Naslov — Addre**
NOVA DOBA
G117 St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEndersoD 388*)
(NEW ERA)
Bratstvo, poštenost In nesebična
tiuhezen članstva do J. S. K. Jed-
note more isto obdržati na častni
višini.
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE —.OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
*-— Entered as Second Class Matter
^ 20 — fiTEV. 20
April 13th, 19:23, at The Post Office at Cleveland, O., tinder the Act of march 3d, 1870. — Acoepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d. ISilT, Authorized March loth, 1925.
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, MAY 16TH — SREDA SREDA 16. MAJA 1934.
uspehi kampanje za
NOVE ČLANE
arr»pa»ja za pridobivanje v'^ članov J. S. K. Jednoti
j
k • v prvih štirih mesecih te-v f.6®®	izkazala	dosti polj	uP°števamo	dejstvo,
: j . Ponekod niso splošne delav-, izmere desti boljše, kot v;k Pred letom dni. V neki (^'slovenski naselbini se pri-Vj^JeJ° agitatorji, da obžalo-^ Ja vredne homatije, ki so nedavno nastale v glavnem
»fc J	°
E ,u neke druge slovenske orgije, katera ima sedež v cnem mestu, zelo ovirajo JPj'Panjs^f> delo za J. S. K. dt>ot0.
|^Sekakor e napredek J. S.
^ednote razveseljiv, kajti
januarja do 30. aprila
Je pridobila 191 novih čla-
V Vraslega in 266 novih čla-
^ladinakega oddelka.
o torej 457 novih članov,
k ^^datavlja nad 100 čla-
^•"»»•astka na mesec.
eseca marca je bilo spreje-
v °drasli oddelek 50 novih
l'°v> v mladinski oddelek pa
Meseca aprila je pridobil
oddelek 72 novih čla-
y mladinski pa 55.
u;. ^arcu in aprilu so se v ^oK' .	.	v
ij|- . Vanju novih članov naj-
l*kazala sledeča društva:
Ji| .^eško poslujoče društvo Ely, Minesota, s 24 no-H člani;
j^Ustvc št. 66, Joliet, Illinois,
^ Novimi člani;
SJK° poslujoče društvo . 2, Gowanda, N. Y., s 17
iTUloni'
®tvo št. 2, Ely, Minnesota,
. tl°vi|T,i člani; r'sk° društvo št. 150, Chi-’ Minnesota, zli novimi
i.
št. 108, Youngstown, b® novimi člani.
unano po naselbinah se °*n zadnjih štirih mese-jiy l^^clj izkazala naselbina t,,j . I^n., kjer je bilo za JSKJ Jenih nad 80 novih čla-
K.
j *^Sem mestu stoji naseljih °^et> kjer je v prvih |ilo .Mesecih tega leta pristo-bfetJSKj 38 novih članov.
\e Je niesto zavzema mala r. y *a naselbina Gowanda, se ’LkJ v zadnjih štirih
k S dala JSKJ okroš 20
| L c^anov.
0 č • f
«o 6 no vseh novih čla-tekom zadnjih štirih dala J. S. K. Jednoti H ^*tva 5 ostale tri četrtine W C anov se razdeli na 181 Ir v-
Bi	J
a društva in katere na-
^ k J
. do glede števila no-\u Jenih članov v ospred-meseca maja?
6^lln društvom in nasel-\ ^ pl->Pade zastava prven-
l^Vr*Ceni Jun'ja’ to Je
u Prvega polletja?!
IN DRUGE uvENSKE VESTI
nHipVeze JSKJ društev v v ^ ennsylvaniji se bo vr-l(|' i0'JO ma-ia v nasel-l)° ol ne’ ^a- P™etek se-} desetih dopoldne.
Mstv '-------
[ ^ j“Združeni Slovenci,”
^ v k,Kj v Yukonu, Pa., va-
l^^Co» katero priredi v
£Hce .' ftiaja. Čisti dobiček
5iniJe llair>enjen društveni
l\k ( _________
£ v Jederacije JSKJ družilo j|nriesoti se bo vršila v qj Junija v Evelethu, alje na 2. strani)
Ne*
"Pn
di
'H,
RAZNO IZ AMERIKE IN
PREDESDNIK ROOSEVELT je podpisal od kongresa sprejeto postavo, tikajočo se dohodninskega davka. Po novi postavi, ki bo veljala za dohodke letošnjega leta, bo raznim bogatašem onemogočeno se skozi legalne vrzeli izmuzniti dohodninskemu davku, kot se je to dosedaj dogajalo.
OBLAKI PRAHU so dne 10. maja deloma zakrivali sonce preko več držav srednjega za-pada. Močni viharji so odnesli suho zemljo s polj severa in severozapada in mnogokje popolnoma uničili pšenico. Prah in pe^ek je mnogokje po srednjem zapadu poškodoval zelenjavo in pašo za živino in je povzročil tudi več prometnih nesreč. V Clevelandu, O., je bil vsled prahu v ozračju sredi popoldneva nastal nekak čuden polumrak, skozi katerega se je včasi videl medel obris sonca.
DELAVSKA TAJNICA Miss Perkins je pretekli teden v radio govoru priporočala Wag-nerLewisovo predlogo, ki določa prisilno zavarovanje za brezposelnost.
.	f
V MORNARIŠKIH manevrih, ki so se pretekli teden vršili blizu Cube, je bila “teoretično uničena” ogromna zračna ladja “Macon.” Premagali so jo na-■pa da j u£;i aerop lani.. V. .v.oj aški h krogih v Washingtonu zdaj resno razpravljajo, da-li je vredno graditi in vzdrževati velike zračne ladje ali ne.
V ZVEZNEM KONGRESU je kongresnik Edward A. Kenney iz New Jerseya vložil predlogo, ki naj bi omogočila vladno loterijo, katera bi prinesla zvezni blagajni tisoč milijonov dolarjev. Tak davek plačuje, kdor ga hoče, je dejal kongresnik, in dostavil, da bi George Washington morda ne bil premagal Angležev, če ne bi bile kolonije potom loterij zbrale za vojskovanje potrebnega denarja. Pripomnil je tudi, da sta celo George Washington in Benjamin Franklin včasi kupila kakšno loterijsko srečko.
h
NEPRAVILNEGA manipuliranja z bančnim premoženjem je bilo v Clevelandu, O., obtoženih pet bivših višjih uradnikov Union Trust in Guardian Trust bank, ki sta bili likvidirani. Z njimi vred je obtožen nepravilnega poslovanja tudi bivši okrajni blagajnik, ki jim je baje pomagal prikrivati pravo stanje bank. Vseh šest možakov se bo moralo zagovarjati tired veliko poroto.
POVRATNA DOVOLJENJA
Sedaj, ko začenja sezona izletov v stari kraj in se mnogo ameriških državljanov in tukaj naseljenih inozemcev pripravlja na pot, je umestno razložiti sedanja pravila glede takozva-nih dovoljenj za povratek (permits to re-enter).
Povratni permit ni neobhod-no potreben za povratek v Zedinjene države, niti nima moči ameriškega potnega lista, do katerega so upravičeni le ameriški državljani. Permit je enostavno legalen d o k u m e n t, ki vsebuje osebni popis inozemča in njegovo sliko, služi za njegovo identifikacijo in pokaže, da se dotičnik vrača z začasnega izleta v inozemstvo. Permit je v toliko umesten, v kolikor prihrani inozemcu potrebo, da bi zaprosil ameriškega konzula za izvenkvotno priseljeniško vizo za povratek v to deželo. Brez permita mora priseljenec dobiti priseljeniško vizo in mora dokazati, da je bil zakonito pri-puščen v Združene države in da je prišel v stari kraj le na. začasen obisk. Dostikrat je to težko dokazati kar na kratko roko. Zdaj se vsakomur odsvetuje, da bi odšel v stari kraj brez .permita. Mnogi inozemci se ne spominjajo, kdaj so prišli v Ameriko. A ko torej ne bi mogli dokazati konzulu, da so bili zakonito pripuščeni, bi jim moral on odreči priseljeniško vizo. Zato je permit po-Jryl^u, in, aku kdo ne more dobiti permita, ker se ne more najti, kdaj je bil pripuščen, naj poprej uredi to stvar, kajti v starem kraju to ne bi bilo mogoče. To je razlog, zakaj se le malo izseljencev upa iti v inozemstvo brez permita. Dosedaj je Washington izdal približno en milijon p^rmitov.
Prošnjo za permit je treba napraviti na predpisani tiskovini (form 631), katero se more dobiti od vsakega priseljeniškega ali naturalizacijskega urada. Inozemec mora podati informacije glede svojega prihoda v Ameriko, kakor tudi odgovoriti r.a druga vprašanja, navedena v tiskovini. Prošnjo treba vložiti osebno (ne po pošti) pri kakem priseljeniškem ali naturalizacij-skem uradu. Le oni, ki so prišli v Ameriko po prvem juliju 1924 s priseljeniško vizo, izdano od konzula, kakor tudi oni, ki so legalizirali svoje bivanje, oziroma oni, ki so že dobili kak permit po prvem januarju 1932, smejo poslati svojo prošnjo po pošti direktno na naslov: “Commissioner of Immigration and Naturalization, Washington, D. C.” Prošnji tikeba priložiti money order za $3, kakor tudi dve fotografiji, ki ju mora prosilec podpisati na sprednji strani.
Ako oblasti odrečejo permit, je razlog večinoma ta, da priseljeniški in naturalizacijski uradniki ne morejo najti zapiska o zakonitem prihodu prosilca. Ako je inozemec prišel pred dnem 29. junija 1906 in je od prihoda vedno stanoval v tej deželi, dobi permit, tudi če se ne more spomniti, kdaj in s kakim parnikom je prišel. Mora pa predložiti dokumentarne dokaze, da je bil v tej deželi vsaj od 29. junija 1906 naprej. Taki dokazi so na primer bančne knjižice, šolska spričevala, rojstna spričevala otrok ali zaprisežena izjava dveh prič, ki sta ameriška državljana. Ali kdor je prišel kasneje (po 29. juniju 1906), ne dobi permita, ako se ne more dokazati, da je (Dalje na 2. strani)
VOL. X.
LETNIK X.
NA BURLINGTON progi med Chicagom in Ft. Wayne je dne 10. maja novi vlak “Zephyr” tekom .poskusne vožnje vozil 103 milje na uro.
LASTNINA VSEH
Vsa naravna Jbogastva bi morala biti lastnina vseh ljudi. Sistem privatni lastnine je sicer to naravno pravico ljudstva grdo zmrcvaril, .ni pa je mogel čisto uničiti, končnih žarkov nas ne more nihče oropati, če moremo na prosjto, in isto velja tudi glede uživanja naravnih lepot. Dalje imfcmo javne parke in gozdne rezervacije, ki so nam vsem na razpolago za iz-prehode in izletfc. Tudi lov in ribolov je v splošnem lastnina ali pravica vseh,! seveda z gotovimi sezonskimi fin drugimi omejitvami, da se prepreči izrabljanje po nekaterih nena-sitnežih.
Ta dežela je j danes prepre-žena z dobrimi ijcestami in te nas ponesejo dog krajev, ki so nam bili pred par desetletji večinoma še nedostopni. Avtomobil na dobri cesti nas v kratkem času ponese’ na velike daljave. Avtomobil v tej deželi dandanes ni več/luksuzno prevozno sredstvo, 1 ampak skoro potreba za vse sloje. In avtomobil za $50.Op večkrat izvrši svoj posel prav tako povolj-no, kot avtomobjl za tisoč ali več dolarjev.
Tako je omogočeno tudi ljudem z zmernimi dohodki, da si ogledajo dobršen kos dežele ali se v dela prostihldneh popeljejo iz zaprašenega mesta v hladilne gozdne sence. Tudi med našimi rojaki jih;. je mnogo, ki last.ujejo boljše .slabše., •tvtomobile in si lahko privoščijo daljši ali krajši izlet. V lepem pomladnem a 1 i poletnem času je sploh to nekaj naj lepšega in najboljšega, kar si more povprečen človek privoščiti.
Pri tem pa je pravilno, da vedno pomnimo, da je cesta prav toliko naša kot vsakega drugega voznika. Vsi imamo enake pravice, posebnih privilegijev pa nihče. V javnih parkih ali gozdnih rezervacijah je vse rastlinstvo lastnina vseh. Nepravilno in nepošteno je torej, če se brez potrebe poškoduje drevje in grmičje in če se uničuje gozdne cvetlice. Ako že natrgamo nekaj gozdnih cvetlic, ne pulimo jih s koreninami. Drugi, ki, pridejo za nami, imajo prav toliko pravice veseliti se gozdnega cvetja kot mi. Ako smo vprizorili privaten piknik v gozdu, ne onesnažimo in ne opustošimo lepe narave več, kot je neizogibno, ne pustimo za seboj pogorišča in razdejanja. Drugi, ki pridejo za nami, imajo iste pravice do naravnih lepot kot mi. Ne bodimo sebični, ampak pomnimo, da je lepota narave lastnina vseh.
--------o——---
BODOČNOST SLOVANOV
Evropa je obljudena v glavnem od treh glavnih ras, to je od germanske, romanske in slovanske. Izmed vseh pa se najbolj množijo Slovani. Leta 1810 je štela skupina germanskih narodov 59 milijonov prebivalcev, romanska skupina 63 milijonov, slovanska pa 65 milijonov. Leta 1930 je štelo germansko prebivalstvo Evrope 149 milijonov glav, romansko 121 milijonov, slovansko pa 226 milijonov ali skoraj polovico evropskega prebivalstva. Po sedanjem naraščaju soditi bo leta 1960 imela Evropa okrog 600 milijonov prebivalcev in od teh bo Germanov-kakšnih 160 milijonov, Romanov 135 milijonov, Slovanov pa 303 milijone. Bodočnost Evrope bo torej slovanska. .
V ŽITNEM skladišču Missouri-Pacific železnice v St. Louisu, Mo., je pretekli teden silna eksplozija ubila šest delavcev, nadaljnih osem pa je poškodovala.
SAMUEL INSULL, ki ga je ameriška vlacia dobila iz Turčije, da se bo na sodniji zagovarjal zaradi poloma ogromne utilitetne korporacije, katera je ameriškemu ljudstvu požrla nad tisoč milijonov dolarjev, je moral prvih par večerov pre-(Dalje na 2. strani)
NEPRILIKE BOGATAŠEV
Ameriški bogataši imajo mnoge skrbi, o katerih se nam povprečnim ljudem niti ne sa- . nja. Najhujša mora, ki jih tlači, je strah pred ugrabi j en jem ' njih samih ali pa njihovih o-trok. Odkar je bil ugrabljen Lindberghov sinček, se je strah : pred ugrabljenjem še povečal. ; V zadnjih letih je bilo ugrab- j 1 j enih tudi več bogatašev, ki so ^ bili po daljšem ali krajšem času proti odkupnini izpuščeni. Ugrabljevalcem so oblasti zadnje čase precej trdo za petami ^ in so jih znatno število že spra-vile za omrežje, toda strah pred ugrabljenjem je med bogatini še prav tak ali hujši kot je bil. .
Znani finančnik J. Pierpont ^ Morgan, ne gre nikamor brez močne telesne straže, njegovo j stanovanje je močno zastraže-
i
no, istotako njegovi uradi. Ako ‘ potuje z ladjo, ima s seboj močno stražo detektivov in njegova privatna jahta ima na krovu močno oboroženo posadko. Ko 1 se je nedavno vršila letna cvet- ' lična razstava v New Yorku v . Grand Central palači, je bila ^ neki dan razstava za vse druge posetnike zaprta, da si jo je mogel ogledati Mr. Morgan, ki ^ je ljubitelj in gojitelj cvetlic. ‘ Seveda je moral mož plačati ^ ogromno vstopnino, poleg tega pa še številne stražnike.
Mrs. Louis A. Hager, hčerka milijonarskega pivovarja Bu-scha, je stalno pod strogo straži^, ,, r, . baji ugrabi j e.ViiU:e\,4, zase in za svojega malega sin- j čka.
Charlotte Lyman, hčerka nekega milijonarja v Bostonu, se | je nedavno poročila v varstvu velike policijske straže. Policijski avtomobili, oboroženi z brzostrelnimi puškami, so vozili pred svati in za njimi, do cerkve in nazaj do doma. Straža detektivov je bila celo v cerkvi.
Možje, kot so J. P. Morgan, A. W. Mellon, Henry Ford in njegov sin in predsednik Zedinjenih držav, so zastraženi od detektivov, kamorkoli se podajo. Svoja potovanja uravnajo navadno tako, da po možnosti nihče natančno ne ve za uro odhoda.
Mrs. Fredericka del Gueri-co, ki je pred par leti podedovala osem milijonov dolarjev, je dobila že več izsiljevalnih pisem, v katerih se ji je pretilo z ugrabljenjem njenega dveletnega sinčka, če ne plača izsiljevalcem gotove vsote. Njen dom v Greenwichu, Conn., je zato vedno močno zastražen.
Charles Urschel, milijonar, ki je bil svoječasno ugrabljen in potem izpuščen proti odkupnini $200,000, ima zdaj vedno s seboj dva močno oborožena stražnika. John Factor, ki je bil tudi nedavno ugrabljen in potem izpuščen, ima zdaj vedno pri sebi telesno stražo, poleg tega pa še posebno opremljeno stanovanje v hotelskem apart-mentu.
Ko je Fordov sin Edsel preteklo zimo ribaril v floridskih vodah, mu je vedno sledil motorni čoln z detektivi in brzostrelnimi puškami.
