Avtorji: poglavje A: Olga Drofenik, poglavje B: mag. Zvonka Pangerc-Pahernik v sodelovanju z Olgo Drofenik, poglavje C in D: mag. Zvonka Pangerc-Pahernik Urednica: mag. Maja Korošak Oblikovanje: David Fartek Prelom: Solos d.o.o. Tisk: Tiskarna Strok
Naslov uredništva:
Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 584 25 60 Telefaks: 01 524 58 81
Elektronska pošta: zvonka.pangerc@acs.si
Spletna stran: www.acs.si/tvu
Naklada: 500 izvodov ISSN 1408-6571 Avgust 2000
TVU-Novičke so informativni bilten
izvajalcev izobraževanja in učenja v Sloveniji, kijih združuje zanimanje za projekt Teden vseživljenjskega učenja in aktivno sodelovanje v njem. Bilten je namenjen obveščanju o pripravljalnih, temeljnih, spremljajočih in sklepnih dejavnostih Tedna, spodbujanju in koordiniranju sodelujočih ter izmenjavi njihovih izkušenj.
Tokrat preberite:
A/UVOD
Utemeljitev Tedna vseživljenjskega učenja in njegova umestitev v nacionalne razvojne dokumente
B/PREDSTAVITEV PROJEKTA	14
POSLANSTVO PROJEKTA TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA	14
UČENJA
IZVOR PROJEKTA IN NJEGOVA MEDNARODNA	16
UVELJAVITEV
Oblikovanje slovenskega modela Tedna	17 vseživljenjskega učenja
MODEL TEDNA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA (TVU)	18
Temeljni dokumenti, ki opredeljujejo pomen, vsebino	19 in način organiziranja TVU
Mednarodni dokumenti, ki opredeljujejo vlogo TVU	19
Državni dokumenti, ki opredeljujejo vlogo TVU	19
Razvojni dokumenti TVU	20
Dvonivojski model organizacije TVU	21
Strateški načrt TVU	22
Letni načrt TVU	22
Poročilo in analiza TVU	22
TVU-Novičke	22
Poglavitni akterji večnivojske strukture TVU in njihove	23 pristojnosti
Andragoški center Slovenije	23
Pripravljalne dejavnosti	23
Dejavnosti v času TVU	24
Vzporedne dejavnosti	24
Sklepne dejavnosti	24
Vlada Slovenije	25
Nacionalni odbor za TVU	26
Izvajalci in koordinatorji TVU na državni in krajevni	26 ravni
Izvajalci in koordinatorji na državni ravni	27
Izvajalci in koordinatorji na krajevni ravni	28
Obiskovalci prireditev TVU	29
Koledar prireditev	32
Spletne strani TVU	32
Promocijsko in informativno gradivo izvajalcev	33
TVU
Ambasadorji TVU	33
Medijska promocija TVU	34 D/RAZVOJ PROJEKTA TVU V LETIH 1996 1999 34
IZVAJALCI TVU	35
Število izvajalcev TVU	36
Struktura izvajalcev TVU	37
Regijska pripadnost izvajalcev TVU	38
PRIREDITVE TVU	40
Obseg prireditev TVU	40
Struktura prireditev TVU	41
Vsebina prireditev TVU in njihova tematska	44 opredeljenost
Regijska razpršenost prireditev TVU	46
MEDIJSKA PODPORA TVU	46
Obseg medijske podpore TVU	46
Struktura medijske podpore TVU	47
Vsebina medijske podpore TVU	48
NACIONALNI ODBOR ZA TVU	48
E/PRILOGE	49
1	DOBITNIKI PRIZNANJ ACS 1997 - 1999	49
2	ANDRAGOŠKI KOLOKVIJI 1997- 1999	50
3	MEDNARODNA RAZSEŽNOST TEDNA UČENJA	52 ODRASLIH
4	"PRIJATELJI TVU"	58
C/PROMOCIJA TEDNA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA 30
Promocijsko in informativno gradivo TVU	30
Skupno promocijska gradivo TVU	30
Plakat TVU	30
Druga skupno promocijska gradiva	31
Skupna infarmativna-pramacijska gradiva	31
TVU-Novičke	31
Zloženka TVU	32
A/BVOD
Utemeljitev Tedna vseživljenjskega učenja in njegova umestitev v nacionalne razvojne dokumente
"Vzgoje ne smemo enačiti le s premišljenim učinkovanjem odraslega na otroka v njegovi šolski dobi. Šolsko izobraževanje je le priprava na poznejšo samovzgojo in lastno izobraževanje, ki se začenjata po končani šoli in trajata vse do konca življenja; pri tem pa ni dovolj, da samo kaj znamo in zmoremo v svojem delovnem življenju, v svojem 'vnanjem poklicu' trgovca, uradnika, zdravnika, ampak moramo razvijati tudi svoj 'notranji poklic', sebe kot človeka, da nisi samo nekak stroj za opravljanje poklicnih interesov, ampak da imaš tudi svoj trdno utemeljeni način za ocenjevanje sveta in življenja, da ti je lastna razsodnost, da razlikuješ bistveno od nebistvenega in da si prežets čutom odgovornosti za življenje v skupnosti. Izpopolnjevanje samega sebe uspeva le na ta način, da si član skupnosti in da se v njej osebno udejstvuješ." Tako je slovenski pedagog Karel Ozvald, že v daljnem letu 1927, v štirih sestavinah: izobraževanje v mladosti, izobraževanje in učenje v odraslosti, učenje za poklic ter učenje za osebno rast in za sožitje v skupnosti predstavil filozofijo vseživljenjskosti učenja.
Na vse štiri razsežnosti opozarjamo s prireditvami v Tednu vseživljenjskega učenja (TVU) vsi sodelujoči na državni ravni in na lokalni ravni: na vzgojo in učenje v 'predšolski' in 'šolski' dobi, ki vsakega od nas pripravlja na učenje po končani šoli, in na učenje v odraslosti. Obe področji se povezujeta v strategijo vseživljenjskosti učenja. Ta sloni na štirih stebrih: učiti se, da bi vedeli, učiti se, da bi znali delati, učiti se, da bi znali živeti v skupnosti, in učiti se biti. (Učenje skriti zaklad, 1996:89) Šolski sistem in izobraževalni sistem za odrasle sta enostranska - prvi teži k "učenju, da bi vedeli", drugi k "učenju, da bi znali delati v poklicu". Druge vrste učenja (učenje za "notranji poklic") - učenje za "doseganje večjega sodelovanja v skupnosti, pospeševanje večjega priznavanja, sodelovanja in odgovornosti nevladnih organizacij in skupin v lokalnih skupnostih, pospeševanje kulture miru, medkulturnega dialoga in človekovih pravic" (Hamburška deklaracija o izobraževanju odraslih in Akcijski načrt za prihodnost, 1998:15) ter učenje za "razvijanje osebnosti za neodvisno, razsodno in odgovorno ravnanje" potekajo in se razvijajo v senci prvih dveh.
S prireditvami vTVU in s priznanji Andragoškega centra Slovenije (ACS), podeljenimi v tem Tednu, želimo priklicati iz anonimnosti in iz nezavednosti "učne prakse" in "učne dogodke", ki spodbujajo pri vseh ljudeh razvoj vseh vidikov človekovih zmožnosti: spomin, mišljenje, občutek za lepoto, fizične zmogljivosti in sposobnosti sporazumevanja. Pri tem je najbolj pomembno dejstvo, da z medijsko promocijo in javno predstavitvijo prevrednotimo pomen formalnega in neformalnega, tudi
naključnega izobraževanja in ozavestimo sebe in druge, da pomeni prav vsako učenje, pa najsi poteka v priznani izobraževalni ustanovi, v družini, v prijateljskih ali interesnih skupinah v skupnosti ali na delovnem mestu, nepogrešljiv mozaik v strategiji vseživljenjskosti učenja.
Organizacija in izpeljava Tedna v Sloveniji podpira tudi temeljna načela strategije vseživljenjskega učenja, ki so umeščena v slovenske nacionalne razvojne dokumente.
Strokovne podlage za nacionalni program izobraževanja odraslih (sprejete v Strokovnem svetu za izobraževanje odraslih, 1998) predstavljajo temeljni dokument za uresničevanje strategije vseživljenjskosti učenja. Določajo tri strateške cilje:
zagotavljanje priložnosti za splošno, neformalno izobraževanje, za posameznikov duhovni in intelektualni razvoj, in to večini odraslega prebivalstva;
zviševanje izobrazbene ravni za vse odrasle, prednostno pa za tiste z nižjo izobrazbeno ravnjo, za sodelovanje v družbenih procesih in za večjo družbeno mobilnost: srednješolska splošna ali strokovna izobrazba naj bi postala osnovni izobrazbeni standard, ki bi ga do leta 2010 doseglo 43 % prebivalcev, starih od 25 do 64 let);
usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe dela in poklica za povečevanje mobilnosti na trgu dela in ekonomske uspešnosti podjetja: vsak zaposleni in vsaj 70 % brezposelnih naj bi se vključevali v izobraževanje in usposabljanje.
Strokovne podlage dosledno uveljavljajo enako pomembnost vseh treh ciljev tako pri opredeljevanju potrebne infrastrukture: omrežje andragoških kadrov, izobraževalnih programov, organizacij za izobraževanje, svetovalno omrežje, informacijsko, razvojno in raziskovalno omrežje ter promocijsko dejavnost in pri načrtovanju finančnih sredstev iz javnih virov, ki so nujni pogoj za uresničevanje ciljev. Tako strokovne podlage uveljavljajo uravnotežen razvoj vseh štirih stebrov vzgoje in izobraževanja.
Globalni cilji že tudi določajo področja, ki bodo obravnavana prednostno:
Prvo prednostno področje zajema splošno, neformalno izobraževanje kot del strategije vseživljenjskega učenja, s katerim uresničujemo "večrazsežnostno" izobraževanje in učenje: za uresničevanje državljanstva, posameznikov celostni razvoj, sobivanje z drugimi in drugačnimi, osebno ustvarjalnost in preprečevanje neenakosti v možnostih za izobraževanje. Razvito splošno neformalno izobraževanje omogoča tkanje družbenih vezi med posamezniki; vezi izhajajo iz skupnih dejavnosti in ciljev, skupnih vrednot in kulturne dediščine v najširšem pomenu. Omogoča uveljavljanje javne morale družbenih sprememb; razvija samozaupanje in usposobljenost za različne vloge v posameznikovem življenju.

Drugo prednostno področje zajema izobraževanje za:
zviševanje ravni temeljnega znanja in usposobljenosti v vlogi zmanjševanja, odpravljanja in preprečevanja družbene zapostavljenosti nekaterih skupin prebivalcev; ustrezna raven temeljnega znanja in usposobljenosti je prvi pogoj za postavitev sistema učeče se družbe (učečega se posameznika, učeče se organizacije, skupnosti, 'Slovenije, učeče se dežele'). Nenehno učenje, ki je pogoj za preživetje in kakovost posameznikovega življenja, zahteva primerno začetno znanje in usposobljenost. Pomanjkanje tega znanja pelje v popolno izključenost in revščino posameznikov na eni strani, na drugi strani pa so ti izgubljeni potencial, ki potrebuje čedalje več javnih denarnih virov za pasivne ukrepe pomoči in tako zmanjšuje možnosti za aktivno urejanje socialnih stisk;
zviševanje izobrazbe prebivalstva po celotni vertikali kot družbeno normo, da bi uveljavljali tudi kulturno-civilizacijski vidik izobraževanja za zviševanje izobrazbene ravni. To izobraževanje naj bi tudi pripomoglo, da bi se ljudje zavedeli, da so njihove življenjske razmere povezane z družbenimi procesi, in jih usposabljalo za to, da bi si lahko sami urejali življenje. Ljudje se ne izobražujejo samo zato, ker boljša izobrazba vodi do višjih družbenih položajev in boljših gmotnih razmer. Dosežena boljša izobrazba in raznovrstno znanje omogočata samouresničevanje pri opravljanju različnih življenjskih vlog, pridobljeno znanje in spretnosti pa omogočajo sodelovanje v različnih dejavnostih, s katerimi si ljudje bogatijo življenje in hkrati posegajo v družbene procese;
zmanjševanje vprašanja strukturne neusklajenosti med zdajšnjo ponudbo delovne sile in prihodnjim povpraševanjem po njej kot podlago za tehnološko prenovo in razvoj. V tehnološko zahtevnejši proizvodnji in storitvah so zahteve po izobrazbeni ravni neprimerno višje. Ker izobrazbena raven delovne sile tudi sicer ne ustreza prihodnjim zahtevam tehnološkega razvoja, bo tovrstno prestrukturiranje mogoče doseči le z zviševanjem izobrazbene ravni vseh prebivalcev.
Tretje prednostno področje zajema izobraževanje za razvoj delovne sile, razvijanje, ohranjanje in posodabljanje spretnosti in kompetenc za prilagajanje in usmerjanje socialno-ekonomskega in tehnološkega razvoja, pa tudi za razvoj ključnih kvalifikacij za prihodnost.
Pri nas, pa tudi marsikje v svetu (izjeme so predvsem skandinavske države in Japonska), se prednostno ureja in razvija izobraževanje na tretjem področju, torej izobraževanje v produktivni vlogi, ki jo lahko količinsko izmerimo s finančnimi donosi (kot npr. 25% višja ekonomska rast). V strokovnih podlagah za nacionalni program izobraževanja odraslih pa uveljavljamo enakopravno obravnavanje vseh treh področij, torej:
izobraževanje kot temeljno vrednoto, ne le instrumentalno;
izobraževanje kot "porabo", pri kateri so finančni in nefinančni donosi težko izmerljivi, ker se pokažejo v delovanju družine, posameznika, strpnosti in razumevanju, bogatitvi tradicije in kulture, načinu preživljanja prostega časa, večjem vključevanju starejšega prebivalstva, in ne le izobraževanje kot produktivno vlaganje, ki prinaša visoke donose;
izobraževanje kot naložbo za večjo konkurenčno sposobnost na svetovnem trgu.
Pri določitvi globalnih ciljev in prednostnih področij smo upoštevali dva temeljna namena strategije vseživljenjskega učenja:
•	da je temeljno znanje in usposobljenost nujni pogoj, ki posamezniku omogoča, da deluje kot samostojna, socialno integrirana osebnost; pomanjkanje tega znanja pa vodi v vedno večjo izključenost, odvisnost in revščino ter razdelitev družbe v manjšino, ki ima znanje in moč, in večino, ki nima ničesar (tako imenovana petinska družba);
•	da le razvito in sistemsko povezano formalno in neformalno, šolsko in zunajšolsko izobraževanje v različnih okoljih lahko zagotovi zelo raznolike potrebe po znanju, ki izhajajo iz motivov posameznika, podjetja in družbe.
Strokovne podlage za nacionalni program umeščajoTeden med promocijske dejavnosti, ki prispevajo k uresničevanju ciljev nacionalnega programa izobraževanja odraslih.
Ker je izobraževanje odraslih tesno povezano s trgom delovne sile, so za njegov razvoj in izvajanje pomembni tudi nekateri drugi razvojni dokumenti, ki ne spadajo na področje izobraževanja: Strateški cilji razvaja trga dela do leta 2006, politika zaposlovanja in programi za njeno uresničevanje (sprejela Vlada Republike Slovenije, november 1999). Dvig izobrazbene ravni delovne sile je naveden kot eden ključnih strateški ciljev. Iz strateških ciljev, kijih določa ta dokument, je izpeljan tudi Akcijski program zaposlovanja v Sloveniji za leti 2000 in 2001, ki jasno opredeljuje vlogo vseh ključnih dejavnikov pri uresničevanju začrtane politike. Na področju povečevanja zaposljivosti prebivalstva daje prednost ukrepom, ki vodijo k pridobivanju in izpopolnjevanju ključnih znanj in veščin delovne sile. Oba dokumenta vključujeta ukrepe, ki bodo neposredno vplivali na razvijanje priložnosti in motivacije za vseživljenjsko učenje delovne sile, pri tem pa dajeta prednost učenju in usposabljanju za 'vnanji poklic'. Podpirata pa zamisel in izpeljavo TVU, saj poudarjata pomen promocije izobraževanja in usposabljanja.
Strategija gospodarskega razvoja Slovenije daje izobraževanju pri opredeljevanju razvojnih spodbud poglavitno vlogo med dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje človeškega kapitala in njegov razvoj. Izobraževanje v tem dokumentu zajema vse štiri stebre in večino sestavin strategije vseživljenjskega učenja: "izobraževanje mladih za doseganje različnih stopenj formalne izobrazbe" ter "izobraževanje odraslih in neformalne oblike izobraževanja". Poudarja tudi druge
dejavnosti, kot so vzgoja v družini, kultura, telesna kultura in zdravstvo, ki vplivajo na proizvodno in storitveno dejavnost, nujne pa so tudi za zadovoljevanje osebnih potreb ljudi, ohranjanje in razvijanje človekovih sposobnosti ter večje sodelovanje odraslih v dejavnem življenju.
Nacionalni programi na različnih družbenih in gospodarskih področjih
opredeljujejo pomen splošnega neformalnega izobraževanja mladih in odraslih za širjenje kulturne vzgoje in izobraževanja na področju kulture, obveznost kulturnih ustanov, da z andragoško dejavnostjo širijo zanimanje za našo kulturno dediščino in njeno kulturno vrednost, razvijanje splošne zavesti o pomenu kulturne dediščine, razvoj ljubiteljske kulture, preventivno zdravstveno izobraževanje, izobraževanje delovne sile v kmetijstvu, izobraževanje za varovanje gozdov, za skladnejši regionalni razvoj. To so hkrati izobraževalna področja, kijih posebej izpostavlja tudi Akcijski načrt za izvajanje Hamburške deklaracije o izobraževanju odraslih, sprejet na svetovni konferenci o izobraževanju odraslih 1997. leta. Ti nacionalni programi ali strategije so večinoma dolgoročni, lahko so tudi srednjeročni. Načini in dinamika njihovega uresničevanja se določajo z izvedbenimi programi, bodisi letnimi ali triletnimi. Vsi izvedbeni akti vsebujejo tudi določila o ozaveščanju in prosvetljevanju prebivalstva, torej spodbude za nadaljnji razvoj učenja in izobraževanja za osebni razvoj in za "bivanje vskupnosti". Pomembna so zato, kerne omejujejo izobraževanja odraslih le na pridobivanje znanja in usposobljenosti na "učenje, da bi znali delati".
Za Predhodni državni razvojni program 2000 - 2002 (sprejela Vlada, 1999) pa lahko zatrdimo, da niti ne sledi konceptu in strategiji vseživljenjskosti učenja, niti ne umešča izobraževanja odraslih kot nujnega dejavnika gospodarskega in še manj družbenega ali osebnostnega razvoja. Pomeni korak nazaj v primerjavi s predstavljenimi nacionalnimi razvojnimi dokumenti in tudi odmik od tega, kako razvite evropske države pojmujejo pomen izobraževanja odraslih v strategiji vseživljenjskosti učenja.
