najvišji šef šo!ske oblasti, ^ na tem „hearingu" izjavi!, da je ^nega od vzrokov za nezadovoljstvo jreba iskati v ..mešanem sistemu" 'M]schsystem), ki ga mnogokrat upo-Mbtjajo (učitelji) pri dvojezičnem Pnuku! „Takšen način pouka zakonec ni predviden in tudi ni dovoljen", le dejal Wagner! Značilno za trenutni položaj v razpravi glede manjšinskega šolstva je, da se pojavlja vedno več izrazov, ki so za povprečnega človeka nerazumljivi. Vsak naj razume vse po svoje! In: Čeprav je deželni glavar Wag-ner sam najvišji šef šolske oblasti, se mu še nikoli ni zdelo potrebno kritizirati ta menda prepovedani „Mtsch-system", ki, kakor izgleda, doslej še nobenemu ni škodoval. Zakaj se ta pojem pojavi ravno po ..poslušanju" Abwehrkampferbunda? Značilno za trenutni položaj je tudi, da se narodno zavedni pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem ne potegujejo za ločene šole. Vsak ve kakšen geto bi to bil. Zato je pa tem bolj sumljivo, da te ločene šole Slovencem vsiljujejo „bivši" Slovenci, „vindišarji" in vsi ostali narodni nasprotniki. In ker se Slovenci Od razprave do s!epi!a Pod vtisom širokega protesta avstrijske demokratične javnosti je ko-^oški dežeini zbor jeseni 1984 sklenii široko in pogiobijeno razpravo o manj-Mdskem šolskem vprašanju. Povod so najprej daie nacionalistične site z Njihovim napadom na sedanjo ureditev. Kam se razvija ta ..razprava " in ^oiiko veijajo v tej zadevi stališča prizadete narodne skupnosti najboije pri-^3suje kronika razvoja: December 1984: Ustavnopravni od- ditev treba ohraniti in dvojezično Ppr deželnega zbora začne razpravo, šolstvo izboljšati. Iz zmernega za-ugotavlja, da dolgoletno delo nimanja zastopnikov strank za ta strokovnjakov sploh ni potrebno. Po- razgovor in iz njihovega usklajenega stališča je čutiti, da so stališča v glavnem tristrankarsko poenotili. htiki zagovarjajo razpravo. Januar/februar 1985: Manjšina je zaskrbljena, ker je iz skur. ^*^ftni šolski svet zagovarja strank po .hearingu' mogoče r*upno šolo. Wagner pravi, da nii ^ u sklepati, da nagibajo delno k loče- ne trudimo za takšne ločene šole, ker jih odločno odklanjamo, se verjetno deželni glavar sam trudi ustvariti vtis, kot da manjšina hoče te šole. Kaj naj bi drugače bil vzrok, da je ..strašil" abw'ehrkampferje s tem, da bi po morebitnem ločevanju imeli 11 slovenskih šol, kamor bi Slovenci menda potem kar drveli. Morda pa ustvarja ta vtis tudi zato, da bo svoj predlog, ki ga javnosti do sedaj še ni predstavil, lahko pozneje prodajal kot kompromis. SE URADNA KOROŠKA STRiNJA Z LAŽMi? Najhuje in najbolj značilno v skupni izjavi po poslušanju Abwehrkamp-ferjev pa je trditev, da mora večina — po mnenju svobodnjakov — hoditi v šole manjšine. Ta trditev objavljena v uradnem sporočilu pomeni, da je ideologija Heimatdiensta že popolnoma uspela pri treh v deželnem zboru zastopanih strankah. Nihče se ni distanciral, ne Wagner, ne Schantl, ne Uster, ne drugi. Potrebujemo še več dokazov, da so se o bistvenih potezah poslabšanja sedanje ureditve že zmenili? ZVEZA KOROŠKiH PARTiZANOV ZVEZA SLOVENSKiH iZSELJENCEV SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „VRTAČA" vabijo na PROSLAVO 40-ietnice zmage nad fašizmom in povratka naših izseijencev v nedeijo 16. junija 1985 s pričetkom ob 14. uri pri Šašeinu v Siovenjem Piajberku V okviru prireditve, na kateri bodo spregovorili predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc, predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl, tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm in predstavnik Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odporniškega gibanja na Dunaju, bo odkrit spomenik 26 žrtvam nacističnega nasiija. Kulturni spored bodo oblikovali: mlada godba na pihala Glasbene šole Šmihel nad Pliberkom, Koroški partizanski pevski zbor, moški pevski zbor SPD Borovlje in sestri Čertov. H Udeiežimo se naše osrednje prosiave ob 40-ietnici zmage ^ I nad fašizmom in povratka naših izseijencev. * Tako razpisovanje ravnateijskih mest nasprotuje vsem pedagoškim načeiom in potrebam '''"P"'*' vanju šolarjev. ' karskth) resttev. # KHD zagovarja ločene šole, in odločno zagovarja ^ strinja s ..kompromisi", ki jih Slo-Po 'tev M izboljšanje skupne sole. imenujejo ..gnile kompromise". dežei^T"^' z univerzo govorijo * Strankarski kongres SPO: Wag- Politiir"?"^?^ stranke o ..primatu napoveduje, da dobi „vsak tisto variš % .^umestuik deželnega gla- ^ si jo želi". Menda bo „vsa- stavn''^^^^^'" zastavlja pred- kogar« zadovoliila. Z zadoščenjem jo S ovenije, da rešitev, ki ^ ^ Haider pozdravila stali- L oodo sprejeli po poglobljeni raz- gpQ ^'-^iSini Pravicam * Abwehrkampferbund zagovarja škodovala. spremembo sedanjega zakona in lo- ntarca 1985: občinske volitve na čene šole, ..kompromise" odklanja, foškem. Zastopniki strank se s itemi zago- ^arca/aprita 1985. W Po občinskih vorniki ločevanja „ure dolgo in iz-oiitvati napove deželni glavar Wag- črpno" razgovarjajo. Wagner v tej M* spremembo in zaostritev narod- razpravi pravi, da je sedanji način 2«stne poittike, ker se politika so- pouka kamen spotike, da je menda jNa za socialiste ni obnesla. Te oce- oeio protizakonit; Valentina Einspie-odobravajo vsi v stranki! lerja in .soborce' pa .straši' z mož- « * Zastopniki Slovencev tolmačijo nostjo, da bodo slovenske šole imele kalnemu zboru, da je sedanjo ure- uspeh! Vsakemu tisto r*'3, ki si jo želi. S tem geslom skuša deželni glavar VVagner skriti pod plašč navidezne demokratičnosti očitno že obstoječe in odobrene načrte, kako bi strankarska troedinost na Koroškem po eni strani ugodila zahtevam nemških nacionalistov po ločitvi šol v južnem delu dežeie, po drugi strani pa ohranila videz, da Slovencem vsaj tokrat ni vsilila rešitve proti njihovi volji. Le tako moremo tudi razumeti VVagnerjevo prerokovanje po torkovi seji dežei-ne vlade, ko je napovedat ..rešitev, ki bo za vse sprejemljiva Toda logike, po kateri naj bo volk sit in koza cela, se v koroškem šolstvu že zdaj pridno poslužujejo. O tem dovolj prepričljivo govori zadnji razpis ravnateijskih mest. Med drugim so ravnateljska mesta razpisana tudi za številne šole na območju veljavnosti manjšinskega šolskega zakona — torej za dvojezične šole. Toda usposobljenost za poučevanje v nemškem in slovenskem jeziku se kot pogoj zahteva samo v enem samem primeru: za ljudsko šolo v Selah, medtem ko od vseh tistih oseb, ki se bodo potegovale za ravnateljska mesta na dvojezičnih šolah v Bilčovsu, Bistrici na Zilji, Pliberku, Škocijanu itd., ne zahtevajo dodatnega učiteljskega izpita iz slovenščine. Na nesprejemljivost takšne prakse sta osrednji slovenski organizaciji opozorili v pismu pristojnemu oddelku deželne vlade. Posebej poudarjata pomanjkljivost pedagoške narave: Zvezni zakon o delovnem pravu deželnih učiteljev ureja med drugim tudi vprašanje zastopstva ravnatelja šole v primeru odsotnosti razrednega učitelja — toda kako naj ravnatelj zastopa odsotnega učitelja dvojezičnega razreda, če nima usposobtjenosti za poučevanje v obeh jezikih? Poleg tega je ravnateljeva naloga, da nadzoruje pouk na šoli in je učiteljem pri tem strokovni svetovalec — toda kako naj bo izpolnjeval to svojo obveznost, če sam nima ustrezne kvalifikacije? Neki dunajski časopis je nesprejemljivost takšne prakse poudari) in razgalil z obratnim primerom, da bi ravnatelj dvojezične šole postal Slovenec, ki ne obvlada nemščine. In komentar časopisa: med maloštevilne resnične ..privilegije" slovenske manjšine gotovo spada, da takih srhljivih hinavščin ne more odrejati. PREBERiTE "a strani 2 Listina narodnostnih skupin v Avstriji 2 Koroški in tržaški nacionaiisti združeni v imenu skupne ogroženosti 2 Fiorijan Lipuš dopisni čian SAZU 4 Občinska seja v Kotmari vasi ^ Srečanje pianincev treh deže) ^ Odiomki iz pogovora Kreiskega z dopisnico Deta VISOKOŠOLSKE VOLITVE POTRJUJEJO: Zavzemanje za manjšinske pravice ne povzroča izgub pri voiitvah Aii so na deiu snovaici „naciona!istične internacional"? Na avstrijskih univerzah in visokih šoiah so študentje prejšnji teden izvolili novo zastopstvo. Volitve so pokazale, da med študirajočo mladino zanimanje za ..tradicionalno" obliko soodločanja ni ravno veliko: udeležba ni dosegla niti celih 30 odstotkov. Vendar je pri tem treba upoštevati, da je med študenti precejšen odstotek takih, ki študirajo poieg rednega poklica — torej se ne vključujejo neposredno v študentski parlamentarizem. Druga značilnost volitev je v tem, da so — v vseavstrijskem merilu — liste socialističnih študentov občutno nazadovale (od 25,87 na 21,75 odstotka), precejšnjo izgubo je utrpela tudi OVP-jevsko opredeljena AG, komunistični študenti so uspešno branili svoj poiožaj, vidne uspehe pa so beležile predvsem