Doris Duke, katero smatrajo za najbogatejšo deklico na svetu, ker je podedovala okoli 50 milijonov dolarjev po tobačnem magnatu, živi že od svoje mladosti v vednem jetništvu. Ni-1 kamor ne sme sama, povsod jo spremljajo detektivi, celo pri “parties” in njenem morebit-1 nem ljubimkanju s fanti. De-(Dalje na 2. strani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
V noči 18. aprila so v Trbovljah čutili precej močan potres, spremljan od podzemskega bobnenja. Prebivalstvo je sprva mislilo, da je nastala kaka eksplozija v premogovniku, pa se je takoj izkazalo, da je bil potres, ki pa sicer ni napravil ni-kake škode. Potres, ki so ga čutili tudi v bližnjih krajih, je trajal le dve sekundi.
Dne 18. aprila je zapustil d&-lavnico “Automontaže” v Šiški pri Ljubljani prvi osebni avtomobil poldomačega izdelka. Novi domači voz, ki so mu izbrali ime “Triglav,” je bil že drugi dan prodan v Zagreb. Zaenkrat je na “Triglavu” šele 50'odstotkov domačega dela, postopno pa ga bo zmerom več.
Slovenska glasbena umetnost je dne 20. apriila izgubila enega prvih in najodličnejših svojih predstaviteljev. V celici frančiškanskega samostana v Ljubljani je namreč v starosti 83 let preminil pater Hugolin Satt-ner, splošno znani skladatelj. Bavil se ni samo s cerkvenimi skladbami, ampak je uglasbil tudi mnogo drugih pesnitev, posebno Gregorčičevih. Pokojnik je bil rojen leta 1851 v Novem mestu.
V Ribnici je nedavno praznoval 80-letnico svojega rojstva Marko Burger, pristna ribniška grča, mož kristalnočistega značaja in prave ribniške še-gavosti. Poznan je kot “ober-kapišon” nele po vsej Ribniški dolini, ampak daleč po Notranjski in Dolenjski in celo preko zelene Kulpe. Mož je kljub svojim osmim križem še trden in vztrajno vodi s sinom Francetom star o, dobro vpeljano strojarsko in usnjarsko obrt.
VSAK PO SVOJE
Amerika je dosedaj izterjala od svojih evropskih dolžnikov ce-lih 12 centov na vsak posojen dolar. Trinajst je nesrečno število, zato Amerika ne bo dobila niti trinajstega niti vseh naslednjih centov.
*
Neki znanstvenik je te dni podal izjavo, da planeti našega osončja^ z izjemo naše zemlje, niso obljudeni. To je za Ameriko prava sreča, ker z dolžniki na drugih planetih bi imela prav tako ali še večjo smolo, kot jo ima z dolžniki v Evropi.
*
Iz starega kraja piše rojak, ki se mudi tam na obisku, da se tam človek lahko prav dobro ima, če je prinesel s seboj dovolj ameriških dolarjev. Po mojih mislih se ne izplača hoditi iskat zabav tako daleč. Kdor ima dovolj dolarjev, se lahko izborno zabava tudi v tej deželi.
*
Na dan 1. maja sem videl korakati po clevelandskih cestah pisano povorko demonstrantov, v ospredju katere so štiri ženske nosile veliko rdečo rusko zastavo s kladivom in srpom. Demonstrantov ni nihče nadlegoval in nihče žalil, kolikor sem videl in slišal. Na prometnih cestnih križiščih so jim celo policaji prostor delali, da se ni pripetila kakšna nezgoda. Amerika .je, kljub raznim omejitvam, še ve-dno	si mb**.
ko predstavlja, kaj bi se z udeleženci take parade zgodilo v Iia-iji, Avstriji, Jugoslaviji ali Nemčiji!
*
Listi poročajo, da je zadnje čase izginilo več otokov v Atlantskem in Pacifičnem oceanu. Kdo 3l si bil mislil, da so ugrablje-valci ali kidnaper ji postali tako predrzni!
V vasi Bistrici pri Mokronogu je požar uničil kozolec posestnika Franceta Avseca, hišo in gospodarska poslopja Marije Krajškove in gospodarska poslopja Franca Zupančiča. V nevarnosti je bila cela vas in so večjo katastrofo preprečili iz okolice došli gasilci.
Vasica Medvedci pri Ptuju je dne 18. aprila skoro docela pogorela. Gasilci so komaj rešili nekaj hiš in živino. Škoda se ceni na pol milijona dinarjev.
Skoro istočasno kot v Medvedcih je nastal požar v Spodnjih Pleterjih pri Ptuju. Lepa vas je danes kup razvalin. Od vasi je ostalo samo nekaj hiš, vse drugo: živina, obleka, poljsko orodje, pohištvo in poljski pridelki pa je postalo žrtev plamenov. Škoda se ceni nad milijon dinarjev, pogorelci pa so zavarovani samo za malenkostne vsote.
V Medjimurju je zgorela vas Donja Kraljeviča, ki je štela 102 hiši. Vse zgradbe so do ta uničene.
V občini Oselica nad Poljan ko dolino sta bila od graničarjev nedavno ustreljena dva ti hotapca in sicer 30-letni Lovro Stanonik, posestnikov s i n iz Lovskega brda v bližini Poljan in 34-letni Matija R a m o ž iz vasi Suše v občini Trate. Oba tihotapca sta bila ustreljena pri tihotapljenju živine preko meje v Italijo. Prebivalstvo je obubožano in brez zaslužka, pa si mnogi skušajo napraviti kak dinar z nevarnim tihotapstvom. V teku 14 dni je v omenjenem (Dalje na 2. strani)
V belgijskem Kongu je med domačini še v navadi mnogoženstvo, toda vlada smatra to za luk-sus in vsak mnogoženec mora plačati letno $2.55 davka za vsako ekstra ženo. Kdor ne plača tega davka, mu ženo zarubijo in na javni dražbi prodajo. Nemara je tam mnogo moških, ki ne-čejo plačati takega davka, dasi bi lahko.
*
Kitajska in Perzija sta te dni zopet obnovili medsebojno svoje diplomatske zveze, ki so bile pretrgane 1300 let. Vsako sovraštvo in vsaka ihta se v gotovem času pozabi. In kaj je Kitajcem, ki imajo za seboj pettisočletno zgodovino, čakati sto ali tisoč let!
*
Nikjer na svetu ni same popolnosti in lepote. Celo v Californi-ji, ki je znana kot dežela večne pomladi, zlatega sonca, ruj nega vinca, sladkega sadja in duhteče-ga cvetja, so lani pridelali 10 milijonov funtov česna.
*
Skoro poldrugo leto izgubljeni sin Samuel Insull se je na veliko prizadevanje vlade Zedinjenih držav končno vrnil domov v Ameriko. In čudo prečudno, niso ga na pomolu v New Yorku pozdravili z godbo in slavnostnimi govorancami, ampak so ga na hitro odpravili v Chicago, kjer so mu določili jerperge v ječi.
*
Detektivi zveznega justičnega departmenta morajo po novih določbah biti opremljeni z vsemi modernimi pripravami, kakršnih se poslužujejo banditi. Tako je prav; učiti se ni nikdar I	(Dalje	na	2. strani)
“J^ohJo. 'Doba”
VSAK PO SVOJE
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
nočiti v okrajni ječi v Chicagu.
Po par dneh se mu je posrečilo položiti varščino v znesku $250,000, da bo do obravnave lahko na prostem.
ZVEZNA VLADA namerava razširiti sedanje gozdne rezervacije za nadaljne tri milijone akrov. Za enkrat bo kupila nekaj nad 700,000 akrov v to svrho, nadaljni nakupi bodo pa polagoma sledili. Parcele, ki J jih namerava vlada kupiti leži-J jo v bližini sedanjih gozdnih re- j zervacij v vzhodnih državah,
POŠTNI PILOT Jack Frye je dne 13. maja prekosil vse rekorde hitrosti, ko je izvršil polet iz Los Angelesa v New York v 11 urah in 31 minutah. Na aeroplanu je bilo 440 funtov pošte in ekspresa.
SOVJETSKA RUSIJA je odpravila vse stare plemenitaške naslove, toda uvedla je neko novo plemstvo, ki si ga mora vsak sam pridobiti z dobrim in nesebičnim delom, ki je v korist splošnosti. Tako plemstvo je na primer dobil rudar Izotov za izborno delo, strojevodja Tonike za točnost in varčevanje s kurivom, in več drugih. Taki plemenitaši dobijo boljša stanovanja, prosto vožnjo in še druge prednosti.
EVROPSKE DRŽAVE, ki dolgujejo Ameriki nad deset milijard dolarjev, bodo v prihodnjem fiskalnem letu izdale nad dve milijardi za oboroževanje. Zadnji polletni obrok na dolg Zedinjenim državam je plačala v celoti samo mala i Finska, nekatere države so plačale nekaj malega, druge pa nič. Od celotnega letnega pro-. računa porabi za oboroževanje mala Albanija 40 procentov, Poljska 35, Francija in Ita-, lija po 21, Nemčija 17, Velika Britanija 16, češkoslovaška in Belgija pa po 15 procentov.
SVET LIGE NARODOV se je sešel dne 14. maja k rednemu zasedanju. Na programu so pritožbe da izdelovalci rnunici-je in orožja podaljšujejo spor med republikama Bolivia in Paraguay; da so Hitlerjeve!! aktivni v Saar okrožju, kjer se bo prihodnje leto vršil plebiscit, da-li naj dotično okrožje j pripade Franciji ali Nemčiji ;| razmere med Japonsko in Kitajsko; razorožitveno vpraša- J nje; pritožba Madžarske na-j pram Jugoslaviji; pritožba proti zamorski republiki Liberiji, da zatira rodove črncev v notranjosti Afrike; spor med republikama Colombia in Peru. Za rešetati bodo imeli zboro- j valci dovolj, da-li pa bodo v resnici kaj rešili, je pa drugo vprašanje.
--------o-------
POVRATNA DOVOLJENJA
(Nadaljevanje s 1. strani.) prišel zakonito v to deželo. Ako je kdo prišel pred dnem 3. junija 1921, naj vloži prošnjo za registracijo, nakar dobi permit. Pristojbina za to legalizacijo bivanja je bila sedaj znižana na $10.
Inozemci, ki so bili pripuščeni v Zedinjene države kot dijaki, nimajo pravice do permita, ker niso bili pripuščeni za stalno bivanje. Niti ne morejo dobiti permita oni inozemci, ki so bili pripuščeni za začasen obisk v lej deželi.
Ker ni bilo nikakih kvotnih omejitev pred 3. junijem 1906, se vsi inozemci, ki so bili pripuščeni pred tem datumom, smatrajo kot da so bili pripuščeni za stalno bivanje. Ako so ti inozemci ob svojem prihodu plačali glavarino (head tax) in so bili pregledani od priseljeniške oblasti, tedaj morejo dobiti I permit. Isto velja za nekatere
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 7tc letno; ta nečlana $1.50; ta inotemstvo (t.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned, and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. '	ISSUED	EVERY	WEDNESDAY
Subscription for members $.72 per year; non-members tl.50
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki
■It. Mlnnenotm
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave.
VOL. X.
V en v naravo!
i
(Nadaljevanje s prve strani)
prepozno in enakopravnost mora biti povsod.
V Illinoisu je umrla vdova, ki je v oporoki zapustila svoje 20 milijonov dolarjev vredno pre-noženje za oskrbo brezdomovinskih psov in maček. To v času,
\0 je v tej deželi milijone ljudi jrez zaslužka in milijone otrok iačnih in brez prave oskrbe. Radikalcev ne delajo rdeči agitatorji, ampak taka pasja in mačja ljubezen bogatašev.
I
Nedavno me je v uredništvu obiskal rojak iz prijaznega me-j steca v Montani, kjer me je pred' leti neka nagajiva rojakinja krstila za jesiharja. Rojaka sem naprosil sporočiti ji, kadar se vrne v Montano, da se je začelo njeno prerokovanje izpolnovati. Morda se ne bi bil tako hitro skisal in pojesiharil, če bi bil ostal tam in se krepčal z “ušivcem,” kar je poetično lokalno ime za regratovo vino prohibicij skega patenta.
Omenjeni rojak iz Montana mi je tudi povedal, da mi je neka tamkajšna rojakinja zagrozila, da me bo pošteno izpovedala, če me*dobi pred oči. Tega ne bo tre- ^ iba, ker živim zelo nedolžno in dostojno, odkar so moji razgovori z dohtarji profesionalni in ne ' več krokarski, kot včasi, in odkar so steklenice mojega tri leta j>tarega vina pokrite s prahom in pajčevino. Na oknu, mojega stanovanja imam celo pravo lilijo,
| ki sicer pretirano raste, cvetela i pa najbrž ne bo, ker ji preveč nagajajo listne uši.
*
Naše slavno mesto Cleveland, j Meka številnih slovenskih ob- j l iskovaJ.eev in metropola ameriške Slovenije, potrebuje dobrih jedcev, dobrih pivcev in pred-' j vsem ljudi z denarjem, kajti no-
. I	fkfVk	*	_	t	I
ve gostilne se 'o’efpfrajo hitreje: kot cvetje tulipanov v naših par-!
; kih. To niso več nekdanji salu-ini, niti “spikiziji,” ampak gostil-jne, nekoliko po starokrajskem (.modelu, kjer se morajo prodajati tudi jedila, če se prodaja opojna . pijača. Nekateri nekdanji salu-1 ni so se morali preobleči v ov-1 eja oblačila gostiln, preskrbeti se ; z mizami za goste, k bari pa po-' staviti stole. Novourejene go-1 stilne so v splošnem snažni in dostojni prostori. Na pogorišču a; prohibicije je zrastel nov sistem,
" I vse bolj domač, dostojen in prijeten. Butlegarstvo sicer še ni Cisto izumrlo, toda je očividno v } “zadnjih cugih.”
^ V stanovanjskih delih mesta so se zasmejali cveteči vrtiči in za-^ valovilo je drevje v svežem ze-1 lenju. Zanimivo je videti zdaj [spomladi med tem drevjem toli-^ ko cvetečih črešenj, hrušek in jablan. še lepši pa so sadovnjaki v I bližnji okolici Clevelanda. Po j cestah in ozračju, kjer so še pred 3 i dobrim mesecem plesale sneži n-jike, plešejo zdaj beli ali rožnato inadahnjeni cvetni lističi hrušek, sliv in jablan. V teh lepih časih | smuknem včasi za kako uro v Q park ali mestno okolico, z dobrim ( : namenom, da kaj lepega napi-a šem. Pa ne gre in ne gre. Misli so, kakor razposajeni otroci. Po-a dijo se po pisani planjavi, ple-/ajo po svilnatem drevesnem ze-a lenju, smučejo se med cvetjem n ali pa prisluškujejo žuborenju jj potoka in petju veselih krilatcev. , NTe moreni jih zbrati in urediti u ter pripraviti k resnemu delu. (j Pijane so majskih krasot!
A. J. T.
ZA MIŠJE LOVCE
Splošno se sodi, da košček sira najbolj gotovo privabi sladkosnedo miš v past. V resnici je to precej dobra vaba, toda neki ekspert, trdi iz lastnih izkušenj, da imajo miši mnogo rajši čokolado, pinace (peanuts) in praženo svinjino: Naj-I bolj privlačna vaba za miši pa I j c čokolada.
(Nadaljevanje s prve strani)
Minn. Pričetek seje bo ob eni uri popoldne.
Na Spominski dan, to je 30. maja, priredi veselico društvo št. 16 JSKJ v Johnstownu, Pa. Veselica se bo vršila v društveni dvorani v Morrellville-u in se bo pričela ob dveh popoldne.
V proslavo 22-letnice svoje ustanovitve priredi društvo št. 111 JSKJ v mestu Leadville, Colo., veliko veselico v soboto 26. maja.
Piknik naznanja društvo št. 92 JSKJ v Rockdale-u, 111., za nedeljo, 10. junija; vršil se bo v Oak Grove.
Glavni upravni odbor Slovensko - Hrvatske Zveze s sedežem v Calumetu, Mich., je proglasil mesto glavnega predsednika za izpraznjeno, ker si dosedanji gl.
predsednik Paul M. Shaltz ni izposloval varščine, kakršno zahtevajo pravila Zveze. Razpisana je nominacija kandidatov za predsednika, ki bo zaključena 25. maja, nakar gredo nominirani ali priglašeni kandidati na splošno glasovanje. Do iz-j volitve novega glavnega pred-sednika nadomešča istega pod-predsednik John Gržan v Iron- ^ iwoodu, Mich.	([
Datum piknika je premenilo društvo št. 21 JSKJ v Denver- ^ ju, Colo. Po prvotnem sklepu ^ bi se imel piknik vršiti dne 24. h junija, na seji meseca maja pa n je društvo sklenilo, da se pik- v nik priredi na nedeljo 3. ju ni-1 ^ I ja.	M	j	j,
T—	F
Dve težiti operaciji tekom pe- č tih dni je uspešno presta] Hen- 11 ry Pogačar, uajmlajši sin so- r
brata Josepha Pogačarja, tajni- r ka društva št. 26 JSKJ v Pitts- • burghu, .Pa.' Dne 12. maja se 1 je že vrnil iz bolnišnice in nje- 1 govo stanje	se znatno	boljša. 1
V naselbini Center, Pa., je
■ dne 14. maja umrl Gregor Ob- s
- lak, član in Jbivši večletni pred- ; ! sodnik tamkajšnjega d ruštva I
- št. 33 JSKJ.,, Pokojnik, ki je tJ
- bil po domače imenovan Hrova- '
- lov Groga, je bil rojen v Gore-
1 nji vasi nad	Škofjo	Loko.	j‘
V majski izdaji revije “Cur-
i rent History,”" ki izhaja v New 1 ' Yorku, je priobčen zelo zanimiv J članek z naslovom “Keeping the ) lid on the Balkans,” katerega
- je napisal naš rojak, znani ame- j
- riški pisatelj Louis Adamič. ( i Omenjeni članek razkriva kri- ^
- tično notranjo situacijo balkan-
- skih držav in intrige, ki jih tam , i 'vršijo gotove velesile. Situaci-
J ja ne ogroža samo miru na Bal- ] i kanu, ampak tudi splošni ev- ,
■ ropski in svetovni mir.