Države v Evropi in v svetu na različne načine uveljavljajo in promovirajo strategijo vseživljenjskosti učenja. Številne med njimi so sprejele strategije, v katerih opredeljujejo zavezanost nacionalnih izobraževalnih politik uveljavljanju strategije učenja vseh ljudi za vse vloge, ki jih opravljamo v različnih življenjskih obdobjih. Strategije vključujejo dve področji, in sicer:
razvito predšolsko izobraževanje in izobraževanje mladine, ki daje temelje za
učenje v vseh obdobjih in okoliščinah;
razvito nadaljevalno izobraževanje/izobraževanje odraslih za dejavno življenje
in delo.
Po mnenju ministrov OECD (Sporočilo za javnost, Pariz, 1996) je za večino držav značilno, da so med največjimi ovirami za uresničevanje strategije vseživljenjskosti učenja prav primanjkljaji na področju predšolske vzgoje in na področju izobraževanja odraslih.
Vstrategiji dobivajo novo vlogo država in socialni partnerji. Vsi partnerji priznavajo medsebojno odgovornost za oblikovanje spodbud za zagotavljanje dostopnosti učenja vsem moškim in ženskam (Hamburška deklaracija, Confintea, Hamburg, 1997, 28. točka), enakopravnosti, ustvarjanje potrebne finančne, administrativne in upravne podpore, za razvijanje mehanizmov za medsektorske povezave in ustvarjanje partnerstva med vsemi sektorji izobraževanja.
Ena od aktivnosti za promocijo strategije vseživljenjskega učenja in odpravljanje primanjkljajev na področju izobraževanja odraslih, ki so skupne številnim državam, je organizacija in izpeljava Tedna učenja odraslih.
Teden učenja odraslih v drugih državah, Teden vseživljenjskega učenja pri nas
Odločitev držav, ki praznujejo Teden učenja odraslih, je prav gotovo povezana s ciljem, da bi v strategiji okrepili "drugo področje", to je izobraževanje odraslih. Predlagatelji in izvajalci Tedna učenja odraslih so tudi prepričani, da s to prireditvijo pomembno vplivajo na ozaveščanje najširše javnosti in tudi tistih, ki so poklicani za razvoj izobraževanja odraslih.
Pri nas praznujemo Teden vseživljenjskega učenja. Že iz naslova izhaja temeljna razlika med slovensko prireditvijo in tistimi, ki jih organizirajo druge države. V 18 drugih državah, ki so ga doslej organizirale, je Teden namenjen promociji učenja odraslih; v mnogih nerazvitih državah je pravzaprav namenjen promociji opismenjevanja odraslih. S tako zasnovanim Tednom učenja odraslih postavljajo države v ospredje cilje učenja, ki izhajajo iz potreb odraslega, iz potreb po spoznavanju in obvladovanju socialnega okolja in družbenega dogajanja.
Slovenski TVU pa dosledno promovira učenje v vseh človekovih obdobjih, torej "enakopravno" predstavlja učenje otrok, mladine in odraslih. V našem TVU v začetku predstavljena načela strategije vseživljenjskosti učenja oživijo v več tisoč dogodkih (predstavitvah izobraževalnih priložnosti, aktivnih oblikah učenja, informacijsko-svetovalnih aktivnostih, slavnostnih, družabnih in kulturnih dogodkih in odmevnem medijskem spremljanju) na krajevnih ravneh; pokažejo na učenje v vseh življenjskih obdobjih.
Andragoški center Slovenije, pod pokroviteljstvom Vlade RS in vodstvom Nacionalnega odbora TVU, s prirejanjem TVU spodbuja:
• učenje, ki ga potrebuje posameznik za razvijanje in priznavanje številnih razsežnosti svoje osebnosti - telesne, intelektualne, estetske, čustvene in duhovne. Izobraževalna politika in praksa naj enako pozornost namenjata obojemu: učenju kot sredstvu za večjo ekonomsko učinkovitost in večjo
mobilnost na trgu delovne sile in razvijanju učenja kot vrednote, torej učenju, ki razvija tudi druge posameznikove vloge in potrebe. Tako slednje ne bo več izključna domena posameznika ali njegove družine. TVU naj bi prispeval tudi k uveljavljanju splošnega, neformalnega izobraževanja za osebno rast in kakovost življenja v lokalnem okolju, da bi tako preusmeril naravnanost, v kateri se tovrstni izobraževalni programi spreminjajo v programe za povečevanje dostopnosti do zaposlitve in poklicnega izobraževanja;
učenje vseh ljudi od najmlajših do najstarejših; to je učenje in izobraževanje, ki je organizacijsko in vsebinsko razporejeno na vse življenje. Nihče danes več ne pričakuje, da si bo v začetnem (šolskem) izobraževanju, pa naj traja osem, devet ali trinajst let, nabral dovolj znanja in osvojil spretnosti za vse življenje. Vendar začetno izobraževanje daje temeljna znanja in spretnosti za učenje vse življenje;
spoznavanje različnosti poti, priložnosti in okoliščin, v katerih se lahko učijo vsi ljudje, in različnih virov za učenje; to je še posebej pomembno zato, ker še vedno premalo pomenijo možnosti, da lahko poteka pravo učenje in izobraževanje tudi zunaj šolskih klopi; tudi izobraževalna politika še vedno prednostno ureja izobraževanje mladine;
odgovornost lokalnih skupnosti za razvijanje spodbudnega okolja za učenje vseh ljudi. V strategiji vseživljenjskosti učenja so lokalne skupnosti tisto okolje, ki lahko poleg družine najbolje odstranjujejo ovire za vključevanje vseh ljudi v izobraževanje; to je okolje, ki posamezniku, ne glede na to, kje dela, kakšen je njegov socialni položaj, omogoča priložnosti za učenje. Razvijanje priložnosti za učenje in spodbujanje potreb po učenju vseh ljudi za lokalni razvoj in večjo kakovost življenja je v razvitem svetu praviloma odgovornost lokalnih skupnosti, tudi finančna. S TVU želimo spodbuditi naše lokalne oblasti, da bi tudi same prisluhnile tovrstnim potrebam prebivalstva in uvrstile izobraževanje odraslih med svoje prednostne naloge in pripravile letne načrte izobraževanja odraslih;
razvijanje vseh sestavin strategije vseživljenjskosti učenja: večrazsežnost učenja, učenje v vseh obdobjih življenja, učenje v različnih okoljih in z različnimi viri in vsebinami. Strategija presega tradicionalno razlikovanje med začetnim in nadaljevalnim izobraževanjem, saj so cilji izobraževanja mladine in odraslih, če gledamo na učenje kot vseživljenjski proces, enaki: usposabljanje posameznikov, družin in skupnosti, da bodo nadzorovali in upravljali s svojo usodo in družbo in da bodo kos izzivom, ki so pred njimi. Teh ciljev ne bomo zadovoljevali tako, da bi dalj časa preživeli v šolah ali se učili na delovnem mestu. Učiti se moramo in se lahko v različnih okoljih, na različne načine, z različnimi vsebinami. Pravzaprav so se ljudje učili vse življenje že od nekdaj, vendar se zdaj odgovornost za uveljavljanje vsebinske in časovne večrazsežnosti prenaša iz prevladujoče osebne sfere še na druge socialne partnerje - lokalne oblasti, sindikate, delodajalce in na državne oblasti.
Zakaj TVU v Sloveniji
S TVU želimo spodbuditi učenje, ki poteka v vseh človekovih obdobjih z različnimi vsebinami in po različnih poteh. Številni dogodki po vseh Sloveniji opozarjajo na pomen učenja tako posameznike kot tiste, ki imajo položaj in moč za ustvarjanje učečega se okolja v družini, v lokalni skupnosti, v podjetju in v državi.
Mednarodni teden učenja odraslih
V	Hamburški deklaraciji o učenju odraslih in Akcijskem načrtu za prihodnost, ki ju je sprejela Peta mednarodna konferenca o izobraževanju odraslih 1997. leta, je med aktivnostmi, s katerimi naj bi države, članice Unesca, izboljševale možnosti in kakovost učenja odraslih v kontekstu vseživljenjskega učenja, načrtovan tudi razvoj Tedna učenja odraslih v sklopu Organizacije združenih narodov.
V	Manili je letu 1999 potekala Unescova delavnica, namenjena oblikovanju priporočila za Mednarodni teden učenja odraslih 2000 za obravnavo in sprejem na generalni konferenci Unesca v novembru 1999. V imenu Unescovega inštituta za izobraževanje v Hamburgu je na konferenci sodelovala tudi sodelavka Andragoškega centra Slovenije. V Manili so se delegati odločili, da je pri določanju vsebine in časa prireditve treba spoštovati tradicijo in raznolikost. To pomeni, da bodo države same določale, kdaj bodo izpeljale svoj Teden. Dogovorjeno pa je bilo, da bodo posamezne države prek svojih delegatov podprle zamisel na generalni konferenci. Pravtakoje bilo dogovorjeno, da se bodo vse države, ki bodo organizirale svoj Teden, 8. septembra povezale prek sodobnih medijev in v "živo" izmenjale izkušnje, poročale o pripravah in izpeljavah dogodka.
Na 30. zasedanju generalne konference Unesca (Pariz, 1999) so slovenski delegati podprli dogovore iz Manile in tako prispevali k sklepu generalne skupščine, da bo v letu 2000 organiziran Mednarodni teden učenja odraslih pod okriljem Organizacije združenih narodov.
Začetek Mednarodnega tedna bo stekel na svetovni razstavi EXPO 2000 v Hannovru 8. septembra popoldne in z velikim koncertom zvečer. Dogodek bodo spremljale tudi strokovne razprave. Od 8. do 10. septembra bodo razpravljali o temi: Gradimo učeče se družbe - znanje, informacije, človekov razvoj.
Priprave na TVU 2000 v ACS
Teden vseživljenjskega učenja bomo letos organizirali od 16. do 22. oktobra, z njim bomo praznovali:
-	prvo leto TVU pod okriljem OZN,
-	peto leto TVU pod okriljem ACS.
Mednarodno razsežnost TVU 2000 bomo zaznamovali na dva načina: z otvoritveno slovesnostjo in z andragoškim kolokvijem.
Na odprtje TVU v Sloveniji bomo povabili predstavnike iz različnih evropskih držav, da bi promovirali dosežke ACS pri izpeljavi TVU in dosežke pri uveljavljanju strategije vseživljenjskosti učenja v praksi. Upamo, da bomo z gosti iz tujine tudi obiskali izbrane prireditve TVU na lokalni ravni. Prav tako bomo spodbudili organizatorje, da bodo okrepili čezmejno sodelovanje pri pripravi in izpeljavi TVU na lokalni ravni.
Andragoški kolokvij v času TVU bo v mednarodni zasedbi namenjen vprašanjem, dilemam in posledicam različnih ravni pismenosti odraslih prebivalcev, tako kot so pokazali rezultati mednarodne raziskave o pismenosti, v kateri je v letu 1998/99 sodelovala tudi Slovenija. S povabljenimi strokovnjaki iz tujine bomo obravnavali, v kolikšni meri različne ravni pismenosti oziroma temeljne izobraženosti in usposobljenosti odraslih omogočajo, spodbujajo ali pa preprečujejo odraslim, da bi lahko izrabili priložnosti za učenje v vsakdanjem življenju, na delovnem mestu in v lokalnem okolju.
Peto obletnico TVU pod okriljem ACS namenjamo:
• Večji sporočilnosti o učenju kot vseživljenjskem procesu in učenju za intelektualno, osebnostno in čustveno rast. V ozadju je zamisel Karla Ozvalda (1837 - 1946), da nas vzgajata vsa kultura in vse življenje, ne le šola, ter o tem, daje prava izobrazba izobrazba duše (sodobni izraz čustvena inteligenca).
Večja sporočilnost zahteva vsebinske in organizacijske spremembe pri pripravi, izpeljavi in evalvaciji prireditve tako v ACS kot koordinatorju prireditve kot pri izvajalcih na terenu. Izvajalce na terenu želimo povezati prek regijskih koordinatorjev za prireditve TVU v lokalnih skupnostih in zagotoviti vire za sofinanciranje njihovega dela.
V	letu 2000 uvajamo novo celostno grafično podobo TVU, ki bo odsevala učenje kot veselje, sredstvo, pravico in skupno odgovornost. (Unesco, Deklaracija, točka 28) V TVU '99 smo izpeljali interni natečaj za novo celostno grafično podobo; v ACS je prispelo osem predlogov. Komisija za oceno predlogov je podelila tri enakovredne nagrade, z enim od avtorjev pa smo sodelovali in izdelali novo celostno grafično podobo.
V	sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in šport in Univerzo za III. življenjsko obdobje smo v letu 1999 izpeljali natečaj za likovna dela na temo Učiti se in rasti; najboljše izdelke smo uporabili za stenski koledar TVU 2000, s katerim promoviramoTVU tudi v mednarodnem prostoru; razstavili smo jih tudi na srečanju izvajalcev TVU decembra 1999, razstavo bomo ponovili tudi v letu 2000.
VTVU 2000 bomo ob petem jubileju izdali predstavitveno knjižico TVU 1996-2000, s katero bomo promovirali oboje: delo ACS kot koordinatorja prireditve in izvajalce prireditev TVU na terenu. Knjižico bomo izdali še v angleškem jeziku in tako naše skupno delo predstavili tudi v svetu.
•	Ozaveščanju o spremenjeni vlogi vlade, njenih resorjev in socialnih partnerjev v strategiji vseživljenjskosti učenja in uveljavljanju načel iz strategije vseživljenjskosti učenja o skupni odgovornosti za uresničevanje gesla Slovenija, učeča se dežela.
Doslej je Vlada RS prevzela vlogo pokroviteljice prireditve, tako da je vsako leto obravnavala poročilo in sprejela načrt dela za TVU ter pozvala vsa ministrstva, naj aktivno sodelujejo pri organizaciji prireditve; sektor za izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za šolstvo in šport pa je prevzel finančne obveznosti za projekt TVU v ACS. Pregled prireditev po dejavnostih odseva bogastvo priložnosti za učenje na vseh drugih področjih, kot npr. kultura, zdravstvo, zaposlovanje, izobraževanje in učenje najmlajših in mladih. V prihodnje želimo spodbuditi tudi druge resorje v Vladi in v Ministrstvu za šolstvo in šport k bolj aktivni vlogi pri pripravi in izpeljavi TVU za "svoje" področje. Se več napredka pričakujemo pri aktiviranju lokalnih skupnosti (okrog 30 občin je doslej že prevzelo vlogo pokrovitelja ali koordinatorja). Povsem na začetku pa smo pri drugih socialnih partnerjih, sindikatih in delodajalcih; samo nekaj redkih izjem najdemo in upamo, da nam jih bo uspelo pridobiti za sodelovanje v naslednjem letu.
Težišče naših prizadevanj v letu 2000 bo namenjeno prav temu, da bi Vlada svojo moralno podporo promociji učenja kot pravici vsakega državljana tudi materializirala: to pa pomeni, da se bo načelo o učenju vsakega državljana v različnih okoljih, ne samo v šolah, odrazilo tudi pri organizaciji in izpeljavi TVU na državni in lokalni ravni. Vlada ima veliko možnosti, da spodbudi lokalne skupnosti, posamezne resorje in socialne partnerje, da tudi sami nekaj vložijo v pripravo in izpeljavo TVU na nacionalni in lokalni ravni: to je lahko denar, pomoč pri organizaciji prireditev, pri pripravi in distribuciji promocijskih gradiv, pri zagotavljanju prostorov za prireditve, pri promociji organizatorjev prireditev na svojem območju in še kaj.
•	Večji medijski promociji
Z okrepljenim sodelovanjem izvajalcev prireditev TVU in medijev želimo okrepiti obe vlogi, ki jo imajo mediji pri uresničevanju strategije vseživljenjskosti učenja: nastopajo namreč kot izjemno pomemben vir učenja za vse ljudi, hkrati pa omogočajo razširjanje primerov dobre prakse v učenju in izobraževanju, ozaveščajo posameznike, lokalne in državne oblasti o pomenu in vrednotenju znanja za razvoj.
Mediji imajo tudi dovolj moči, da bi lahko vplivali na večji obseg, večjo kakovost prireditev in bolj množično udeležbo na državnih in lokalnih prireditvah TVU.
Sklepne misli
V TVU izhajamo, tako kot pri vseh drugih razvojno-aplikativnih projektih v ACS, iz učenja kot vseživljenjskega procesa. Izpeljane prireditve v preteklih letih pokažejo, da nam je uspelo s prireditvami na terenu pokazati, da se iz strategije vseživljenj-skosti učenja udejanja že kar nekaj načel - načelo večrazsežnosti, vseživljenjskosti, raznolikosti poti, načinov in virov učenja. Ta načela v našem TVU oživijo v več tisoč dogodkih:
predstavitvah izobraževalnih priložnosti, aktivnih oblikah učenja, informacijsko-svetovalnih aktivnostih, slavnostnih, družabnih in kulturnih dogodkih,
odmevnem medijskem spremljanju na krajevni ravni; v tem tednu smo priča izjemnemu sodelovanju lokalnih medijev pri promociji učenja in ljudi, ki žrtvujejo veliko svojega prostega časa za učenje sebe in drugih.
Prireditve pokažejo na učenje v vseh življenjskih obdobjih, za različne vloge in z vsemi vsebinami, ki omogočajo priznavanje in razvijanje številnih razsežnosti osebnosti otroka, mladostnika in odraslega; pokažejo na uveljavljanje strategije vseživljenjskosti učenja v praksi; to je odličnost slovenskega TVU, za katero žanjemo v svetu velika priznanja. Verjamemo, da bo za zgled številnim drugim državam, ki so začele s pripravami na podobne manifestacije.
/
PREDSTAVITEV PROJEKTA
POSLANSTVO TEDNA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
Teden vseživljenjskega učenja je promocijski projekt Andragoškega centra Slovenije, ki pomembno prispeva k razvijanju, širjenju in uveljavljanju zamisli in prakse vseživljenjskega učenja v naši družbi. Je vsakoletna prireditev, ki vpeljuje slogan 'Slovenija, učeča se dežela', zato ji Vlada Slovenije vsako leto znova pripiše nacionalni pomen.