desno od OVP naseljena konservativna JES ter razne alternativne in protestne skupine. Koroška seveda ne bi bila Koroška, če sie od ostale Avstrije ne bi razlikovala tudi pri študentskih volitvah. Na celovški univerzi so namreč prepričljivo zmagali socialistični študenti, ki so število mandatov povečali od 5 na 6 (med izvoljenimi sta tudi dva pripadnika slovenske narodne skupnosti — Marica Flodl in Franci Walter); konservativna AG (blizu OVP) je zgubila dobro četrtino glasov, vendar je obdržala svoja dva mandata; komunistični študenti, ki so tokrat nastopili skupaj z alternativci, pa so dobili 1 mandat, medtem ko sta prej ločeni skupini imeli vsaka svojega zastopnika. Prepričfjiv uspeh socialističnih študentov, ki imajo v giavnem odboru zdaj dvotretjinsko večino, je razveseljiv še toiiko boij, ker so jim nekateri prerokovali izgubo zaradi njihove jasne opredelitve v manjšinskem vprašanju. Izkazaio pa sc je obratno in to je prvi kandidat Hei-mo Strempfi tudi jasno povedai: po-iitično zainteresirani študentje so ..honorirati sociaiistično politiko in jasno opredelitev v manjšinskošoi-skem vprašanju ". To je vsekakor dokaz, da zavzemanje za manjšinske pravice ni nujno povezano z izgubami pri voiitvah (takšno „iogiko" namreč zastopajo vodiini poiitiki koroških strank). Za zvezo socialističnih študentov pa je znano, da se tudi ne strinja z VVagnerjevo tezo ..Vsakemu tisto šoio, ki si jo žeii", temveč podpira zahteve po rešitvi manjšinskega šoistva na osnovi prediogov, ki so jih izdeiaii strokovnjaki celovške univerze. A/ina/o sokoto je priredi/ odkor za okramko ita/Zjanstva Trsta pod po-krovite/jstvom Z.Ate za Trst zkorova-nje v trzajem Novinarskem krožka. Kot „gost" je na prireditvi .sodeloval predsednik koroškega Heimat-diensta /ose/ Te/dner, ki je ade/e-žencem govori/ o manjšinskem vprašanja na Koroškem. /Okširneje o prireditvi, ki jo tisk imena/e javno manifestacijo proti dvojezičnosti, poročamo na 2. strani.) V demokratični javnosti je prireditev izzva/a kritiko in proteste. Tržaški okčinski svetova/ec Tao/o Paro-ve/ je v tej zvezi nas/ovi/ na tržaškega žapana ce/o posekno interpelacijo, v kateri zakteva, naj zavzame do omenjene manifestacije jasno sta/išče in intervenira pri odgovornik ok/a-stek, da se v interesa narodnostnega mira, sožitja in okmejnega sodelovanja podokne manifestacije ne ki ponovi/e. Parove/ agotav/ja, da se je razprava na omenjeni manifestaciji asmeri/a k kritikam keograjske, rimske in danajske v/ade ter proti politiki sode/ovanja med tremi sosednjimi državami. Po poroči/a /jak/janskega De/a pa je Parove/ tadi poadar//, da „ima Heimatd/enst kot koroška proti- s/ovenska organ/zacija sta/ne operativne zveze z jagos/ovansko po/itično emigracijo kot neofašisti v Veneta j n Trta". Na te čadne povezave med nacionalisti in desničarskimi skrajneži opozarja tadi vodstvo organizacije Srednjeevropska omika, ki v tiskovnem sporoči/a poadarja, da povezava med Tisto za Trst in koroškim He/mat-dienstom „kaže na širše povezovanje evropske desnice za ogrožanje mednarodnega sode/ovanja". V našem //sta smo že ponovno poroča// o pojavik, ki kažejo na to, da do/očeni krogi v Tvropi očitno sanjajo o posekni ..nacionalistični internacionali". Svoječasni okitk predstavnikov koroškega Heimatdiensta pri jaž-notiro/skem Heimatkanda /kateri se javno zavzema za odcepitev /ažne Tiro/ske od /ta/ije in za njeno prik/ja-čitev zlvstnp a/i še ko/je Nemčiji) je še dokro v spomina; sedanje srečanje z krani/ci tržaškega ita/ijanstva pa domneve /e še podkrepi, /n ne nazadnje je treka videti tadi še povezave, ki jik imajo koroški naciona/isti doma v zfvstriji — krog se zak/jačaje dovo/j jasno. Listina narodnostnih skupin v Avstriji Spričo tega, 1. da pravna ureditev Repubtike Avstrije izrecno zagotavija narodnostnim skupinam pravico do obstanka, 2. da je diskriminacija narodnostnih skupin v nasprotju z duhom in te-meijnimi izhodišči avstrijske pravne ureditve, 3. da je spiošno znano, da potrebujejo narodnostne skupine posebno varstvo pri varovanju obstanka in razvoja, 4. da po širokem mnenju narodnostne skupine predstavijajo kuiturno obogatitev Avstrije in prispevajo bistven deiež h kuiturni raznoiikosti, 5. da dosiej sprejeti ukrepi niso v zadovotjivi meri varovati obstanka in razvoja narodnostnih skupin, so predstavniki narodnostnih skupin v Avstriji, upoštevaje tozadevna mednarodno priznana izhodišča, na srečanju v Ceiovcu 19. in 20. aprita 1985 sprejeti nasiednjo Listino narodnostnih skupin ki jo bodo izročiti zvezni viadi in pristojnim dežeinim viadam ter jih prositi, naj jo upoštevajo, ko bodo reševaie odprta vprašanja posameznih narodnostnih skupin. 1. Določita različnih notranjedr-žavnih ustavnopravnih norm in mednarodnih dokumentov, predvsem dunajske državne pogodbe (BGBL. Nr. 152/1955) in senžermen-ske državne pogodbe (STGBI. Nr. 303/1920), ki ščitijo jezikovne in etnične manjšine, so izhodišče za varstvo obstanka in za razvijanje identitete narodnostnih skupin. 2. Vsaka narodnostna skupina ima nedotakljivo in neodtujljivo pravico do uživanja zakonskega varstva, do ohranitve in zaščite obstanka, do varovanja in ohranitve svoje identitete, kot tudi do pospeševanja svojega sodobnega razvoja. Te pravice je splošna in ni omejena le na tiste narodnostne skupine, ki jih posebej ščitijo mednarodnopravne pogodbe. 3. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da bi narodnostnim skupinam odvzele njihov značaj in njihove pravice etničnih skupin, je treba čimprej prepovedati. 4. Čim šibkejša je narodnostna skupina, tembolj učinkovito jo je treba zaščititi. 5. Avtohtonim narodnostnim skupinam je treba v njihovi podedovani domovini ne glede na njihovo številčnost zagotoviti na jezikovnem, kulturnem in socialnogospo-darskem področju popolno enakost in enakopravnost z večinskim narodom. Te neodtujljive pravice do zaščite in priznanja narodne identitete, ki so imanentne človekovi osebnosti in dostojanstvu, veljajo za pripadnike narodnostnih skupin tudi v njihovih naravnih upravnih, kulturnih in gospodarskih središčih. 6. Shematično izravnavanje pripadnikov etničnih manjšin s pripadniki drugih družbenih skupin ne zadostuje. Manjšinam je namreč po ustavnopravni vrednostni ureditvi treba omogočiti take kvalificirane možnosti, da bodo v resnici lahko obvarovale in razvijale svojo narodnost in svojo kuiturno identiteto. 7. Varstvo individualnih pravic posameznih pripadnikov narodnostne skupine ne zadostuje za varovanje njihovega obstanka in ohranitev njihove identitete. Poleg individualne človečanske oz. manjšinske zaščite je treba narodnostno skupino na vseh področjih njenega narodnega in družbenega živijenja varovati kot celoto, to je kot strnjen etnični subjekt. 8. Organizacijam, ki se v skladu s svojimi v statutih zapisanimi cilji zavzemajo za ohranitev in razvoj svoje narodnostne skupine ter so zaradi te svoje dejavnosti dokazano reprezentativne za svojo narodnostno skupino, pripada pravica, da svojo narodnostno skupino kot ceioto in njene pripadnike uradno zastopajo tako znotraj države kot tudi v mednarodnem merilu. 9. Ker posamezna narodnostna skupina sama najbolje pozna svoje probleme, je treba ukrepe za zaščito njenega obstanka in zavarovanje njenega razvoja sprejemati le v sodelovanju s prizadeto narodnostno skupino, in to tako, da na svoje življenjske razmere ne bi samo vplivala, temveč jih daljnosežno sooblikovala. Večinskega načela iz moralnih in logičnih razlogov za narodnostne manjšine ni mogoče uporabljati. 