3 1
_______O--------
■> {
1 ISEPRILIKE BOGATAŠEV
v	_______
i
(Nadaljevanje s prve strani)
i te kt. iv i ji večkrat ukažejo, da i- mora nosili grda očala, da bi je i- ugrabijevalci ne spoznali, in :- časnikarski fotografi ne smejo n priobčati njene slike. Deklica u ima dovolj denarja, da si lahko '. kupi in nabavi, kar ji srce po-:i želi, toda ne ni°re s* kupiti svo-i. bode, katere Je deležna najbolj navadna flaperica. Revi-\ ca je ujetnica i'1 su^nja svojega bogastva.
Iz navedenega .i® razvidno J kako neznansk0 bedast in krut i- je sistem, ki dovoljuje in omo-!- goča zbiranja velikih bogastev :i Iv rokah maloštevilnih oseb. la a . bogastva iz,ydrajo iz izkorišča-;- nja delovnega ljucjstva, kale-o r.emu se s tem krati najpolreb-i- nejše za dostojno človeško živ-!- ljenje, bogati111® .*n a 're otroke pa zasužnjijo na sto
i različnih načinov.
GLAVNI ODBOR
■1 Izvrševalnl odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL. 225 N. Lewis Ave.. Waukegan. IH.
Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. . q
Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleveianu,
Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPAR«, *ly. Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Ely. Minn.
Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 818 Chestnut St., Pittsburgh r •
Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVIC, 6117 St. Clair • Cleveland, O.
b) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŠE, 1135 E. 33rd St.. Lorain, O.	n
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, <->•
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P»- ,a
3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.,
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	 _
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave.. Barberton, O.
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct.. Denver, Colo.
2. porotnik: VALENTIN OREHEK. 70 Union Ave., Brooklyn. N. *•
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.
4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Btrabane, Pa.	____
Jednotino aradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. ____________
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. j,
1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Jol*«>
2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Mino_______________________—
Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl.. ChicagoJ^.
tgjnik*-
Vb« stvari, tikajoč« b« uradnih zadev, naj b« pošiljajo na	M r**
dtnarn« poftiljatv« pa na glavnega blagajnika. Vs« pritotb« in Pr**|V* proln^# Blovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje ra sprejem novih filan° ra rviSanje zavarovalnin« in bolniška spričevala naj se pošiljajo n« zdravnika.	pt.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanor in irprem*1^^. o. slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cl«v ^
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslov*n^an0nJ-varovalnica v Zedinjenih dreavah in plačuje najlibeialnejše podpore svojim Jednota je zastopana skoro v vsaki večji elovenski naselbini v AmerM»>' n»j hoče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva a |eJti«n»» piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani beleg* neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota
ml**0'
tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko • kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta.
Premoženje znaša nad $1,600,000.00.
Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000ft-
MERILO NAŠE AGILNOSTI
—............................... yyll
Vsak član JSKJ, ki pridobi svojemu krajevnemu (1‘ novega člana odraslega ali mladinskega oddelka, ne Pon,a*i?jvUl I' Jednoti k rasti, ampak tudi finančno koristi sebi in d'llS kateremu spada.	(ideN'il
Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega ° je predlagatelj deležen 50 centov nagrade.	dlafi*'
Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so l,lC telji deležni sledečih nagrad:	,
Za člana,	ki	se	zavaruje	za	S 250.00	smrtnine,	S1.0*>	'(^ra(lc:
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 500.00	smrtnine,	$1.50
za člana,	ki	se	zavaruje	za	Sl,000.00	smrtnine,	$3.00	na^rilde;
za člana,	ki	se	zavaruje	za	Sl.500.00	smrtnine,	$3.50	ni1"
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$2,000.00	smrtnine,	$4.00	°a ^
Vsakega člana J. S. K. Jednote se smatra za or"a”,7^0 (|t“ in vsak član, ki je pridobil kakega novega člana Jednoti. ležen nagfade ali nagrad v smislu, kot je gori navedeno.	jC,
Nagrade se bodo izplačevale po preteku treh mesece', ko je novopridobljeni član plačal že vsaj tri asesmente ' Nagrade se bodo nakazovale na društvene blagajnike, z lom, da jih oddajo tistim članom, ki so jih zaslužili.	* a ie
Poleg navedenih nagrad za posameznike bodo ‘le ^ pft posebnih nagrad društva, ki bodo tekom kampanje ali več novih članov. Za pet novih članov odraslega a*‘	^ *’
skega oddelka bodo dobila društva $2.50 posebne nagr‘l	<|ajitf'
novih članov S3.00, za 10 novih članov $5.00, za 50 no'11 $25.00 itd.	.	gie'*’
Vsak član, ki organizira novo društvo s predpisa*11* ^ š« lom novih članov, je deležen poleg že gori navedenih 11 liosebne nagrade v znesku $10.00 za ustanovitev dr'u^*' ‘ ‘ j^1'1 Jednota povrne društvom tudi stroške zdravniške P za nove člane in sicer do vsote $1.00 za člane odrasle^3 in do vsote 50 centov za člane mladinskega oddelka.
Narava je naša mati, naša hraniteljica in naša učiteljica. Od nje živimo, njene umetnosti skušamo posnemati, njene čudovite sile skušamo izpoznati in jih izrabljati v naše svrhe. Narava nam daje kamen, les in železo za naše zgradbe, različne kovine ,paro in elektriko za našfe stroje, vseh vrst kurivo za naše potrebe in vseh vrst živež za našo prehrano. Ves moderni napredek človeštva je omogočilo izpoznavanje naravnih sil, izpoznavanje lastnosti raznih snovi. Ves bodoči napredek človeštva bo temeljil na dosedanjem poznanju naravnih moči in na nadaljnem izpoznavanju istih.
Premnoge izmed nas pa je moderna civilizacija tako omrežila in zagradila s svojimi stroji in zgradbami, da smo postali sužnji istih in mnogokrat pozabimo, da smo otroci narave in da vsi naši izumi temeljijo na darovih in močeh narave. Kot sužnji naših lastnih izumov in sistemov smo mnogokrat prikrajšani za srečo in užitke, ki jih narava nudi svojim otrokom, kateri se ji niso izneverili.
Resje, da kot posamezniki ne moremo predrugačiti tega sistema, v katerega smo vkovani, res je pa tudi, da po lastni krivdi zamudimo marsikak oddih, katerega bi si lahko privoščili v naročju matere naraye, oddih, ki bi nas okrepil in ppživil duševno in telesno. Otrok, katerega še ni omrežila moderna civilizacija, se srečnejšega počuti v parku, v gozdu, na polju ali v gošči ob potoku, kot v najbolj bogato opremljeni palači. Otrok instinktivno čuti, kje je njegov pravi dom. In mi bi prav storili, če bi v’tem oziru sledili otrokom in pohiteli v prosto naravo, kadarkoli nam prilike dopuščajo.
Tekom dolge in ostre zime, ko smo pogrešali gibanja na svežem zraku in vse oživljajočih sončnih žarkov, je naš te lesni sistem oslabel. To izgubo telesne moči moramo nado-i mestiti ,če si hočemo ohraniti zdravje in podaljšati življenje. In kdo si ne želi biti vedno zdrav, kdo ne bi rad dolgo živel?
Mnogokrat občudujemo lepe slike, katere so izdelali sloveči umetniki, divimo se krasnim kombinacijam barv na, tem ali onem izdelku, čudimo se umetniško izdelanim čipkam itd. Pri tem pa pozabimo, da so najlepše slike le medle kopije naravnih lepot, da so vzorci za najlepše čipke in barvne kombinacije vzeti iz narave. Ako hočemo videti najlepšo umetniško razstavo, najdemo jo zdaj v pravkar oživljeni naravi. Ta razstava se bo neprestano izpreminjala vse do časa, ko bo jesen pričarala na drevesno listje zlato, rožnato in škrlatno barvo. Razstava, ki nam jo nudi oživljena narava, nam vsak dan kaže nove zanimivosti in lepote.
V prosti naravi se razkadi tudi mnogo naše sebičnosti, ozkosrčnosti in domišljavosti. Nehote se zavemo, da smo vsi otroci narave, ki nikogar ne zapostavlja in nikogar ne protežira. Zavemo se, kako- majhen in neznaten delček te velike večne narave smo in kako majhni in trenutni so vsi naši čini, naše neprilike, naša družabna stališča, naši boji, naše znanje in naši najvažnejši argumenti za karkoli. To nam bo pomagalo, da bomo postali bolj širokogrudni, bolj tole- j rantni, manj domišljavi in sploh boljši člani človeške družbe.
Pomladanski sprehod v prosti naravi pa nam bo tudi dokazal, da imajo bodočnost le tista bitja, ki ne preslišijo klica prebujajoče se narave. Vse, kar je živo in zdravo, hiti rasti in si nabirati rezervnih moči za bodočnost.
Tekom večletne depresije so tudi naše podporne organizacije nekako spale, kakor spi rastlinstvo tekom zime. Nekatere so hudi zimski viharji strupene depresije še znatno poškodovali in oslabili. To škodo je treba zdaj popraviti, zamujeno rast nadomestiti in nabrati je treba nove rezerve za morebitne trde preizkušnje bodočnosti.
Bratje in sestre, odprimo okna in vrata na stežaj, da tudi v našo J. S. K. Jcdnoto zasije maj, ki naj zbudi zaspance in naj poživi našo aktivnost za organizacijo. Nekatera naša društva .posebno angleško poslujoča društva, so nam že dala sijajne vzglede majske aktivnosti. Zdi se, da smo mi starejši člani v splošnem nekoliko počasnejši, toda še je čas, da se zganemo in dokažemo, da ni&mo suhe veje na drevesu naše organizacije. Kipeče življenje prelestnega maja naj nas navduši za delo za pomlajeno in večjo J. S. K. Jednoto! ---------------------------------o------------
Ivan Zorman:
'Večernica, zlata boginja, čarobno smehlja se nocoj, na zemeljske tihe nižave ljubezenski lije napoj.
Pokojna je širna planjava, pokojno dišeče polje, kjer v sanjah o ljubčkih-metuljčkih priklanjajo cvetke glave.
KJE. LJUBICA MOJA, SI TI?
In drevje je harfa ljubezni: čuj, srce, kak vetrc igra!
In potok srebrni ob poti skrivnostno, ljubeče Šumija.
In slavec v goščavi slavici ■ drhteče, proseče zgoli.
Vse stvarstvo ljubezen oznanja-kje, ljubica moja, si ti?
inozemce, ki so prišli od 3. junija 1921 clo 30. junija 1924. Pod tedaj veljavnim zakonom so bili vsi gledališki igralci, predavatelji, umetniki, pevci, bolničarke, duhovniki, učenjaki, kakor tudi služinčad v službi Amerikancev, izvzeti ud kvote. Mnogi izmeh teh na so ob prihodu izjavili, da prihajajo začasno in je bilo tako zapisano. 'Ti inozemci, kakor tudi njihove žene in otroci pod 21. letom, se smatrajo kot da so bili pripuščeni za stalno bivanje. Ako dokažejo, da so ob prihodu spadali v kako izmed zgoraj navedenih vrst poklicev, se zapisek prihoda popravi, tako da izgleda; da so bili pripuščeni za stalno bivanje, in morejo dolžiti permit.	FLIS.
—;-----o—;----
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje iz 1. strani)
okolišu padlo kot žrtev tihotapske strasti pet moških, nam-j re,č gori omenjena dva in Martin Frelih, ter Mirko Simonič in Slavko Voglar jz Jazen. Prvi trije so bili jugoslovanski državljani, zadnja dva pa italijanska državljana, ki sta namera-
vala preko meje lupiti tobak.	II
 -	po’	*
ki J v i
Avtobusna proga.	j
leta zasnežena, veže ske kraje z Metohijo ^oi-. preko visokega hriba L ^pi« . Jugoslaviji ni niti e**e .	.
ne prog,e, ki bi se m0l‘n‘0let>L s tolikimi težavami-	n*	,
, ot prekrasna, ker 0'	^ n*
vse strani najlepši	■	J
jes,en pa jo zg°daJ	i,
»«*. ki * drži	|;
tako da je proga sko	J	: ^
leta izven prometa- .0gi-	j.,
avtobusni promet n11 1	;!,j?
drijeviea-čakor-Peč u ,e(jice ima to neprijetne P°-	U>
črnogorske kr»Je■ ^ V* j ^
zmanjka sočivja, K Met° ,,j« K dobivajo iz rodovitJie pr'.-e. ! \ V Peči pijejo pozin11	U
no po 6in 8 Din	^	J S
j vici pa po 16 do	2^,(1'	i :‘t
busna cesta na v** pr% ; nad morjem bo varn° n’ | ''t stavljala razne »e te^v|ef \ prometu in bo zar!ljein, r, V kor ostal težak Pr0 bit p1'® i ne bo skozi njega P , , k1’* in) %
ki bo ve.aU.-no««^	^
Metohijo. Vo.zno pj-e^ je*’ %. .Oakora so gradil1 '■ pj-vi ^ no, dovršili pa so J°	;	M
tih po prevratu.
,J
ItaliJ'0
ENGLISH SECTION OFffl
▼"
Off'ci*1 °r9*n of the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLI FVING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
ice
CURRENT THOUGHT Baseball
baseball, that great American sport, is bidding for promin-among the SSCU English-speaking units this year.
Prom Salida, Colorado, Mt. Shavano Lodge, No. 224, re-lf ^team entered in the local league. Pathfinders, No. 222, °Wanda, N. Y. have completed plans for a baseball nine, ^ein Ely, Minn, rumor has it that Arrowheads and perhaps Ortwo subordinate clubs of SSCU lodges may compete for remacy. Cleveland is sure to produce one SSCU baseball ’t this summer.
L 0l>ng American Boosters, No. 216, of Walsenburg, Colo., faking plans to organize a baseball team.
L ^ther localities in which branch lodges of our Union are W w'" undoubtedly come to the front with an announce-11 about their lodge teams.
erhaps some of the lodges are holding preliminary dis-v ^0tls as to the feasibility to sponsor a baseball team. Funds \ e treasury may be at a low ebb, and in order to equip a ;j,a Wth the ecessary uniforms, bats, balls and other para-[|Glia, ready cash must be available. ne problem is: How to raise the necessary money? One most effective means is to secure backers for the lodge s 'vho are compensated by the advertising appearing on --tyers’ uniforms. In some instances the lodge and the ^e61"8 Un*^e sPonsor a team, in which case the lodge name a ars on one side of the jersey and the backer’s name on the 7** side.
L?t. Shavano Lodge, of Salida, Col., appears to follow the Se mentioned in the preceding paragraph. George Wash-.f(|°n IjOdge, of Cleveland, has used such means in the past in fJ'to enter baseball, basketball and bowling teams in the fiterlodge League.
ft	#
y
Uhe 6ar 19,°>4 appears to be an auspicious one for our lodges \ e Matter of athletics, and baseball in particular. Members ^dually reverting to the practise of supporting lodge ijg, teams—a factor that has been conspicuous for the J''0 years by its absence.
^ Ur‘ng the seasons of 1930-31 thirteen lodges had baseball ^ ’’^present them in local competition. iff n Pennsylvania, National Star, No. 213, of Conemaugh, Collegians, No. 205, of Canonsburg, and Export a|j ^‘Cs> No. 218, of Export, were actively engaged in base-iti-'f In Ohiy three softball teams and one hardball team were |f0red by Betsy Ross, No. 186, Collin wood Boosters, No. 188, ^ Washington, No. 180, all of Cleveland; and St. Aloy-it,’. °- 6, of Lorain respectively. Illinois had its representa-'iti,ln baseball in Illini Stars, No. 211, and Indians, No. 220, id^Chicago; and Comrades, No. 193, of Waukegan. In C°ta, Arrowheads,'No. 184, and Rangers, subordinate club \ ge No. 2, both of Ely; and Jubileers, formerly Lodge No. C Chisholm, Minn., were the leading factors of baseball JfSSCU circles in the^iron range district.
'ten -S Season we may witness a return of the spirit so nobly i] ‘n 1930 to get behind the local SSCU branch and make y^ing contender in the field of sports in the local com-
Wh	*	*	* .
We speak or write of athletic activities among our
0(lges we consider them mostly in the light of male parti-Pin*1' athletic SSCU lodge team composed of girls is a ft stance. The only lodges ever to attempt such a venture |fW,' ^0, of Ely, Minn., through its subsidiary club, Bas and G. Washington, No. 180, of Cleveland.
'ti .Questionably, many female members of our Organizacij 6 athletically inclined, and many would avail themselves ^°Pportunity to compete with other girl teams.
Uprising to note how docile our girl members are in [V Cl.n8 stronger arguments at the lodge meeting for a plan lze and enter a girls’ team in local competition.