Osrednji namen te sedemdnevne manifestacije, navadno poteka tretji teden v oktobru, je ozaveščanje najširše pa tudi strokovne javnosti ter upravnih organov na vseh
ravneh o potrebnosti in pomembnosti učenja, namenjenega vsem ljudem, v vseh življenjskih obdobjih, okoliščinah in vlogah. Teden tako pomaga razbijati utvaro, da izobraževanje, ki ga je posameznik deležen v šoli, zadošča za vse življenje in da je dovolj kakovostno, da odpira vse poti v življenju. Res je izobraževanje v mladosti v šolah izjemno pomembno, in to predvsem zato, ker daje dovolj znanja in usposobljenosti za to, da lahko po končanem šolanju izrabimo vse sposobnosti v nas in vse priložnosti okoli nas za nenehno učenje za opravljanje poklica in za našo duhovno rast. Če tega temeljnega znanja v šoli ne pridobimo, je to lahko velika ovira za učenje in kar veliko truda je potrebnega, da to oviro kasneje odstranimo. Z učenjem jo seveda lahko. Torejje izobraževanje v šoli le "velika priprava" na učenje vse življenje. In še to: ta priprava se začne že v predšolskem obdobju; TVU opozarja tudi na to.
Namen prireditev TVU je prav tako animiranje javnosti: da razvije pozitiven odnos do učenja, ga prepozna kot ključ h kakovostnejšemu načinu življenja terse (ponovno) vključi v izobraževanje in učenje v najrazličnejših oblikah, v marsičem drugačnih od načinov in pristopov, ki smo jih vajeni iz šol. Raziskave so pokazale, da imata izobraževanje in usposabljanje 'zasvojevalni' učinek: več znanja in veščin nekdo ima, večja je verjetnost, da jih bo iskal še več! In nasprotno, ljudje, ki imajo slabe izkušnje s šolanjem in ki niso imeli možnosti za nadaljnje usposabljanje, najverjetneje ne bodo iskali novih priložnosti. Zato so aktivnosti v okviru Tedna vseživljenjskega učenja namenjene motiviranju prav tega prikrajšanega dela prebivalstva.
S štirimi dozdajšnjimi izpeljavami je TVU postal skupna stalnica organizacij, društev in posameznikov, ki se uveljavljajo na področju izobraževanja in učenja -bodisi tako da bogatijo znanje drugih bodisi se v učenje vključujejo sami. Prireditev s tem opravlja še eno poslanstvo: pokaže na raznolikost izobraževalne in učne ponudbe, njenih vsebin, oblik in virov učenja. Tako razbija še eno utvaro: da je za večanje ekonomske in tudi družbene moči pomembno le znanje, ki ga potrebujemo na delovnem mestu; TVU pa pokaže na razvitost in pomen vseh izobraževalnih vsebin v različnih organizacijah in skupinah ljudi, s katerimi razvijamo tudi naše duhovne, čustvene in estetske zmogljivosti za vloge, ki jih opravljamo v svojem življenju. Tako prireditve TVU opozarjajo na eni strani na pomen in nujnost razvijanja izobraževalnih aktivnosti v netržnih, prostovoljskih dejavnostih v lokalnih skupnostih in družinah, na drugi strani pa osvetlijo vso raznolikost učenja posameznikov in skupin, ki bi sicer ostalo anonimno ali pa neprepoznano kot učenje.
Poleg naštetih vidikov poslanstva TVU pa se iz leta v leto odločneje uveljavlja tudi informativna in svetovalna dejavnost, ko izvajalci prireditev v osebnih stikih z udeleženci na prizoriščih TVU, prek odprtih telefonov in interneta ali prek kontaktnih oddaj na radiu in televiziji pomagajo iskati odgovore na vprašanja, ki zadevajo vključevanje posameznikov v raznovrstne oblike izobraževanja, učenja in ustvarjalnega delovanja.
Prireditve v TVU pa niso namenjene le zadovoljevanju znanih učnih potreb udeležencev, temveč tudi prebujanju radovednosti, oblikovanju novih potreb po učenju in izražanju le-teh ter spodbujanju še kakovostnejše izobraževalne in učne ponudbe v naši državi. S tem se ustvarjajo tudi boljše razmere za razvijanje različnih oblik partnerstva med akterji, katerih naloga je zagotoviti čim bolj raznolike možnosti za vseživljenjsko učenje.
Teden vseživljenjskega učenja pa ima tudi svojo razvojno-teoretično razsežnost, ki se uresničuje na strokovnih prireditvah, kot so andragoški kolokvij, regionalna in občinska posvetovanja in okrogle mize, posvečene problematiki uveljavljanja strategije vseživljenjskosti učenja v slovenskem prostoru.
Iz vsega navedenega sledi, da Teden vseživljenjskega učenja ne uveljavlja učenja le kot ekonomsko dobrino ampak kot vrednoto samo po sebi. Poleg tega je Teden za mnoge ljudi edina ali redka priložnost, da v svojem okolju predstavijo učne in ustvarjalne aktivnosti in dosežke ter se iz "brezimnosti" preselijo v središče zanimanja strokovne in splošne javnosti. S svojim zgledom navdušijo druge ljudi za učenje; njihova samopotrditev pa je tudi motiv za lastno nadaljnje učenje. Zato na mnogih prizoriščih Tedna to priložnost izrabijo tudi za praznovanje, saj počastijo izjemne učne dosežke, uspešne programe in projekte ter podelijo priznanja ali nagrade, organizirajo razstave in druge predstavitve rezultatov učenja in ustvarjalnega delovanja. Teden vseživljenjskega učenja zato lahko upravičeno imenujemo vseslovenski 'praznik učenja'.
IZVOR PROJEKTA IN NJEGOVA MEDNARODNA UVEUAVITEV
V Sloveniji je bil Teden vseživljenjskega učenja prvič izpeljan oktobra 1996 na pobudo Andragoškega centra Slovenije, ki je tedaj proslavljal peto obletnico svojega delovanja na področju razvoja in pospeševanja izobraževanja odraslih.
TVU '96 je bil organiziran kot odziv na pobudo Evropskega parlamenta in Sveta Evrope, ki sta s t. i. Evropsko pobudo (ELLI - European Lifelong Learning Initiative) leto 1996 proglasila za 'leto vseživljenjskega učenja'. Snovalci Tedna so se zavezali, da bodo s prireditvami v TVU na privlačen način poudarjali pomen učenja za kakovostno preživetje in stalen razvoj posameznika in države, prikazovali stopnjo zavezanosti slovenske družbe vseživljenjskemu izobraževanju in učenju ter izpostavljali priložnosti za nadaljnje pospeševanje kulture učenja pri nas.
Prvotna zasnova TVU '96 je bila precej širša od dejansko izpeljane, vendar je bilo treba program skrčiti na uresničljiv obseg, saj je bila to prva takšna prireditev pri nas. Izkušnje in odzivi strokovne in širše slovenske javnosti pa naj bi pokazali, ali je taka manifestacija sploh zaželena, ali je smiselno, da se širi, in kaj vse je treba za to storiti.
Oblikovanje slovenskega modela Tedna vseživljenjskega učenja
Snovalci slovenskega Tedna vseživljenjskega učenja v Andragoškem centru Slovenije so od britanskega modela podobne prireditve privzeli predvsem zamisel o dvonivojski organizaciji. Ta je narekovala, da naj bi bile prireditve, ki so širšega pomena in zadevajo predvsem teoretike in praktike izobraževanja in učenja ter politike na vseh pristojnih ravneh, organizirane na državni ravni, medtem ko naj bi najširšo javnost nagovorile prireditve na krajevni ravni. Privzeta je bila tudi zamisel o podeljevanju priznanj za izjemne učne dosežke na področju izobraževanja odraslih in predvidena je bila dejavna vloga medijev kot enakovrednih izvajalcev, in ne zgolj poročevalcev o TVU.
Prvi slovenski Teden ni imel določenih vodilnih tem, pač pa je Andragoški center povabil k sodelovanju predvsem ustanove s področja izobraževanja odraslih, tj. ljudske univerze, zasebne izobraževalne organizacije, izobraževalne centre, srednje, višje in visoke šole, Gospodarsko in Obrtno zbornico, Zavod RS za zaposlovanje, Center za poklicno izobraževanje in druge institucije, jih seznanil s temeljno zamislijo Tedna in prepustil, da izvajalci sami določijo vsebino in sporočilnost svojih prireditev.
Pri oblikovanju slovenskega modela so snovalci že od vsega začetka upoštevali dve temeljni načeli strategije vseživljenjskosti učenja za vse, ki ju določajo mednarodni in tudi slovenski razvojni dokumenti, to pa sta: učenje od zibke do groba (lifelong) in učenje z vsemi vsebinami (lifewide), ki omogočajo "...nenehen razvoj človeških sposobnosti z namenom, da si posameznik pridobiva znanje, vrednote, spretnosti in razumevanje, ki jih bo potreboval vse življenje in jih uporabljal z zaupanjem in veseljem v vseh vlogah in okoljih..." Zato je Andragoški center k sodelovanju v TVU '96 pritegnil tudi izvajalce, ki se ukvarjajo z učenjem mladih in najmlajših. Ti so se sprva obotavljaje, naslednja leta pa vse bolj zavzeto vključevali vTVU, hkrati pa so večje izobraževalne organizacije ali občinske uprave prevzele koordinacijo prireditev v svojih okoljih in so mesta, občine in celo regije zaživele v duhu učenja vseh generacij.
Pomemben impulz je 'gibanju TVU' dala Peta mednarodna Unescova konferenca o izobraževanju odraslih (CONFINTEA V, Hamburg: 1997), ki je potekala pod geslom 'Učenje odraslih - ključ za 21. stoletje' in se je v svojih strateških dokumentih dotaknila tudi pospeševanja kulture učenja. Tako je v Hamburški deklaraciji o učenju odraslih ter v Akcijskem načrtu za prihodnost učenja odraslih zapisano priporočilo vsem državam članicam, naj organizirajo Teden učenja odraslih in naj to postane mednarodna prireditev. Ta pobuda bo uresničena v letu 2000, ko bodo posamezne države v različnih terminih izpeljale vsaka svoj Teden ali Dan učenja odraslih, osrednja prireditev pa bo 8. septembra ob odprtju svetovne razstave EXPO 2000 v Hannovru.
Slovenija se s Tednom vseživljenjskega učenja uvršča med razmeroma maloštevilne države na svetu, ki so doslej vsaj enkrat organizirale Teden ali Dan učenja odraslih. Leta 1996 smo bili ena od šestih držav organizatoric Tedna, na seznamu tistih, ki so podobne prireditve organizirali do leta 2000, pa so poleg Velike Britanije še Avstralija, Benin, Bocvana, Češka, Danska, Estonija, Finska, Flandrija, Francija, Grčija, Islandija, Italija, Jamajka, Južna Afrika, Kitajska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Rusija, Slovenija, Španija in Švica. Kratki opisi nekaterih Tednov so predstavljeni v posebnem poglavju.
Kaže pa poudariti, da slovensko prireditev od Tednov učenja odraslih po svetu razlikuje predvsem dejstvo, da s TVU že vrsto let uspešno promoviramo vseživljenj-skost učenja kot temeljno družbenorazvojno strategijo v 21. stoletju, znanem tudi kot 'stoletje učenja'. Dnevi in tedni, ki so jih organizirale posamezne dežele ali pa jih šele bodo, se torej razlikujejo tako po obsegu kot po vsebini, vsi pa naj bi bili zasnovani na spoznanju, da nič ne more bolj prepričljivo zagovarjati pomembnosti učenja (odraslih) kot neposredno pričevanje navdušenih udeležencev samih.
Slovenski Teden vseživljenjskega učenja je bil mednarodni javnosti predstavljen ob različnih priložnostih, med drugim tudi na Odprtem forumu Unesca v Manili (CONFINTEA Follow-up Open Forum, 25. do 27. oktober 1999), kjer so predstavniki držav, ki imajo izkušnje z organiziranjem Tedna, pripravljali utemeljitev predloga za organizacijo prvega Mednarodnega tedna učenja odraslih v letu 2000. V letu 1999 smo sodelovali tudi z Evropsko hišo v Sankt Peterburgu in jim pomagali pri uveljavljanju njihove zamisli podobnega Tedna.
S poročanjem o TVU v tujini žanjemo spoštovanje, naša izkušnja je povsod deležna velikega zanimanja, marsikje pa si želijo sodelovanja z nami. Teden vseživljenjskega učenja je omenjen na predstavitvenih straneh britanskega Tedna učenja odraslih (www.niace.org.uk), prav tako je predstavljen na spletni strani avstralskega Tedna (alw.ala.asn.au). Slovenski TVU je predstavljen tudi na plakatu, ki sta ga pripravila Unesco in NIACE z namenom, da promovirata Mednarodni teden učenja odraslih, in na stenskem koledarju, ki ga je izdal NIACE.
MODEL TEDNA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
Vsaka dozdajšnja izpeljava Tedna vseživljenjskega učenja je prispevala k temu, da je prireditev bolj prilagojena času in prostoru, v katerem živimo. Tako je Teden po eni strani odraz uveljavljenosti strategije vseživljenjskega učenja v naši družbi, po drugi strani pa nanjo dejavno vpliva in spodbuja vključenost Slovencev v najrazličnejše formalne in neformalne oblike učenja in izobraževanja.
Glede na realne možnosti je Andragoški center pri načrtovanju vseh zaporednih Tednov upošteval pridobljene izkušnje, spoznanja, kritična stališča in predloge sodelujočih.
Tako seje oblikoval model slovenskega Tedna vseživljenjskega učenja, kije prožen, se prilagaja realnim razmeram in jih hkrati soustvarja. Koncept TVU se tako nenehno nadgrajuje, saj ostaja zvest svojemu poslanstvu: pomeni stalno učno lekcijo za vse sodelujoče ter izziv za nenehno preseganje kakovosti njihovih prispevkov.
Temeljni dokumenti, ki opredeljujejo pomen, vsebino in način organiziranja TVU
Teden vseživljenjskega učenja je projekt, pri katerem se iz leta v leto prepletata in obojestransko nadgrajujeta teorija in praksa. V nadaljevanju so predstavljeni dokumenti, ki na mednarodni in na nacionalni ravni opredeljujejo vlogo in pomen Tedna učenja odraslih oziroma Tedna vseživljenskega učenja kot paradnega konja strategije vseživljenjskega učenja. Sledijo dokumenti, ki določajo in spremljajo razvoj projekta od njegovih začetkov do danes ter povsem konkretno opredeljujejo pomen, vsebino in način organiziranja TVU v Sloveniji. V nekaterih prevladuje teoretični, v drugih praktični vidik, še največkrat pa sta vsebovana oba.
Mednarodni dokumenti, ki opredeljujejo vlogo TVU
Navajamo najpomembnejše mednarodne dokumente, ki posredno ali neposredno opredeljujejo vlogo Tedna vseživljenjskega učenja kot projekta za pospeševanje strategije vseživljenjskega učenja:
Evropska pobuda za vseživljenjsko učenje (European Lifelong Learning Initiative - ELLI); ELLI Brief, št. 10, februar 1996
Hamburška deklaracija o učenju odraslih ter Akcijski načrt za prihodnost učenja odraslih (17. priporočilo); strateška dokumenta Pete mednarodne Unescove konference o izobraževanju odraslih (CONFINTEA V, Hamburg: julij 1997),
Gradivo Unesca o Mednarodnem tednu učenja odraslih.
Državni dokumenti, ki opredeljujejo vlogo TVU
Projekt Teden vseživljenjskega učenja je umeščen v Nacionalni program izobraževanja odraslih, Strokovne podlage, sprejete v strokovnem svetu za izobraževanje odraslih, septembra 1998. V strokovnih podlagah sta vključeni dve razsežnosti:
•	prireditve in akcije v času Tedna,
•	priznanja in nagrade za posebne dosežke v izobraževanju odraslih ter nagrade za izjemne diplomske in podiplomske naloge s področja vseživljenjskega učenja.
To poročilo pokaže, da smo z dosedanjimi TVU pokrili samo prvo razsežnost, drugo pa le delno. Treba bo doreči vlogo in status priznanj ter oblikovati nagrade za naloge v izobraževalnem sistemu, ki prispevajo k razvijanju teorije in prakse vseživljenjskega učenja.
Projekt Tedna se širi tudi v razvojne dokumente, ki jih sprejema slovenska Vlada. V Strateških ciljih razvoja trga dela do leta 2006, politika zaposlovanja in programi za njeno uresničevanje je v okviru Strategije zaposlovanja v obdobju 2000-2006 med prioritetne ukrepe za doseganje strateških ciljev umeščen razvoj kulture vseživljenjskega učenja - ena od aktivnosti, ki bo prispevala ktemu razvoju, pa je tudi promocija. Promocija vseživljenjskega učenja je umeščena tudi kot prednostna naloga v Akcijski program zaposlovanja za leto 2000 - 2001. Posredno pa je promocija kulture učenja v okviru Tedna vsebovana še v drugih prednostnih nalogah Akcijskega programa: promocija socialnega partnerstva; promocija novih, neformalnih oblik izobraževanja in usposabljanja v sodelovanju s partnerskimi institucijami na lokalni ravni, učinkovita promocija pomena vseživljenjskega učenja za razvoj ekonomske učinkovitosti družbe in zagotavljanja socialne vključenosti ipd.
Projekt Tedna predstavlja tudi priložnost za uveljavljanje izobraževalnih aktivnosti, ki potekajo v netržnih, prostovoljskih dejavnostih in po svoji naravi razvijajo socialni kapital - omrežja, norme in povezave, ki omogočajo ljudem, da delujejo skupaj in da vzpostavljajo partnerstvo. Zakonodaja, nacionalni programi ali strategije razvoja na različnih neizobraževalnih področjih poudarjajo pomen socialnega okolja za vseživljenjsko učenje vseh ljudi in v tem okviru tudi vlogo neizobraževalnih organizacij pri učenju mladih in odraslih za ozaveščanje o pomembnih vprašanjih nadaljnjega razvoja človekovega ožjega in širšega okolja: v kulturi, varovanju naravne dediščine in razvijanju kulturne; zdravstveno prosvetljevanje, izobraževanje mladih in odraslih o o kolje varstvenih vprašanjih, izobraževanje in usposabljanje za celovit razvoj podeželja ipd. Teden je tudi priložnost, da se prikaže obseg in pomen učenja v neformalnih omrežjih. To je pomembno zlasti zato, ker se trenutno pri nas poudarja in spodbuja predvsem izobraževanje v formalnih sistemih za potrebe dela. Hkrati pa so ta področja dobila središčni pomen v Hamburški deklaraciji o izobraževanju odraslih in Akcijskem načrtu za prihodnost: varstvo okolja, zdravstvo, kultura, državljanstvo in demokracija.
Razvojni dokumenti projekta TVU
Projekt TVU je zaživel na temelju idejnih zamisli posameznikovvAndragoškem centru Slovenije. Te zamisli so doživele svojo prvo konkretizacijo v Načrtu dela ACS za leto 1996. Naslednji projekti TVU so bili vse bolj strukturirani in umeščeni v letne načrte dela ACS, in sicer v okviru njegove promocijske dejavnosti, čeprav je pomembno povezan tudi z razvojno-raziskovalno ter informativno-svetovalno dejavnostjo Centra.