10. V soglasju z listino Združenih narodov od 25. junija 1945, konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida od 9. decembra 1948, splošno deklaracijo o človekovih pravicah Združenih narodov od 10. decembra 1948, evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin od 4. novembra 1950, sporazumom zoper diskriminacijo v šolstvu od 15. decembra 1960, izjavo Združenih narodov o odstranitvi vseh oblik rasne diskriminacije od 20. novembra 1963, mednarodnim sporazumom o odstranitvi sleherne oblike rasne diskriminacije od 7. marca 1966, mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah od 19. decembra 1966, mednarod- Ob nedavni 40-letnici obnove demokratične Avstrije in 30-ietnici podpisa avstrijske državne pogodbe je biia javnosti predstavljena Listina narodnostnih skupin v Avstriji. V tej iistini so predstavniki Slovencev na Koroškem, Hrvatov in Madžarov na Gradiščanskem ter Cehov in Slovakov na Dunaju opozorili na nerešena življenjska vprašanja vseh teh manjšin ter pristojnim dejavnikom na zvezni in deželni ravni posredovali načeina izhodišča, na katerih naj bi temeijii odnos Avstrije do svojih narodnostnih manjšin. Ker je v javnosti široko zanimanje za vsebino tega dokumenta, v ce-ioti objavljamo besedilo listine, ki so jo soglasno sprejeli in podpisali predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Hrvaškega kuiturnega društva na Gradiščanskem, Hrvaško-gradiščanskega kulturnega društva na Dunaju, Gradi-ščansko-madžarskega kulturnega društva ter Manjšinskega sveta češke in slovaške narodnostne skupine v Avstriji. nim sporazumom o boju in kaznovanju zločina apartheida od 30. novembra 1973, sklepno listino helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi od 1. avgusta 1978, kot tudi z izsledki sodobne znanosti o narodnostnih manjšinah je mednarodna raven manjšinskih pravic danes naslednja: Vse narodnostne skupine imajo pravico svoj jezik svobodno uporabljati in gojiti ustno in pismeno. Imajo pravico do vzgoje in šolanja ter verske oskrbe v svojem last- nem jeziku, pravico, da se v podedovani domovini vključno naravnih upravnih, kulturnih in gospodarskih središč v stiku z upravnimi oblastmi in sodišči pismeno in ustno poslužujejo svojega lastnega jezika, pri čemer ta pravica velja tako za posameznike kot za pravne osebe narodnostnih skupin. Na svojem zgodovinskem naselitvenem območju imajo pravico do topografskih napisov v jeziku narodnostne skupine poleg takih v državnem jeziku. Nadalje imajo pravico do ustreznega, njihovim potrebam pravično odmerjenega deleža javnih sredstev, kot tudi do gospodarskega in socialnega napredka, pravico do upoštevanja pri zasedanju javnih položajev brez kakršnekoli diskriminacije, pravico do radijskih in televizijskih oddaj v lastnem jeziku in oblikovanja le-teh, kot tudi pravico do zadostne in kontinuirane finančne podpore za svoje tiskovne proizvode. Njihov življenjski prostor je treba varovati in je prepovedano zapostavljanje s spreminjanjem političnih, socialnih in narodnih struktur, predvsem je treba opustiti tako sleherno spodbujanje k asimiliranju kot tudi pospešeno tujerodno naseljevanje. Treba se je izogibati takim ekološkim ali družbenoekonomskim ukrepom, ki lahko poslabšajo razmere v življenjskem prostoru narodnostnih skupin. / 11. Narodnostne skupine v Avstriji se priznavajo k skupni domovini Avstriji, k dvojezičnosti, k skupni vzgoji otrok večinskega naroda z otroci pripadnikov manjšin v otroških vrtcih, kakor tudi k skupnemu pouku v osnovni šoli kot pogoju enakopravne integracije v prid vzajemnega razumevanja, strpnosti in miroljubnega sožitja. Nasploh za obstoj celotnega manjšinskega šolstva ne zadostujejo le posebni zakonski in organizacijski ukrepi, temveč je poleg zadostne finančne podpore predvsem potrebno tudi najširše javno informiranje in priznanje, da bi se lahko izognili kakršnikoli diskriminaciji in nacionalističnim predsodkom. 12. Priznava in vzpodbuja se delež, ki ga narodnostne skupine lahko prispevajo k mednarodnemu sodelovanju na različnih področjih kulture in izobraževanja. 13. Pripadniki narodnostnih skupin ter njihove organizacije in ustanove imajo pravico do vzdrževanja stikov s prebivalstvom istega jezika ali kulture izven Avstrije. Načeta, ki jih zastopa Avstrija v odnosu do svoje narodnostne skupine na Južnem Tirolskem, veljajo in se uporabljajo tudi za narodnostne skupine v Avstriji. * Vsa ta načela je treba pri urejanju odprtih vprašanj posameznih narodnostnih skupin v sodelovanju z njimi upoštevati in z ustreznimi sankcijami vgraditi v zakon o narodnostnih skupinah, tako, da so na podlagi priznanja njihove narodne biti v resnici enakopravne in brez strahu pred asimilacijo in ogroženjem obstoja lahko obvarujejo svojo identiteto ter se kulturno, gospodarsko in spiošno družbeno svobodno razvijajo. Da bi zadržati nevarno nazadovanje pripadnikov narodnostnih skupin, ki ga kažejo izidi štetij — ob vsej vprašljivosti in problematiki ljudskih štetij je treba v duhu te listine narodnostnih skupin nemudoma in v soglasju z organizacijami narodnostnih skupin začeti uveljavljati ukrepe za varstvo in razvoj narodnostnih skupin v Avstriji. Gradiščanska mladina za enakopravnost manjšin Nedavna ustanovitev delovne skupnosti za večjezično Gradiščansko in njena prva prireditev, o kateri smo obširno poročaii tudi v našem listu, je že zabeležila prvi politični uspeh. Zahtevam, ki so jih izoblikovali nosilci te prireditve, se je namreč pridružil širok krog mladinskih organizacij na Gradiščanskem, ki so se prvič v skupni izjavi nedvoumno opredelile za jezikovno enakopravnost in podprle zahtevo po dosledni izpolnitvi člena 7 avstrijske državne pogodbe. Gradiščanske mladinske organizacije — katoliška, komunistična in socialistična mladina, ter mlada UVP ter Hrvatski akademski klub — v skupni resoluciji izrecno podpirajo naslednje težnje in cilje delovne skupnosti za večjezično Gradiščansko: # polno uresničitev v členu 7 državne pogodbe zajamčenih pravic gradiščanskih Hrvatov; # razširitev teh pravic na vse narodnostne skupnosti Gradiščanske; # ustvaritev manjšinam naklonjenega ozračja na vseh življenjskih področjih. V duhu takih akcij, ki jih upravičeno imenujejo nova pota sporazumevanja na Gradiščanskem, bo gotovo potekai tudi letošnji Dan mladine, ki ga pripravlja hrvaška mladina na Gradiščanskem za 20. junij. Vsakoletno mladinsko srečanje se je namreč že ponovno uspešno uveljavilo kot prepričljiva manifestacija oživljanja in utrjevanja narodne zavesti med mladimi gradiščanskimi Hrvati, ki s privlačnimi, vendar nevsiljivimi oblikami opozarjajo na nerešena vprašanja in terjajo uresničitev dejanske enakopravnosti vseh narodnostnih skupnosti Gradiščanske. Koroški in tržaški nacionalisti združen! v imenu skupne ogroženosti ..Srečanje smo priredili z namenom, da bi vzpostavili vzporednice med avstrijsko Koroško in Trstom, kjer nas kot večino druži skupna ogroženost od slovenske manjšine." S temi besedami so uvodoma obrazložili namen in pomen skupne prireditve, ki je bila minulo soboto v tržaškem Novinarskem krožku, na kateri so manifestirali „usod-no povezanost" nacionalističnih krogov v Trstu in na Koroškem. Duhovna sorodnost, ki je prišla do izraza na tej prireditvi, je bila brez dvoma značilna in zgovorna: lok je segal od najbolj razvpitih protislovenskih krogov v Trstu (Lista za Trst, gibanje za obrambo italijan-stva ter neofašistična MSI) pa do koroškega Heimatdiensta, katerega predsednik Josef Feldner je tržaškim somišljenikom oz. sotrpinom ..dokumentirano" tolmačil, kako koroški Slovenci ogrožajo nemško-govorečo večino v deželi. „Na razpravi sicer ni bilo slišati nič novega, razen morda javne potrditve dejstva, da se somišljeniki ob vprašanju ogroženosti večine od manjšine brez težave razumejo tudi, kadar govorijo različne jezike." Tako je zapisal Primorski dnevnik, katerega poročilo delno povzemamo: Feldner nas je v uvodu „pog!ob-Ijeno" seznanil z žalostno zgodovino te, od Slovencev od pradavnih časov mučene Koroške, nato pa je preko opisa vseh jugoslovanskih poskusov, da bi si jo priključila, zajadral v današnje čase. S tehtnimi dokazi je oznanil, da Jugoslovani še danes govorijo o ..slovenski Koroški" kot o ..zibelki slovenstva", kar pomeni, da svojih apetitov še zdaleč niso potešili, še več, država z najhujšo gospodarsko krizo v Evropi si privošči ustanavljati podjetja v avstrijski Koroški (ob meji jih je že nekaj ducatov), poleg tega pa pestuje tudi idejo o proti coni v Celovcu in Beljaku. Neverjetno, koliko sorodne ogroženosti tržaške in koroške večine, so ugotavljali navzoči z burnim ploskanjem, medklici in glasnimi komentarji, ki so večkrat preglasili ..uglednega" gosta. Potem je razkrit vso prepoten-co zanemarljivo majhnega števila slovenskogovorečih Korošcev, ki so kljub temu, da jih je le borih deset do petnajst tisoč, vendarle povsod pričujoči, večno budni in pripravljeni na vse mogoče načine ogro- žati večino. Kako zelo se je sm'^ odcvetelim gospem, ko je opisovai obupne primere diskriminacije nemškogovorečih malčkov v dvoje* , žičnih šolah in vrtcih! Reveži so prisiljeni hoditi v slovenske šole. ker na Dunaju pač nimajo posluha (kakšna podobnost z Rimom!) ^ to, da bi za enega ali dva otroke ustanovili nemško šolo ... Še večj' revež se je zdel, ko je ponazarj^ obnašanje Slovencev po številnih cerkvah, kjer so, čeprav tako žele maloštevilni, gladko prepovedal petje v nemščini! Potem pa je P°' gumno naštel nepregledno vrste privilegijev, ki jih imajo korošk' Slovenci in s katerimi bodo v krat' kem povsem zadušili nemško ve* čino. Tako Primorski dnevnik. Prireditvi je posvetil pozornos* tudi del italijanskega tiska. V zna* nem nacionalističnem listu Piccoto na primer je govora o tem, da se zdaj spoznali, da zaradi ..ogroža* nosti" od Slovencev ne trpi sam" Trst in z njim vsa dežela, prav ta* ko in še huje trpi vsa Koroška, kB' tere zelenje in spokojnost kva' slovenski madež. Toda: Končno prišlo do pobratenja med Heimat' dienstom in odborom za italijansko Trsta - „tako da bodo stvari bolja tekle". KHD se deta užatjenega Pa tudi avstrijska tiskovna agae cija APA je poročala o tem trža škem srečanju ter se zamerila matdienstu in njegovemu predseu niku Feldnerju, ki je celo zagr°^. s sodnijskimi koraki proti tistim, bi o njegovem nastopu v Trstu P° ročali tako, da njemu ne bi ugai^ lo. Po izkušenem receptu je k tična poročila enostavno progtas za „ komunistično potvarjanje" ' nasprotno trdil, da se je na svojat predavanju zavzel za enakopraV'* in mirno sožitje obeh narodov h^ Koroškem ter se jasno distanc^ od nacizma in fašizma)!). Take izjave so nam že doh^ vi!"" nam znane in jih tudi znamo pra' vrednotiti v primerjavi z dejanji-1 da še bolj kot besede so zgovof zunanje okolnosti, kajti že star P^ govor pravi: Povej mi, s kom družiš, pa ti bom povedal, kdo kaj sl. Jutri veselica v Pavličevi ulici Skupno vabijo na veselico v Pavličevi ulici jutri, v soboto 1. junija, slovenska podjetja Cartrans, Drava-Naša knjiga, gostilna „pri Joklnu" in Zveza slovenskih zadrug. Spored se bo začel ob 9.00 uri. Gostilna „pri Joklnu" bo za veselico stregla na prostem. 