^ Call for Pathfinder Baseball
•'the
*ti:
pr;
od'
V
i^: $ .j®!
iif
nf
>Ce’ !
P0'
•j«
A11'
je1*’
.iie'
vt o'
}J
re.
. \
;1
p
KKf
&o<’
<or
ev a> N. Y.—On Satur-APril 28th the 1 ^ e^s celebrated their io ^n^Versary. The affair in our history as a
Wr-aS ^ was a ^uge so"
h.. ^ancial success. The ‘*ty ^,rtlent was of such a ' 'j^0 Suit both young and \ ^ orchestra was ex-
■III&0Din°°d’ Playin£ Polkas ar dance music. The , ^eGorated to perfects th./
Nd* Came about with the c°-operation of the ^0w ^at P^eas_ 0ries of our Third An-0,-till linger on, let us I that we have other M*** to accomplish. iJsiin a^the baseball ques-
|W ty S0Ine of the play-*tea eou^d have a much ^ all the members ^ the would only show Practices. Come on
Players
M;
fellows, do your part to assure a successful baseball season.
The membership campaign is still in full swing, so bring in new members as (they surely will be welcomed into the lodge.
A committee of members from Pathfinders, No. 222 and St. Joseph’s No. 89 is working hard to obtain attractions and entertainment for the coming picnic, which is to be held on Saturday evening, July 14 and Sunday, July 15. Reserve these two dates for this is going to be a gala affair.
The Buffalo Big Four is sponsoring their fifth Anniversary Dance, Saturday, May 19, at the Slovene Hall. Members, don’t forget them. They certainly showed up in a large number at our Anniversary Dance.
Does anyone know w’hat became of “Nancy”? ,
Mrs. Mary Vončina Rec. Sec’y, No. 222, SSCU
Gophers Rally!
Ely, Minnesota.—A beautiful sunny day in May, birds are twitering their sweet melody, and the air of joy and happiness are seen everywhere! Why does everything seem so gay? Well, Little Stan will tell you! Tonight is the Gopher Meeting—I mean ^t was last night, bbt I’ll tell you all about it today, so—R’ YOU LISTENIN’?
We wondered if very many Gophers would be present at the meeting, because the Junior-Senior High School prom was on, and that would mean that many Gophers would probably be absent. Our supposition proved to be correct, as at first, there were only three girls present, and very few boys.
Where are all these Gophers? The clock says 9 o’clock and, after waiting a half hour onger, we see a large number of Gophers entering the hall to :>egin the evening’s fun frolic. Upon asking them where they kept themselves, we grin, and nod our heads in deep understanding, as they tell us that ;hey had gone “West,” and true enough, all the Gopher girls, and boys too, were actually seen “doin’ the Mae West Toddle.”—You know, that wiggly walk, with that flash of the eyes, and “Hom ’m I doin’, big boy?’
But enough of that! Let’s go into the meeting! Krmar starts his playing, everybody starts to dance, and nothing is holding me back, so I’ll dance, too! Boys trot out’of the dance hall, andj come back almost staggering, so what? We gather around the back table, where a group of “fellas” are playing dice—I wonder who is making all the money?
Lunch is then served which consists of ham and relish sandwiches, and steaming hot coffee. No sooner are we through with that, than who should come up but Charlie Kerntz, who had been missing ever since our dear Lily left us! But the gang is all here now, and they begin to promote for a keg of beer. I wonder, does beer and coffee mix? *
It’ll have to mix! and Presto! a keg of beer, appears! Soon everyone is foaming, including Frankie Kromar, who after going out every now and then, puts a new, deft touch to his music, and soon every one is dancing—or still playing dice. Soon the beer keg is empty, and we find to our dismay, the dishes aren’t washed yet, and after making one great effort, Mary iSeme volunteers. So does Little Stan, and Tony Schwegal; those dishes just fly into the cupboard, and soon everything is cleared up, and we heave a sigh of relief, and start right in dancing,!
Mr. Time tell us that it is time to leave, and Kromar feels the same way about it; anyway, at this particular moment, he looks it!
But before we go, let me tell you that the Gophers are to get together on May 26, for a grand get together and parting party; everybody is invited, and there will be no admission. Hibbing is urged to come, as is Milkau kee, Chicago, and points west. So, until May 26th, Little Stan will say so Long, and don’t do anything I wouldn’t do!
Stanley Pechaver,
No. 2, SSCU.
Cleveland English - conducted SSCU Lodges are preparing plans for a mam'moth SSCU day to be held sometime during the summer months. According to unofficial reports Pathfinders Lodge, No. 222, of Gowanda, N. Y. will be invited to attend as a baseball game between the Cleveland and Gowanda players is scheduled. Various contests will also be held on that day in which the juvenile members as well as the seniors will participate. The three English-conducted Lodges making preliminary arrangements are: George Washington, No. 180, Betsy Ross, No. 186, and Col-inwood Boosters, No. 188.
Every
member.
member get a new
Miss Anne Govednik, swimming marvel of national fame, gave an exhibition of her abi-ities as a breaststroke performer at Saint Cloud state teachers college, Saint Cloud, Minn, last week. Miss Govednik gave two demonstrations. One in the morning for the students, and one in the afternoon for townspeople.
May, 1934, issue of Current History magazine carries Louis Adamic’s article: “Keeping the Lid on the Balkans,” which deals with the strained conditions existing in the Balkan countries, and describes recent developments that threaten the peace not only of the Balkans but also of Europe and the world.
Slovene bowlers of Cleveland make strong showing in the Annual City Bowling tournament held recently at the Euclid 13th alleys. Frank Yer-se hit 2071 pins to taUe first place in the All-Events totals. In the doubles Barth Alich and F. Yerse took third place with a total of 1359, while A. Verbič and Harry La use he came sixth with a total of 1331. Harry Lausche took seventh place in the singles with a score of 698. All of these bowlers perform on the Norwood Alleys which are managed by Joe Po-zelnik.
Young American Boosters
Walsenburg, Colo. — Hello everybody! Young American Boosters are on the air again.
We want to thank everyone, and especially members and friends from neighboring lodges, for their hearty cooperation in making our carnival dance a huge success. We also take this means of thanking all members who did their part. We appreciate very much the willingness of sister Annie Os-werk, who is always ready to do her part in all social affairs.
It is too bad the members from Mt. Shavano and Colorado Sunshine lodges could not come down and enjoy the evening with us. Maybe when we give our next dance little Stan will have completed his airplane made from wine barrels and everybody can fly down to our fair city. Anytime anyone gets ready to sneak down on us I can assure them the heartiest welcome.
At our last meeting plans were discussed about organizing a soft ball team representing the Y. A. B. Brother Joe Bogovich was elected manager. We will let you know more of our plans after our next meeting.
While we say Au Revoir until the next time, we will keep boosting with the Young American Boosters.
Mary Dolenc, Sec’y
No. 216, SSCU
Yugoslav Day at the World’s Fair in Chicago may be repeated this summer, as the Fair committee on arrangements is taking preliminary steps to make Yugoslav Day a certainty.
Stanley Zupan, editor of
“Our Page,” English section of KSKJ’s Official Organ, has been appointed editor of the “Skyline,” a quarterly literary review published by Cleveland College. Mr. Zupan has been collected with the “Skyline” as associate editor.
Must Have Sunshine to Live
Were the sun to go out the earth would be plunged into darkness relieved only by the feeble light of the stars for the moon of course shines only by reflected sunlight. Within a few days the temperature would be so low that all plant and animal life would be frozen to death. Before many days the ocean would be frozen solid, and soon after the atmosphere itself would freeze, forming, first,	a layer	of	liquid	air
upon the	surface	of	the earth
and then	a layer	of	solid	air.
We are	dependent	upon	the
sun for our food and fuel, for plants cannot grow without the energy of sunlight, and coal and oil are only the fossil remains of plants which grew millions of years ago.
 o-------------
Curvature of the Earth
The curvature of the earth is about eight inches t-o the mile and varies as the square of the distance. For two miles the curvature is four times eight inches; for half a mile it is one-fourth of eight inches, and so on. The curvature of the earth, making allowances for refraction, is about 229.5 feet for 20 miles. A ship 200 feet high is completely out of sight at a distance of 20 miles, assuming the eye to be near the level of the sea.
ties; lack of'capital is the only stumbling block.
Yugoslav Herald, official organ of Slovenian-Croatian Union, reports that the Supreme Executive Committee of S.-C. U. declared the office of Supreme President vacant due to the inability of Paul M. Shaltz, incumbent, to provide the bond required by the S.-C. U.’s bylaws. Nominations for candidates to that office are open until May 25th, after which the nominees will be submitted to the members for a special election.
Membership Drive is Gaining Momentum Each Day
National SSCU campaign for new members is coming along in grand style.
A total of 457 new members have been enrolled during the first four months of the year 1934. Of this number 191 were recruited in the adult department and 286 in the juvenile department.
The most encouraging sign in our drive is the increased interest shown by our members to go out and “produce the goods.” During January and February, 1934, adult department showed an increase of 69 new members; while during March and April of this year, membership barometer pointed to 122 new enrollments in the adult division—an increase of almost double of that shown in the first two months of 1934.
New enrollments in the juvenile department continue to show gratifying results. During January and February, 1934, 130 new juvenile members were secured;; while during March and April new enrollments in the junior division numbered 136.
The following lodges have been the most active in the membership campaign during March and April:
Arrowhead, No. 184, of Ely, Minn............ 24	new	members
SS. Peter and Paul, No. 66, of Joliet, 111..,. 24	new	members
Pathfinders, No. 222, of Gowanda, N. Y...... 17	new	members
Sacred Heart of Jesus, No. 2, of Ely, Minn__ 14	new	members
Mcrning Star, No. 150, of Chisholm Minn------11	new	members
St. Anthony, No. 108, of Youngstown, O....... 9	new	members
Ely, Minn., home of our Union’s headquarters, leads all other settlements with 80 new members enrolled during the first four months of 1934; Joliet, 111. comes second with 38, and Gowanda, N. Y. third with 20.
In scrutinizing our lodges to find out which ones are really behind the membership campaign we find the startling fact that FOUR lodges are responsible foi* one-fourth of new members enrolled, and the remaining 181 lodges for the other three-fourths.
Why does the greater majority of our lodges display such a lagging interest in our membership campaign?
Moreover, why do the large cities containing SSCU branches prefer to remain in the background in the matter of securing new members?
If all the SSCU units showed as much propensity to increase in numbers as does Pathfinders Lpdge, No. 222, of Gowanda, N. Y., we could report new enrollments totalling 3145.
“It is never too late to start” and the present time is a good time to start enrolling the new members.
H. Gregory Prusheck, Slovene artist of note, has two oil paintings of Still life exhibited at the Sixteenth Annual May Show of Art now in progress at the Cleveland Museum of Art. Joseph Opalek, instructor at the Cleveland Art Club, has two of his works Exhibited, two nudes in brown in free hand drawing.
Nikola Tesla, Yugoslav in ventor, predicted that electrical energy would be transmitted by wireless, in a talk given recently in New York. He explained further that such things as running airplanes across the oceans by means of power furnished from the shore are not wild speculations but certain-
-o—
Mt.Shavano and Colorado Sunshine Prepare for Visit June 22
Denver, Colo.—Hello, every-.United States and Cana d a.
body; the time is coming closer for our great trip to Mount Shavano Lodge in Salida, Colo. It will be a great trip as you all know, not as for the distance, but for those great mountains, and the beautiful scenery that surround them. Most of all, it will be great to see those members of young Shavano Lodge, especially secretary Victor Glovan, who is helping us in our plan, and also the shadow and the weasel of which we all read about.
I know most of you have seen a shadow and a weasel, if not, I know that you have seen pictures of them, I mean the original kind. The two that you have read about I know that you did not see them, but I am going to get the privilege of seeing them on our trip to Salida. I will let you know just who and what they are, and iwon’t we have fun? I know just how to catch those kind of animals.
According to word from Victor Glovan, a great entertainment of some kind will be held, when we get there. I know that he means to do well, and this he cannot do alone, so all of you members get together and help him make a great affair of this. When we get there, we will do everything possible to help you make a success of it. We are of the same type as your are, and you will find that we will go, where you go, do as
you do and 1 well, anyhow,
we’re with you.
Extra! Extra! The widely known country store in Springdale is swept by fire. This could be read in all parts of
Damage estimated at about two cents. What a loss,! You sure ought to get a government loan on that. The most prized possession was saved, thank the Lord. The poor fellow that got the hair burned off the end of his nose, should get some sort of hair restorer. Yes, we can picture you bachelors falling in the arms of the old women, and walking around in red flannels. Please don’t let that little thing keep you from putting articles in our Official Organ. Charles, if you think married life will keep you from putting articles in our paper, do not get married, because we want to read your articles.
I must say that you bachelors are responsible for having so many lodges putting articles in our Official Organ. We want you to keep up the good w’ork. Ap for having only one day to meet, on Sunday, just go to church then find a good cellar somewhere and sit by the old barrel. Imagine me there filling the glasses, and all five of us having a good time talking about that funny story contest. You know what we would be doing at the same time, so let’s keep smiling with Colorado sunshine.
Frank J. Smole, Sec’y,
No. 201, SSCU.
-------o-------
Bailey—My wife is a splendid fehot. She can hit a 25-cent piece every time.
McKelvy—That’s nothing. My wife goes thru my clothes and she never even misses a dinme.
-------o-------
Every member get a new member.
Child Health
Colorado Sunshine Member Expresses His Viewpoint
Denver, Colo.—A voice from the wilds is tuning in for the first time.
I wish to announce to all members that I am a member of one of the best lodges in the Union. I have attended the regular meeting every time it was possible for the last fifteen months, and have had a very good time at all the meetings.
I believe that we have the best entertainment committee in existence. We have some real good times after each meeting.
We are getting more and more members to attend every meeting. We can hardly wait for the next one because we expect to have another big time. Since all our members pay close attention to the monthly proceedings, all matters are settled quickly and orderly. In fact so soon that 1 am inclined to believe all do not express themselves. So, why not every member speak his mind? If an idea is brought up to which you have a strong opinion against, get up and let’s have it, for you have as much right to say your part as the next member. But by all means speak your mind. Don’t be shy or bashful, for anyone with common sense will feel slighted by your protest. Moreover, do not criticize or debate this and that affair of the lodge with outsiders who have no business in our affairs.
I would like to see each and every member do his or her share to help build up our lodge treasury. Although our treasury is not devoid of funds yet, let us not hesitate to make it stronger. 1 hope that members realize that our Lodge treasury belongs to the members, who are expected to do their share in building it up.
Let’s be: One for all and all or one. All for a bigger and better Colorado Sunshine Lodge.
1 can hardly wait for June 22 when we will make our trip to Salida and visit Mt. Shavano Lodge. I sure am anxious to see the shadow, although I am somewhat afraid of shadows. But I have a premonition that this shadow is different.
Incidentally, I noticed in May 2, 1934, issue of Nova Doba. that the shadow Albert Godec referred to me as Albina. (Editor’s note : This is a typographical error as Albert Godec used the correct name Albin Petelin.) I’ll bet we two can have a good time together.
It looks like a big day for Salida on June 23. When 1 get started and run down the Weasel, I bejieve the Shadow will be blue to see him get caught in my trap. Already 1 am making a collection of stuffed wild animals for my parlor.
I’ll close by saying: Keep Smiling with Colorado Sunshine.
Albin J. Petelin, No. 201, SSCU.
-------o--------
BLACK FROST
This is a term gradually falling into disuse but was originally used in reference to a frost or killing freeze at a temperature above the dew point and not accompanied by white hoar frost deposits. Such frosts usually turn the exposed vegetation black but this rs not supposed to have given it its name. This term is ignored by the Weather Bureau which designates such freezes as light, heavy or killing.
through life with definitely good habits of health which he will practice and which will make him more responsible to later health teaching in specialized fields.
By DR. F. J. ARCH Supreme Medical Examiner
The tenth annual observa tion of Child Health Week, the first week in May, is emphasized through the cooperation of civic, social, health and educational groups throughout the country. In dealing with child health as a public duty dependent upon State, County or City agencies to care for the health of the child, we must not forget, that it is the duty of the parents to enlighten themselves on all matters pertaining to the health and welfare of the little one placed in their care.
Parental care on the part of the mother is the first requisite for a healthy child. The woman, as soon as she is cognizant of the fact that she is to become a mother, should place herself under proper medical care, in order to keep herself in the best condition for the development of the child and the utilization of the best facilities which her circumstances in life permit, to insure for her the greatest security in the delivery of that child. She should secure such medical advice early in her pregnancy.
The first year in the life of a child is the most important in building for later health. Too much stress cannot be laid upon the value of maternal nursing. The tendancy on the part of the mother to delegate the feeding of the child to substitutes for the breast is not always for the best interests of the child. The greatest causes of infant deaths through the first year period are the diarrheal diseases almost always caused by improper feeding. Where the necessity of artifical feeding arises, the mother should use only such methods and foods as are advocated by her medical adviser. She should follow' this advise and not that of all-knowing friends and pro-miscous literature.
The gap between the infant and the school age, the pre-schogl age, is the interval during which early correction of defects, which may hamper the child in its normal develop ment, can be made with the hope of permanent benefit. This is the period during which all immunization should be carried out, that is, the child should be vaccinated against small-pox and immunized against diptheria and scarlet fever.