Dvonivojski model organizacije TVU
Teoretični dvonivojski model TVU je bil oblikovan že leta 1996. Predstavlja tedanjo zamisel o načinu organiziranja prireditve, saj ga sestavljata državna in krajevna raven, ki ju vsebinsko in organizacijsko povezuje Andragoški center Slovenije kot krovni nosilec projekta. Prvotni model TVU v obrisih velja še danes, vendar se je v praksi potrjeval, dograjeval in smiselno spreminjal.
Določeni vidiki modela TVU so v štirih letih v praksi doživeli ne le potrditev temveč tudi nadaljnji razmah. Tako se je hierarhična struktura Tedna še bolj razvejila, izvajalci so se pričeli povezovati na najrazličnejše načine, Teden je začel presegati časovni okvir in se širiti tudi onkraj meja države. Na najvišjem nivoju sta se pojavila dodatna subjekta, in sicer Vlada RS, ki je dala TVU strateški razvojni pečat s tem, ko je sprejela pokroviteljstvo nad projektom in tako izpolnila 17. priporočilo Akcijskega načrta za prihodnost, ter Nacionalni odbor za TVU kot krovni usmerjevalni organ. Na krajevni ravni lokalne oblasti in večje izobraževalne organizacije v vedno večjem številu prevzemajo povezovalno vlogo in spodbujajo obseg, raznolikost in kakovost prireditev v svojem okolju. Iz leta v leto več občin prevzema pokroviteljstvo nad prireditvami TVU, pomagajo pa tudi z različnimi drugimi ukrepi, kot so finančna podpora določenih dejavnosti, organiziranje strokovnih razprav, slavnostni sprejemi in podobno. Naslednji primer dobre prakse so povezovanja slovenskih izvajalcev TVU z izvajalci v sosednjih državah: sicer so redka, vendar dajejo slutiti, da se bo TVU širil v sosedne države in med zamejske Slovence tudi v prihodnje. Teden se je s prvotnih pet dni razširil na sedem, uvrščajo pa se tudi prireditve, ki potekajo pred uradnim terminom in po njem, saj se identificirajo z zamislijo TVU. Glede razpršenosti prireditev TVU po Sloveniji so opazne družbeno-ekonomsko pogojene razlike med posameznimi območji, izjeme v posameznih regijah pa pokažejo, da jih je mogoče premostiti že samo z večjo zavzetostjo posameznikov, ki imajo v kraju ugled in družbeno moč in se zavedajo pomena promocije učenja za vse ljudi.
Nekateri drugi vidiki modela pa se v štirih letih še niso razvili in ostajajo na teoretični ravni. Ta ugotovitev velja za (ne)angažiranost različnih izvajalcev na državni ravni ter za (ne)sodelovanje drugih vladnih resorjev, poleg šolskega. Vrsta resorjev ima nacionalne programe (ali pa je v postopku njihovega sprejemanja), v katerih načrtujejo tudi vlaganje v izobraževanje mladine in odraslih. Hkrati so to področja, za katera Akcijski načrt za prihodnost priporoča razvoj različnih neformalnih oblik in možnosti za vseživljenjsko učenje, pri nas pa so slabše razvita in bi lahko z njihovo promocijo v času TVU spodbudili njihov nadaljnji razmah. Podobno nerazvite so spodbude za večje angažiranje lokalne ravni pri koordinaciji in spodbujanju prireditev na krajevni ravni. Zamisel o tem, da bi lokalne oblasti - podobno kot ACS na državni ravni - prevzele vlogo regionalnih koordinatorjev na krajevni ravni, pa si razmeroma počasi utira pot. Velik izziv za prihodnost pomenijo dozdajšnja odsotnost drugih socialnih partnerjev (zbornic, sindikatov) in nacionalnih asociacij civilnih
združenj, odsotnost univerz in sfere dela ter popolna nerazvitost finančnih spodbud na obeh ravneh.
Več o razširjenem modelu TVU, njegovih nosilcih in njihovih pristojnostih je opisano v naslednjem poglavju.
Strateški načrt TVU
V letu 1998 je bil na temelju dotedanjih dveletnih izkušenj oblikovan strateški načrt Tedna vseživljenjskega učenja. Ta opredeljuje cilje, vsebino, ključne dejavnike TVU, posamezna področja delovanja ter predlog njihovega usklajevanja in financiranja. Strateški načrt je sprejel Nacionalni odbor za TVU s pripombo, da se bodo njegova določila uresničevala postopno, v skladu z realnimi možnostmi uveljavljanja projekta v posameznem letu.
Letni načrt TVU
Letni načrt TVU pomeni vsakoletno konkretizacijo strateškega načrta. Pripravi ga Delovna skupina za pripravo in izpeljavo Tedna vseživljenjskega učenja, ki deluje v Andragoškem centru, sprejme pa ga Nacionalni odbor za TVU in ga posreduje v obravnavo Vladi. V načrtu so opredeljene pripravljalne dejavnosti za TVU, dejavnosti v času Tedna, vzporedne in sklepne dejavnosti, njihovi nosilci in roki za izpeljavo. Načrt TVU je vsako leto objavljen v biltenu TVU-Novičke in na spletnih straneh TVU, kjer je predstavljen tudi strateški načrt.
Poročilo in analiza TVU
V Poročilu so opisane in ovrednotene aktivnosti, ki jih je v danem letu izpeljal Andragoški center Slovenije za projekt TVU. Analiza Tedna vseživljenjskega učenja pa ocenjuje vsakoletno izpeljavo projekta z vidika števila in strukture izvajalcev ter njihove občinske in regijske pripadnosti, z vidika obsega, strukture in vsebine prireditev ter z vidika medijske podpore na državni in krajevni ravni. Sodelujoči izvajalci TVU z vrnitvenimi informacijami o svojih izkušnjah in mnenjih sooblikujejo sklepne ugotovitve o izpeljani prireditvi ter priporočila za še uspešnejšo organizacijo Tedna v naslednjem letu. Na ta način vsakoletno poročilo in analiza TVU predstavljata dodatne "zidake" modela TVU.
TVU-Novičke
TVU-Novičke so skupno glasilo vseh, ki jih Teden vseživljenjskega učenja povezuje, ki so v njem že sodelovali kot izvajalci ali obiskovalci prireditev ali pa jih 'gibanje TVU' zanima in ga na različne načine podpirajo. Njihov razvoj in vsebina sta podrobneje opisana v poglavju o skupnem promocijskem gradivu TVU, na tem mestu
pa želimo izpostaviti razvojno-operativni značaj tega biltena, ki izide tri- do štirikrat letno ter usmerja in spremlja izpeljavo vsakega Tedna. TVU-Novičke izhajajo v slovenskem in angleškem jeziku, slednje z imenom LLW-Novičke. V glasilu se kot rdeča nit upoštevajo sporočila iz razvojnih dokumentov TVU, zato jih lahko na svojevrsten način uvrstimo med temeljne dokumente, ki določajo vsebino in način organiziranja TVU.
Poglavitni akterji večnivojske strukture TVU in njihove
pristojnosti
V nadaljevanju so na temelju razširjenega modela predstavljeni nosilci projekta TVU, opredeljene so njihove pristojnosti in nakazane zamisli o njihovi nadaljnji vlogi. Najprej je predstavljen Andragoški center kot krovni nosilec celotnega projekta, sledita pa predstavitev akterjev, ki sodelujejo pri uveljavljanju TVU v državnem merilu, to sta Vlada Slovenije in njen izvršni organ Nacionalni odbor za TVU, ter predstavitev akterjev, ki projekt konkretno izpeljujejo, to so koordinatorji in izvajalci TVU na državni in krajevni ravni.
Andragoški center Slovenije
Pobudnik, glavni nosilec in koordinator Tedna vseživljenjskega učenja je Andragoški center Slovenije kije osrednja ustanova za razvoj in raziskovanje, izobraževanje ter informiranje in svetovanje s področja izobraževanja odraslih, skrbi pa tudi za pospeševanje kulture učenja v skladu s strategijo in načeli njegove vseživljenjskosti. Dejavnosti Andragoškega centra za projekt Teden vseživljenjskega učenja so bolj strokovno-konceptualne in operativne narave, izvaja jih Delovna skupina za pripravo in izpeljavo TVU.
Gledano s časovnega vidika te dejavnosti potekajo vse leto in jih je mogoče umestiti v štiri skupine.
Pripravljalne dejavnosti
Pripravljalne dejavnosti temeljijo na priporočilih, ki izhajajo iz vsakokratne analize predhodnega Tedna, in so namenjene pripravi novega Tedna. Obsegajo oblikovanje letnega načrta, ki se opira na določila strateškega načrta ter na pridobljene izkušnje in predloge sodelujočih. Med pripravljalne dejavnosti spadajo tudi spodbujanje, obveščanje in usklajevanje izvajalcev pa tudi širjenje zamisli o TVU in pridobivanje novih 'prijateljev Tedna' tako na strani izvajalcev kot tudi potencialnih obiskovalcev, predstavnikov upravnih organov in javnih medijev. Med temi dejavnostmi zavzema pomembno mesto priprava skupnega promocijskega in informativnega gradiva TVU, ki temelji na celostni grafični podobi Tedna in obsega: plakat TVU ter drobno promocijsko gradivo, glasilo TVU-Novičke, zloženko TVU, koledar prireditev in spletne strani TVU.
Dejavnosti v času TVU
Dejavnosti v času TVU potekajo tretji teden v oktobru. Organizatorji prireditev v tem času predstavljajo svoje dejavnosti, programe in projekte, hkrati pa s tem prispevajo k predstavitvi koncepta vseživljenjskosti učenja najširši javnosti. V tem obdobju so dejavnosti Andragoškega centra osredotočene na organiziranje prireditev na državni ravni. Sodelovanje Andragoškega centra z drugimi izvajalci TVU je v tem obdobju omejeno predvsem na obiskovanje prireditev na krajevni ravni.
Vzporedne dejavnosti
Andragoški center je v stikih z izvajalci Tedna vseživljenjskega učenja ne le v pripravljalnem obdobju temveč tudi v času TVU in po njem, zato sodelovanje z izvajalci in spremljanje uresničevanja TVU na krajevni ravni prištevamo k vzporednim aktivnostim Tedna, te potekajo vse leto. Sem spada tudi sodelovanje z upravnimi organi (državnimi in občinskimi), katerega namen je pridobitev moralne pa tudi finančne podpore za izpeljavo projekta na vseh ravneh ter širjenje odgovornosti za projekt v vse resorje. Med vzporedne dejavnosti umeščamo tudi vzpostavljanje in nadgrajevanje sodelovanja z javnimi mediji, saj si želimo doseči, da bi ti poleg obveščanja javnosti o prireditvah prepoznali še druge možnosti za aktivno vključevanje v 'gibanje TVU': kontaktne oddaje, svetovanje o možnostih izobraževanja, promoviranje strategije vseživljenjskosti učenja, širjenje življenjskih zgodb dobitnikov priznanj Andragoškega centra Slovenije ter primerov dobre prakse in podobno. Nadaljnje stalno področje dela so mednarodni stiki z organizatorji podobnih prireditev v drugih deželah, saj si Andragoški center z nekaterimi državami izmenjuje poročila in druga, predvsem promocijska gradiva ter izkušnje.
Sklepne dejavnosti
Sklepne dejavnosti Tedna, te so skupnega pomena za vse sodelujoče, se vsako leto začnejo že pred Tednom, ko Andragoški center prijavljenim izvajalcem TVU razpošlje vprašalnike in jih zaprosi za (p)opis realiziranih dogodkov in oblik sodelovanja z javnimi mediji, za kritična mnenja in predloge ter druge podatke. Ti podatki so osnova za analizo TVU, ki povzema dogajanje širom po Sloveniji in je sestavni del poročila, objavljenega v slovenski in angleški izdaji TVU-Novičkter na spletnih straneh Tedna vseživljenjskega učenja. Med vrnitvene informacije spadajo tudi promocijsko, informativno, slikovno in drugo gradivo, ki nastane na krajevni ravni, ter pričevanja izvajalcev, ta so prav tako objavljena vTVU-Novičkah z namenom, da se konkretne izkušnje čim bolj širijo. V letu 1999 je bila v okviru sklepnih dejavnosti organizirana novost, ki se bo bržkone ustalila - prednovoletno srečanje izvajalcev in predstavnikov javnih medijev, namenjeno predstavitvi poročila in analize Tedna, izmenjavi izkušenj uspešnih koordinatorjev in organizatorjev Tedna, oblikovanju koncepta naslednje prireditve ter razstavi promocijskega gradiva, ki so ga pripravili izvajalci na krajevni ravni.
TVU je torej celoletni projekt, pomembni vidiki so njegova priprava, izpeljava, nenehna promocija ter povzetek in ovrednotenje, saj se edinole na ta način krog sklene in pridobljena spoznanja postanejo temelj za še bolj izpopolnjen koncept TVU v prihodnje.
Andragoški center pa ne deluje le kot pobudnik in koordinator TVU ter skrbnik za njegovo promocijo na državni in mednarodni ravni, pač pa -gledanozvsebinskega vidika - nastopa tudi kot enakovreden izvajalec TVU. Naštete vloge predstavljajo vsaka zase razmeroma zaokroženo celoto, zato seje v letu 1999 Delovna skupina za pripravo in izpeljavo TVU na ACS razdelila na tele podskupine:
•	skupina za delo z izvajalci, katere naloga je obveščanje, spodbujanje in usklajevanje izvajalcev TVU po Sloveniji, njihovo oskrbovanje s skupnim promocijskim gradivom terzagotavljanje medijske podpore Tedna na državni ravni; skupina pripravlja letni načrt TVU ter vsakoletno poročilo in analizo, poleg tega pa izpopolnjuje in širi koncept TVU na splošno ter skrbi za njegovo promocijo doma in v tujini;
•	skupina za podelitev priznanj ACS, ki spodbuja prijavljanje posameznikov, skupin in organizacij, ki so dosegli izjemne učne uspehe pri učenju odraslih, ter izpelje potrebno strokovno delo za izbor dobitnikov priznanj, skrbi pa tudi za njihovo promocijo;
•	skupina za otvoritveno slovesnost, ki organizira slovesno odprtje Tedna, v okviru tega uvodnega dogodka pa že tradicionalno izpelje tudi podelitev priznanj za izjemne dosežke v izobraževanju odraslih;
•	skupina za strokovne prireditve na ACS, ki načrtuje in izpeljuje strokovne prireditve Andragoškega centra v času Tedna, in sicer andragoški kolokvij ter odprti telefon, različne oblike predstavitve ACS in njegove dejavnosti.
Vlada Slovenije
Vlada Slovenije od leta 1997 v znak moralne podpore prizadevanjem za pospeševanje kulture učenja in še posebej izobraževanja odraslih v naši državi sprejema pokroviteljstvo nad Tednom vseživljenjskega učenja. Sprejme in potrdi letni načrt TVU ter zadolži Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da sofinancirata osnovne organizacijske naloge Andragoškega centra Slovenije. Vlada druga ministrstva vsako leto pozove, naj se aktivno vključijo v dejavnosti Tedna na tistih področjih in pri tistih prireditvah, ki so povezane z njihovim siceršnjim delom. Vlada obravnava tudi vsakoletno poročilo o opravljenih dejavnostih za projekt TVU.
Pozornost, ki jo Vlada RS namenja projektu TVU, pomeni pomemben korak k uresničevanju priporočil Akcijskega načrta za prihodnost, sprejetega na Peti
mednarodni konferenci o izobraževanju odraslih. Vendar pa je državna podpora projektu TVU bolj statusne narave, medtem ko bi si organizatorji Tedna želeli več aktivnega vključevanja, kot so: prisotnost predstavnikov Vlade na slovesnem odprtju Tedna, obravnava vprašanj, ki zadevajo vpeljevanje strategije vseživljenjskega učenja, na vladnih forumih, razvijanje finančnih spodbud za izvajalce na državni in krajevni ravni, javno opredeljevanje pomembnih političnih osebnosti za vseživljenjsko učenje in podobno.
Nacionalni odbor za TVU
Načrtovanje in izpeljava Tedna vseživljenjskega učenja potekata pod nadzorom Nacionalnega odbora za TVU, ki gaje 1997 imenovala Vlada Slovenije in deluje pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Odbor vodi državni sekretar pri Ministrstvu za šolstvo in šport, sestavljajo pa ga poleg vodje sektorja za izobraževanje odraslih še predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za kulturo, Gospodarske zbornice Slovenije, Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti ter Andragoškega centra. V letu 1999 je bila v odbor prvič imenovana tudi predstavnica izvajalskih organizacij TVU.
Nacionalni odbor sodeluje predvsem kot posrednik pri dogovarjanju z Vlado in drugimi upravnimi organi za pridobitev moralne in finančne podpore Tedna vseživljenjskega učenja ter pri širjenju zavesti slovenske družbene in politične javnosti o tem, da Teden ni in ne more biti v pristojnosti enega ali dveh resorjev. Člani odbora obravnavajo in potrdijo načrt TVU, spremljajo in ovrednotijo njegovo izpeljavo, v samem Tednu pa se udeležujejo prireditev, zlasti tistih na državni ravni. Naloge Nacionalnega odbora za TVU so predvsem protokolarno-statusnega in državno-promocijskega značaja, zato bi bilo treba v prihodnje poskrbeti za še vidnejše nastopanje članov odbora v politični in najširši javnosti.
Izvajalci in koordinatorji TVU na državni in krajevni ravni
Vsebino Tedna vseživljenjskega učenja prispevajo izvajalci na državni in krajevni ravni, ki v tej manifestaciji združujejo svoje navdušenje in prizadevanja ter vlagajo svoje znanje, ustvarjalnost in druge vire z namenom, da prispevajo svoj delež k omenjenim ciljem TVU, dosežejo ne le številčnejši obisk svojih prireditev temveč tudi večje vključevanje javnosti v njihove učne programe in projekte.
Medtem ko so v prvem Tednu vseživljenjskega učenja leta 1996 izvajalci nastopali samostojno, je v naslednjih letih prišlo do njihovega povezovanja in sodelovanja, in sicer po prostorskem, vsebinskem, generacijskem in še kakšnem načelu. Tako so se začeli povezovati in v Tednu usklajeno nastopati ustanove, društva, skupine in posamezniki iz iste občine ali regije, ki se ukvarjajo z učenjem različnih generacij in
delujejo na različnih vsebinskih področjih, medsebojno pa se dopolnjujejo v tem, da ne le v času Tedna, temveč tudi pred in po njem, ne le v formalnih, temveč tudi v neformalnih okoljih, ne le privilegiranim slojem temveč vsemu prebivalstvu v vseh življenjskih obdobjih... ponudijo pisano paleto priložnosti za povečevanje kakovosti osebnega in poklicnega življenja s pomočjo učenja.