3 Ob zvokih giasbene skupite Kundaiini, ki bo igrala med 10.00 in 13.00 uro, se bo odvijal program, ki bo zanimiv za vsakogar, predvsem za mladino; 3 od 9.00 imajo otroci možnost stikati in risati na stojala z lepaki na temo po lastni izbiri (pripomočki bodo na razpolago); otroci bodo ustvarjali pod nadzorstvom dveh vzgojiteljic, vsi, ki bodo dokončali svojo umetnino, bodo dobili nagrado v obliki slikanice; $ ob 10.00 sprejem koiesar- jev (športnikov Mladinske knjige, ki so se podali na 1600 km dolgo transverzalo po Sloveniji, Koroški, Furlaniji-Julijski krajini, da bi pomagali razširjati slovensko knjigo); 9 nato bo kviz za miadino. Vprašanja bodo iz področja literature in (za pravilne odgovore dobi vsak nagrado v obliki madinske knjige) kulture, dodatno pa še vprašanja s področja kolesarstva (za nagrado so mala presenečenja); @ ob 11.00 bereta Brane Gruber (slovensko) in Heino Fischer (nemško) za odrasle in otroke iz Levstikovega „Martina Krpana". Zaključek te veselice bo zvečer v kulturni taberni „pri Joklnu", kjer bo ob 20.30 uri otvoritev razstave fotografskih del Igorja Antiča z glasbenim okvirom. Vabljen je vsakdo, ki bo ta dan blizu Pavličeve ulice, predvsem pa mladina! F. Lipuš član SAZU "Slovenska akademija znanosti in umetnosti" (SAZU) je najvišja slo-^tiska znanstvena in umetnostna organizacija. Ta znanstveno- umet-0'ška organizacija, ki združuje najpomembnejše znanstvenike in baletnike ter jih vzpodbuja v njiho-''sm delu, je na minulem občnem ^b.oru, 23. maja, volila nove člane in tem močneje kot sedaj upošte-^a tudi Slovence izven meja SR Avenije. Slovenska akademija znanosti in Ornetnosti (SAZU), v kateri je včla-ojenih nad 50 rednih in nad 20 do-Pisnih članov ter nad 50 zunanjih °P'snih članov, ima od občnega ^b°ra naprej deset novih rednih članov, sedem dopisnih in devet zunanjih dopisnih članov. Za zunanja dopisna člana sta bila izvoljena tudi slovenski pisatelj z južne Koroške Florijan Lipuš in besedni ustvarjalec Pavle Merku iz Tržaškega. S to odločitvijo je SAZU upoštevala tudi dejstvo, da pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem in v Italiji sooblikujejo znanstveno in umetniško ustvarjanje celotnega slovenskega naroda. V izrazito moško družbo slovenskih akademikov pa je bila sprejeta končno tudi ženska - paleontologija Dragica Turnšek —, posebnost glede mladosti pa je tudi matematik Josip Globevnik, ki je star šele 40 let. Stovenska študijska knjižnica o t var j a nove prostore Prihodnji torek, 4. junija, bodo novi prostori Slovenske študijske knjižnice še slavnostno predstavljeni javnosti. Začetek leta 1985 se je študijska knjižnica preselila iz starih prostorov v bivšem dijaškem damu (TarviserstraBe) v sodobno urejene prostore novega Mladinskega doma (Mikschallee 4), kjer tudi že uspešno deluje. Knjižnica je urejena v sodobnem slogu in omogoča bralcu prost pristop do knjige, bralec lahko svobodno izbira knjige, revije in ostale publikacije, jih lahko ob mizah pregleduje in se vanje poglobi; vrhu tega pa si iz katalogov lahko izbere knjige iz skladišča. Na otvoritev novih prostorov, v torek, 4. junija ob 19. uri, vabijo skupno Slovenska prosvetna zveza, Mladinski dom SŠD v Celovcu in Slovenska študijska knjižnica. Otvoritev se bo začela s podeiit-vijo brainih značk dijakom Mladinskega doma, z literarnim branjem pa bo zaokrožen slavnostni del otvoritve. Nato bo sledil ogled novih prostorov študijske knjižnice. Berite in širite VESTIMK Zveza kulturnih organizacij Slovenije RAZPISUJE 14. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Na razpis se lahko prijavijo avtorji, ki svojega dela še niso 'zdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki. Sodelujejo lahko z literarnimi prispevki: prozo, poezijo, dramatiko in kritičnimi članki- Svoje prispevke morajo poslati v treh izvodih, ki naj bodo označeni s šifro (v posebni ovojnici naj bodo avtorjevi podatki: ioie in priimek, naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra). Prispevke je treba poslati na ZKOS, Kidričeva 5, Ljubljana (za 14. srečanje literatov) do 20. junija 1985. Avtorji se bodo najprej predstavili na območnih srečanjih, ki illi bodo jeseni in pozimi 1985-86 pripravile občinske zveze kul-turnih organizacij. Najboljši avtorji z območnih srečanj bodo sodelovali še na republiškem srečanju, ki bo marca 1986 v Gradišču v Slovenskih Goricah. Morebitne dodatne informacije dobite na naslovu: ZKO Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5 (tel. 03 061 / 2211-828, interna 18). Srečanje pisateljev narodnih skupin letos v Celovcu 14. in 15. junija letos se bodo v Celovcu srečali pisatelji narodnih skupin. Slovenski koroški avtorji bodo skupno z nemškogovorečimi pisatelji iz Avstrije, z avtorji iz SR Slovenije in Italije, Južnega Tirolskega in gradiščanskimi Hrvati razpravljali o dveh temah: „Odgovorrtcst pisatelja za razvoj narodne zavesti" in o „Av-strijskem nacionalnem vprašanju in identiteti narodne skupnosti". Poleg izmenjave mnenj in referatov bo v središču pozornosti podijska in forumska diskusija, v petek 14. 6. ob 20. uri v dvorani trgovinske zbornice. Tema bo: „Avstrijska nacija — s Slovenci ali brez Slovencev?" Podrobnejše informacije bomo objavili prihodnjič. SPECTRUM-85: 7. mednarodni gledališki teden v Beljaku V času od 9. do 14. junija 1985 bo v Beijaku in okoiici porekat 7. mednarodni giedališki teden. V tem času bo skupno 62 gtedaiiških predstav, ki jih bo uprizorilo 25 povabljenih gledališč in gledaliških skupin iz evropskih in drugih dežel. Gledališki ansambli in skupine bodo prišli iz Švice, Italije, Zvezne republike Nemčije, Češke, Poljske, Nemške demokratične republike, Madžarske, Japonske, Francije, Anglije in Avstrije. Čeprav bodo tudi tokrat zastopane vse zvrsti gledališke umetnosti, bo težišče letošnjega festivala posvečeno mladinskemu gledališču, s tem bodo tudiobeležililetošnjeleto, kije, kot znano, posvečeno mladini. Zal tokrat ni zastopanih gledališč iz Jugoslavije, pogrešamo tudi vključitev enega izmed ansamblov slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Vzrok, zakaj do tega ni prišlo, nam Po želji igralskih skupin smo preložili srečanje gledaliških skupin, ki naj bi bilo 2. junija 1985 v Šentprimožu. Preloženo je na nedeljo 22. septembra 1985. Srečanje bo pravtako v Kulturnem domu v Šentprimožu. Slovenska prosvetna zveza Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu priredi v četrtek, dne 6. junija 1985, ob 14.30 uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu šolsko akademijo 40 LET OSVOBODITVE 30 LET AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE Na sporedu so glasbeni in literarni prispevki. Kot gosta nastopata Mešani pevski zbor „Rož" iz Šentjakoba v Rožu in pevski zbor spittalske gimnazije. Za odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence ravn. dr. Reginald Vospernik I. r. ni znan, tu samo lahko ugotovimo, da je škoda, če so organizatorji prezrli lastnega soseda v deželi. Sicer pa ni dvoma, da se ljubiteljem gledališke umetnosti tokrat spet nudi enkratna priložnost slediti mednarodnemu gledališkemu sporedu. Cene vstopnic za posamezne predstave znašajo na osebo 100 šilingov, za mladino (vojake, dijake, in študente) 70.— za šolarje pa 35.