The presence of physical defects which may hamper the child in its proper school development and healthy growth is a matter of which the parents should be informed. It is the parents’ duty, when such information reache« them, to heed the warning which it contains, since experience has proven that, with few exceptions, the findings in such examinations are born out by later developments. Deceased tonsils, not necessarily always enlarged, is one of the most common conditions leading to cardiac disease and rheumatism. Defective hearing, unrecognize'd, may stigmatize a child as being mentally deficient. Malnutrition, uncared for, may be the precursor of tuberculosis. Carious teeth, decayed teeth, uncared for, undermine a child’s resistance. Orthopedic deformities, which are correctible, should have early attention while bones are pliant and amendable to the use of proper appliances and to gymnastic training.
The question of a child’s health is a matter not only for the doctor or the health agency but for the child himself. In-ciilculate into him early in life the basic principles of health-1 ful living aided by examples in' the school and in the home. If thi« is done, the child will go
How Many Will You Get?
A mammoth national campaign for new members is under way. In its effort to interest EACH AND EVERY MEMBER our SSCU is offering the following attractive cash awards:
$4.00 for each member enrolled for $2,000 death benefit.
$3.50 for each new member enrolled for $1,500 death benefit.
$3.00 for each new member enrolled for $1,000 death benefit.
$1.50 for each new member enrolled for $500 death benefit.
$1.00 for each new member enrolled for $250 death benefit.
$0.50 for each new juvenile member enrolled.
Our Union has left no stone unturned in its desire to make the national campaign appeal not only to members as individuals, but also to component lodges as individual groups. Provided five or more members are enrolled during this membership campaign the lodge will receive $0.50 for each new member, whether enrolled in the adult or the juvenle department.
Cash awards are payable three months after enrollment.
Where the Many Soap Ingredients are Found
Just how far Americans will go to keep clean is shown by a bulletin issued by the National Geographic Society. Every continent except Antarctic supplies products needed in the manufacture of soap used in the homes in the United States.
Animal tallow, an old standby and the base of most of the soap manufactured, comes from domestic slaughter houses: but China furnishes most of the vegetable tallow, which is derived from seeds of the Mutsashu tree.
Other animal oils used come from the menhaden, a small inedible fish found in the Atlantic, and whales which are found in all seas but are hunted mostly in cold wjiters. Two-thirds of the present whaling industry is in the Antarctic ocean, with bases in the Falkland Islands, South Shetland Islands and South Georgia.
Vegetable oils come from all over the world. Cottonseed oil and some peanut oil c o m e s from the Southern states, but we go to China, Africa and South America for more of the goober oil.
Greece, Italy, Spain and Algeria furnish olive oil, which is extremely popular in toilet soaps. Most of the copra (the dried meat of the coconut) from which coconut oil is pressed, comes from the Philippines. Palm oil comes from the Dutch East Indies or Africa, usually by way of England, the Netherlands or Germany, where, the oil is pressed from the palm kernels. Soy bean oil is imported from Manchuria, with the rest of China and
Funnybone!
Weed—I attribute my success to the fact that I was always the first man at the office. For 17 years I caught the G:15 train into the city.
Reporter—Ah, 1 see. It was all due to your early training.
“One of my cows swallowed my pocketbook,” anouneed the chatty milkman to the pretty housewife.
“Any money in it?” she asked. “Yes, neraly $40.”
“Well, I hope your milk will be a litle richer hereafted.”
Pretty Waitress—1 must tako a vacation. I’m afraid my beauty is beginning to fade.
Proprietor—What makes you think so?
Waitress—The men are beginning to count their change.
Milton—I had a funny dream last night. I dreamed 1 was in South Africa; Diamonds were lying about me everywhere.
Louise—Did you see any as small as the'one in the engagement ring yo gave me?
m
“Where are you from?”
“I’m from the first state i.he Union,”
“Ah, New York—the great Empire State?”
“No, not New York. I mean Alabama; that’s the first state alphabetically, isn’t it?”
Japan also contributing.
Pumice, used in mechanics’ soaps, has its origin in the Lipari Islands, off the coast of Italy. Good pumice is also found in Nevada, Hungary, Iceland, New Zealand, Teneriffe, and Pantellaria.
Musk, which fixes the perfume in soaps, comes from Tibet and the Atlas mountains of northwest Africa, being obtained from small sacks which grow on the abdomen of the musk deer. Vegetable musk, J made from a root, is imported from the East Indies.
Of the other oils used to perfume or give other distinction to toilet soaps, sandalwood comes from the West Indies, Australia, and India; bergamot from France; rosemary from Spain and Dalmita; geranium from Algeria and Reunion island ; citronella from Ceylon, Java, and the Malay peninsula; lemon grass from the East Indies; bois de rose from the rosewoqd trees of South America ; and sunflower seed from Russia. Camphor comes from China and Formosa, thyme from Syria and Spain, and oil of bay from the West Indies. Naptha and resin, used in laundry soaps, are of course American products.
American chemical laborato-i ics are continually searching for synthetic soap ingredients,
Government investigator — How is the telephone service aroujid here? Are they always prompt?
Citizen—They’re prompt in part: they never miss sending my bills oil time.
u.
S. Produces All Six Essentials
But
Less than two and one-half per cent of U. S. imports are “essentials” and these, according to the Department of Commerce, comprise but six items: platinum, tin, manila, sisal, kapok and rubber. These articles are not produced in this country and no satisfactory susti-tute for them is known or produced at home.
Other import items not produced here and for which no satisfactory sustitute is known are nine in number: coffee, tea, cocoa, camphor, cinchona bark, opium, cloves and pepper. These are listed as “semi-neces-sities.”
German Olano, Colombian Consul General here, calls attention to the fact that the leading item on each list is one for which the United States looks chiefly to Colombia, S. A.
Among the “necessities,” platinum is an important Colombian export in the production of which that country is second only to Russia; while coffee, the first item on the “semi-necessities” list is Colombia’s chief prodnct l’hat country being not only the leader in production of the flavor-some “high altitude” grades but occupying second place in quantity production among the world’s coffee producers.  o----------------------
YOU BET YOUR LIFE
‘There’s a great deal printed that you can’t believe.”
“There is,” assented his —“especially on bottles.’
WINTER
Distance of the sun from tho earth' has no bearing upon winter and summer- As a matter of fact, the sun is some 3,300,-000 miles closer to the earth in January than it is in July. It is colder in the winter because the sun is farther south in the sky and its rays strike the earth more obliquely than in the summer when it is more directly overhead.
Judge Daniel S. O’Brien, of San Francisco’s traffic court, has had the following little poem enlarged, framed and placed where all offenders hailed before him must see it. He also gives each offender a card with the poem printed on it. It follows":
Do you speed when the sign says “Beware”?
You bet your life! riend i-*0 y°u take chances when you should take care?
You bet your life,!
Do you make blunders you never should make?
Do you take dares that you oughtn’t to take What are you betting, man? YOU BET YOUR LIFE!
Betting on Races Legal in 12 States
but even some of these chemicals must be obtained from
abroad. Practically all of perfumes can be duplicated here, but imported musk is needed to fix the scent in expensive soaps.
More t h a 11	3,000,000,000
pounds of soap ai e used annually in the United States— enough for 25 pounds lor each person. If all S0lll) use(1 was in cakes theie would be enough to pave a highway 10 feet wide completely around the world at the equator. And that’s no suit soap either.
You gain a second—or maybe a | minute—
You bet your life,!
Sometimes there may not be anything in it—•
You bet your life!
If you would bet you should figure the cost;
Too late to argue with when you’re lost!
Too late to claim that you’ve been double crossed!
YOU BET YOUR LIFE!
—Argosy—Pathfitider
Fate
LIGHTNING PRINTS
Designs or figures left upon human bodies struck by lightning are caused by the zig-zagging of the discharge through the tissues. If these prints resemble some recognizable object it is merely a freak of nature. A heavy discharge from an electrical machine will produce the same designs.
Stirred with the thought of materially increasing state treasuries, debates over the question of betting on the races have come up in almost every state legislature in the country. As a result the placing of wagers has just been legalized in the following five states: Oregon, Washington, New Mexico, New Hampshire and Ohio. In Florida, Kentucky, Louisiana, Maryland, Nevada, Illinois and Montana laws for its legality have been in effect some time. Horse racing in three states, California, Delaware and New York, is permitted, but betting is not legal.
In New York efforts have been made to legalize betting, but the most recent bill dealing with the question died in committee after passing the assembly. The Jockey Club, ruling power in New York’s racing world, has statistics to show that in 1932 racing directly supported a pay roll of over $7,000,000, purses amounted to a million and a half and gate receipts about the same.,
The latter is the sole support of the New York tracks, nothing whatsoever coming in from betting. It is a little odd that with the largest race tracks in the country with an approximate value of IT million, the biggest stakes, the most noted events, the fattest purses and the best tradition, betting has not been given sanction by law, and the state gets no return from all these sums expended on the'sport.
Two methods of betting are in force, by machine and by man, the latter called a bookmaker. Of the machines the best known is the pari-mutuel which is used in Illinois, Maryland and Kentucky. Originated in France, where the betting is conducted by the government, these machines pool the total wagers, the tax is taken out, and the rest divided among the holders of winning tickets.
Another machine, the totalizator, or “tote” that came to Florida by way of Australia, England and the Continent, removes almost entirely the human element, shows the progress of the betting more accurately, <md gives the mathematical result more quickly. Book-making is, of course, much older than any mechanical contrivance, and in England it has its strongest hold, though in Mexico and Cuba it is used in connection with the pari-mutuels.
The method of betting in New York is neither one of these, for the law expressly liro hi bits pari-mutuels and bookmaking. Wagering itself is not illegal, only the “making of a book,” and what this is the courts have never decided. The way the book m a kers get around the law is this: in their programs they mark what the odds will be on each horse, so that any one wanting to place a bet looks over the bookie’s shoulder, sees what the figures are for his particular horse, a lid hands the bookie a small slip of paper on which might be written: “Gallant Fox $$5/ $50 to win. Bill Smith.”
While this is going on the bookmaker leans against a post or doorjamb and a knot of people surround him, all peering over his shoulder. He says nothing—just studies his program. Payment to the winners would be made at such and such a tree along a certain path at the end of the day.
An idea of the amount of money spent in betting on the i aces may be gained by figures from some of the bigger tracks. At Hialeah Park, Florida, “tote” betting amounted to over $100,000 a day at the spring meeting last year. The average in Kentucky was in ex-
cess of $113,000 a day, and the Maryland average above ?	’
000. Still they say these fig«1’-for last year are the ^01i’ they’ve ever been in these <m all other states. Total wagel at the four major trac s	;
Maryland during 1932 ^°r. ove , 92 days of racing was »° $35,000,000, of which the ,	t
received about $550,00	j
taxes-	laved 8
There is an old game P ^
by the race track hange‘s	'c
that is'a sure winner foi
but not so sure for theii c	)i
tomers. The method of
ing this game is something
this:	A large mailing 15 < jja
gotten together, mimeograp	o
sheets with a space left , Jo
for the name of the horse . H
race are made, rubber s a oJ] p
with the name of,each h°lS® ,. j(lr'
them	are	secured,	and	the to»	h,|
is ready to work. Supp°se.^ r° has 4,000 persons on h1®,,	/j
700 might get the name ol»	i Ji
beau, a horse in the first 1 j 1 which he had rubber-stamP^. r on the mimeographed c'lC,lJ1jr(i	'f‘
700 more on a horse in the	i
i	±11 IllG W*	*0,
race, and so on, until	j,
4,000 names were used. *	J
person who gets a tip ant ^ winner is asked to reni* ^ winnings of a play, usua ^
$1.6, or $20.	ce	J
Unscrupulousness at 1	^	c
track is far from unkno"11^ ^ class gamblers going t0 an:,0k- ls treme to prevent a likel> ^ ^ ing horse from winning- ,[C. , the most common ways ^	<	.
complishing this is by 111 Llp ^ a sponge which is sho'	'
the animal’s nostril, Ju‘s -ng 6 enough to keep it fr°m thjpg- k, dislodged bv forced brea ^ The result is that in the	®	j(
the race with the horse s	1	^	1
to its utmost, its heart PoU!|j||irf fiercely, and its lungs ^ and emptying at even J	»j0
suffering becomes such	^
and so unbearable that t^ mal collapses in a heap
so^
track. There it lies un ^vy j. of the pounding and . s breathing subside, or	^
merciful veterinary orde sufferer to be destroyed-Other means o^.^lS0fC®' horses include injectl°n ,n IjJ caine, and what are 1	11 fy'j
night riders—men who , j , horse out the night e , race and run him	}c	^
track halt a dozen g j \ that when he is led to	.vj '
he is scarcely able to	^
One horse at the old 1 ^ j Beach track was tak^11 ^ ^ ■’ * 1 swim in the pounding Sl1 jjii1 o’clock in the morm11 ^ l 1 when his race came	^!
head was so full of sa he loafed the enth e ^ ; around the frack. La<- '	%
e +Vie b n' mi
quate policing ot „ ,.jri»n' % after sunset is blamed	j	o	L
of the frauds perpe^J'	\
the public, to say nothi'» ^ \ ^ tortures inflicted on defenseless horses.
ORIGIN OF	J
Slang is not of reCLjLvi5 m S\ if Dr. William H. _ _ ^lit' j Stanford university ^	''	\
his deductions. Dr. P*V<J \, is said to be in favor 0	co	k,
of slang because it a ves{j A; to the language, iffy S j “fighting tooth and	e\	f	U
“gouging between	(lj
originated back in of O i L* the cave man- „ „nd \ A “draw a long b°w j ^ ^ his bolt” must ha' e 0f .> H origin back in the _ ‘	p‘	•'	ij,(
\ airy while “flash
and “quick on t . jiif ^ W came a little later ^	\ S
vention of fircai m- ^ moden, genevatio«*‘nl#, > ( \
carrying on b> .	,,	.	(
phrases as “Wher*	k
“Come up to see me^
 °;^apiti: $
RAW SUCA .it
Raw s u g a r, whitened at the yellow. 
DOPISI
.	Cleveland, O.
■'lane in članice društva sv. Jeza Krstnika, št. 87 JSKJ . ‘vljam, da se gotovo udeleži-i	|Prihodnje seje, ki se	bo vr-
s	' y Nedeljo 20. maja	v na-
s	prostorih. Seja se pri-
.	v® točno ob deveti uri	dopol-
i v' Na dnevnem redu seje bo vaznih zadev za rešiti, torej ‘lJ bi se je utjeiežili vsi člani.
,a'je poživljam člane, da bi ijp spolno vali društvene skle-' bansko leto na letni	seji je
tod, S?rejet ze^° važen	sklep,
h Z?^og, nekateri člani se 1 jja ^ni sklep ne zmenijo in do)*1.6 uP°števajo. Dotični sklep iiob^a’ ^an članica, ki 1	8()^ Poziv za obiskati bolnega
> ijVr.a.^a sosestro, pa tega ne ' (jr vSl’ Plača en dolar kazni v t njjj en° blagajno. Kdor bol-8 j °biače, pa ne pride o nje-j|j ^ stanju na sejo sporočati -	v..e tega ne sporoči na drug
i, „j ln> Plača tudi en dolar kaz-i \J ^’u&tveno blagajno. Neka-•i w cJani se točno ravnajo po d	*n društvenih določbah,
e i8 ^ Pa se ne zmenijo dosti za h L .godili so se slučaji, da je a #i^ki obiskovalec obiskal bol-e	samo enkrat, podpisal pa
5>	na bolniško listino dva-
I ’ki’Potem pa še na sejo ni :C ]Le.’ Poročat o stanju bolnika.
'v k Je *n sestre, to se mora ;j ^lečiti. Bolniki morajo bili' |lfJV l°^o nadzorovani in o nji-i)f	j etl1 stanju mora biti poroča-
C'	društvenih sejah. Naša
of	daje podporo vsem till’	Sj	* s« P« pravilih upraviče-
i>f	lie. Denar je lastnina
\t k ’ zato se simulantom ne A' i^ij ,ati prilika, da bi izkori-o( b ^notiru) blagajno, nfc' j, '**% in sestre, znano vam ii#	Se pri naši Jednoti vrši
ni tjjj *^ja v.a pridobivanje no-its »j(j 1 *n0v v odrasli in mladin-rl!i;)j0^clelek. V zvezi s kampa-^'lw^.^Pe nagrade, ki so vsem l’Hv,6’ torej jih ni treba meni iflc	Meseca marca smo
|V!' 1CSeS^ nov^ članov v mla-8	oddelek, dva nova pa* v
^ KL' , <)c^*e'<-'l<- Naš podpred-|W- ^uli -ie vP*snl tri v mla-\$i L ^ oddelek, sobrat Heglar C°" l\-8e S^e (Jti'()ke, namreč ‘1' |\k- V odrasli, tri pa v mla-el> pj J oddelek. Ta dva brata J ‘1 IV * ,sj Vzeli drugi člani in čla-j^^^Ka društva za zgled. V JS^^j* ‘n društvu, kjer l*4 Za nje’ -,e tl|di prostor t" PaJ °ve otroke. Asesment l^1' p, ^^a oddelka je jako ni-'f i Jj5^^ artl° 15 centov, pa ne na i1* 'J F' Se^^P^ na mesec. Bratje i*1'.1. Jl(-'> čas je, da se tudi pri ^ |Vi0 druStyu zopet malo zga-i is l Zadnji dve leti je pri P jj Nekako zaspano. Tako ISh 'ti naprej, več živ-^!CV |\J? v°č aktivnosti je treba l^jj k 2q' v društvu. Torej vsi na * !,> IS h»’ nia-'a' da se tudi o tem t' tJ^i^orimo. — Bratski po->°L' I \ ~ Za društvo št. 37 J.