Vtem procesu povezovanja izvajalcev TVU so se izoblikovali koordinatorji Tedna, tj. večje izobraževalne, upravne in druge organizacije, ki na krajevni ravni prevzemajo vlogo pobudnika in/ali usklajevalca izvajalcev in prireditev ter skrbnika za širjenje in promocijo projekta v vse sfere javnega življenja.
Izvajalci in koordinatorji na državni ravni
V modelu Tedna vseživljenjskega učenja so bili v vlogi koordinatorjev na državni ravni predvideni Vlada, različna ministrstva, obe slovenski univerzi, sindikati, zbornice in združenja, strokovne organizacije in drugi, v vlogi izvajalcev na državni ravni pa poleg Andragoškega centra Slovenije, ki pokriva področje izobraževanja odraslih, še Center RS za poklicno izobraževanje, Zavod RS za šolstvo, Zavod RS za zaposlovanje, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Zveza ljudskih univerz Slovenije ter mnoge druge organizacije in združenja, katerih dejavnosti imajo širši domet. Kljub spodbudam Andragoškega centra je bila v prvih štirih letih udeležba omenjenih institucij v Tednu vseživljenjskega učenja majhna, njihove maloštevilne prireditve pa so večinoma imele podoben značaj kot tiste na krajevni ravni. Iz tega razloga bo treba v prihodnje več prizadevanj usmeriti v pridobitev koordinatorjev in izvajalcev na državni ravni, zato da bo tudi ta vidik slovenskega modela TVU zaživel in da bodo v Tednu svoje mesto našli in ga s strokovnimi prireditvami najširšega dometa predstavili vsi resorji na vseh pomembnejših področjih družbenoekonomskega razvoja v državi.
Za zdaj je torej edini izvajalec prireditev na državni ravni Andragoški center Slovenije; v času Tedna vseživljenjskega učenja organizira sedaj že tradicionalne prireditve. Od teh so nekatere namenjene promociji Tedna kot celote in s tem promociji strategije vseživljenjskega učenja - to sta predvsem novinarska konferenca in slovesno odprtje TVU -, druge pa zadevajo predvsem izobraževanje odraslih, katerega nenehni razvoj v slovenskem prostoru je temeljno poslanstvo Andragoškega centra. Sem spadajo slovesna podelitev priznanj za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih ter strokovno naravnane prireditve, kot so andragoški kolokvij, prejšnja leta pa tudi dan odprtih vrat s predstavitvijo dejavnosti in posameznih projektov Andragoškega centra. V zadnjih dveh letih se je v okviru prireditev ACS v TVU uveljavila tudi informativno-svetovalna dejavnost, ki omogoča občanom, da se po telefonu in prek Svetovalnega kotička v internetu pozanimajo o možnostih izobraževanja za odrasle, odgovarjajo pa jim strokovni delavci Andragoškega centra in zunanji strokovnjaki.
Pomembni prispevki k andragoski teoriji in praksi se že tri leta zapovrstjo v času Tedna vseživljenjskega učenja porajajo na andragoških kolokvijih, namenjenih premislekom o različnih teorijah, konceptih in praksah v izobraževanju odraslih.
Izvajalci in koordinatorji na krajevni ravni
Paleta izvajalcev Tedna vseživljenjskega učenja na krajevni ravni je izjemno raznolika-od velikih do malih, formalnih in neformalnih organizacij, institucij, skupin in posameznikov, ki snujejo, organizirajo, izpeljujejo, podpirajo in/ali promovirajo učenje in izobraževanje v svojih okoljih, pa najsi bo to njihova primarna ali sekundarna dejavnost, strokovna, prostovoljska ali ljubiteljska. Zajemajo učenje vseh generacij in osvetljujejo vlogo učenja na najrazličnejših področjih javnega in zasebnega življenja. Izvajalci v času TVU prestopajo krajevne, generacijske, statusne in druge meje, da bi se združili v manifestaciji svoje zavezanosti odkrivanju in poglabljanju vsakovrstnega znanja. Organizatorji Teden izrabljajo tudi kot naložbo v svojo dejavnost, saj v veliki meri vlagajo svoj denar, čas in energijo, da bi dosegli čim večji odziv javnosti ter čim večje vključevanje v svoje programe in projekte.
Na krajevni ravni se iz leta v leto bolj uveljavlja način organiziranja TVU, po katerem v določenih krajih in regijah koordinacijo prireditev prevzamejo občinske uprave ali večje izobraževalne organizacije, animirajo najrazličnejše ustanove, društva in posameznike tertako širijo seznam prijateljev Tedna (t. i. podizvajalcev prireditev). Ta v nekaterih okoljih postaja presenetljivo dolg in raznolik, saj se v TVU vključujejo zasebne izobraževalne organizacije in ljudske univerze, fakultete, srednje in osnovne šole ter vrtci, društva in klubi, knjižnice, muzeji, univerze za tretje življenjsko obdobje, študijski krožki, borze znanja, nevladne organizacije, energetske in kmetijske svetovalne pisarne, razvojni centri, inštituti, uradi in agencije, sindikalne organizacije, centri za socialno delo, zdravstvene in športne organizacije in podobno.
Izkušnje kažejo, da se najpogostejša oblika koordiniranega načina organiziranja TVU vzpostavlja na občinski ravni. Tu se je oblikovalo spoznanje, da morajo prizadevanja potekati v obe smeri: večje število izvajalcev na krajevni ravni se lahko med seboj poveže in prosi za pomoč pri organiziranju TVU občinsko vodstvo, po drugi strani pa lahko pobuda pride od občine. Ta k sodelovanju povabi zainteresirane izvajalce, nato pa koordinira pripravo in izpeljavo dogodkov. Analize TVU so pokazale, da so izvajalci, ki so prosili za sodelovanje občinske uprave ali pa so celo delovali pod njihovo koordinacijo, dobivali moralno, pogosto tudi finančno podporo. Občine so denarno podprle določene dejavnosti, predvsem izdajo promocijskega gradiva, pokrile stroške najemanja prireditvenih prostorov, stroške oglaševanja in objavljanja v javnih medijih, sofinancirale sprejeme, novinarske konference, pogostitve, cvetlične aranžmaje ali pa izvajalcem namenile pavšalne zneske, ki so jih ti potrošili v skladu s svojimi načrti TVU. Najpogostejše druge oblike pomoči, ki so
jih občine namenile izvajalcem, so prisotnost predstavnikov občine na prireditvah ter pozdravni govori županov na otvoritvenih ali zaključnih slovesnostih. Vse kaže, da seje kakovostno sodelovanje med izvajalci TVU in občinami marsikje že ustalilo, v prihodnje pa se ga gotovo lahko nadejamo v še večjem številu občin in na še več vsebinskih področjih. Pravila ni - treba je le zavzeto delovati in se zgledovati po primerih, kjer se že porajajo 'učeče se občine' oziroma 'učeče se regije'.
V vlogi koordinatorjev prireditev na krajevni ravni pa se pojavljajo tudi izvajalci Tedna vseživljenjskega učenja, ki imajo več izkušenj ali velik pomen na nekem območju. Tako prevzemajo povezovalno in usklajevalno vlogo večje zasebne izobraževalne organizacije ali ljudske univerze, ki k sodelovanju pritegnejo šole, vrtce, društva in klube, centre za socialno delo, knjižnice, druge (izobraževalne) organizacije, posameznike organizatorje določenih prireditev ali demonstracij ter mnoge druge. Tudi v takih primerih v času TVU ves kraj zaživi v znamenju prireditev, ki posredno ali neposredno sporočajo, da bosta le 'učeči se posameznik' in 'učeča se družba' sposobna preživeti in se spoprijemati z novimi in novimi izzivi prihodnosti.
Obiskovalci prireditev TVU
Kazalec uveljavljenosti Tedna vseživljenjskega učenja v slovenskem prostoru je vsekakor število obiskovalcev prireditev te vseslovenske manifestacije. Odstotek vključenosti Slovencev v TVU je iz leta v leto naraščal, vendar po znanih podatkih ni presegel 2 % vsega prebivalstva, kar pomeni za vse 'prijatelje Tedna' še vedno precejšen izziv. V določenih okoljih sta izobraževalna ponudba in s tem število izvajalcev TVU majhna. Drugod so ljudje očitno še premalo obveščeni o pomenu in namenu Tedna vseživljenjskega učenja pa tudi izobraževanja odraslih, zato k dogodkom TVU pristopajo previdno, s kančkom nezaupljivosti. Zgodi se, da nekatere prireditve ostanejo brez odziva ali pa je ta premajhen glede na vloženi trud organizatorjev, zato je promocija Tedna na državni kot tudi na krajevni ravni ena od najpomembnejših nalog vseh naštetih akterjev TVU, posebno pomembno vlogo pa pri tem zavzemajo javni mediji.
Sicer pa zanimanje udeležencev in njihovo naklonjenost Tednu najbolje dokazujejo: številen obisk prireditev, živahne in zavzete razprave med prireditvami in po njih, izrazi zadovoljstva in hvaležnosti prirediteljem, nepotešljiva radovednost udeležencev, kasnejše povpraševanje po telefonu, vpisi v knjige vtisov in podobno. Nekateri izvajalci svoje udeležence tudi anketirajo in njihove odgovore ovrednotijo. Mnogi obiskovalci izražajo željo po podobnih prireditvah v vsem letu, drugi si želijo ponovitev konkretnih prireditev. Nekateri udeleženci se zanimajo za pomen in vlogo TVU ter za možnost, da se naslednje leto tudi sami vključijo kot izvajalci prireditev. Obiskovalci povprašujejo po dodatnih gradivih in se zanimajo za vpise v izobraževalne dejavnosti, ki so bile predstavljene. Na nekaterih prizoriščih TVU se med izvajalci in udeleženci stkejo vezi, ki se v najrazličnejših oblikah sodelovanja obdržijo tudi po Tednu.

C/ PROMOCIJA TEDNA VSEZIVLJENJSKEGA UČENJA
Promocijsko in informativno gradivo Tedna vseživljenjskega učenja
Skupno promocijsko in informativno gradivo povezuje izvajalce Tedna vseživljenjskega učenja po vsej Sloveniji in je zaščitni znak vseh prireditev v okviru TVU. Zagotavlja ga Andragoški center Slovenije. Temeljni nosilec vizualne promocije je plakat TVU, vsako leto pa ga podpira še drugo, predvsem drobno promocijsko gradivo. Informativno-promocijsko vlogo pa imajo glasilo TVU-Novičke, zloženka TVU, koledar prireditev in spletne strani TVU. Našteto gradivo naj bi zagotavljalo jasno prepoznavnost slovenskega Tedna vseživljenjskega učenja doma in v tujini, ozaveščalo, animiralo in obveščalo javnost, izvajalcem TVU pa pomagalo uveljavljati njihove prireditve, še zlasti tistim, ki si stroškov priprave lastnega promocijskega gradiva ne morejo privoščiti.
Vizualno promocijsko gradivo Tednov vseživljenjskega učenja 1996-1999 je določala celostna grafična podoba Tedna, ki je temeljila na 'drevesu učenja'. Snovalci te podobe so privzeli zamisel Karla Ozvalda (1873-1946), slovenskega pedagoga in teoretika. Ta je v svojem osrednjem delu Kulturna pedagogika uporabil primerjavo med rastočim drevesom in vrstami izobrazbe, ki so človeku na voljo v različnih obdobjih življenja. Osnovni elementi te grafične podobe Tedna so bili tudi logotipi ter slogan 'Slovenija, učeča se dežela'.
TVU 2000 vpeljuje novo celostno grafično podobo, ki v celoti nadomešča temeljne in izpeljane elemente dozdajšnje grafične podobe Tedna.
Skupno promocijsko gradivo TVU Plakat TVU
Osnovni elementi dozdajšnjega plakata TVU so bili: logotip z letnico, naziv Teden vseživljenjskega učenja in datum v značilni tipologiji črk ter 'drevo učenja'. Zadnji dve leti se je plakat pojavljal v dveh različicah; osnovni plakat je s svojimi izrazitimi barvami in vpadljivo oblikovno rešitvijo dosegel precejšnjo prepoznavnost Tedna v Sloveniji in v tujini. Izpeljani plakat - s podobno grafično zasnovo, a v zasenčeni izvedbi - pa je omogočal izvajalcem, da so vanj vpisali podatke o svojih prireditvah. Podobno rešitev omogoča tudi plakat, ki temelji na novi celostni grafični podobi Tedna.
Drugo skupno promocijsko gradivo
Za popularizacijo TVU v slovenski javnosti je bilo v štirih letih izdelanega kar nekaj drobnega promocijskega gradiva, kotso letakTVU ('96), nalepke ('97), knjižna kazala ('97), papirne kocke ('98 in '99), promocijske kepice. Leto 2000 je obeležil stenski koledar TVU 2000, ki je opremljen z likovnimi deli, izbranimi na natečaju, ki ga je Andragoški center Slovenije izpeljal v sodelovanju z Zavodom za šolstvo in Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Pod geslom "Učiti se in rasti" je sodelovalo 59 osnovnih šol, 41 vrtcev, 2 drugi ustanovi in 11 posameznikov z namenom, da se pridobijo najbolj sporočilna likovna dela, ki razodevajo posameznikov odnos do učenja, pa naj bo to otrok ali odrasel človek. Andragoški center Slovenije podoben natečaj organizira tudi v letu 2000.
Skupno informativno-promocijsko gradivo TVU-Novičke
Obveščanje potencialnih izvajalcev o pripravah na Teden vseživljenjskega učenja, njihovo spodbujanje in usklajevanje pa tudi ovrednotenje vsakokratnega Tedna večinoma poteka s TVU-Novičkami. Te so se ob prvi izpeljavi Tedna, leta 1996, pojavile kot barvna priloga biltena Novičke - glasila Andragoškega centra, ki je namenjeno objavljanju informacij s področja izobraževanja odraslih. Z naraščanjem razsežnosti Tedna vseživljenjskega učenja seje večal tudi obseg informacij, napotkov in rezultatov dejavnosti TVU, ki so jih izdajatelji širili s TVU-Novičkami in na ta način pridobivali nove prijatelje Tedna v Sloveniji in v tujini. Tako so ob koncu leta 1997 TVU-Novičke izšle kot samostojen informativni bilten izvajalcev izobraževanja in učenja ter vseh drugih organizacij, institucij, skupin in posameznikov v Sloveniji, ki jih projekt TVU zanima in navdušuje.
TVU-Novičke izdaja Andragoški center Slovenije v skladu z letnim načrtom TVU, praviloma jih razpošilja brezplačno, skupaj z biltenom Novičke. V pripravljalnem obdobju TVU je vsako leto predvidena izdaja dveh do treh številk TVU-Novičk. V spomladansko-poletnem času so objavljene tele vsebine: letni načrt TVU in v okviru tega načrt promocijske dejavnosti, priporočila potencialnim izvajalcem, opis tekočih aktivnosti, vabilo k sodelovanju, razpis za prijavo dejavnosti v TVU in prijavnica, razpis za podelitev priznanj Andragoškega centra. Vjesenskem času, pred odprtjem Tedna, so v TVU-Novičkah objavljene prve ugotovitve o vsebini in razsežnostih Tedna, opisi dogodkov, ki jih pripravlja Andragoški center, poročilo o dobitnikih priznanj Andragoškega centra Slovenije za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih, vabilo na slovesno odprtje Tedna in druge aktualne novice.
Po končanem Tednu izide še ena številka TVU-Novičk, katere osrednja vsebina sta poročilo Andragoškega centra o delu za projekt TVU in analiza izpeljave TVU na
državni in krajevni ravni. To besedilo je prevedeno in prirejeno v angleščino in izide v LLW-Novičkah (LLW - Lifelong Learning Week), ki praviloma spomladi naslednje leto promovirajo slovenski Teden vseživljenjskega učenja po svetu.
Poročila posameznih izvajalčevo načinu organiziranja in izpeljavi Tedna v njihovih okoljih so dragocena možnost za izmenjavo izkušenj ter pritegnitev vseh tistih, ki o sodelovanju vTVU šele razmišljajo, zato so prav tako objavljena v eni izmed izdaj TVU-Novičk.
TVU-Novičke so dostopne na internetnem naslovu:
•	slovenska izdaja: www.acs.si/Publikacije/tvu_novicke
•	angleška izdaja: www.acs.si/llw/llw-novicke/default
Zloženka TVU
Prvič se je pojavila v pripravljalnem obdobju za TVU '99 in opozarjala na razpis za prijavo dejavnosti ter na razpis za prijavo dobitnikov priznanj Andragoškega centra za posebne dosežke na področju izobraževanja odraslih. Na kratek, jedrnat in privlačen način bo tudi v prihodnje animirala potencialne izvajalce TVU in druge prijatelje Tedna vseživljenjskega učenja in jih opozarjala na možnosti sodelovanja.
Koledar prireditev
Koledar prireditev Tedna vseživljenjskega učenja je iz leta v leto obsežnejša brošura, v kateri so dogodki razvrščeni po datumu, regiji in občini izpeljave ter izvajalcu, za vsakega pa so objavljeni: naziv dogodka in morebitna dopolnila, ki ga dodatno pojasnjujejo, osebe ali institucije, ki so vodile, organizirale ali izpeljale dogodek, ter čas in kraj izpeljave. Posebej so izpostavljeni dogodki, ki presegajo časovno razsežnost Tedna, odprte telefonske linije in spletne strani, namenjene informiranju in svetovanju javnosti o možnostih učenja, ter prireditve TVU, ki potekajo zunaj meja Slovenije. Objavljen je tudi seznam vseh prijavljenih izvajalcev v aktualnem TVU.
Koledar prireditev TVU ima dva namena: prvi je sintetičen pregled dogodkov TVU širom po Sloveniji, to med drugim omogoča primerjavo izvajalcev in prireditev in predstavlja vir idej za prihodnje leto. Po drugi strani pa koledar promovira konkretne dogodke, ki se zvrstijo v različnih krajih v Sloveniji.
Spletne strani TVU
Teden vseživljenjskega učenja je že tretje leto predstavljen tudi v internetu. Na naslovu www.acs.si/tvu (angleška verzija pa na naslovu www.acs.si/flw) so prikazani
vsi pomembnejši podatki o TVU na splošno in o njegovih štirih dozdajšnjih izpeljavah. Čeprav najnovejša informacijska tehnologija in z njo internet nista dostopna vsakomur, bodo spletne strani TVU tudi v prihodnje namenjene obveščanju, oza-veščanju in spodbujanju javnosti.