— oz. 25 šilingov. Vse podrobne informacije o Spectrumu 85 je možno dobiti pri organizatorju, kulturnem uradu mesta Beljak in pri kulturnem uradu koroške deželne vlade in drugih kulturnih inštitucijah, ki sodelujejo pri organizaciji festivala. ****AGo DRUSKOVlC ROK ARIH: CVETKE ZLA Zapiski o Pustov! knjigi „Titostern liber Karnten" o je že pisal Milovan Djilas kasneje luk njegov člamek iz 1942. leta z naslovom Uta utrinja, (ponatis 1947) M mi zdi Fo^j^ljiv; z njim je spodbujal zasužnjene narije Jugoslaviji k odporu. Seveda je kiica-ho]j Jbržnji bil le odgovor na do takrat naj-fSkllc "^obzirne osvajalce našega obdobja. ^Mi^anje na Djilasovo avtobiografsko pi-He ^ resda le ne docela zadostno izmika-Ra^r^d osnovno krivdo, češ kako so ravnali ^ nasprotniki. Sklicevanje na eno tepvf? more sicer zadovoljiti le neobvešče-bralca. frustracija (duševno neugodje) je časnikarju stavek: „Ni bilo le *3i"eu i grozovitosti." (Nicht nur deutsche Ju Sab es. 172) Ne da bi se ustavljali kaj Podobnih ali drugih nepopolnih in ne-benih navedbah, trditvah in sklepanjih 8. p^vforjev, svetujemo, da naj bi avtorja 'n g. Einspieler najprej podučila sa-obiju. sobe in naj bi šeie zatem v natisnjeni Posredovala svoje polovične resnice Oj Ob eni knjigi Milovana Djilasa, od-Ba&ti? ^Puta svojo modrost, naj bi v zvezi s anskimi povračili prebrala vsaj še ome- njeno deio V. Dedijera (391—393 in 715—717). Zdajle ob štiridesetletnici konca druge svetovne vojne naj spomnimo na dogajanje, ko so na Zlatiboru (gorska planota v zahodni Srbiji) 30. novembra 1941 Hitlerjevi vojaki vozili čez množice ranjencev in postrelili vse ranjene partizane (Dedijer, 393). Ženevska konvencija, mednarodnih dogovorov o ranjencih in vojnih ujetnikih nacistični osvajalci v Jugoslaviji pa še marsikje niso upoštevali in se tega pridrževali. V izjavi na televizijski oddaji, s prikazom bojev in konca tako imenovane Užičke republike (1941. leta), je spregovoril tudi nekdanji šef partizanskega zdravstva, zdravnik dr. Gojko Nikoliš, general v pokoju, avtor knjige spominov (izšlo Zagreb, 1980). Povedal je, da so že tistikrat spoznali, kako se osvajalčeve vojske niso pridrževale mednarodnih dogovorov o ranjencih in ujetnikih, pridrževati pa so se jih morali samo partizani. Očitno je torej resnica precej daleč od tistega, kar pripovedujeta oba avtorja v knjigi Titova zvezda nad Koroško. Predvsem izpuščata, da je potekel studenec neusmiljenosti in ne- človečnosti od nacifašističnih zavojevalcev in zasužnjevaicev evropskih narodov in njihovih držav. Šeie temu jie sledilo vračilo. SLOVENSKA EKSPANZIJA (ŠIRJENJE) Podčrtati moramo, da ne le časnikar pust, temveč tudi zgodovinar dr. Einspieler noče upoštevati dobro znanih zgodovinskih dejstev in oba trdovratno vztrajata pri tako imenovanem ekspanzijskem (expandierenden) slovenskem nacionalizmu 1918—1920 in v drugo 1945. lata (6, 274, 284). Časnikar Pust, ki mu takšne spodrsljaje manj zamerimo, piše (12): ,.Partizanska vojska, ki so jo 1943 prenesli iz Slovenije na Koroško, je bila v tem stoletju drugi nasilni poseg čez mejo." Vprašamo se, čez katero mejo, prvič čez nekdanjo pokrajinsko mej med Štajersko in kranjsko ob razsulu veiike avstroogrske monarhije, ali drugič čez mejo med bivšo prvo republiko in kraljevino Jugoslavijo, ki so jo pogazile sile velikega raj-ha; itoiiko za osvežitev znanja iz osnovne šole. Za zgodovinarja pa takšne trditve pač niso dovolj izobražene. Ob razpadu avstroogrske monarhije je res prišlo do nasprotij in bojev med avstrijskimi in slovenskimi vojaki (enot SHS) za obmejno južno Koroško, naposled do plebiscita. Avstrijska vojaščina je vdrla vse do Slovenj Gradca, povrnila pa ji je jugoslovanska z zasedbo Celovca itn. (Lojze Ude, Vojaški boji na Koroškem v letu 1918—1919, zbornik Koroški plebiscit, Ljubljana, 1971, 131). V drugo je iz že prej zasedene in k rajhu priključene avstrijske republike 1941. vdrla hitlerjanska vojska v Jugoslavijo. Človek se vprašuje, kdo je v tem primeru širil svoj nacionalizem. Najbrž pa g. profesor ve, da je njegova dolžnost kot zgodovinarja seznaniti, tako učence kakor širšo javnost z zgodovinskimi dejstvi. Mu še do danes niso znana dejstva, ki jih je zaznamovala zmaga združenih narodov? O ZDRUŽENI SLOVENIJI O tako imenovanih sanjah o Veliki Sloveniji (Der Traum von GroB-Slowenien, Pust, 244—247) se čiovek čuti tej nenavadni lepljenki, sestavljeni iz navedb iz mednarodne uspešnice Milovana Djilasa. In sicer po izbiri, da avtorju najmanjši drobec, s katerim lahko očrni slovenski narodnoosvobodilni boj in odpor, pač prav pride. K temu dodaja še pisano tvarino, vso do povojnega gesia o prastrahu Korošcev. Prinaša pa za začimbo tudi še naposled nekaj besed o ..pridnih, dinamičnih in narodno zavednih Slovencih" („sind ein tiich-itiges, dynamisches, nationalbewul3tes Volk"), pa celo nekaj vrstic pohvaie koroškim partizanom, ki da so vzeli na tako komunikativnem ozemlju toiiko vojakov tako velike sile, kakršen je bil rajh. Avtor sklene s trditvijo, da pač prevladuje tudi v Avstriji jugoslovanska enostranska predstavitev antifašističnega boja. Malce bolj strokoven skuša biti zgodovinar dr. Einspieler (Vereinigung mit Siowenien ist oberstes Ziel: Združitev s Slovenijo je njih vrhnji cilj, 274; Koroška je del Slovenije, Karnten ist ein Teil S!oweniens, 278—279). (Se nadaljuje) Občinska seja v Kotmari vasi Obračun za leto 1984 — ena izmed točk dnevnega reda občinske seje v sredo, 22. maja — je med drugim izkazal, da znaša zadolžitev kotmirške občine 3.917 šilingov na osebo (za 281 šilingov več kot v letu 1983). Po končani razpravi je župan Josef Struger dobil soglasno razrešnico. Soglasni so bili vsi sklepi, razen sklepa v točki, kdo naj zastopa občino v komisiji za prodajo zemljišč. Za predlog, naj zastopa občino Josef Krassnig (SPO), namestnik pa naj bo Valentin Leutschacher (OVP), je glasovala SPO. OVP in EL sta glasovali za Leutschacherja kot zastopnika občine in Krassniga kot njegovega namestnika. V komisiji za prodajo zemljišč tujcem bo zastopal občino župan Josef Struger, njegov namestnik bo dipl. inž. Franz Ebner (OVP). Občinski odbor je med drugim še sklenil, da se podraži ura za občinskega delavca od 151 na 170 šilingov, ura za stroje (z delavcem vred) pa od 354 na 400 šilingov. Letos bo spet treba izvoliti oz. imenovati nov lovski sosvet. Kritični datum za volitev je 3. 6. 1985, datum za volitev pa je 4. 8. 1985. Če bo mogoče sestaviti skupni predlog vseh frakcij, volitev ne bo potrebna. Člani komisije za ugovore so VVilhelm LauRegger in Josef Krassnig (namestnika Raimund Mike! in Hugo Gotzhaber, vsi SPO) ter Valentin Leutschacher (namestnik Valentin Jakopitsch, oba OVP). Zastopnik občine v komisiji za lepše okolje v vaseh bo podžupan Jo- Začetek s flavto in čembalom Pri Jok!nu ponujajo pester kulturni program Svojevrstna in zanimiva je bila prva kulturna prireditev „pri Joklnu". Dva črna, bradata virtuoza iz Ljubljane sta na flavti in čembalu zaigrala kompozicije baročnih komponistov. Klemen Ramovš in Maks Strmčnik sta v akustičnih prostorih znala ustvariti intimno vzdušje, da so se maloštevilni poslušalci počutili kot v resničnem komornem koncertu. Na avtentičnih instrumentih sta igrala klasične kompozicije, vmes pa so bile tudi novejše skladbe. Poslušalci so bili navdušeni nad virtuoznostjo Maksa Strmčnika, čembalista, ki jte tudi tajnik društva skladateljev v Ljubljani, in Klemna Ramovša, ki je s flavtami dokazal, da je res navdušen pobudnik stare glasbe v Sloveniji. V soboto 1. 6. se bo spored ob 20.30 uri nadaljeval z otvoritvijo fotografskih del Igorja Antiča, glasbeni okvir bosta oblikovala kantav- tor Tomaž Pengov in Jerko Novak, edsn najboljših kitaristov iz Slovenije. Prihodnji četrtek 6. 6. bo sledilo zanimivo predavanje z diapozitivi. Znani slovenski alpinist Viki Grošelj bo najprej predstavil slovenske, nato evropske gore, ljubiteljem alpinizma pa bo predstavil tudi še svoje najuspešnejše ekspedicije na najvišje gore sveta. O B ŠČITE Werner Bergovo gaterijo V PLIBERKU Odprta je dnevno od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. PREREDITVE SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV # v nedeljo 9. 6. 1985 ob 14.30 uri v farni dvorani v Šmihelu. Nastopajo otroške in mladinske skupine iz Podjune. Prireditelja: KKZ in KPD Šmihel. # v nedeljo 16. 6. 1985 ob 14.30 uri v Kulturnem domu na Bistrici v R. Nastopajo otroške in mladinske skupine iz Celovca in Roža. Prireditelja KKZ in SPD „Kočna" iz Sveč. VESELE RIBIŠKI PLES v soboto 1. 6. 1985 ob 20. uri v gostišču Wutte na Veselah. Igra: Planinski sekstef. GLOBASNICA PODJUNSKI PLES v soboto 1. 6. 1985 ob 20. uri pri Soštarju v Globasnici. Igra: ansambel Dobri znanci Prireditelj: KPM Podjuna. Slovensko prosvetno društvo „Edi-nost" v Pliberku vabi na KONCERT v soboto 8. 6. 1985 ob 20.30 uri pri Schwarzlu v Pliberku. Sodelujejo: dekliški zbor SPD „Edi-nost", Suški oktet, trio cifer „Slo-venija, plesna skupina pionirskega doma iz Celja Društvo za ohranitev šeg in navad Alpenrose prireja skupno z Upravo Narodnega parka Heiligenblut v nedeljo 9. 