‘ pdnote:
Zalar, predsednik.
ri«J	Logatec,	Jugoslavi ja
i .j,	111 ‘ ravno čas dopušča,
^ , |j\0 !!e^°^ko opisati razmere %	oziroma	v	okrožju
Tu se prebivalstvo c® t ||fi)t'feV,^Varja z živinorejo in J	lt:sa u tr°zdov.
V li*11 '1 d(i,s°t je lesnih trgov-|2' ki	so	vposleni mož-
|| V p sP°sobni za tako Hesno fr \\^Z* te«’a je tukaj tudi
V l',;^at':. ?ag’ ki rt‘žejo deske-
!$, vSkL je se bavijo s tl_
fll1' I Svil. namreč nosijo raz-^ nrejo v Italijo ali i,r |iiS(:| iy ° *ivil>o preko meje. Ta 'lC{l>f l^'Hy'lak° nevaren. Ako ita-0 J) 1 ij)U straža tihotapca uja-1^ Da- ,°^VZame vse vtihotap-, V. It ^	tudi krave, ko-
J/ |^ic^’\^žene ga v Trst I). jo, > Plačati mora veliko p° tega mora pa še it	1)re*set,°ti	v slovečih
. ■ LSi . ječah. Tihotapstvo I H 2el0 nevaren in riskiran
I Sti(5.
K(J tukaj zelo veliki
reveži. Država jim naklada tako visoke davke, da jih večinoma ne morejo zmagovati. Marsikateri kmet bo izgubil posestvo samo zaradi tega, ker ne more plačevati previsokih davkov. Tisti pa, ki radi obiskujejo gostilne, se pa svojih posestev iznebijo kar mimogrede.
Ob nedeljah, ko pridejo ljudje iz cerkve, jih že zunaj na nekih kamenitih 'Stopnicah čaka občinski sluga z velikim šopom papirjev. Na teh papirjih so zapisani sami kmetski grehi zaradi neplačanih davkov in naznanjene so rubežni, da se poravna zaostale davke. Zarubi se vse: voli, krave, prešiči, teleta, sploh vse do mačke. Potem pa kmet premišljuje, kako bo ohranil živino v svojem hlevu, da mu je beriči ne prodajo na dražbi.
Les nima nobene prave cene, ker je za izvoz v Italijo naložena nanj zelo visoka carina. Is-totako je visoka carina tudi na živino, da se je ne more izvažati v Italijo, doma pa nima nobene prave' cene. Tako Mussolini šikanira Jugoslavijo in posebno ta obmejni del Slovenije. Lansko leto je bila tu zelo slaba letina. Večino poljskih pridelkov je uničil črv, da mnogi kmetje letos niti semena za setev in posaditev niso imeli.
Pomlad je letos tukaj zelo zgodnja. Danes, ko to pišem, je 28. aprila, in sadno drevje je vse v cvetju, gozdovi so vsi zeleni, ptiči nanašajo gnezda in veselo prepevajo, iz gozda pa se glasi kukavica. Stari 1 j u d j e pravijo, da še ne pomnijo take zgodnje pomladi kot je letošnja.
Ko sem prišel semkaj v Logatec po dolgi odsotnosti, se mi je svet videl ves drugačen kot pred leti. Postavljenih je dosti novih hiš. Ljudi, razen nekaterih starejših, nisem nič po-
le
terih sem dobil pismeno poročilo, da se ne marajo udeležiti seje in da jih ne zanima Federacija.
Razposlal sem tijdi pisma na vsa društva v Minesoti s prošnjo, da pošljejo svojo letno članarino Federaciji. Odzvalo do se^aj se jih je jako malo, kar je bilo tudi za pričakovati v teh slabih časih, vendar pa upam, da se jih bode odzvalo v kratkem času več, ker je še čas do dneva e j e.
Dobil sem tudi pismeno poročilo od enega društva, da je njih društvo zato, da katerokoli društvo ne prispeva v Federacijsko blagajno, bi ne smelo poslati zastopnikov na sejo, ali če jih pošlje, isti bi ne smeli imeti pravice volitev na seji Federacije. Vsekakor je to vprašanje Federacije, katerega ne morem rešiti jaz in nobeden drugi, ampak zastopniki društev sami in to na seji Federacije.
Tista društva, katera nameravajo poslati svoje zastopnike na sejo, pa še niso plačala letne članarine, so prošena, da to takoj store, da mi bode lažje urediti svoje knjige in predstaviti zastopnikom društev in nadzornemu odboru Federacije jasno finančno stanje Federacije.
Torej, na svidenje dne 2. junija v Evelethu, Minn.,!
Z bratskim pozdravom,
Jacob Muhvich, tajnik.
znal. Pa nekaj sem jih našel, s katerimi smo bili skupaj v Ameriki. Ti so: Jakletov Francelj, Frckov Jernej in Lavričev Matija. S temi se včasi snidem v kakšni gostilni, da se pogovorimo o nekdanjih časih. Vsi se pritožujejo nad tukajšnjimi razmerami in vsem je žal, da so šli iz Amerike. Vsi bi se radi vrnili v Ameriko, pa jim je potekel čas za povratek in ne morejo več nazaj.
Jaz le toliko rečem, da Slovenci, ki so v Ameriki, smejo biti veseli in zadovoljni, da so tam. Četudi razmere niso najboljše v Ameriki, so vendar dani pogoji, da se*izboljšajo in da se bo zopet dalo pošteno živeti. Tukaj se lahko dobro ima le listi, ki prinese dosti denarja iz Amerike. Seveda, dolgo se ga denar ne drži, ker tukaj ga znajo kmalu 'pošteno oskubiti, tako, da je kmalu suh, če jim prej pet ne odnese nazaj v Ameriko. Ako pa človek denar da shraniti na banko, ga pa potem ne more ven dobili. Denar radi vzamejo, ampak ven ga potem človeku ne dajo, še za prehrano in druge potrebščine ne. Take so jugoslovanske banke, samo za notri nositi; kdor hoče pa kako malenkost ven dobiti, mora pa prositi in čakati kot berač. Kes čudne so razmere tukaj.
K sklepu pozdravljam vse znance in prijatelje širom Zedinjenih držav, posebno pa še člane društva št. 112 JSKJ v Kitzville-u, Minnesota. Na svidenje pod zvezdnato zastavo!
Ignatz M usec.
 o---------------
Gilbert, Minn.
Iz urada tajnika Federacije minesotskih društev J. S. K. Jed note.
Vsem društvom v državi Minnesota se s teni paznanja, da se bo vršila redna seja Federacije minnesotskih društev v nedeljo dne 3. junija 1934 ob L uri popoldne v Eveletji City Hall, Ev,e-leth, Minnesota.
Upam, .da so vsa društva, ki se zanimajo /ca delovanje Federacije in napredek J. S. K. Jed-note, isvolila svoje zastopnike. Poverilnice sem razposlal vsem društvom, izvzemši dveh, od ka-
Cleveland, Ohio.
Prijateljici pevskih vrst v Lo-rainu, O., v spomin. — Spomlad tako duhteča, cveteča, koprneča, vesela, z a ž e 1 j e n a, iz rajskih strun ubrani akordi tvojih dni! Oh, vendar si prišla! Zefir tvoj lahni plava, se z listi poigrava, ki mladi še in nežni so ugledali tvoj dan. Usoda je tebi enaka, zdaj smeje se z nami zdaj plaka. kot kratki pomladni so dnevi; je kratka usode pomlad. Pomlad ie tu. Vse duhtj, vse žari in £vr-goli, vse v življenje se preraja. vge vzbuja se in vstaja, kot da -smrti ni. Ohy motimo »e! Kruta in neizprosna je iztegnila svojo koščeno roko in izmed prijateljev pevskih je vrst za prvo si žrtev izbrala priljubljeno našo sestro. — Z veseljem si vedno na koncerte hodila, največje veselje ti pesem je bila in v pesmi te smrt je izvila izmed prijateljev pevskih je vrst. Useda ve za naše hotenje, želje in koprnenje, zato zazibala te v sladki je sen. Na jesen? Ne, spomladi, ko ptičkov in čričkov odmevajo zvoki, ko cvetja duhteči poganjajo popki, ta dan bil zate je izbran. V pesmi pomladni si se poslovila, v kraje večne pomladi si se preselila. Mar s poti cveteče in mehke? Ne, trnjeve ih pekoče, po kateri hodimo vsi in še čakamo pomladnih dni. — Zvon doni, kladivo tolče na obe strani. Na eni je tuga, na drugi veselje; saj tako je vse naše življenje. Zakaj plakate vi? O da, izgubil si ženo, izgubili ste mamo, to na eni strani zvon nam pozvanja. Šla je k počitku, ne žalujte. To nam na drugi strani oznanja. Da, šla je k počitku iz življenjskega truda, naj ji bo lahka a-m e riška gruda! A spomin na ti živi, draga sestra Černe ti!
Louis Seme.
Joliet, IU.
Tem potom obveščam vse člane in članice društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, da se bo naša redna društvena seja vršila v soboto 19. maja ob sedmih zvečer v običajnih prostorih. Seja je prestavljena iz nedelje na soboto zaradi birme v naselbini, da bo vsak lahko prišel na sejo. Na seji bo treba rešiti več važnih zadev, torej je želeti, da bi bila polnoštevilno obiskana. Poživljam tudi tist,e, ki so zaostali z .asesmenti že za več mesecev, da pridejo in poravnajo, kar so drugi založili zanje. — Še enkrat: vsi na sejo, ki se bo vršila v SOBOTO 19. maja ob sedmih zvečer! — Za društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ :
Frank 1'ir.c, tajnik.
Chicago, 111.
članstvu društva Zvon, št. 70 JSKJ naznanjam sklep naše zadnje redne seje, da letos ne bomo imeli piknika. Da pa se naša blagajna nekoliko opomore, je bilo nadalje sklenjeno, da se razpiše poseben ases-ment po 25c in to za mesec maj in junij. Kdor pa želi že ta mesec plačati celo vsoto 50c, je pa dobrodošel. Da pa se članstvo za to nekoliko odškoduje, je bilo končno sklenjeno, da bomo po končani prihodnji seji imeli prosto zabavo za članstvo našega društva. Imamo še vedno nekaj zelo dobrega vina, za prigrizek bo pa tudi preskrbljeno. Ne pozabite torej na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v soboto 19. maja letos. Prosim, pridite zgodaj, da se bo lahko seja pričela točno ob sedmi uri. Asesment bom pričel pobirati ob pol sedmih zvečer.
Sporočam tudi žalostno novico, da je dne 22. aprila na-gloma umrl naš sobrat John Patter lin in je bil pokopan dne 25. aprila. Zapušča vdovo, hčer in dva brata, ki živita v Ratonu, New Mexico. Pri po ročam ga v blag spomin.
Bratski pozdrav!
Andrew Bavetz, tajnik.
Sharon, Pa.
Zelo me je bila presenetila žalostna vest, da je dne 3. maja umrla moja omožena sestra Mary Černe, bivajoča na 1737 E. 33rd St., Lorain, O., v starosti 59 let.
Pokojna moja sestra je bila rojena v vasi Kožlevec, fara Polica pri Višnji gori na Dolenjskem. Bolehala je več časa in ves trud najboljših zdravnikov tamkajšnje okolice, da bi jo še ohranili pri življenju, je bil zaman. Pokojnica je spadala k dvema društvoma, namreč k društvu JSKJ in KSKJ. Da je bila splošno priljubljena in spoštovana, so pričali mnogoštevilni venci in šopki cvetlic, s katerimi so znanci in prijatelji pokrili njeno krsto v zadnji pozdrav. V tej deželi zapušča pokojnica žalujočega soproga Johna Černeta, štiri sinove, dve hčerki in dva brata; v starem kraju pa zapušča dva brata in eno sestro. V tej deželi je bivala okrog 30 let in sicer ves čas v Lorainu, Ohio. Pogreb se je vršil po slovesnih cerkvenih obredih dne 7. maja dopoldne. Udeležba pri pogrebu je bila velika in od blizu in daleč; posebno veliko udeležencev je bilo iz Clevelanda, Ohio.
Naj bo vsem izrečena naj lepša zahvala za vse izraze naklonjenosti. Nisem mislil, da ima pokojna Mary tako veliko število prijateljev. Posebej naj bo izrečena lepa hvala tamkajšne-mu pevskemu zboru, ki je pod vodstvom pevovodje Semeta zapel, krasne, v srce segajoče žalostili ke.
Prezgodaj si se poslovila od nas, draga Mary! In poslovila si se od nas v lepem mesecu maju, ko se vse razveseli in ko vse oživi. Nam pa je prinesel mesec maj tugo in žalovanje in p r e t a k a n j e solz. Trda in z mnogim trnjem posuta je bila Tvoja življenjska pot; Tvoj delež je zdaj večni počitek. Počivaj v tihi gomili in lahka Ti bodi ameriška gruda. Tvoje truplo počiva pod zeleno rušo, Tvoj duh in najlepši spomin pa bo živel med nami, ki smo Te ljubili, dokler ne pridemo za Teboj tja, kjer ni več ločitve!	Jack	Jert.
Cleveland, O.
Zapisnik seje ohijske federacije JSKJ, katera se je vršila dne 7. aprila v Slov. domu na Holmes Ave. v Clevelandu.— Odborniki so vsi navzoči. Prečita se zapisnik in je sprejet kot čitan. Nadzorni odbor poroča, da sy knjige v polnem redu. Brat Okoliš želi, da se pregledajo tudi računi od zadnje prireditve, katera se je vršila v Barbertonu. Ker so pa
vsi zastopniki zato, da se potrdi račun, kakor je bil predložen in pregledan od društva št. 44, katero je imelo celo prireditev v oskrbi, se sprejme kot čitano, to je vsota $80.18, poprej pa je bilo v blagajni $12.82. Nato se br. predsednik Zalar zahvali društvu št. 44 in izroči predsedništvo novemu predsedniku br. škuly. čita se imena zastopnikov društev. Zastopana so sledeča društva: št. 37, 44, 71, 103, 108, 132, 137, 173, 180, 186, 188. Od gl. odbornikov sta navzoča brata Terbo-vec in Rogelj, od gl. porotnikov pa Anton Okolish. Zastopnik društva št. 108 apelira na zastopnike federacije, naj bodo na straži glede predloge, katera je sedaj pred kongresom, to je glede bankrotiranj občin, ker bi bila jednota preveč prizadeta, ako se dotična predloga sprejme. Brat Okolish priporoča, da se deluje na to, da bi se izboljšalo otroški oddelek, da bi bilo več privlačnosti. Nato poroča glede poslovanja pri gl. porotnemu odboru; p.ovdar-ja, da ima največ dela glede bolniške podpore, ker v največ slučajih, da se bolniki ne drže pravil. Preide se na izredno naklado. Sobrat Terbovec na vprašanje pojasnuje, da za nekaj mesecev bo vsekakor morala naklada v sklad onemoglih še ostati, ker redni asesment v ta sklad ne krije izdatkov istega. Br. Okolish kritizira izjavo gl. tajnika, ker se izraža, da kdor ne more plačati, naj izstopi iz sklada onemoglih, ker to ni bratsko v teh časih, v katerih se sedaj nahajamo. Br. tajnik priporoča, da se izvoli odbor za pravila za prihodnjo konvencijo in da gre takoj na delo. Ker je že pozno, se odloži za prihodnjo sejo. Agitacija za pridobivanje novih članov. Ker je veliko članov brez dela in pol ja še veliko, se priporoča, naj bi šli na delo za nove člane, kei1 tu je veliko več ugodnosti kot pri zavarovalnih družbah. Sestra blagajničarka vpraša, kaj naj se naredi z denarjem. Sklenjeno, da se naloži v Cleveland Trust Co. Brat Janko N. Rogelj priporoča, da se po možnosti udeležimo pripredbe, katero prirode angleško poslujoča društva JSKJ v Clevelandu. Predsednik društva George Washington, brat F. Jaklič je sam navzoč in pravi, da gredo vsi od prvega do zadnjega na agitacijo. Brat Balant od društva št. 44 poroča, da so pri zadnji priredbi pozabili na br. Viranta, ker je imel veliko dela in stroškov. Sklenjeno, da se mu da $5.00.
Bivši tajnik federacije Ivan Kapelj za ves čas dela ni dobil nikake plače, zato se sklene, da se mu nakaže $15.00, on pa odkloni vsako plačo. Nato se mu brat predsednik v imenu federacije iskreno zahvali. Preide se na vprašanje kje in kdaj bo prihodnja seja. Predlagano, da se vrši čez tri mesece, ako pride pa kaj zelo važnega, naj jo odbor skliče poprej, kar je sprejeto. Kje naj se vrši, je bilo več mest predlaganih. Zastopnika iz Girar-da priporočata, naj se vrši se.ja v Girardu eno nedeljo dopoldne, popoldne bode pa piknik. Sprejeto. Piknik se vrši v prid federacije.
(Pozneje sem od zastopnikov v Girardu dobil poročilo, da so dobili prostor za piknik za prvo nedeljo v juliju. Zdaj sc pa le pripravimo. Girardčani pravijo, da če nas ne pride na piknik iz Clevelanda vsaj dva busa, bodo jezni.)
S tem je bil dnevni red seje izčrpan in predsednik federacije je zaključil sejo o polu enajstih zvečer.
Za federacijo JSKJ društev v državi Ohio:
Anton Vehar, zapisnikar.