Promocijsko in informativno gradivo izvajalcev TVU
Iz leta v leto izvajalci TVU v vse večjem obsegu in z vse večjo domiselnostjo in ustvarjalnostjo opremijo svoje prireditve tudi z lastnim promocijskim in informativnim gradivom. To pripravi bodisi vsak izvajalec sam ali pa se njegove priprave z združenimi močmi loti več izvajalcev v neki občini ali regiji. Nekatera gradiva nastanejo izključno zaradi TVU, druga bi izšla tudi sicer, vendar v Tednu pridobijo posebno sporočilno moč.
Izvajalci pripravljajo lastne plakate in letake, predstavitvene in informativne biltene ter knjižice, prospekte, privlačna vabila k sodelovanju in vabila za oglede prireditev, programe prireditev, zloženke, zgibanke, razglednice, kataloge izobraževalnih programov, kataloge razstav, koncertne liste, razstavne panoje, stenske časopise, posebne izdaje glasil, obvestila javnim medijem in gospodinjstvom, vprašalnike za udeležence, priznanja, strokovna gradiva, avdio- in videokasete, keramične skodelice. Veliko jih pri tem uporabi logotip TVU. Ta gradiva zrcalijo izvajalca in njegovo dejavnost ter skupnemu promocijskemu gradivu dodajajo navdih konkretnosti, občutenje, da se tukaj in sedaj dogaja nekaj dostopnega, zanimivega in koristnega.
Andragoški center arhivira primerke promocijskega gradiva, ki ga izdelajo izvajalci sami in ki najbolj slikovito dokumentira dogajanje na prizoriščih TVU. Gradivo je bilo že dvakrat razstavljeno, obiskovalci razstave so dobili informacije o tem, kaj se je dogajalo na krajevni ravni, lahko pa so tudi črpali ideje za pripravo lastnih gradiv.
Ambasadorji Tedna vseživljenjskega učenja
Med 'ambasadorje Tedna vseživljenjskega učenja' prištevamo institucije in posameznike, ki nastopajo v vlogi katerega od naštetih akterjev TVU ali pa na kak drug način podpirajo ta projekt in širijo informacije o Tednu v svojih okoljih, doma in v tujini. To počnejo v okviru svojega strokovnega dela ali zasebno, na prireditvah, konferencah, delovnih srečanjih, z izkušnjami o TVU, ki so jih pridobili kot njegovi organizatorji ali obiskovalci, kot udeleženci katere od prireditev na državni ali krajevni ravni, ali na kak drug način. Med njimi posebno mesto zavzemajo predstavniki javnih medijev, ki zagotavljajo iz leta v leto kvalitetnejšo medijsko promocijo Tedna.
Medijska promocija Tedna vseživljenjskega učenja
Za medijsko promocijo na državni ravni skrbi Andragoški centerSlovenije, na krajevni ravni pa izvajalci sami navezujejo in utrjujejo stike z radijskimi postajami, časniki in televizijskimi hišami. Postopoma se vzpostavlja obojestransko zanimanje za sodelovanje, navdušujoče teme TVU, še zlasti zgodbe dobitnikov priznanj za izjemne učne dosežke, pa počasi odpravljajo splošno prepričanje, da je učenje nekaj neprijetnega, ali vsaj dolgočasnega, skratka nič takega, o čemer bi bilo vredno poročati.
Pomemben mejnik v procesu vključevanja javnih medijev v Teden vseživljenjskega učenja je bilo omizje na temo 'Mediji in vseživljenjsko učenje', ki ga je v okviru TVU '98 organiziral Andragoški centerSlovenije v sodelovanju z RTV Slovenija. Prispevki sodelujočih urednikov, predstavnikov Andragoškega centra, Ministrstva za šolstvo in šport in nekaterih javnih osebnosti so objavljeni v TVU-Novičkah štev. 3/1998 (na voljo tudi na spletnih straneh).
Zagotavljanje medijske podpore TVU je sicer iz leta v leto uspešnejše, a tudi v prihodnje bodo morali izvajalci na državni in krajevni ravni v ta namen vložiti veliko naporov. Pomembna cilja strategije vseživljenjskosti učenja sta namreč:
da bi bil o možnostih izobraževanja in učenja v svoji najbližji okolici ter o njihovi dostopnosti obveščen prav vsak občan ne glede na starost in druge okoliščine svojega življenja,
da medijsko promoviramo številne oblike in vsebine učenja, ki v vsakdanjem življenju sicer potekajo, pa jih bodisi ne spoznavamo kot učenje bodisi jih nižje vrednotimo.
v /
RAZVOJ PROJEKTA TVU V LETIH 1996 -1999
Teden vseživljenjskega učenja se v slovenskem prostoru iz leta v leto bolj uveljavlja. Količinski pokazatelji, kijih Andragoški center pridobiva na temelju anket, kažejo, da število izvajalcev in prireditev nenehno narašča, manifestacija se širi po državi in je v letu 1999 celo prestopila slovenske meje, vse več pa je tudi dogodkov, ki preraščajo časovni okvirTedna, so pa po svojem temeljnem sporočilu tesno povezani z njim in svojo pripadnost 'gibanju TVU' izkazujejo z uporabo skupnega promocijskega in informativnega gradiva TVU.

P
-rvu
Podatki, ki veljajo za Tedne vseživljenjskega učenja 1996 - 1999, njihove pobudnike in organizatorje potrjujejo v prepričanju, da slovenska širša in strokovna javnost, institucije in posamezniki, občinske oblasti in država takšno obliko pospeševanja kulture učenja in izobraževanja podpirajo in sije želijo tudi v prihodnje.
Časovni pregled temeljnih kazalcev razširjenosti TVU kaže naslednje: prvo leto je Teden potekal od 30. septembra do 5. oktobra 1996; v njem je sodelovalo 59 registriranih izvajalcev iz 28 krajev Slovenije, organizirali so blizu 500 dogodkov. Z anketami, ki so dajale le 48-odstotno vrnitveno informacijo, je bilo evidentiranih 163 prispevkov v javnih medijih ter približno 10.000 obiskovalcev prireditev.
VTVU '97, kije potekal od 29. septembra do 3. oktobra 1997, je bilo izvajalcev že 137, v 47 slovenskih krajih pa so organizirali blizu 1.000 prireditev, ki jih je obiskalo 22.320 ljudi (1,12 % slovenskega prebivalstva). Na temelju anket, ki so dajale 82-odstotno vrnitveno informacijo, je bilo evidentiranih 623 prispevkov v javnih medijih.
VTVU '98 je prvič trajal vseh sedem dni, od 19. do 25. oktobra 1998. Združeval je 267 izvajalcev, delovali so v 68 slovenskih krajih, kjer so organizirali blizu 1.500 prireditev. Po podatkih iz anket, ki so dajale 66-odstotno vrnitveno informacijo, je prireditve obiskalo 20.300 ljudi, v celoti je bilo udeležencev še veliko več. Evidentiranih je bilo 457 prispevkov v javnih medijih.
VTVU '99, kije potekal od 18. do 24. oktobra 1999, je sodelovalo 374 izvajalcev v 85 slovenskih krajih in 3 krajih zunaj meja Slovenije. Izpeljali so 1.900 prireditev. S številnimi objavami (okrog 600 znanih prispevkov) so zelo intenzivno sodelovali javni mediji na državni in krajevni ravni. Z anketo je bila zagotovljena 70%vrnitvena informacija, na temelju katere velja ocena, da sta prireditve obiskala skoraj 2 % slovenskega prebivalstva.
Že količinski podatki so spodbudni, navdušujeta pa tudi struktura izvajalcev in prireditev, ki dokazujeta, da TVU dejansko nagovarja vse generacije in osvetljuje vlogo učenja na najrazličnejših področjih javnega in zasebnega življenja.
IZVAJALCI TEDNA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
Pregled izvajalcev Tednov vseživljenjskega učenja 1996 - 1999 ponuja naslednje ugotovitve:
•	število izvajalcev TVU je iz leta v leto skokovito naraščalo,
•	izoblikovala seje določena struktura po vrstah organizacij, ki so sodelovale v TVU,
•	izoblikovala seje regijska struktura izvajalcev,
•	izvajalci so praviloma izvajali prireditve v kraju, kjer imajo sedež, prihajalo pa je tudi do povezovanja in gostovanja,
•	vTVU '98 in TVU '99 so se priključili izvajalci, ki delujejo zunaj meja Slovenije.
Število izvajalcev TVU
Na pobudo Andragoškega centra, da se v letu 1996 organizira prvi Teden vseživ-Ijenjskega učenja, so se odzvale predvsem organizacije s področja izobraževanja odraslih, v naslednjih letih pa se je priključevalo vse več izvajalcev, ki so s svojimi prispevki predstavljali učenje vseh generacij. Za razliko od prvega TVU se je v naslednjih letih s pripravljalnimi in promocijskimi aktivnostmi začelo dovolj zgodaj, takoj ko so bili zbrani vtisi in kritične pripombe s prejšnjega Tedna. Koncept TVU je bil iz leta v leto bolj dorečen, tako da je v skladu s široko definicijo pojma 'vse-življenjsko učenje' svojo vlogo v TVU zaslutilo in kasneje izpeljevalo ter dograjevalo vse več ustanov, društev, skupin, posameznikov. Tisti najbolj izkušeni in vplivni so v svojem okolju (občini ali celo regiji) širili vest o TVU, animirali druge izvajalce ter jih v nekaterih primerih tudi usmerjali in usklajevali. Koordinativno vlogo so v mnogih okoljih prevzele tudi občinske uprave.
Izvajalci TVU
Število izvajalcev se iz leta v leto povečuje, mnogi se povezujejo in usklajujejo.	.
267 izvajalcev
137 izvajalcev
. izvajalcev fJL.
Po štirih izpeljavah Tedna vseživljenjskega učenja je evidentiranih 543 'prijateljev TVU', ki so kot izvajalci sodelovali vsaj enkrat. Iz leta v leto je bil prirast izvajalcev večji, nekaj je takih, ki so za leto ali dve organizacijo prireditev opustili in se spet priključili v naslednjem TVU. Ugotovimo lahko, daje v letu 1999 dejavno sodelovalo
69 % organizacij, društev, skupin in posameznikov od prej omenjenega števila vseh 'prijateljev TVU'. Iz tabel v prilogi 4 se vidi, katero leto so se izvajalci prvič vključili in
Naraščajoče število prijateljev in izvajalcev TVU 1996- 1999
600
500
400
300
□	Prijatelji TVU
□	Izvajalci TVU
200
100
0 -I-
TVU '96
TVU '97
TVU '98
TVU '99
v katerih TVU so sodelovali. Prva tabela pokaže, da je od 59 izvajalcev, ki so organizatorji TVU od vsega začetka, kar 70 % takih, ki so sodelovali štirikrat.
Velika večina izvajalcev je torej po svojem prvem sodelovanju ostala zvesta Tednu vseživljenjskega učenja, njihove izkušnje in odzivi obiskovalcev so potrdili njihovo odločitev. Izvajalci, ki so po enkratni izkušnji sodelovanje v TVU opustili, so to storili večinoma zato, ker je bil odziv javnosti manjši od vloženega truda. Nekateri od njih so bili v vlogi t. i. 'podizvajalcevTVU', kar pomeni, da so jih spodbudili in usklajevali večji in/ali izkušenejši izvajalci, brez njihove gonilne sile pa v TVU niso želeli sodelovati. Velikokrat je bil razlog za prenehanje sodelovanja pomanjkanje finančnih sredstev.
Struktura izvajalcev TVU
Pregled strukture izvajalcev TVU 1996 -1999 kaže, da so med izvajalci TVU najštevilčneje zastopane zasebne (izobraževalne) organizacije, ljudske univerze ter društva in klubi. Te tri skupine izvajalcev v povprečju štirih let predstavljajo 48 % vseh izvajalcev TVU, vendar njihov delež po letih enakomerno upada; leta 1996 so predstavljali 56 % izvajalcev, v ospredju so bile zasebne organizacije in ljudske univerze. V letu 1997 so se v TVU množično vključila društva, delež omenjenih treh
skupin izvajalcev je znašal 54 %, nato pa je vTVU '98 padel na 41 %, vTVU '99 pa na 32 %. Slednje kaže na dejstvo, da seje struktura izvajalcev TVU zelo razpršila in da najrazličnejše izobraževalne, kulturne, gospodarske, upravne in druge organizacije ter posamezniki in skupine prepoznavajo svojo vlogo v TVU. Redni izvajalci TVU, ki v povprečju predstavljajo po petodstotni delež v strukturi vseh izvajalcev, so srednje in osnovne šole ter vrtci in knjižnice. ObčinesevTVU vključujejo na različne načine, kot neposredni izvajalci in/ali koordinatorji - v povprečju predstavljajo 7 % izvajalcev, in sicer njihovo število iz leta v leto znatno narašča.
Povprečna struktura izvajalcev TVU 1996 -1999
TVU '96
TVU '97
TVU '98
TVU '99
■ Knjižnice
□	Vrtci
□	Osnovne šole
□	Srednje šole
□	Občine
□	Društva in klubi
□	Ljudske univerze
□	Zasebne organizacije
□	Drugi izvajalci
Vloga t. i. 'drugih izvajalcev TVU' nenehno narašča, so zelo raznovrstni, zato jih je težko razvrstiti v skupine. Naj omenimo le nekatere: univerze za tretje življenjsko obdobje, študijski krožki, borze znanja, glasbene in plesne šole, muzeji, kulturne organizacije, uradi in enote zavoda za zaposlovanje, centri za socialno delo, energetske in kmetijske svetovalne pisarne, razvojni centri, posamezniki in samostojni podjetniki, sindikati, zbornice in združenja, zdravstvene organizacije in še mnogi drugi.
Regijska pripadnost izvajalcev TVU
Regijska zastopanost izvajalcevTednovvseživljenjskega učenja 1996 -1999 se vidi iztabele. Največje število izvajalcev že vsa štiri leta prihaja iz ljubljanske regije, medtem ko se je drugouvrščena koroška regija šele leta 1997 vključila z večjim številom izvajalcev. S precejšnjim zaostankom sledijo celjska, kraškonotranjska, mariborska in gorenjska regija (v povprečju so prispevale po 8 % izvajalcev), nato obalnokraška in dolenjska regija (s 5 - 6
%), v zadnjo skupino pa so umeščene severnoprimorska, posavska in pomurska regija (po 3 % izvajalcev). Zasavska regija v prvih dveh TVU ni bila zastopana, v naslednjih dveh pa je tam deloval le en izvajalec TVU.
Če regijsko strukturo izvajalcev TVU primerjamo s strukturo izvajalcev, predstavljenih v pregledu Izobraževanje odraslih v Sloveniji, Izvajalci in programi 1999/ 2000 (Andragoški center Slovenije, 1999), lahko ugotovimo, da se enako uvrščata le obe regiji, pri katerih je izobraževalna ponudba največja (ljubljanska regija) in najmanjša (zasavska regija). Za ljubljansko regijo še velja, daje največ izvajalcev iz Mestne občine Ljubljana; nastopajo nepovezani in neusklajeni, vendar so njihovi individualni interesi za sodelovanje očitno dovolj močni in odzivi obiskovalcev dovolj spodbudni, da vztrajajo.
Regija - izvajalci	TVU'96 TVU'97 TVU'98 TVU'99 Povprečje
Ljubljanska	43,10	24,40	24,15	23,00	28,66
Koroška	5,17	35,30	23,00	18,00	20,37
Celjska	10,34	8,00	7,55	9,00	8,72
Kraškonotranjska	6,90	10,80	8,69	8,00	8,60
Mariborska	12,06	7,20	6,79	8,00	8,51
Gorenjska	6,90	3,60	7,55	10,00	7,01
Obalnokraška	8,62	3,60	5,67	5,00	5,72
Dolenjska	1,72	2,10	5,28	8,00	4,28
Severnoprimorska	1,75	3,60	3,40	2,50	2,81
Posavska	1,72	0,70	3,77	5,00	2,80
Pomurska	1,72	0,70	3,77	2,50	2,17
Zasavska	0,00	0,00	0,37	0,30	0,17
Izven Slovenije	0,00	0,00	0,01	0,70	0,18
Skupaj	100,00	100,00	100,00	100,00	
Drugačne silnice delujejo v koroški regiji, ki je po izobraževalni ponudbi šele na sedmem mestu, pogled na obsežno in raznovrstno skupino izvajalcev TVU na tem območju pa razodeva, da se v TVU vključujejo tudi organizacije, skupine, društva, posamezniki, pri katerih izobraževanje ni njihova temeljna dejavnost, pač pa le stranski pojav njihovega siceršnjega delovanja. Izvajalci v tej regiji nastopajo usklajeno, vlogo koordinatorjev prevzemajo občine in večje izobraževalne organizacije.
Tudi na primerih drugih regij (na primer celjske, kraškonotranjske, dolenjske) ugotavljamo, da postaja občinsko in regionalno povezovanje institucij in posamez-
nikov ena od prednostnih strategij uveljavljanja koncepta vseživljenjskega učenja in s tem tudi organiziranja Tedna vseživljenjskega učenja. Ne le, da je s tem omogočeno sodelovanje majhnih izvajalcev, ki se sami ne bi vključili vTVU, pač pa je na ta način poskrbljeno tudi za večrazsežnost in pestrost prireditev. Zal ostaja problem majhnih izvajalcev na območjih, kjer nihče ne prevzema vloge usklajevalca, nerešen. Zato v prihodnje načrtujemo organiziranje nekakšne 'borze izvajalcev', ki so se v TVU pripravljeni povezovati, in 'borze prireditev', s katerimi bi želeli gostovati pri drugih izvajalcih širom Slovenije.
Teden vseživljenjskega učenja pa se širi tudi onkraj meja Slovenije. VTVU '98 se je slovenskim izvajalcem pridružil izvajalec iz Celovca, v TVU '99 pa štirje izvajalci iz Hrvaške. V prihodnje načrtujemo še več sodelovanja s sosednjimi državami in z zamejskimi Slovenci.
PRIREDITVE TEDNA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
Pregled prireditevTednovvseživljenjskega učenja 1996 - 1999 nam ponuja naslednje ugotovitve:
•	število in obseg prireditev sta se iz leta v leto povečevala,
•	prireditve so sprva napolnjevale petdnevna TVU '96 in TVU '97, nato se je Teden razširil na 7 dni,
•	v zadnjih dveh letih so mnoge prireditve presegle časovni okvirTedna: potekale so pred ali po uradnem terminu (tretji teden v oktobru) ali pa so se začele v Tednu in se nadaljevale do konca oktobra ali še dlje,
•	izoblikovala se je določena struktura prireditev,
•	začela se je uveljavljati tematska opredeljenost prireditev,
•	pojavila seje potreba po opredelitvi vsebin prireditev po področjih,
•	pokazala se je regijska pripadnost prireditev, ki v precejšnji meri sledi regijski strukturi izvajalcev,
•	prireditve so v TVU '99 potekale tudi zunaj meja Slovenije.