6. 1985 I POHOD NARODNEGA PARKA 85 Na voljo sta dve smeri (7 in 10 km). Start je od 9. do 10. ure z vaškega trga v Heiligenblutu. Cilj na športnem igrišču je treba doseči najkasneje do 15. ure. Prijave do 7. junija (možne pa so tudi na dan pohoda). Prijave se izvedejo potom startnine, ki znaša 40 šilingov, vplačane na konto 112334 pri Raika Heiligenblut. Slovensko prosvetno društvo „Dobrač" na Brnoi vabi na PRIJATELJSKO SREČANJE v soboto 1. junija 1985 ob 20. uri v Kulturnem domu na Brnci. Nastopajo: Mešani pevski zbor „Bojan" iz Dornberka pri Novi Gorioi, MGV WurzenpaB, Trio Korotan iz Šentvida v P., Kvintet i.Jepa" iz Loč, Mladinska skupina iz Šentlenarta pri Sedmih studencih, Mladina iz Ledine Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem vabi na KOLESARSKI IZLET v četrtek (telovo) 6. junija 1985, s startom ob 14. uri pri Kovaču na Obirskem. Proga: Obirsko—Železna Kapla— Obirsko—Korte. Piknik pri Markunu! sef Schwarz (SPO), njegov namestnik pa Franz Ebner. Občinsko blagajno bo upravljal vodja občinskega urada Stefan AdlaRnig. Po koncu dnevnega reda je župan še prebr^L posamezne pismene predloge in se zahvalil šolskemu ravnatelju podžupanu Josefu Schwarzu za lepo uspelo prireditev ob materinskem dnevu. O lovski kinologiji Klub prijateljev lova vljudno vabi vse svoje člane na strokovno predavanje o lovski kinologiji, ki bo v soboto 1. 6. 1985 ob 19.30 uri v Dijaškem domu v Celovcu, Miksch-allee4. Predavalo bo več priznanih kinoloških strokovnjakov iz Slovenije oz. Gorenjske, pod vodstvom tajnika Lovsko kinološkega društva Gorenjske — tov. Staneta Pečarja. Morda vas že dolga leta spremlja na lovskih pohodih vaš zvesti spremljevalec — lovski pes, morda se pa šele ukvarjate z morebitno nabavo le-tega? Eden velikih lovcev in ljubitelj lovskih psov je poudaril: „Lovec brez psa je kakor jezdec brez konja ..." Pričakujemo vašo udeležbo in sodelovanje, ker bo sigurno slišati dosti zanimivega. Tukaj boste imeli pa tudi možnost, da v sproščenem pogovoru s predavatelji razpravljate o vaših težnjah in izkušnjah glede vzreje, šolanja in dela z lovskim psom. Nadaljnji pomen tega srečanja je vsekakor tudi poglobitev našega sodelovanja s kinologi v Sloveniji, da v obojestranskem prizadevanju nadaljujemo in utrjujemo pota in kontakte lovstva in kinologije. * Zveza lovskih društev (ZLD) in Kompas Ljubljana pripravljata tridnevno potovanje z avtobusom na mednarodno lovsko razstavo v Brnu. Odhod je 12. 7. t.l zjutraj iz Maribora, cena potovanja pa je 23.000 din. V ceni so vračunani: prevoz, gostinjske storitve, polpenzion, vstopnina, vodstvo in organizacija potovanja. Če imate za to potovanje skupaj z lovskimi tovariši iz Slovenije zanimanje, se do 1. 6. 85 pismeno prijavite na naš naslov (Celovec, Gasometerg. 10), nakar boste dobili naknadne informacije. Odbor KOORDINACIJSKI ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJU Ga:ometerga::e 10/1 [Milka Kokot) 2T [0 4! H) 32 J JO Viktringer Ring 26 (Vinko Kužej) T? (0 42 22) 51 25 28 Spoštovani :tarSi! Vljudno Vam poročamo, da bo LETOVANJE OTROK RA MORJU V SAVUDRtJt letos v eni izmeni in sicer: od 11. julija do 25. julija 1985 Koordinacijski odbor nudi: prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj. Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1.400 šil., prevozni stroški 400 šil. Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih naslovih. Zadnji rok prijave je 30. junij. Ker je število prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave. RAZGLAS V zvezi z letovanjem otrok na morju išče koordinacijski odbor vzgojitelje. tnteresenti naj se javijo pismeno na enega zgoraj omenjenih naslovov do 15. junija 1985. Pogoj za sprejem: dopolnjeno 18. leto, izkušnje v vodenju skupin [prednost imajo učiteljice), študentje[ke) pedagoške smeri). TRIO KOROTAN S PEVCI V dveh dneh kar trije nastopi 11. in 12. maj sta bila za naš trio Korotan s pevci, ki deluje v okviru Slovenskega prosvetnega društva „Danica" v Šentvidu v P., naporna a vendar uspešna dneva. V soboto 11. maja smo sodelovali v okviru proslav 400-letnice graške univerze. To prireditev je organizirala Grazer Hochschuler-schaft. Na celotnem prireditvenem prostoru okoli in znotraj univerze se je skupno zbralo okrog 20.000 ljudi, ki so prisluhnili izvajanjem raznih kulturnih skupin. Prostor, kjer je nastopil trio Korotan s pevci, je imel naslov „Weltdorf/Uni-topia". Na tem prostoru so nastopale pretežno skupine iz latinske ČESTITAMO Herman Grm iz Nonče vasi pri Pliberku, absolvent slovenske gimnazije v Celovcu, je na dunajski univerzi promoviral za doktorja medicine. K temu uspehu iskreno čestitamo z najboljšimi željami. Amerike. Hanzi Tomažič, odbornik SPD ..Danica", ki je spremljal našo skupino, je na kratko seznanil zbrano publiko s položajem koroških Slovencev. Vsaka skupina je predstavila kulturo svojega naroda, med njimi tudi trio Korotan našo koroško narodno posem. To naše gostovanje v Gradcu je posredovala Slovenska prosventa zveza. V nedeljo 12. maja pa je trio Korotan s pevci sooblikoval kar dve materinski proslavi — v Šentprimo- Katoliška mladina vabi na MLADINSKI DAN v nedeljo 2. 6. 1985 v Svečah. Program: ob 9. uri - zbiranje v cerkvi nato nastop skupin, ob 12.30 uri kosilo, ob 14.00 uri - multimedialna maša. Od 15.30 ure naprej „Igre brez meja". DARUJ KRI — REŠUJ ŽIVLJENJE v nedeljo 2. 6. 1985 bo od 8.30 do 12. ure v dvorani farnega doma v Selah oddaja krvi, ki jo bo pripravil Avstrijski rdeči križ za občino Sele. Starost: od izpolnjenega 18. do 65. leta. CELOVEC Komedija . ŽUPANOVA MICKA v petek 31. 5. 1985 ob 20. uri v Mo-destovem domu. Dr.-Richard-Cana-valgasse 114 v Celovcu. Gostuje igralska skupina SPD „Kočna" iz Sveč. Režija: Franci Končan. Asistenca: Malka Feinig. Prireditelja: SKD Celovec in Modestov dom. Klub prijateljev lova vabi na STROKOVNO PREDAVANJE O LOVSKI KINOLOGIJI v soboto 1. 6. 1985 ob 19.30 uri v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva, Celovec. Mikschallee 4. OBČINSKA SEJA občinskega odbora Žitara vas v ponedeljek 3. junija 1985 ob 19. uri v gasilskem domu na Miklavčevem. Med številnimi točkami dnevnega reda je tudi zadeva TV pretvornik. Uprizoritev misterija ,.HEMA KRŠKA # v soboto 8. 6. 1985 ob 20. uri v Kulturnem domu v Šentprimožu. Prireditelj : SPD ..Danica" v Šentvidu W v nedeljo 9. 6. 1985 ob 19. uri v farnem domu v Selah. Prireditelj: KPD ..Planina" v Selah Gostujejo gojenke strokovne šole za ženske poklice v Sentpetru pri Šentjakobu v Rožu. REDNI OBČNI ZBOR SPD ..BOROVLJE v petek 7. 6. 1985 ob 19.30 uri pri Cin-gelcu na Trati. Pridite točno, ker je žu in Hodišah. V Šentprimožu so program pripravili mlajši mladinski pevski zbor SPD Danica, otroški vrtec in šolarji. Ob tej priložnosti so tudi pogostili matere in žene s kavo in pecivom. Še istega dne se je trio Korotan s pevci odpeljal ^ Hodiše oziroma v Dvorec, kjer pri Čimžarju pomagal sooblikovati materinsko proslavo SPD „Zvezda iz Hodiš. Na DRUŽABNO SREČANJE s . Klubom koroških Slovencev iz Maribora" vabi Slovensko prosvetno društvo ..Gorjanci" iz Kotmare vasi. Srečanje bo v soboto 1. junija 1993 od 15.30 ure naprej pri ToplicarjU (Gasthaus Ploschenberg) na PlešivcU pri Kotmari vasi. Kulturni spore" bodo oblikovali mešani pevski zbor-mladinski zbor ter instrumentalni skupina Gorjancev. Slovensko prosvetno društvo „Zarja' v Železni Kapli vabi na PEVSKI KONCERT z mešanim pevskim zborom ..Viktof Parma" SKD Svoboda Krško in ansamblom ..Korenika", v petek 31. 5. 1985 ob 20.30 uri v fa*" ni dvorani v Železni Kapli. Prisrčno vabljeni! Slovensko planinsko društvo Cel"* vec vabi planince in prijatelje društva na 14. SREČANJE SLOVENSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV TREH DEŽEL v nedeljo 9. junija 1985, s pričetkofU ob 11. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah pri Gorici (Italija). Tokratni prireditelj srečanja je Slivensko planinska društvo Gorica, srečanje bo vozil avtobus preko Trbiža in Predela, vračali pa se bon) preko Ljubljane in Jezerskega. 0"' hod avtobusa bomo sporočili pnihojr njič. Prijave sprejema: Lubo UrbajS' tel. 0 42 22 - 54 0 42, zvečer 0 42 74 -2211. Igra .ČRNI KRIŽ V GOZDU' 3 v soboto 8. 6. 1985 ob 20. uri v 1*%^ v Kazazah. Prireditelj: SPD „Srcn vDobrlivasi . W v nedeljo 9. 6. 1985 ob 9.30 uri (P^ maši) v farni dvorani v SentlipšU' Prireditelj: Far. mladina SentlipS „ Gostuje igralska skupina SPD „Src iz Dobrle vasi. Posojilnica-Bank Pliberk vabi na RAZSTAVO SLIK (laki, lesorezi) Stanka Sadjaka ^ Otvoritev razstave v četrtek 6. 