Bridgevillc, Pa.
“Kadar človek nima spremstva, čuti se potrt, bolan, oblaki
so in večna senca, akoravno sije dan.”
Mi vsi vemo, kako lepo in tolažljivo je, kadar smo v sili in potrebi, ko pride prijatelj in nas potolaži ter nam stisne roko v znamenje prijateljstva in pomoči. Kajne, kako okrepčane in močnejše se počutimo!
Kar upamo in pričakujemo mi od drugih, to pričakujejo drugi od nas, taki moramo biti mi napram drugim. Ako vidimo, da je prijatelj v zadregi ali nepriliki, ne pojdimo brezbrižno mimo, kajti morda mu lahko pomagamo in izboljšamo njegov položaj s par prijateljskimi besedami. Nikoli ne računajmo, da pomoč je samo tista, ki pride v denarni obliki. Najbrž mi bo marsikateri čitatelj pritrdil, da vsa pomoč, ki pride v obliki denarja, včasi ni toliko vredna, kot odkrita, prijazna beseda dobrega prijatelja.
Pripoveduje se o starem, zadolženem kmetu, ki je bil na potu v mesto, kamor so ga klicali zaradi poravnave davkov. Bil pa je suh, denarja ni bilo kje dobiti in mož ni vedel na kak način se bo izvil iz neprijetne zagate. Zaostalih davkov ne bo mogel plačati, kako se bo izgovoril in si v davkariji izprosil odloga! Dan je bil lep in gorak in dolga pot v mesto ga je utrudila. Sedel je torej v travo ob kraju ceste in žalostno in zamišljeno zrl pred se. Mimo pride mal dečko, na poti v šolo, prijazno pozdravi ob cesti sedečega kmeta in ga začudeno vpraša, zakaj je tako žalosten in zamišljen. Ko mu mož .nove, da ga skrbi, kaj bo, ker ne bo mogel plačati davkov, se fantič, ki ni vedel, kaj so davki, zasmeje: “Oh, kaj bi govorili o davkih in skrbeli radi njih! Poglejte, pomlad je tu, vse brsti in zeleni, vsega bomo imeli v izobilju!” Priproste besede iz ust nepokvarjenega otroka, so starčka tako potolažilo in okrepčale, da je prijel fantiča za roko ter sta oba vesela in polna upanja v. naravo, življenje in vse najboljše odkorakala proti mestu.
Iz navedenega se učimo, da ni dobro preveč obžalovati in milovati človeka, ki je v nepriliki, pač pa je mnogo boljše, dati mu kakšen dober nasvet in korajže ter vzpodbude. To mu bo več pomagalo, kot vse milo van je.
Svoječasno sem bil na obisku pri bolnem sobratu in prijatelju. Pogovarjala sva se o tem in onem. Videlo se je, da je težko bolan, toda jaz sem mu dajal korajžo, češ, da že precej dobro izgleda, da bo kmalu zopet pokonci itd. Videti je bilo, da je moje bodrilo bolnika takoj nekoliko pokrepčalo in tu in tam se je še malo nasmehnil.
Kmalu nato pa pride bolnika obiskat še več znancev in nikoli ne bom pozabil besed nekega “možaka,” ki je stopil k postelji bolnika, segel mu v roko in globoko vzdihnil: “Ja, prmoj kr..., saj si res finiš! A j boču, da ne boš dolgo!”
Prosim vas, bratje moji, kaj si mislite o takih obiskovalcih? Ali ne bi bilo stokrat boljše, da ne prihajajo v bližino bolnika? Vsakemu par takih obiskovalcev na teden, pa bomo vsi kmalu odšli tja, kjer ni muh, čeprav nismo še bolni.
Odločne volje, bodrila in upanja na vedno boljše čase in vedno večje uspehe potrebujemo tudi pri naši J. S. K. Jednoti. S tem najbolj uspešno prilivamo drevesu JSKJ, da bo brstelo, rastlo in cvetelo ter še naprej obsipalo vse potrebne brate in sestre s svojim plemenitim sadjem, pomoči.
Pri tej priliki naj omenim, da se bo v nedeljo 27. maja vršila seja Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji. Seja se bo vršila v Canonsburgu. Vsa JSKJ društva tega okrožja naj bi posUUa svoje zastopnike na to sejo in vsi zastopniki naj bi prinesli na to sejo mnogo do-
brih nasvetov za korist naše organizacije.
Moj nasvet bi bil, da imamo: “Za vsako veselje en smehljaj, za vsako žalost eno solzo, za vsako nepriliko eno tolažbo, za vsako nesrečo eno pomoč — ter da smo složni, ker v slogi je moč!”
R. Pleteršek,
nadz. Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji.
--------o--------
Rockdale, Ul.
Članom društva Vit. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ naznanjam, da je bilo na društveni seji sklenjeno, da društvo priredi piknik na nedeljo 10. junija. Piknik se bo vršil v Oak Grove. Vsi člani in članice našega društva so vabljeni, da se gotovo udeležijo tega piknika in povabijo na istega tudi svoje znance in prijatelje, da bo uspeh boljši. Vabljeni so tudi člani drugih društev, da nas na tem pikniku posetijo; ob priliki sličnih prireditev drugih društev bomo skušali od naše strani naklonjenost povrniti. Upam, da ne bo nikomur žal, ki se bo omenjenega piknika udeležil. Pripravljalni odbor se bo potrudil. da bo zadovoljil vse po-setnike. Na svidenje torej na pikniku 10. junija! Bratski pozdrav! — Za društvo št. 92 JSKJ:
Louis Urbančič, tajnik.
Lorain, O.
V nedeljo 20. maja zvečer bo zopet dana prilika vsem prijateljem petja in drame v Lorainu za par ur lepega užitka. V Hrvatski dvorani na Pearl in 32. cesti bo prirejen koncert s predstavo. K o n c e r t priredi znani oktet “Zagreb,” pod vodstvom Mr. M. Novačiča. Slovenci smo imeli priliko jih že večkrat čuti na radio, zadnjega decembra pa tudi v S. N. Domu ob priliki igre “Mrak.” Piani-stinja zbora je dobro poznana Slovenka Miss Sophie Kodelja. Pod njenim spretnim igranjem in pod zmožnim vodstvom pevovodje Mr. Novačiča, bomo se divili krasnemu izvajanju težkih skladb, kot so odlomki iz o-pere “Zrinjski,” ter drugih pevskih točk. Na programu bo tudi nekaj šaljivega pod vodstvom komika F. Kosteliča.
Vstopnina za osebo bo 25 centov. Koncert se prične ob 7 :30 zvečer. Kdor hoče imeti v nedeljo 20. maja res lep in vesel večer, naj pride v Hrvatsko dvorano na Pearl in 32. cesti. Po završenem programu sledi ples in prosta zabava.
Frank Posavec.
Pittsburgh, Pa.
Na redni seji društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ je'bil sprejet predlog, da društvo priredi to poletje piknik, in sicer na dan 4. julija. Radi tega poživljam člane, da se v velikem številu udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 20. maja, da se uredi vse predpriprave za prireditev piknika. (Vsa domača društva so prošena, da bi na isti dan ne prirejala sličnih prireditev). Na seji 20. maja bomo tudi volili zastopnike za sejo Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji, katera se bo vršila v Canonsburgu (Stra-bane), Pa., v nedeljo 27. maja.
Dalje prosim tiste člane, ki niso plačali po 50 centov za najemnino Slovenskemu domu za leto 1934, da to plačajo v mesecu maju. To naklado mora plačati vsak moški član odraslega oddelka. Ako je zavarovan pri več društvih, plača naklado samo pri enem.
Člane opozarjam, da je še vedno v veljavi izredni asesment za sklad onemoglih po 10c na člana. Ta asesment mora plačati vsak član ali članica odraslega oddelka, če je namreč zavarovan ali zavarovana v tem skladu in ga ne misli opustiti. Torej naj člani ne pozabijo na (Unije na ti. utraoi)
Rado Murnik:
NA BLEDU
(Nadaljevani«)
Na gorah, po klancih, izza gozdnih robov in na gradu se ne svetijo več rimljanski ščiti in čelade; že se tam bliskajo okovani kiji in buzdovani slovenskih straž, ki čuvajo lesene stolpe in trdnjave, gradišča in višegrade. Po planinskih samotah odmeva slovenskih knezov bojni rog. Naši pradedje! Obrnjeni proti Triglavu, bivališču triglavega boga Triglava, vladarja zemlje, morja in zraka, darujejo strešine poganskih Slovencev v mraku pod lipo najvišjemu bogu Svarogu in njega sinu Dažbogu, blagoslavljajo blago in čede, njive in ulnjake. Plešoč in pojoč mečejo s cvetjem ovenčani mladeniči in mladenke zelenolasim ru-salkam pisane vence v jezero, venčajo v posvečenem gaju kip boginje ljubezni in rodovitnosti Žive, sežigajo malike hudobne zimske in smrtne boginje Morane, prepeljavajo podobo dobre boginje Vesne po jezeru, rajajo in pojo na otočku pod zeleno streho, ki skozi njo veselo gledajo zvezde in mesec. O, da bi mogel za nekaj časa v to zanimivo dobo — seveda ne brez voznega lista za nazaj!
Tudi danes se dviga dim nad otokom. Ali tam ne daruje ljubeča staroslovenska deva boginji Živi, ampak' najbrže kuha kakšna brhka gorenjska Mina romarjem moderno kofedro ali pa golaš.
In kako bo tukaj po sto letih. . . po tisoč letih?
Ko sem si ogledal grad, sem se vrnil na razgledno mesto in ostal še malo tamkaj, kjer so v minulih stoletjih goreli velikanski kresi in daleč naokoli naznanjali slabo novico, da se že zopet bliža krvavi Turek.
Treba je bilo oditi. Ustavil serrt se blizu cerkve pri stojnicah, kjer so prodajali “srceta” in druge sladke odpustke, večinoma iz “malega kruhka.” Izbiral sem med živo pisanimi, potratno okrašenimi srci. Sredi njih so bili na dolgem ozkem papirju natisnjeni verzi, ponajveč kajpada zaljubljeni, robati, cmokavzar-ski. Našel nisem nič primernega. Naposled sem vendar vzel dvoje srcet, prvo že zato, ker so bili na njem Prešernovi stihi:
Ne pozabiti jih, so te prosili Drugi, ne moje prevzetno serce;
V mislih ti niso, al mene posili Pomnila boš ti do zadnjega dne.
To sem namenil Olgi. Na drugem si bral:
Ljubezen je bila, ljubezen še bo, ko mene in tebe na svetu ne bo.
To sem vzel za Nado. Za Minko sem kupil svilnato ruto. za Janezka pa jezdeca na konju, jelena in petelina, vse štiri iz “malega kruhka.”
V drevoredu je bilo vse živo. Kopališka in letoviška doba je dosegla svoj vrhunec, kakor se izražajo frazači. Mimogrede sem si ogledal spominsko ploščo Rudolfa Baumbacha, ki je v hotelu Lujizine kopeli spesnil Zlatoroga. Pred hotelsko sladči-čarno sem zagledal Olgo in Nado. Olga je hodila ponosno, pokončno ko mlada kraljica; vse tri, tudi Nado in Minko, je odlikovala plemenita hoja Slovanke.
Oddal sem darova.
Pridružil se nam je doktor Jurinac. Ker sta gospodični že nakupili, kar sta hoteli, je spremil mladi doktor Nado, jaz pa Olgo domov.
V veži sva porabila ugodno priliko in se poljubila najmanj desetkrat z odličnim veseljem. Dobro sva se imela prav dobro!
Pa ne dolgo!
Na stopnicah so začumela ženska krila. In glej, kdo stoji ob ograji v beli obleki in strmi v najudva?
Ali je to triglavska vila? Ali je to labod?
O, to že ni nobena vila! Vile niso tako debele, vile ne gledajo skozi lornjeto, vile ne nosijo copat. To tudi ni poetični labod, ampak to je čisto prozaična gospodična Brigita Ogrizova!
(Dalje prihodnjič)
]da kot da se je pojavil neki poseben pokret, ki si je nadel za svoj cilj “rešiti Ameriko za prave Amerikance” fn poslati ali pognati več ko mogoče naseljencev “nazaj tja, odkoder so prišli.” šele pred dnevi sem videl iztis cirkularja, ki ga je širila neka ‘ patrijotična organizacija,” v kateri se poživlja stare Amerikance, da pritisnejo na kongres in administracijo v Washing-tonu, da naloži na gotove razrede naseljencev neki visok poseben davek. V več državah je v teku agitacija, da se vse tujezemce podvrže prisilnemu odtisu prstov. Na ducate fašističnih organizacij, ki so za enkrat še majhne, širom dežele neti netoleran-eo proti tujezemskim grupam v Zed. državah. Pred menoj je iztis anonimnega “verižnega pisma,” ki je sedaj v cirkulaciji po več državah, s pozivom: “Pošljite to naprej šestim drugim patrijotičnim Amerikancem; ne zdrobite verige!” V tem pismu se poživlja “prave Amerikance,” da se zbudijo ter da se pridružijo “vojni proti toleranci tuje-zemcev, ki bivajo v njihovi okolici ali v naši deželi.” Ko sem sp v začetku januarja mudil v Pittsburghu, Clevelandu in Ghi-cagi, sem slišal o delodajalcih, ki so pod vplivom te neinteligentne in skrajno ne-ameriške propagande začeli diskriminirati proti tujezemskim delavcem.
Louis Adamič:	(
Kdo je zgradil Ameriko?
(članek “Kdo je zgradil Ameriko?” (Who Built America?) katerega je za aprilsko izdajo revije “Common Sense,” ,315 — /,th Are., Nete York City, napisat naš rojak, priznani ameriški pisatelj Louis Adamič, je tako za-.nimiv, nele za rojene Američane, ampak tudi za nas priseljence, da ga čitateljem podajamo v slovenskem prevodu. Članek je krepak odgovor vsem tistim prenapetim stoprocentnežem, ki ne vedo ali nečejo vedeti, koliko so od njih prezirani priseljenci tekom zad-njega pol stoletja pripomogli k razvoju te dežele materialno in duševno. — Uredništvo.)
Pred nekaj meseci je Saturday Evening Post objavil dolg uredniški članek, v katerem se raz-motriva naseljevanje v Zed. državah. Urednik Lorimer se je precej razburil radi “tolp iz južne in vzhodne Evrope7,” ki so prišle v to deželo izza 1880. Dal je razumeti, da večina teh tuje-zemcev so ničvredni in zločinski ljudje, ki se jih “krvno ne da asimilirati,” in da so oni vzrok,
da morajočednostni 100-procent-ni Amerikanci vzdržati vedno večje policijske sile in graditi čedalje več ječ. In kar je še hujše, ti tujci da se strahovito hitro plodijo, vsled česar morajo dobri in premožni državljani plačevati večje in večje davke za šole in druge zavode, v katerih morajo drugače dostojne občine “krmiti, umivati in razkuževati” zanikrne in propale imigrantske otroke, da ne okužijo otrok bolj uglednega izvora.
Poglavitni point v članku je bil, da so naseljenci, posebno oni iz vzhodne in južne Evrope, zlo za Ameriko. Tekom depresije da so deželo veliko več stali kot pa so ji koristili v dobrih časih.
Ko sem prvič čital članek, me je zbodel, potem pa sem ga v svojih mislih potisnil na stran kot nekaj preveč zabitega in ne-ame-riškega, da bi ga moglo kako večje število ljudi v tej deželi vzeti resnim. Od tistega časa, posebno v zadnjih mesecih, pa sem naletel še na druge kose propagande, koje namen je ustvariti predsodke proti naseljencem in njih v Ameriki rojenim otrokom. Fakt je, da izgle-
Izražanje v omenjenih cirku-larjih in “verižnih pismih” je na mnogih krajih podobno članku v Saturday Evening Post, vsled tega mislim, da je na mestu, da sedaj, čeprav malo kasno, odgovorim. omenjenemu magazinu, in mimogrede tudi vsem radi-bi-bili-Hitlerjem, ki hlastnejo po vsakem takem pojavu netoleran-ce, stupidnosti in potvorjenosti ter jo izrabijo za svoje politično raketirstvo.
To pišem kot naseljenec, kot eden izmed 14 milijonov sedaj živečih ljudi v Ameriki, ki niso bili rojeni tukaj. Posebno pravico imam še govoriti v imenu več milijonov slovanskih naseljencev in njih v Ameriki rojenih otrok; posebno onih, ki se imenujejo Jugoslovani.
Jaz sem Jugoslovan po rodu. Tu sem že nad dvajset let. Toda ljudje mojega rodu so bili mornarji na Columbusovi ladji, ko je zadel ob ta kontinent. Jugoslovani iz Dalmacije so bili v Califor-niji desetletja pred Jenkiji. Bili so pijonirji v danes važni sadje-rejski industriji Californije. Ako želite več zvedeti o teh pijonir-bkih Californičanih, tedaj čitaj-te Jack Londonovo povest “Valley of the Moon.”