Obseg prireditev TVU
Vštirih letih se je število prireditev TVU neprestano povečevalo. Poglavitni razlogi za to so: pozitivne izkušnje so izvajalce spodbudile, da so povečali obseg svojih prireditev; Tednu so se pridružili novi izvajalci, ki so prispevali vsak svoj delež prireditev; v letu 1998 je TVU prerasel iz petdnevne manifestacije na sedemdnevno. Tako se je v letih 1998 in 1999 v prvih petih dneh Tedna zvrstilo od 200 do 300 prireditev dnevno, v soboto in nedeljo pa se je število prireditev približno
prepolovilo. Čeprav je paleta prireditev iz leta v leto pestrejša, je vendar mogoče postaviti tudi ugotovitev, da so v delovnih dneh Tedna prevladovale strokovne prireditve, ob koncu tedna pa slovesne in družabne prireditve.
Že v TVU '98 so izvajalci prijavljali tudi prireditve, ki so jih iz različnih razlogov organizirali zunaj uradnega termina TVU, vendar so jih želeli izpeljati pod njegovim okriljem, zato so uporabili tudi skupno promocijsko gradivo TVU. V letu 1999 smo take prijave posebej spodbujali, tako da je bilo v TVU '99 evidentiranih približno 10 % prireditev zunaj termina TVU.
Prireditve TVU
Število prireditev prav (a k o iz leta v leto narašča, njihova kakovost in ^^ raznolikost se	^fl
povečujeta.
1.4)00 ■ prireditev
fiz
UJf
lu
Nasprotno lahko ugotovimo, da seje pri izkušenih izvajalcih, ki so sodelovali v več ali celo v vseh TVU, oblikovalo spoznanje, da ni smiselno povečevati obsega prireditev, temveč je bolje več pozornosti nameniti njihovi kakovosti, inovativnosti, izvirnemu pristopu ter povezovanju prireditev v harmonične celote.
Struktura prireditev TVU
V formalnih in neformalnih okoljih so bile v Tednih vseživljenjskega učenja prikazane raznolike možnosti za učenje in izobraževanje, promovirana je bila strategija vseživljenjskosti učenja, marsikje pa so proslavili učne dosežke in izraze ustvarjalnosti ljudi vseh generacij. Za potrebe analize vsakoletnega TVU smo te raznovrstne prireditve poskušali umestiti v karakteristične skupine. Razlikovali smo:
•	predstavitve dejavnosti, izobraževalnih programov in projektov,
•	prireditve, ki omogočajo aktivno sodelovanje obiskovalcev,
•	spremljajoče prireditve.
V zadnjih dveh letih pa seje uveljavila še informativno-svetovalna dejavnost.
100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0%
m


YZ

□	Info.-svetovalna dejavnost
□	Spremljajoče prireditve
S Sodelovanje udeležencev
□	Predstavitve programov
Z namenom, da se predstavijo najširši javnosti in številnim ciljnim skupinam, so vTVU '96 - TVU '99 izobraževalne institucije, društva in združenja, knjižnice in druge kulturne organizacije, borze znanja, središča za samostojno učenje in mnogi drugi organizirali dneve odprtih vrat, predstavitve izobraževalnih programov in projektov, predavanja, praktične prikaze, razstave in podobno. Predstavitvene dejavnosti so potekale na dnevih ali tednih odprtih vrat, na predavanjih in srečanjih, skupinskih in posameznih predstavitvah, razstavah gradiv in izdelkov in podobno. Mnogi izvajalci so te predstavitve izpeljali v knjižnicah, knjigarnah, zdravstvenih domovih, trgovskih centrih, izložbenih oknih, reklamnih stojnicah, na tržnici in na drugih mestih, ki so pritegnila pozornost javnosti. Ta vrsta prireditev je bila vsa leta pomembno zastopana, v povprečju je bilo takšnih prireditev 40,8 %.
Med predstavitvenimi dejavnostmi so zavzemale posebno mesto tiste, ki so predvidevale sodelovanje obiskovalcev ter jim omogočile preizkuse znanj, izmenjavo izkušenj, veščin in mnenj. To so bile učne in kreativne delavnice oblikovanja keramičnih izdelkov, slikanja na steklo ali svilo, klekljanja, rezbarjenja, likovne, glasbene in računalniške delavnice, kreativne delavnice za starejše in za otroke, praktične preizkušnje znanj in sposobnosti, testiranja, pogovori v tujih jezikih, organizirane razprave, omizja, predavanja z diskusijo na temo iskanja zaposlitev, samozapo-slovanja, podjetništva..., srečanja, sproščanja shen qi za kakovostnejše življenje, učenje raznih spretnosti, na primer orientalskih plesov, in podobno. Te prireditve so vzbudile živo zanimanje, še vedno pa ponekod ugotavljajo, da imajo obiskovalci zadržke ter da se sprašujejo, ali so prireditve res zastonj. Tovrstnih prireditev je bilo v povprečju 23,7 %, njihov delež pa je narastel zlasti v TVU '98 in TVU '99, saj jih izvajalci prepoznavajo kot obliko nastopanja v TVU, ki jih najbolj povezuje z udeleženci in hkrati tudi najbolj vpliva na njihovo povečano vključevanje v predstavljene dejavnosti in projekte.
V	tretjo skupino dejavnosti je mogoče uvrstiti spremljajoče prireditve, kot so slavnostna odprtja Tedna, odprtja borz znanja, središč za samostojno učenje, odprtja novih učnih prostorov, družabni in kulturni dogodki, predstavitve knjig in publikacij, glasil in zbornikov, literarni večeri, koncerti, srečanja ob besedi in glasbi, gledališke in filmske predstave, lutkovne igrice, sprejemi, podelitve priznanj, podelitve diplom, novinarske konference, klubski sestanki, degustacije, ogledi naravnih in kulturnih znamenitosti, strokovne ekskurzije, vodeni izleti, tekmovanja, športna srečanja, nogometne tekme, seje občinskega sveta, proslave obletnic ustanovitev posameznih izobraževalnih organizacij, zaključne prireditve s pregledi dogajanj v TVU in podobno. TVU se je tudi v primeru teh prireditev širil onkraj zidov svojih organizatorjev v nakupovalne centre, trgovine in na sejmišča; mnogi so se predstavili na stojnicah in postrih, nekateri so odšli na teren preučevat kulturne, zgodovinske, geografske in druge lepote svojega neposrednega okolja. Posebej kaže omeniti dejavnost, ki seje v letu 1999 prvič pojavila pri večjem številu izvajalcev: podarjali so knjige, učbenike, revije ali pa organizirali knjižne sejme ter prodajo knjig z znatnim popustom. Spremljajočih prireditev je bilo v TVU '96 - TVU '99 v povprečju 33 %.
V	vseh omenjenih skupinah prireditev je bilo do določene mere prisotno tudi informiranje in svetovanje udeležencev, v TVU '98 pa se je informativno-sveto-valna dejavnost prvič izluščila kot samostojen sklop dejavnosti. Odprti telefoni, svetovalni kotiček ACS v internetu, na prizoriščih TVU pa informativni dnevi, stojnice z informativnim gradivom in drugi načini neposrednega informiranja in svetovanja o možnostih vseživljenjskega izobraževanja so v TVU '98 in TVU '99 predstavljali 5 % vseh prireditev, v povprečju štirih let pa 2,5 % prireditev.
Iz vsakoletnih analiz TVU je mogoče razbrati trend razvoja TVU prireditev, in sicer v večanje kakovosti prireditev in prehajanja s predstavitev 'ex catedra' na delavnice,
te omogočajo dejavnejše vključevanje udeležencev. Izvajalci ugotavljajo, da je TVU pravi kraj in čas za predstavitev in uvajanje aktualnih znanj, zato skušajo čim bolj prisluhniti potrebam v svojem okolju in se nanje odzvati. Omenjajo, da bi s svojimi prireditvami radi pritegnili čim širšo javnost, po drugi strani pa tudi čim bolj raznolike ciljne skupine, zlasti tiste, ki so jih doslej pri oblikovanju svoje ponudbe premalo upoštevali. Nekateri izvajalci so zaradi premajhnega odziva na svoje prireditve prepoznali potrebo po povečanem vlaganju v promocijo prireditev, zato bodo med drugim več pozornosti namenili pripravi promocijskih in informativnih gradiv.
Vsebina prireditev TVU in njihova tematska opredeljenost
Prireditve prvih treh Tednov vseživljenjskega učenja niso bile tematsko opredeljene, izvajalci so samostojno določali vsebine svojih prispevkov k tej vseslovenski manifestaciji. Šele v TVU '99, ob mednarodnem letu starejših, je Nacionalni odbor sprejel priporočilo, da naj bodo določene prireditve Tedna tematsko obarvane. Na priporočilo seje odzvala približno desetina izvajalcev. Organizirali so predstavitve izobraževalnih programov za starejše, predstavitve dejavnosti univerz za tretje življenjsko obdobje in društev upokojencev, predavanja in delavnice za starejše, predstavitev zbirke pesmi 85-letne avtorice, razstave, namenjene starejšim, in podobno. Vzpostavili so tudi priložnosti za srečanja najmlajših, mladih in starejših ter številne druge dogodke namenili prenosu najrazličnejših znanj od starejših generacij na mlajše in obratno.
Če sodimo po izkušnjah iz TVU '99, lahko ugotovimo, da izpostavljanje aktualnih tem v okviru TVU spodbuja priključevanje novih izvajalcev, njihove prireditve pa poudarjajo določen vidik družbenega, gospodarskega ali kulturnega življenja, ki ga sicer TVU ne bi zajel v tolikšni meri. Opredeljevanje osrednjih tem pa naj ne bi izključevalo nobenega izvajalca niti prireditve, saj temeljna vsebina TVU ostaja povezana s široko definicijo vseživljenjskega učenja, kot jo uvaja pobuda ELLI in jo vsebujejo tudi drugi strateški dokumenti s tega področja.
V splošnem pa so prizorišča TVU stičišča, na katerih se srečujejo izvajalci izobraževanja (ponudniki) in trenutni ter potencialni učenci (povpraševalci po učnih možnostih). Prireditve so namenjene različnim ciljnim skupinam, zato bo treba v prihodnje voditi ne le evidenco o regijski in krajevni pripadnosti prireditev, temveč tudi o vsebinskih področjih, kijih pokrivajo.
Poglejmo nekaj primerov značilnih prireditev Tedna vseživljenjskega učenja. Pridobivanje sposobnosti, ki ljudem omogočajo uspešno nastopanje na trgu dela, problem nezaposlenosti, ki kliče po aktivnejši politiki zaposlovanja, in druge teme, ki zadevajo ekonomske spremembe v naši družbi, so v Tednu obravnavane na številnih predstavitvah in delavnicah, kjer je govor o tem, kako izbrati pravi poklic, kako se (ponovno) vključiti v proces izobraževanja in kako se učinkovito učiti, kako
se vrniti na trg delovne sile, kako se (samo)zaposliti, kako postati podjetnik in podobno. Odgovori na ta vprašanja niso le formalne poti pridobivanja znanja, pač pa so ponujene tudi alternative, kot so središča za samostojno učenje, učenje na daljavo, borze znanja. Velik delež predstavitev se nanaša na učenje tujih jezikov in računalniških programov, kar sta nedvomno dve vrsti znanj, ki sta najbolj iskani, udeleženci TVU pa imajo tudi veliko priložnosti za seznanitev z možnostmi, ki jih ponuja internet. Predstavitve, ki so povezane z računalniško opremo, se dotikajo vprašanja dostopa do novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki spet deli ljudi na tiste, ki dostop imajo, in one, ki ga nimajo. Ta delitev le še poglablja obstoječe družbene razlike.
Nekatere predstavitve in delavnice v TVU se nanašajo na znanje o ohranjanju telesnega in mentalnega zdravja tero preprečevanju bolezni, rekreaciji in relaksaciji, zdravi prehrani, hujšanju, premagovanju stresa, boju proti različnim oblikam zasvojenosti, osebnostnem razvoju in podobno. Nekaj dogodkov TVU je vsako leto namenjenih osebam s posebnimi potrebami in njihovi pravici do ustreznih učnih možnosti.
Kar nekaj dogodkov TVU se dotika vprašanja ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter trajnostnega razvoja podeželja, tako na primer odprti dnevi kmetij, ogledi naravnih učnih poti, obujanje starih običajev (oglarjenje, ličkanje koruze...), razstave domačih izdelkov in podobno. Učinkovita raba energije je prav tako predmet obravnave na nekaterih prizoriščih TVU, z namenom, da bi dosegli večji posluh za naravovarstveno problematiko ter ustreznejšo odzivnost občanov in tistih, ki o teh rečeh odločajo.
Opisani primeri dogodkov v Tednu vseživljenjskega učenja, namenjenih določenim ciljnim skupinam, ki so opredeljene v Hamburški deklaraciji, nazorno prikazujejo, da lahko imajo te prireditve s svojim predstavitvenim, promocijskim in informativnim nabojem pomembno vlogo pri uresničevanju poslanstva Tedna, tj. pri zbujanju pozitivnega odnosa do učenja pri vseh ljudeh - ne glede na leta, status, spol...
Se večji spodbujevalni učinek pa imajo zgodbe tistih, ki so z učenjem že dosegli pomembne zmage v svojih življenjih; te primere je vsako leto mogoče zaslediti na podelitvah spričeval, priznanj in nagrad, odprtjih razstav likovnih in drugih ročnih izdelkov, predstavitvah knjig in biltenov, ki so jih ustvarili uspešni "učenci", in ob podobnih priložnostih. Motivacijski naboj Tedna je posebno močno izražen na podelitvi priznanj Andragoškega centra posameznikom, skupinam in organizacijam za posebne dosežke pri lastnem učenju, bogatitvi znanja drugih ali pri promociji vseživljenjskega učenja. Na ta način pridejo v javnost izjemne življenjske zgodbe, ki odražajo boj za osnovne življenjske pravice, med njimi tudi za pravico do učenja, in ki so najboljša možna spodbuda za vse tiste, ki omahujejo in v učenju še niso prepoznali svoje priložnosti.
Regijska razpršenost prireditev TVU
Regijska razpršenost prireditev Tednov vseživljenjskega učenja 1997 - 1999 (v TVU '96 te evidence nismo vodili) se vidi iz tabele. Največje število prireditev že vsa štiri leta poteka v ljubljanski in koroški regiji, pa tudi sicer je regijska razpršenost prireditev TVU v veliki meri usklajena z regijsko strukturo izvajalcev. V drugo skupino po povprečnem deležu prireditev spadajo kraškonotranjska, mariborska in gorenjska regija, sledita pa jim celjska in obalnokraška regija. Precej manjše deleže so prispevale dolenjska, posavska in severnoprimorska regija, skoraj zanemarljive pa pomurska in zasavska regija.
Regija - prireditve	TVU'97	TVU'98	TVU'99	Povprečje
Ljubljanska	33,00	24,50	28,00	28,50
Koroška	20,00	13,00	12,00	15,00
Kraškonotranjska	9,00	10,00	16,00	11,67
Mariborska	13,00	10,00	9,00	10,67
Gorenjska	4,00	12,00	11,00	9,00
Celjska	6,00	8,00	8,00	7,33
Obalnokraška	4,00	12,00	5,00	7,00
Dolenjska	5,00	3,00	6,00	4,67
Posavska	3,00	2,00	3,00	2,67
Severnoprimorska	2,20	4,00	1,00	2,40
Pomurska	0,80	1,50	0,80	1,03
Zasavska	0,00	0,00	0,20	0,07
Skupaj	100,00	100,00	100,00	
MEDIJSKA PODPORA TVU
Obseg medijske podpore TVU
Medijska podpora Tedna vseživljenjskega učenja je potekala na državni in krajevni ravni. Skrbnik za medijsko podporo na državni ravni je Andragoški center Slovenije, ki je v TVU '96 prispeval 7 % vseh objav, v TVU '97 10 %, v zadnjih dveh letih pa kar po 25 % vseh objav o Tednu vseživljenjskega učenja. Na krajevni ravni so za medijsko podporo svojih dejavnosti poskrbeli izvajalci sami.
Pregled objav v vseh štirih Tednih vseživljenjskega učenja pokaže, da je njihovo število naraščalo. V sliki je prikazan porast prispevkov, o katerih so izvajalci TVU poročali v anketah, ocenjujemo pa, da je bilo objav dejansko še veliko več. To velja
ESI
m /» iv
zlasti za leto 1998, ko so ankete zagotavljale le 66% vrnitveno informacijo. Primerjave števila prireditev in števila medijskih prispevkov v posameznih regijah po letih dajejo slutiti, da mediji pomembno vplivajo na obiskanost TVU. Res je tudi, da večje število prireditev pritegne večjo pozornost medijev. Vendar izkušnje v svetu kažejo, da večja vključenost medijev vpliva ne le na večjo ponudbo prireditev, kar
Razširjenost TVU
Utrip 'l edna jc čutiti po vsej Sloveniji, občine prevzemajo vse vidnejšo vlogo.
zadeva število izvajalcev in raznolikost vsebin (izvajalci prireditev namreč izrabijo medijsko pozornost v času TVU tudi za trženje svoje ponudbe!), ampak tudi na večjo udeležbo vseh ljudi na prireditvah. Mediji ob tem vplivajo tudi na večjo prisotnost uglednih posameznikov na prireditvah. To pa prispeva k uveljavljanju znanja kot vrednote in kot sredstva za večjo ekonomsko in socialno blaginjo.
Struktura medijske podpore TVU
Prispevki o TVU so bili objavljeni v radijskih in televizijskih oddajah ter v časopisih, revijah, in sicer jih je bilo v povprečju največ na radiu (45 %), medtem ko je delež objav v časopisih in revijah iz leta v leto stalno naraščal in v povprečju znaša 38 %. Televizijskih oddaj na temo TVU je bilo v povprečju 15 %, zadnji dve leti pa so se pogosteje pojavile tudi druge oblike medijske promocije. Poleg javnih medijev so promocijo izvajali tudi izvajalci TVU, ki so nagovarjali javnost in predstavljali svoje prireditve prek interneta, pa tudi pojavljanje na teletekstu je iz leta v leto pogostejši način medijske promocije. Številni prispevki so se pojavljali tudi v internih glasilih in informativnih biltenih nekaterih izvajalcev, na primer VITRinA (Vitra iz Cerknice) in NoRICe (RIC Novo mesto), Glotta Nova News (Glotta Nova iz Ljubljane).