1985 ob 11. uri v poslovalnici P°s jilnice v Šmihelu. Pri otvoritvi u igral šmihelski pihalni orkester otvoritvi vabljeni na skromen P^ grizek. IZLET NA OJSTRO (1577 m) v nedeljo 2. 6. 1985 Zbirališče ob 7.30 uri pred hotelom Obir v Železni Kapli. na sporedu ogled dia-pozitivov 80-letnice društva. Menjava denarja Stanje v četrtek 30. maja 1985 CELOVEC OTVORITEV NOVIH PROSTOROV SLOVENSKE CELOVEC SREČANJE PISATELJEV 14. in 15. iuniija 1985 Prireditelji: SPZ. DSPA, Koroški Pen-club in Slovenski Pen-center STUDIJSKE KNJIŽNICE v torek 4. 6. 1985 ob 19. uri v Mladinskem domu Slov. šolskega društva v Celovcu, Mikschallee 4. Spored: podelitev bralnih značk literarno branje otvoritev in ogled novih prostorov 4-a uuuae Za 100 dinarjev plačate Za 100 Hr dobite Za 100 Hr plačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate 8.50 Sj!' 1-07 1.15 S 694 00 710.30 a'' Društvena dejavnost SPD Celovec Udeležimo se srečanja planincev treh dežel Planinci Planinskega društva HUbljana „Mat:ca" so 5. maja naredili v sodelovanju s Slovenskim Planinskim društvo Celovec izlet na Psojske Ture. Aktivna planinca na-3ega društva in odlična poznavalca naših hribov Blaž in Frida Gasser sta bila vodiča in sta to nalogo dobro opravila. 50 ljubljanskih planincev sta iz Šmartnega pri Dho-'ci po dveh smereh — ena smer Preko 1046 m visokega Golinja/ Poher Gailin. druga pa (starejši iddje) po obronkih Golinja — varno pripeljala do skupnega cilja v ^ožberku, kjer so obiskali še cer-*rev, v kateri je nekdaj služboval -^elemter Slavvist", tako namreč pi-^ na neki tabli v cerkvi, Urban Jarnik z Žile. Za Osojske Ture je ^nano, da danes predstavljajo jezi- kovno mejo, ter da je osojna stran nemška, vendar krajevna imena spominjajo, da so te kraje še poimenovali naši slovenski predniki; naj samo imenujemo nekatera naselja preko katerih so se gibali naši planinci — Šmartno/St. Martin, Toporje/Topriach, Zagorje/Ob. Goriach, Borovčiče/Barendorf, Pod lipo/Unterlinden, Gumno/Stallhofen. Na koncu ture so bili planinci pošteno utrujeni in kljub slabemu vremenu, srečni in veseli, da je izlet uspel. Minulo soboto so se na Obirju z našimi planinci srečali planinci PD Metalka iz Ljubljane. Skupino je vodil predsednik SPD Celovec Franci Kropivnik. Ljubljanski planinci so prišli z veliko zamudo (pokvaril se 15 let Rožeškega živalskega parka Pred 15 leti je dr. Heinrich Prinz ^euss v Rožeku uredil živalski park, ^ danes predstavlja privlačno turistično atrakcijo, ne samo za ob-dirio Rožek, temveč tudi za deželo ,°roško. Razumljivo, da sta mu v četrtek 16. maja na jubilejni slovesnosti - v obliki dneva odprtih vrat ^ živalski park — med številnimi Sratulanti izrekla čestitke tudi ro-S^ški župan Herbert Schiller in de-^Ini referent za turizem, namestnik deželnega glavarja Stefan Knafl. Jednji je v prid rožeški občini in falskega parka naglasil, da je ob dssti do bodočega karavanškega Predora na območju rožeške obči-ne predvidena okrepčevalnica ter a se bo kot posebna turistična ^akcija reklamno upošteval romski živalski park kot kraj, kjer se ^dje od dolge vožnje lahko odpočijejo in ogledajo to zanimivost. Na 42 ha velikem zemljišču živalskega parka živi danes 450 različnih živali. V teh 15 letih obstoja so v živalski vrt investirali 2,2 milijona šilingov in to brez nakupa živali. V rožeškem živalskem parku je tudi precej takšnih živali, ki so bile zapisane izumrtju in se sedaj spet razmnožujejo. Rožeški živalski park ima poleg vzdrževanja raznih sort živali tudi še sledeče naloge: poživitev tujskega prometa, ustvaritev kraja za oddih (tudi zgodovinsko privlačen kraj) ter vlogo ljudskoizobraževalne ustanove za mladino, torej zelo pestra in koristna dejavnost tega parka. Skratka v teh 15 letih obstoja je rožeški živalski park postal kos koroške kulture, ki zajema določen prostor v tujskoprometni ponudbi Koroške. je avtobus), kljub temu je bilo srečanje z njimi prisrčno in tovariško. Kapelška koča je bila odprta in tako je bilo na povratku z vrha v koči zelo živahno. W Dan nato, v nedeljo pa so se naši planinci s smučmi povzpeli na Sedlo Vrtače, od koder je bi! lep dolg spust v dolino. Čeprav smo že tik pred poletjem pa so snežne razmere za smučarje še kar ugodne. Škoda, da se tega smučarskega izleta ni udeležilo več planincev smučarjev. ^ W V nedeljo 9. junija 1985 Slovensko planinsko društvo vabi na 14. srečanje slovenskih planinskih društev treh dežel — Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije, v organizaciji Slovenskega planinskega Koča nad Arihovo pečjo na Bleščeči (1080 m) je odprta vsako soboto (najkasneje od 16. ure naprej) in nedeijo ter ob praznikih. društva Gorica. Lansko leto je bil organizator tega srečanja Slovensko planinsko društvo Celovec, letos pa je na vrsti Gorica v Italiji. Izmenoma prireja ta srečanja pet slovenskih planinskih društev iz zamejstva in matične dežele — Trst, Gorica, Celovec, Jesenice in Beneško planinsko društvo. Vsako takšno srečanje planincev je doživetje posebne vrste in služi boljšemu medsebojnemu spoznavanju, skratka utrditvi prijateljskih vezi planincev treh dežel. Kot je v navadi bo tudi SPD Gorica na prireditvenem prostoru pri Kulturnem domu v Sovodnjah skrbelo za godbo in kulturni spored, preostali del programa pa bodo lahko dopolnile tudi druge skupine, ki se bodo srečanja udeležile. Po oficiatnem delu bo prosta zabava s plesom. Poskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo. Na srečanje bo vozil avtobus. Želja je, da se v čim večjem številu udeležimo srečanja in tako povrnemo dolg, saj so se lanskega srečanja pri nas na Gurah udeležili številni primorski planinci iz Trsta, Gorice in Benečije. Hkrati pa je to priložnost, da osvežimo stare in navežemo nove prijateljske stike. Prijave sprejema Lubo Urbajs — čez dan na tel. 0 42 22 - 54 0 42, zvečer 0 42 74 - 22 11. Slovensko šolsko društvo in Slovensko prosvetno društvo „Edi-nost" Škofiče vabita na slavnostno otvoritev dvojezičnega vrtca V šKOFičAH v nedeijo 9. junija 1985 ob 14. uri pred otroškim vrtcem v Pa-pračah. Sodelujejo: otroci iz vrtca MePZ „Edinost" Škofiče MGV Liederkranz Schiefiing Frauensingkreis Schiefiing in Ribniški oktet. PiSMA BRALCEV Bodimo odkriti Kot udeleženec delovnega zborovanja dne 13. 5. t. I v Celovcu spočetka kar nisem mogel verjeti, da gotovim ljudem (vidnim slovenskim predstavnikom) zaradi gotovih okoliščin udeležba ob napovedani uri ni bila mogoča ali bolje nesprejemljiva Mislim, da je odveč izgubljati o tem kakih besed. Preveč so mi še v ušesih parole o skupnosti iz predvolilne dobe, ko smo se trudili za čimboljši uspeh pri občinskih volitvah. Zakaj naj bi Volitve Uredništvo Slovenskega vestnika je objavilo dne 10-05-85 Tscher-nitzov odgovor na moje pismo v NT z dne 23-03-85. Moje pismo, ki sem ga dostavil tudi SV ni bilo objavljeno. Tako bralec ne more razsoditi, kaj je po mnenju Tscher-nitza nesramen in sovražen napad na Slovenski vestnik. Zato citiram iz mojega pisma določeni stavek, ki naj bi bil napad na SV. „Tem bolj smo bili razočarani nad člankom SV z dne 8. in 15. marca t. I. v katerem sta predstavljena (poleg kandidatov EL) tudi kandidata dveh večinskih strank. Postopanje, v Vestniku imenovanih kandidatov večinskih strank je na vsak način dokazalo, da je vsak po svoje izkoristit ta članek." Konec citata. Očita mi, da sem pri volilnem boju pozabil, ljudi, katere sem obiskat, opozarjati na dosežke EL v preteklosti in na program za prihodnjo dobo. Verjetno Stanislav Tschernitz le površno pregleduje pošto, drugače bi moral opaziti, da je program EL tudi on dobil v hišo. Če mi pa očita, da sem hujskat proti njemu in njegovi družini, je treba dodati, da nisem bil kandidat EL Vrbe in potemtakem nisem bil bila prisojena tako kratka življenjska doba temu skupnemu stremljenju, skupnemu prizadevanju? Človek, ki je vsak dan soočen z našo problematiko tega nikoli ne bo razumel. Mislim, da je prišlo to tudi jasno do izraza. Partizanska pesem naj bi bila povod? Nemogoče! Saj jo poslušamo tudi ob drugih prilikah in prav mogočno je zadonela preteklo soboto na Poljani in ni bil videz, da bi se ob njej kdorkoli slabo počutil. Franc Černut v Vrbi pristojen ne za Šentilj ne za Logo vas. Iz tega je razvidno, da so nalogo volilnega boja ali propagande izvedli drugi, ki so bili kandidati EL in pristojni za ta okraj. Torej nisem obiskal družin v tistem kraju kjer je Stanislav Tschernitz delat propagando in s tem nisem ime) priložnosti, da bi proti njemu postopal. Morda pa ima tako slabo vest, da je samo mene videl, baje ševsanjah. V tistih krajih, kjer je Stanislav Tschernitz obiskal družine, se je dogajalo to, kar sem jaz pisal v pismu bralcev v NT in SV. Dalo bi se še več kaj pisati, vendar se mi zdi nesmiselno z njim spuščati v dvoboj. Skušal sem pojasniti nekaj stvari in jih postaviti v drugo luč. Vse drugo naj razsodi bralec sam. Stanislav Tschernitz piše, da skuša graditi mostove med ljudmi. Treba se je vprašati, kako je Tschernitz kot farni svetnik in recitator našega škofa sploh v stanju graditi mostove med ljudmi, ko se poslužuje za konfrontacijo s sočlovekom izrazov kot na primer volk ali desnoradikalec. Janez Lesjak ^anc Petek SPOMINI u kako malo jc Narodni svet dejansko imci stvarnega pre-^dl^. nad položajem, dokazuje okoiiščina, da ves čas ni mogel ti, /m nemške agitacijske centrale, katere delovanje je seveda tr . občutil. Pozneje jc kajpak bilo vse delovanje te cen-Podrobno opisano, a tedaj je to bilo za Narodni svet o^nost. Nekoč so v Št. Janžu na Mostiču slovenski organi tajno nemško pisarno in ko so pregledovali zaseženo i^ ^'vo, ,.Q nagli tudi spise podpisane s čudnim imenom Rclgeiz f"*' vrag ni mogel dognati, kdo bi to bil, čeprav je bilo umetno ime. Končno so vendarle prišli na 3.. "°kcn tms*!