Jugoslovani, kot tudi Poljaki, Čehi, Slovaki in drugi narodi z P>alkana in vzhodne Evrope, so | pričeli prihajati sem v “tolpah” okrog 1880, da delajo v ameriških rudnikih, gozdovih in jeklarnah. Tekom zadnjih šestdeset let so moji rojaki nakopali nič koliko premoga in rude, posekali in izžagali nič koliko gozdov ter napravili nič koliko je-
ni prispevala k obstoječi veličini te dežele le s trdim delom svojih rok. Ako je rudništvo in jeklarstvo v Ameriki leta 1934 bolj uspešno kot je bilo leta 1884, je io delno zato, ker so zaničevani “Hunkiji,” delavci in formani v rudnikih in topilnicah iznašli na tisoče naprav, ki se jih danes rabi v našem rudništvu, in jeklarnah. Mr. Lorimer bi se utegnil marsikaj naličiti, če bi šel pogledat zapiske patentnega urada Zedinjenih držav, kjer bi našel številna slovanska imena, pod katerimi so iznajdbe registrirane.
Mihael Pupin, brez čigar iznajdb bi bila radio in telefonija na dolgo distanco veliko manj uspešna, je jugoslovanski imigrant. Tako tudi Nikola Tesla, ki je kot posameznik brez dvoma najvažnejši človek, kar jih danes živi v Ameriki. Njegovi motorji obratujejo takorekoč vse, kar se premika v tej deželi, od šivalnih strojev do bojnih ladij, od gramofonov do tiskarskih strojev, ki tiskajo Mr. Lorimerjeve magazine. Thomas Edison je visoko spoštoval Teslo ter ga imenoval genijalnega iznajditelja in znanstvenika.
Na polju izobrazbe je naša kri, “ki se ne da asimilirati,” dala Ameriki dr. Henry Suzzallo, nedavno umrlega predsednika “Carnegie Foundation for Advancement of Teaching,” ki je bil rojen v Californiji iz jugoslovanskih staršev (ne italijanskih, kot napačno smatra ameriško časopisje), katerih ime v stari domovini je bilo Zucalo.
Saturday Evening Post ima gotovo visoko mnenje o naši vlogi v svetovni vojni. In bilo nas je na stotisoče imigrantov iz južne in vzhodne Evrope, ki smo bili v vojni na strani Amerike. Edini mož, kiije prejel dvoje kongresnih častnih medalj za svojo vlogo v nji, je bil Jugoslovan, marinski kapitan Louis Cekula. Dva druga Jugoslovana, Aleks Mandušič ih Jakob Meštrovič sta tudi dobila kongresno častno medaljo; slednji šele po svoji smrti.
manjvrednosti, s katero ga navdajata taka stupidnost in netole-ranca, kakršno jim vsiljuje Saturday Evening Post. Kot na-turna reakcija netolerance na-pram nam od strani domačih A-meričanov nekateri izmed nas postanemo proti-socijalni ali pa se upremo “asimilaciji.”
Res je, da se mora nekatere izmed imigrantskih otrok “umivati, krmiti in razkuževati” v šolah in drugih javnih zavodih, toda v večini slučajev je vzrok temu, ker so bili rojeni v revščini, akoravno so njih starši trdo delali, kadarkoli so imeli priliko —in ta revščina je sad socialnoekonomskega sistema, ki Mr. Lorimerju in njemu enakim do-naša naj večje dobičke.
Mr. Lorimer najbrže ne ve ničesar o, “tolpah iz vzhodne in južne Evrope,” to se pravi, za te ljudi se v resnici sploh ni nikoli zanimal. Kolikor se da sklepati iz njegovega magazina, sploh noče ničesar vedeti glede njih. Sem pa tja natisne kako “Hunkie” novelo, v kateri nimajo značaji in situacije prav nobene zveze z resničnim življenjem slovanskih imigrantov v jeklarskih in rudniških revirjih. Očividni namen Mr. Lorjmerja je, predstaviti tukajšnjega imigranta kot neko čudno žival ter ga postaviti še na nižje mesto kot pa je ono, na katerem se že nahaja.
To je hitlerizem podoben Hitlerjevi gonji proti Židom v Nemčiji, to je skrajno ne-ameriško in predstavlja silno nevarnost za bodočnost te dežele. Jaz verujem, da se morajo resnično pat-trijotični, konstruktivni Amerikanci, Amerikanci, ki jim je več y.a njih deželo kot celoto kot pa za njihove korporacije, boriti iroti temu pojavu z vsemi sred-tvi, ki so jim na razpolago; in to velja za stare Amerikance, za naseljeniške državljane in njih v' Ameriki rojene otroke.
Jaz svetujem, da RESNIČNI Amerikanci starega rodu — pov-darjam: RESNIČNI — ki so zainteresirani v naseljence in njih probleme, in pa v bodočnost te dežele, skušajo spoznati nas naseljence in otroke naseljencev — da se skušajo nekoliko poučiti o deželah, iz katerih prihajamo ter o našem plemenskem ozadju : kajti to ozadje bo imelo navzlic Mr. Lorimerju in njegovemu Saturday Evening Postu silno globok vpliv na bodočo kulturo in civilizacijo tega kontinenta. Fakt je, da že danes izvajamo precejšen vpliv. Naj vas še enkrat opozorim na Pupina in Teslo, da ne govorim o naših ljudeh, ki delajo v premogovnikih in jeklarnah.
če nas boste proučevali, ne pa nas prezirali, sovražili in se nas bali, boste odkrili na eni strani, cia smo mi slovanski naseljenci, na primer mi Hunkiji in Bohun-Ki, ali kakorkoli nas že nazivlja-te, • povprečna človeška bitja, z napakami in nedostatki; na drugi strani pa, da imamo v sebi še veliko, kar bomo prispevali k bodoči veličini Amerike — ne samo industrijalno, temveč tudi politično, kulturno in duševno.
• o--------------
DOPISI
dopol-
čne točno ob deseti un dne (stari čas).
Po seji Zveze bo pa V Bratska sloga, št. 149 JSKJ P _ redilo v tem parku velik PJ.1" Društva JSKJ tega okrožja ^ vhbljena, da pošljejo svoje ^ stopnike na zvezino sejo> člani JSKJ in sploh vsi Pri> . _ lji dobre zabave pa so va ni na piknik društva Bi® sloga. Iz Clevelanda ^rl^ata jemo na sejo in piknik s°
A. J. Terbovca h. J. IN-sobratu Terbovcu je Dren' ^ park že znan, ker je bil lani, zato upam, da tudi steze ne izgreši. Upam ' ^ udeležbe na seji Zveze ^ ^ pikniku. Bratski pozdrav Za Zvezo JSKJ društev v padni Pennsylvaniji:
John Žigman, tajn'
^ ft /^£gy
Razpošiljamo na vse lcra.^e^^°se' noraa garantirane star.okr.aLi;o ročno kovane motike, Staje ^ ^asH>v' itd. Pišite po cenik še danes.
STEPHEN STONICH-
Box 275 N CHISHOLM, MINN-
lie »°0
(Zapomnite si naslov, ker _dolgo oglašali!) _—^
111 e 1111 h mm HMumunuHi1!1!1-'1'1'''
VAŽNO ZA VSAKOfiA
KADAR pošiljate denar v stari
4o^i krni* KADAR sto namenjeni v star
brajfl*
KADAR želite koRa iz starepa
ali	**■
KADAR rabite ka&o PO°b.,nBt,ihrni'*e *
jnvo za stari kraj se	^	r
KARTE prodajamo za vse	tlIdi	z“
najnižji ceni in seve«
'z,ete-	vCdop
Potniki so z našim posredovanj zadovoljni.
n tO^
Denarne pošiljke izvršujem zanesljivo po dnevnem
V JUGOSLAVIJO	k
Za	$ 2.50	100	Din|Zn $	»■*„	2» |,i
Za	5.00	200	Din Za	1D
Za	7.25	-100	Din Za	'
Za	11.75	500	Din Za	;'-‘0
Za	22.75	1,000	Din|Za
Navedene cene so podvržene p1 ° je kurz. Pošiljamo tudi denar .jj,.
izvršujemo izplačila v	pi,
)5jjte n
V Vasem lastnem interesu je. d«	i11
pred no se drugje poslužite, pojasnila.
Co.
Slovenit Publishing' u>
(Glas Naroda—Travel Bi	jj,
21G West 18 St. New iTmTiTmTmTiTiTtTmTiTiTtTiTiTiM^i^1'
Skupna potova#
19. maja SATURN1A na Trs*
26. maja ILE DL FRANCE "'"bo*1 30. maja BERENGARIA n» ~	,
2. junija VULCANIA na 1r5	6K,j
9. junija PARIS na Havre 16. junija se vrši glavno v s potovanje ameriških Slove ^ jrra na znanem brzoparniku l*e	{F
VO^ Jrt»
Pišite po naš celoten ^ parnikov in cenik kart z parnike.
pošilj	pjf
Cene za denarne ^ 25	»o*	\jt
Za	$ 3.00	115	DinIZa » j, oi)	jOj [?
Za	5.00	200	Din Za	6 90	6o«	pl
Za	10.00	415	Din Za	,4 00	, «0® lir
Za	11.65	500	Din Za	, 50	„ (1O11
Za 20.00 835 Din Za	*’	„8^,
Za 22.7 5 1,000 Din Za	S<>	,
Zaradi nestalnosti kui f^ei# dene cene podvržene sp	..j
ali doli.	...	jj,	d«1
Pošiljamo tudi v ainer<s
Notarski	5
Ako rabite poobla:stiJ ■	^
javo ali ako imate ka - obI-nHe starim krajem, se vselej
LEO ZAKRAJ^	*
General Travel S« v ^orK,	y
302 E. 72nd St., ^c„-i r,°
Interesente opozarjamo
od I«*??
DRUSTJj«
in
izdeluje lično ®° JLarU** venska unijska^^^
Ameriška D®®!*?
6i 1 7 st. claI 0j4l CLEVELAND^jjfj
kla širom dežele. Vprašajte bossa katerekoli jeklarne v tej deželi in povedal vam bo, da brez slovanskih naseljencev bi jeklarska industrija v Ameriki ne bila to, kar je — in jeklo je najvažnejši element v današnji ameriški industriji. Nekateri jeklarji celo pravijo, da je Amerika v precejšnji meri vsled tega prva dežela na svetu, kar se jekla tiče, ker so Slovani delali v njenih jeklarnah tekom minulih desetletij.
Urednik Saturday Evening Posta nas lahko v svojih člankih insultira, toda ve naj tudi, da ni niti enega nebotička, niti enega mostu in niti ene milje železnice v tej deželi, v kateri bi ne bilo zmrznjene nekaj energije mojih rojakov-imigrantov. Urednik Lorimer lahko prezre to kontribucijo k današnji veličini Amerike le, ako je njegov smisel za vrednote tak, da nima druze-ga kot zaničevanje za trdo in nevarno delo človeških rok.
Toda moja grupa imigrantov
Toda dovolj o tem. Povedal sem dovolj, da napravim “poročilo” Saturday Evening Posta tflede imigracije iz južne in vzhodne Evrope smešno. Ali more kdo reči, da nismo prispevali svojega deleža k dogradnjl Ame-like? Rekel bi, da smo napravili več kot je bil naš delež. Moji ljudje so bili v pretežni večini delavci, producenti, ustvarjalci v najvažnejših industrijah dežele. Mi se nismo vdajali finančnim špekulacijam in izkoriščanju svojih soljudi. Za praktične svrhe nismo imeli nič opraviti s polomom v letu 1929 in s socialno katastrofo, ki niu je sledila. Ali morejo Mr. Lorimer in njegovi prijatelji reči kaj takega? Mi smo preveč delali, da bi imeli čas za špekulacijo. S stališča, v katerem se Amerika nahaja danes, tvorimo mi enega najbolj važnih in najbolj konstruktivnih oddelkov njenega prebivalstva.
Mr. Lorimerju z njegovim Saturday Evening Postom in posebnim čutom vrednosti se utegne začasno posrečiti, da bodo nekateri naših ljudi dobili občutek, da so nezabeljeni v Ameriki in da so manj vredni v očigled ameriških socijalnih razmer; utegne se mu posrečiti, navdati nekatere s tolikim obupom, da se bodo vrnili v staii kraj ali pa izvršili samomoi’ (kar se precej pogosto dogaja v teh dneh); toda več in več nas je, ki pričenjamo čutiti, da je Amerika v očigled velikih kreativnih činov, na katera lahko pokažemo, kamorkoli pogledamo, prav toliko naša dežela kot kogarkoli drugega; da smo mi Novi Amerikanci, sinovi in hčere Industrijalne Revolucije — in kot taki se bolj in bolj zavedamo tako naših dolžnosti kot tudi naših pravic tukaj.
Res je, kot pravi Mr. Lorimer, da so nekateri naši imigranti in njih v Ameriki rojeni otroci postali kriminalci J toda v večini slučajev j,g vzrok temu občutek
Kakšen je njegov motiv? Odgovor je enostaven; Dežela je v globokem blatu, za kar ni v ne-mali meri odgovoren Mr. Lorimer z njegovim ogromnim trobilom Saturday Evening Post. Skozi dolga leta je bil eden izmed poglavitnih apostolov žilavega individualizma. Podpiral je Hardinga, Coolidge-a in Hooverja. In zdaj, hoteč zvrniti krivdo z lastnih ram in z ram svojega lastnega razreda, je planil pokonci ter udarja po bobnu patrijotizma in tradicije ter obklada z žaljivkami tis^i element našega prebivalstva, ki je slučajno najmanj sposoben odgovarjati in braniti se, ki pa je bil, kot sem zgoraj pokazal, vseskozi n a j b o 1 j konstruktiven tekom zadnjih petdeset let naše zgodovine. Mr. Lorimer si oči vidno prizadeva, da bi ustvaril konfu-zijo glede vprašanj, pred katerimi- danes stoji Amerika. Kot ves njegov razred, tako se tudi 011 boji velikega in grozovitega obračuna, ki prihaja v tej deželi in širom sveta.
O11 in njegov razred so izkoriščali stare ameriške tradicije in ustavo Zedinjenih držav skozi desetletja ter si s tem nakupičili ogromna bogastva in ogromne oblasti. Zdaj pa je prišel moment, ko nenadoma stojimo pred fakti naše civilizacije, ki dnevno postajajo silnejši in važnejši kot pa so stare tradicije, na katerih so Mr. Lorimer in ljudje, ki oglašajo v njegovem magazinu, na zvit način zgradili svojo bogastvo in svojo oblast. Ti fakti—posebno Teslovi motorji—zdaj ne-nadoma poživljajo na boj stare stradicije, ki izvirajo iz začetkov te dežele. Ti fakti kličejo ljudi, ki so imeli tako velik delež v RESNIČNEM DELU, ko se je gradilo to deželo, da se zbudijo politično in da zlomijo oblast onih, ki so, kot Mr. Lorimer in njegovi oglaševalci, v prvi .vrsti pripomogli, da je dežela na robu propasti. Naravno je, da Mr. Lorimer hoče zadušiti ta močan klic novih faktov v ameriškem življenju, zato dviga svoj lastni vik in krik. Ignoranten je in zmeden, zato objavlja bedaste uredniške članke ter nadaljuje z izkoriščanjem tradicij, katerih mnoge so popolnoma zastarele, neti predsodke in sovraštvo, hoče rešiti brezposelnostni problem z deportacijami ljudi, ki so storili največ za zgradnjo dežele, skuša razdvojiti Ameriko, tako da ljudstvo —■ izkoriščane mase starih in novejših naseljencev — ne bo sposobno učinkovito nastopiti proti raketirstvu velebiz-r.isa, kateremu služi kot njegov poglaviti prerok.
io
i:,
g——.
(Nadaljevanje s pete strani)
to naklado 10 centov pri ase-smentu v maju. Meseca maja je tudi zopet treba plačati ase-smsnte mladinskega ■ oddelka. Prosim, da članstvo navedeno upošteva in plača svoje ase-smente točno do 25. maja. Bratski pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote! — Za društvo št. 26 JSKJ:
Joseph Pogačar, tajnik.
Denver, Colo.
Na seji društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, ki se je vršila 1.0. maja, je bilo sklenjeno, da se bo piknik vršil v nedeljo ?>. junija (ne pa 24. junija, kot je bilo prvotno določeno). Piknik se bo vršil na hribu fca Globe topilnico. Tja se pride iz Globeville po Washington cesti; prostor je med gradom in Joe Jarčevo farmo na levo v topolah. Piknik se bo vršil v korist društveni blagajni.
Na ta piknik so seveda vabljeni vsi člani našega društva, poleg tega pa tudi članstvo drugih slovenskih in slovanskih društev v Denverju; ob priliki sličnih prireditev drugih društev, bomo skušali naklonjenost povrniti. Vabljeni so tudi naši slovenski farmerji iz Frederi-cka, La Fayette, Longmonta, Eatona, Nunn, Purcel itd., da nas posetijo na našem pikniku. Seveda bodo na pikniku dobrodošli vsi rojaki od blizu in daleč, ki ljubijo dobro zabavo in upoštevajo pošteno postrežbo. Torej, na svfdenje na pikniku v nedeljo 3. junija ob eni uri popoldne! — Za društvo št. 21 JSKJ:
John Schutte, tajnik.
le v "je.
P
tt*
ž|iej
H
k
k
H)
* Sl
Se
%
Strabane, Pa.
Vsem društvom JSKJ v za-padni Pennsylvaniji tem potom sporočam, da se bo prihodnja seja Zveze JSKJ društev za za-padno Pennsylvanijo vršila četrto nedeljo v maju, to je 27. maja. Seja se bo vršila v naselbini Strabane v Drenikovem parku. Dotični prostor je le par sto korakov od dvorane društva Postonjska jama, in ga bo vsak lahko našel. Seja se pri-
\ : lf
tel
'h
“ik
A
£
Siif
tv
M
\
\l
I*
S
Si
K
V'
J*
S
'%
i[t
i