°'dagreza-- je ' da je treba stvar prebrati z desne na levo m tedaj se lU^cda podpis sprevrgel v , . Pozneje je prišlo na dan, da je ta Ziegler dejansko bila povsem običajno ime Ziegler. ret. Pozneje je prišlo na dan, da je ta Ziegler dejansko bila dot ^Tukajšnjega trgovca Straussa, sudetska Nemka, ki sc je po tM, 'skem priimku pisala Ziegler. Pri tem Straussu je bila cen-^ ^ za velikovški sodni okraj. Ampak Narodni svet ni vedel kakor tudi ni vedel za celo vrsto drugih central. Vse pt) .'scitno ozcml)e je bilo z njinu prepredeno, Narodni svet V A Položaj presoja) po stanju v ..trdnjavah", na Selah itd. Pp jkaterih področjih so položaj obvladovale tudi straboval- 3ai ih organizirali in vodili posamezni vaški mo-" ' ' — - pokrče nas 'tci , ' M .. . i^ Med nekim agitacijskim potovanjem v takšna tolpa, ki jo je organiziral neki Wieser taL {"Ra dvora. Cela vas je bila pravzaprav njegova, to je bil ^ kmečki velikaš, ki je ljudi imel v svojih rokah. Ko smo 1,pPeljali od farovža v Pokrčah — kajti tudi tukaj je bila Shirata y farovžu — proti Dolini, je začela ta tolpa kamenje na nas iz nekega dvorišča, se potem usula za nami in nas začela preganjati. To so bili znaki, ki so močno opozarjali na dejanski položaj, vendar pa mi tega položaja tedaj nismo pravilno ocenjevali. Dokler slovenska stvar ni bila kočljiva, tako dolgo je cerkev tolerirala, da so slovenski duhovniki svoj položaj izrabljali zanjo. V tistem trenutku, ko pa so slovenski duhovniki tukaj hoteti k Jugoslaviji, se je ljubezen nehala. Del krivde, da položaja nismo pravilno ocenili, je pač v tem, da nismo imeli dovolj političnih in državniških izkušenj. Vendar pa so jih v tem času že imeli Srbi. Zato sem pozneje ) nekoč jugoslovanskemu predstavniku na Dunaju naravnost očital, rekoč: „Vi, Srbi, vaš zastopnik Cvijič, ki je te stvari j boljjasnovidel, vi bi morali preprečiti, tla ne bi prišlo do j plebiscita." Cerkev vendar nima nobenega odnosa do Jugoslavije, ; oziroma do Slovenije v tistem trenutku, ko se Slovenci pre- } zentirajo kot državen narod, čisto vseeno v kakšni obliki, j bodisi samostojna Slovenija, bodisi v zvezi z Jugoslavijo pa ) mogoče tudi pod Italijo, vendar kot samostojna država, narod, ki je državotvoren z vsemi posledicami. Do takšne Slovenije } cerkev nima odnosa. Do tega prepričanja sem prišel seveda po } dolgih študijah, oziroma po dolgem presojanju zgodovinske- j ga razvoja. To se je po svoje pokazalo pri nas že po plebiscitu. ! Leto dni po plebiscitu je Lambcrt Ehrlich na nekem sestanku koroških študentov na Golici tem rekel: „Veseli bodite, da ste v Avstriji!" Meni osebno pa je še pred plebiscitom dejal: „Po-slušajte! Slovensko, slovensko — kaj je to? To ni nič! Katoliško — to je svet! To je za akademika! Kaj pa hočete s slo- j venskim?" Takšno je bilo mišljenje Lamberta Ehrlicha. Doma j je bil iz Zabnic v Kanalski dolini. Oče je bil v prvi vrsti gostilničar in tesni trgovec. V primerjavi z drugimi revnimi prebivalci Kanalske doline je bil bogat. Dobro sem poznal enega njegovega sinu, sodnika Ehrlicha v Dobrli vasi; ta ni vedel < kakšne narodnosti je — bil je pač avstrijski sodnik, vsekakor t dober, pošten človek, ampak v nacionalnem vprašanju ne- t opredeljen. Drugi brat Martin Ehrlich je bil dolgo časa vodja avstrijskega hospica v Jeruzalemu. Lambert Ehrlich, tretji brat, je pa splošno znan. To so bili zelo bistri ljudje, vsi so študirali v Germanicum v Rimu in tam je pač mogel študirati samo nekdo, ki je bil zares bister. Ampak poznalo se jim je, da žive na meji Slovencev, Italijanov in Nemcev, zato so tudi imeli zelo veliko obzorje, o čemer ne moremo dvomiti, ampak za slovensko stvar je njihovo zanimanje bilo le omejeno, oziroma pogojeno z višjimi katoliškimi idejnimi načeli. Takšni ljudje seveda v plebiscitnem boju niso mogli zares imeti pozitivne vloge. Posledica zgodovinskega razvoja na Koroškem je bila, da so glavni aktivisti na slovenski strarji v tem boju bili duhovniki, da so uporabljali cerkev in njeno premoženje, pri tem pa se niso zavedali, da je to v prvi vrsti le cerkev in da zgodovinski gospodarji cerkve niso Slovenci, ampak drugi faktorji, ki so cerkev v idealnem smislu in pa cerkve same tukaj pri nas sezidali. Pri obravnavanju razmer po plebiscitu in seveda tudi razmer, v katerih je sam plebiscit potekal, se premalo upošteva dejstvo, da je na avstrijski strani že od leta 1918 bilo organizirano normalno politično življenje, da je v nezasedenem, avstrijskem delu Koroške že vladal določen red, da so tam bile izvedene volitve, medtem ko je v Jugoslaviji in pa seveda tudi v plebiscitni coni vse bilo še v vrenju in nekonsolidirano. Velik pomen za normalizacijo oziroma za stišanje političnega življenja v Avstriji je imela avstrijska socialna demokracija in njeno sodelovanje pri urejanju nove države. Velik pomen je imelo tudi dejstvo, da se je Avstrija deklarirala v svoji ustavi kot del nemške države. To je vplivalo ne le na nemške nacionalce, marveč tudi na socialne demokrate in zatem de! krščanskih socialcev, na poznejšo Seiplovo strujo, obrnjeno v velenemško stran. Pri teh ljudeh je vnemo delovanja za takšen plebiscitni izid V resnici povečala zavest, da delujejo za pripadnost veliki, brez dvoma demokratični Nemčiji, kateri so se odpirali čisto drugačni vidiki v prihodnost kot pa polomljeni Avstriji in zaostali, razrvani Jugoslaviji. fDcfje priž?oJn;:'č) H - Štev. 22 (2228) ZA DOM IN DRUŽINO 31. maj 1985 „Bal sem se, da se boš razburila!" „P%zz, M Me Mj po/z/ črnega vzMzz/" zMzz z%-/z/čzz m je zzgzz/z/ v Mp%/Mzco. Čez zzro je t'rMe zz MevMo jo/zo zM z%g/ez/% zMoža, gre j Jo/Mzco v ro^z prot/ ^zz/zzMjz. ,,/Gzj pzz veMz/z:r z/e/aji*" gzz vpraša. OM p Mez/o/ŽMega obraza pove; „Veš, ^-a^teje jezM za/z/. Oz/ čaja z/o čaja jzzM je potreben ščepec jo/z." OMa je j/cer za-ČMz/z, toz/a verjazMe ZMM. Naj/ez/Mje jzztro oz/^rzje Mg preprog: rz/eč 7Maz/ež poj^t j jo/;o. A/za, zato je torej /eta/ o^rog j jo/MZeo. ZazMzj/z je. Za^aj Me^z j; Mz tg^oj povez/a/ rejMzee, azMpa^ jo je j^aša/ prej/epztz, Mt jo/ar jvojo KČ/te/jzcof Nar ZMK tz/zTa to/z^jeM jtrg^z, z/a jž Me apa przzzzatz zMaj/zMe jzMo/ef-VjejMz/ je zMeMzjg, z/a je z/o/zro ajezMata ZM jz zgzzpgtg, jMatM, z/a ^ar ztJpejMO vozztg jMpaj. Z.e za-^gj tgjz' to MepozMeMzjzMO Jtvgrf Na -uprajaMje j?z Maj// tzeč odgovorov; 3 ŽeMj^g je zgrej prevjgz^gjočg oje^zzojt ZM MjeM pgrtMer je j^aša ogMŽtz MejporazazMOZM, če /e /a/z^o Karene ^gj pgzMetMegg. 3 ZeMj^g pogojto ^rztzzžrg pgrtnerjg, ^er je preprzegMg, z/a je v Me^ater;/z pog/ez/z/z Mezz-Mgjzj/jzv, zgMz^rM ZM Me ZMg Marez/ztz, ^a^or /./ Mo tre/za. Pratz prež/ MgM;, Mgj /.o Marez/z/ Mg-pg^o. OM jo jetzez/a rej Marez/z. Negotov je ZM tež^o pz/zzza, z/a je jpet eM^zat o/z-tze/ja/a MjeMa. Zgto rgjjz zzzo/čz ŽM j^aša prz^rztz jpoz/rj/jaj. 3 Noj^/ jvojo partMez/co z/o/zro pozMg ZM ve, Mj jo /zo z*az^ač;7o. Zgto jz rgjjž Me pove pr; przč/, ^je gg je po/ozMz/, azMpa^ ča^a Mg prgvo prz/oŽMojt, potezM pg je jž J^orgj opraf/čaje; ^Vez/e/ jezM, M /z/ je jtrgjgMj^o razjezz'/a." 7*g^jMo zav/ačevaMje jzcer M; ^ore^tMo, je pg ZMOz/ro. ^e/z/ ZM parfMer/c/ prz/zraMz ZMačeM prz-zor. PozMaz/zzMO je pr/ z/ogoz/^a j črMZZM VZMOZM. 7*z'jtegg večerg č*; jzž/g zgMej/jzvo poj^očž/g zjo jtropg. Zjgtrgj je M ZMgz/ež ze zg jpozMgMje zMgMj tezMeM, MgjJeMjz' večer jtg je /gjz^o že jMpgj jzMejgjg zgrgzjz Mjegg. Nore pgrtMerjg očztgtž, zčg MZ rgVMg/ pgZMetMof Zg žeMj^o, ^z prz čzzjž Mojz ^zjgče, je Jtvgr ^očJjzvg. igj prgv jz/z v to, zjg jzz' Mg go/jg-/gMg. Ngpg^e ^z zMorg/g Mgjprej zj^gtž prz jeM Me prž pgrtMerjg. Norg(g jzz' je zgvezčgtz, M ozj-rgj/egg č/oveM Mz zMogoče jprezMeMztž, gzMpg^ gg je treM vzetz, Merjen ;e. Drgge žeMJ^e, ^z jzzM ZMOj^z zz o^zzrzzojtz g/z jtrg/zg prež/ ^rztz^o Mj zgzMo/č/jo, z/g /