Medijska promocija TVU 1996 -1999
100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0
□	Drugo
□	Časopisi, revije
□	TV
□	Radio
TVU '96
TVU '97
TVU '98
TVU '99
Vsebina medijske podpore TVU
Nekateri prispevki v javnih medijih so ostali na ravni golega poročanja o TVU, precej pa jih je bilo vsebinskih, namenjenih ozaveščanju prebivalstva o pomenu učenja in izobraževanja ter izmenjavam informacij in mnenj. Prevladovali so tile prispevki: predstavitve Tedna vseživljenjskega učenja, njegovega pomena, zasnove in osnovnih podatkov o izvajalcih in prireditvah; objave dogodkov in prireditev, obvestila, reportaže s prizorišč TVU, intervjuji. Kar nekaj je bilo predstavitev posameznih izvajalcev TVU in njihovih dejavnosti ter predstavitev dobitnikov priznanj, potrdil in spričeval. Pojavljala so se tudi poročila ob odprtjih novih izobraževalnih središč, nekaj je bilo tudi strokovnih prispevkov o vseživljenjskosti učenja, pomenu učenja, organiziranosti izobraževanja v gospodarstvu, premagovanju brezposelnosti z izobraževanjem ipd. Uveljavile so se tudi kontaktne oddaje, namenjene obveščanju, svetovanju in usmerjanju občanov.
NACIONALNI ODBOR ZA TVU:
Dejavnosti Tedna vseživljenjskega učenja potekajo pod nadzorom Nacionalnega odbora za TVU, ki je bil 1997 organiziran pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Prvi predsednik odbora je bil dr. Pavel Zgaga, ki ga je septembra 1999 zamenjal dr. Zdenko Medveš. Drugi člani Nacionalnega odbora prihajajo z Ministrstva za šolstvo in šport (mag. Jože Miklavc), Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (Betka Skuber), Ministrstva za kulturo (Ciril Baškovič), Gospodarske zbornice Slovenije (Janez Dekleva), Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (Vanja Cepin) in Andragoškega centra (dr. Vida A. Mohorčič Spolar, Olga Drofenik in mag. Zvonka Pangerc Pahernik). V letu 1999 je v odboru prvič sodelovala predstavnica izvajalskih organizacij, in sicer Vlada Navotnik iz Občine Dravograd.
m
/i iv
48
Odbor je aktivno sodeloval pri pripravah in izpeljavi Tedna ter opravil izjemno pomembno delo pri pridobivanju podpore slovenske vlade. Predsednik odbora, dr. Zdenko Medveš, je za Koledar prireditev v TVU '99 prispeval izčrpen uvodni razmislek ter nagovoril prisotne na slovesnem odprtju Tedna.
Priznanja Andragoškega centra Slovenije za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih
V okviru Tedna vseživljenjskega učenja so bila leta 1997 na pobudo Andragoškega centra prvič v zgodovini izobraževanja odraslih podeljena priznanja za:
•	izjemne uspehe pri učenju in bogatitvi lastnega znanja,
•	izjemne strokovne dosežke pri učenju in bogatitvi znanja drugih ter pri uveljavljanju učenja.
Namen tega prazničnega dogodka, ki se je ponovil tudi v naslednjih dveh Tednih, je: slovenski javnosti kot zgled predstaviti posameznike, skupine in organizacije, ki v učenje in izobraževanje veliko vlagajo in zato tudi dosegajo lepe uspehe. S svojimi prizadevanji spreminjajo sebe, osebnostno rastejo, si zboljšujejo položaj in pozitivno vplivajo na svojo okolico: bližnje, soseščino, skupnost in celotno družbo. V treh letih je bilo podeljenih skupno 35 priznanj, ki so dobitnike dvignile na nov in doslej še neobičajen način iz velike množice učečih se odraslih.
Priznanja Andragoškega centra Slovenije za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih so bila vsakič podeljena na slovesnem odprtju Tedna vseživljenjskega učenja. To je dalo tej prireditvi dodaten prazničen navdih in potrdilo dejstvo, da so prav življenjske zgodbe uspešnih učencev in predanih učiteljev tiste, ki spreminjajo odnos javnosti do izobraževanja in učenja.
V /
RILOGE
1 / DOBITNIKI PRIZNANJ ACS 1997 -1999
Izjemni uspehi pri učenju in bogatitvi lastnega znanja
Izjemni strokovni dosežki pri učenju in bogatitvi znanja drugih ter pri uveljavljanju učenja
TVU '97
7
8
TVU '98
5
4
TVU '99
6
5
Skupaj
18
17
Postopek podeljevanja priznanj ureja Pravilnik o podeljevanju priznanj Andragoškega centra Slovenije, objavljen na www.acs.si/pravilnik Predvideva tri kategorije priznanj:
•	Priznanje št. 1: Priznanje posameznicam in posameznikom za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja;
•	Priznanje št. 2: Priznanje skupinam za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja;
•	Priznanje št. 3: Priznanje posameznicam in posameznikom, skupinam, ustanovam, podjetjem in lokalnim skupnostim za izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih.
Objava razpisa za podelitev priznanj, izbor kandidatov ter organizacija slovesne podelitve priznanj so v pristojnosti komisije, ki jo imenuje Svet Andragoškega centra.
Razpis za priznanja je vsako leto objavljen v TVU-Novičkah, v časopisu Delo, na spletnih straneh ACS in po možnosti še kje. Rok za zbiranje prijav teče od prvega delovnega dne v maju in traja 30 dni.
Dobitniki priznanj za leta 1997, 1998 in 1999 so obširneje predstavljeni na spletnih straneh www.acs.si/priznanj in v TVU-Novičkah št. 3/2000.
2/ ANDRAGOŠKI KOLOKVIJI 1997 -1999
Andragoški center Slovenije od leta 1997 dalje v okviru prireditev TVU na državni ravni že tradicionalno organizira andragoški kolokvij. Gre za strokovna srečanja teoretikov in praktikov - andragogov, pedagogov, psihologov, sociologov in drugih -, kijih zadevajo vprašanja, pomembna za nadaljnji razvoj izobraževanja odraslih ter za pospeševanje kulture učenja nasploh. Kolokviji so namenjeni premisleku o različnih teorijah, konceptih in praksah, ki so v sedanjem času posebno zanimive. Omogočajo primerjavo dognanj, še bolj pa soočanje različnih pogledov ter konstruktivno iskanje strokovnih rešitev, pomembnih zlasti z vidika uveljavljanja pravic odraslih do izobraževanja.
Tako je bila 3. oktobra 1997 v okviru TVU '97 organizirana strokovna razprava z naslovom 'Vseživljenjsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje', namenjena izmenjavi strokovnih pogledov na pojma 'izobraževanje' in 'učenje' in na njuno rabo v Sloveniji. Poseben poudarekje bildanvseživljenjskosti učenja in spreminjanju pojmovanj o izobraževanju in učenju, ki ga strokovnjaki označujejo kot 'paradigmatični premik od izobraževanja k učenju'.
Na to temo je v zbirki Študije in raziskave 7 izšla publikacija 'Vseživljenjsko izobraževanje, vseživljenjsko učenje' (izdal Andragoški center Slovenije, 1998, uredil
dr. Zoran Jelene). V publikaciji so zbrane uvodne predstavitve dr. Zdenka Medveša, dr. Barice Marentič Požarnik, dr. Ane Krajnc in dr. Zorana Jelenca ter prispevki številnih razpravljalcev.
Glede na pozitivne izkušnje z omenjeno strokovno razpravo je bila sprejeta odločitev, da bo to postala stalna prireditev Andragoškega centra vTVU in da bo nosila ime "andragoški kolokvij".
V TVU '98 je bil 26. oktobra organiziran drugi andragoški kolokvij na temo 'Izobraževanje odraslih kot dejavnik zmanjševanja socialne neenakosti in socialnega vključevanja' s podnaslovom 'Za kritično teorijo izobraževanja odraslih'. Ob fenomenu izključenosti določenih družbenih skupin (mlajši odrasli, starejši malo izobraženi...) so strokovnjaki različnih ved razmišljali o tem, ali je izobraževanje (in zlasti izobraževanje odraslih) v funkciji reprodukcije obstoječih neenakosti ali pa ga lahko pojmujemo kot dejavnik preseganja družbenih neenakosti. V uvodnem delu so bile orisane a) značilnosti uveljavljanja pravičnosti v izobraževanju, b) posledice, ki jih imajo spremenjene razmere v postmodernih družbah za izobraževanje in c) razlike v kvaliteti življenja, ki so povezane z različnimi izobraževalnimi dosežki. Sledila je razprava, v kateri so udeleženci manj pozornosti namenjali razlikam v dostopnosti do izobraževanja kot generatorju družbenih neenakosti in so se bolj ukvarjali z vprašanjem izobraževanja kot dejavnikom socialne vključenosti.
Zbornik uvodnih predstavitev dr. Zdenka Kodelje, dr. Mirjane Ule in mag. Alberta Mrgoleta ter prispevkov razpravljalcev je izšel v zbirki Študije in raziskave 8 pod naslovom 'Izobraževanje odraslih, socialna neenakost in socialna vključenost' (izdal Andragoški center Slovenije, 1999).
VTVU '99 je Andragoški center 19. oktobra organiziral tretji andragoški kolokvij na temo 'Izobraževanje odraslih za aktivno državljanstvo - nuja ali utopija?' Namen kolokvija je bil poiskati odgovore na vprašanja, ali je izobraževanje odraslih za aktivno državljanstvo sploh potrebno in, če je, kakšno naj bi bilo. Uvodni referati so se dotaknili vprašanj: a) vsebine in pomena pojma državljanstvo in kaj pričakujemo od izobraževanja za aktivno državljanstvo b) ali so v Sloveniji izpolnjeni pogoji za aktivno državljanstvo in c) splošno, neformalno izobraževanje za razvoj civilne družbe. V razpravi je bil govor o ekonomsko-političnih razmerah, ki soopredeljujejo pojem demokracije, in prikazana so bili različna pojmovanja demokracije pa tudi vloge vzgoje in izobraževanja pri udejanjanju aktivnega državljanstva.
Uvodni referati dr. Vide A. Mohorčič Špolar, mag. Ester Možina ter Olge Drofenik in prispevki razpravljalcev so bili objavljeni v posebni izdaji revije Andragoška spoznanja, štev. 4/1999.
VTVU 2000 bo organiziran četrti andragoški kolokvij z mednarodno udeležbo. Njegov namen bo osvetliti razvojni zaostanek Slovenije na področju izobraženosti in pismenosti odraslega prebivalstva v primerjavi z razvitimi evropskimi in nekaterimi srednjeevropskimi državami.
3/ MEDNARODNA RAZSEŽNOST TEDNA UČENJA ODRASLIH
Svet se je vse bolj primoran soočiti s problemom velikega števila odraslih, zlasti tistih na robu družbenega dogajanja, ki nimajo in niti ne iščejo priložnosti za izobraževanje in usposabljanje. Že zelo zgodaj se je vanje vcepila miselnost, da je učenje namenjeno le 'drugim'. Da bi se ta trend obrnil in bi se uresničeval slogan 'vseživljenjsko učenje za vse', je treba pospeševati kulturo učenja in doseči premik v miselnosti, slednje pa je izvedljivo le z množično promocijsko kampanjo, ki se bo dotaknila čimveč ljudi in pripomogla k spreminjanju njihove naravnanosti. Teden učenja odraslih je konkreten primertakšne promocijske manifestacije, ki se postopno širi povsem svetu, pomemben impulz pa bo pridobil z organizacijo Mednarodnega tedna učenja odraslih v letu 2000.
Mednarodni teden učenja odraslih 2000
Predlog za Mednarodni teden učenja odraslih, katerega osrednja prireditev bo na Mednarodni dan pismenosti, 8. septembra 2000, je bil sprejet na 30. generalni konferenci Unesca v Parizu, novembra 1999. Organizacija Mednarodnega tedna je bila prvič predlagana na Peti mednarodni konferenci Unesca o izobraževanju odraslih v Hamburgu 1997. Zamisel je temeljila na uspešnih primerih podobnih prireditev v nekaterih državah po svetu, mednje se uvršča tudi slovenski Teden vseživljenjskega učenja.
Mednarodni Teden učenja odraslih bo odprt v Hannovru med svetovno razstavo EXPO 2000, 8. septembra ob 16.30 po srednjeevropskem času, najprimernejšim za komunikacijo vseh vključenih. Vrhunec prireditve bo večerni koncert, posvečen počastitvi odraslih učencev po vsem svetu.
Teden učenja odraslih po svetu
Do leta 2000 je Teden ali vsaj Dan učenja odraslih organiziralo 23 držav po svetu, v procesu načrtovanja pa jih je še veliko več. Medtem ko velja načelo, da naj bo Teden v vsaki državi oblikovan v skladu z njenim nacionalnim kontekstom, pa je skupni poudarek vseh prireditev po svetu na udeležencih izobraževanja in učenja. Močna vizualna promocija, dnevi odprtih vrat, delavnice, strokovne razprave, razstave... so dogodki, ki predstavljajo železni repertoar Tednov učenja odraslih. Več o njihovih vsebinah pokažejo kratke predstavitve po posameznih državah.
Velika Britanija
Tedna učenja odraslih vZDA in v Veliki Britaniji sta predhodnika podobnih prireditev po svetu. Medtem ko v ZDA prireditev ne poteka več, v Veliki Britaniji še, zato je britanski Teden predstavljen nekoliko podrobneje kot drugi.
V Veliki Britaniji vsako leto sredi maja posamezniki, skupine in organizacije sodelujejo na prireditvah, katerih cilj je pokazati, da slogan 'učeča se družba' uresničujejo predvsem odrasli, ki s ponovno vključitvijo v učenje in izobraževanje izboljšujejo kakovost svojega osebnega in poklicnega življenja. Dejavnosti britanskega Tedna učenja odraslih so namenjene predvsem milijonom brezposelnih, mlajših odraslih in oseb s posebnimi potrebami, skratka tistemu delu prebivalstva, ki je na obrobju družbenoekonomskega razvoja te dežele. Britanski Teden namreč sofinancira Evropski socialni fond, ki je bil ustanovljen z namenom, da pomaga članicam Evropske zveze odpravljati brezposelnost in druge posledice propadanja določenih industrijskih vej in kmetijstva, prireditev pa uživa tudi izdatno finančno in drugovrstno podporo številnih nacionalnih in lokalnih izobraževalnih organizacij, združenj, bank in drugih podpornikov Tedna učenja odraslih. Vsekakor pa Teden učenja odraslih ne bi imel tolikšnega odmeva, če ne bi bil to partnerski projekt, ki ga NIACE izvaja v sodelovanju ssvojimi članskimi organizacijami, tako tudi mediji. Medijske hiše na državni in krajevni ravni se z informativnimi in dokumentarnimi oddajami, pogovori v živo, filmskimi predstavami, intervjuji, članki... pridružujejo promociji učenja odraslih.
Organizatorji britanskega Tedna učenja odraslih vsako leto razpišejo nekaj osrednjih tem. Enkrat je v ospredju učenje v povezavi z delom, drugič učenje kot zabava in užitek, nato učenje za aktivno državljanstvo v demokratični družbi, učenje kot priložnost za umetniško izražanje in podobno. Stalnica in hkrati najatraktivnejši del te vsakoletne prireditve pa je podelitev nagrad - predvsem v obliki izobraževalnih kuponov - najuspešnejšim učencem. Pri tem organizatorji poudarjajo, da ni treba, da so to nadljudje; še bolje je, če so povsem navadni posamezniki, ki so bili nekoč na obrobju izobraževalnega dogajanja, zdaj pa s svojimi dosežki in življenjskimi izpovedmi spodbujajo druge, da se pogumno pridružijo 'učeči se družbi' in začnejo iskati pot do boljše prihodnosti. Dogajanje na tej ravni močno podpirajo lokalne oblasti.
Kontaktni osebi: Kate Malone, Sue Duffen Telefon: 0116 204 4200 Faks: 0116 223 0050 Elektronska pošta: niace@niace.org.uk Spletna stran: www.niace.org.uk
Avstralija
Prvi avstralski Teden učenja odraslih je bil organiziran leta 1995 z namenom, da se izpostavi vloga izobraževanja odraslih in se proslavijo izjemni učni dosežki. Prireditev temelji na širokem in vseobsegajočem konceptu izobraževanja odraslih ter
izpostavlja potrebo po povezovanju tega področja s pomembnimi nacionalnimi cilji, ki zadevajo vseživljenjsko učenje in pospeševanje kulture učenja.
V vseh teh letih je bil avstralski Teden učenja odraslih osredotočen na izobraževanje odraslih, ki se dogaja v lokalnih skupnostih, na delovnih mestih, v knjižnicah in med starejšimi, s posebnim poudarkom na izobraževanju žensk in uporabi nove tehnologije.
Gostje in obiskovalci iz tujine so si ob tej priložnosti izmenjavali izkušnje in svoja mnenja o izobraževanju odraslih. V živo so izkusili raznolikost prakse izobraževanja odraslih, ki poteka med avtohtonimi prebivalci, v oddaljenih skupnostih, v nevladnih organizacijah, na univerzah in na področjih, kjer je za izobraževanje pristojna vlada.
Kontaktna oseba: Tony Brown, Direktor Adult Learning Australia (ALA)
Telefon: + 61 2 6251 7933
Elektronska pošta: tony.brown@ala.asn.au
Spletna stran: alw.ala.asn.au
Benin
Teden učenja odraslih je v Republiki Benin potekal od konca avgusta do začetka septembra 1998. Prireditev je bila namenjena obnovi nacionalnega programa opismenjevanja z vidika vseživljenjskega učenja, oceni drugih potreb po izobraževanju odraslih ter mobilizaciji lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij.
Ob podpori Unescovega Inštituta za izobraževanje so vrsto prireditev, ki so potekale v glavnem mestu Benina in v posameznih regijah, obiskali predstavniki štirih sosednjih dežel. Direktor nacionalnega programa opismenjevanja, Emmanuel Voglozin, je ob tej priložnosti izjavil: "Teden učenja odraslih daje moji deželi priložnost, da si z drugimi državami v zahodnoafriški regiji izmenja izkušnje na področju izobraževanja odraslih."
Bocvana
Združenje za izobraževanje odraslih v Bocvani je prvi Teden učenja odraslih v tej državi organiziralo novembra 1998, in sicer v glavnem mestu Gaborone. Prireditev je sovpadala z obiskom generalnega direktorja Unesca, ob tej priložnosti je odprl razstavo o izobraževanju odraslih. Okoli 200 učencev se je udeležilo prireditev Tedna, med drugim so obiskali podjetja in izobraževalne ustanove. V letu 1999 so se prireditve razširile že po vsej Bocvani, in sicer so potekale od 6. do 10. septembra.
Estonija
Sedeminsedemdeset različnih organizacij je sodelovalo v prvem Tednu učenja odraslih v Estoniji. Organizirali so več kot 100 prireditev, da bi pritegnili pozornost
estonske javnosti k izobraževalnim in učnim možnostim v deželi. Najdejavnejši izvajalci Tedna so bile knjižnice, zelo opazen pa je tudi prispevek lokalnih oblasti. Ob tej priložnosti je izšla prva publikacija o izobraževanju odraslih v estonščini.
Predstavniki koordinatorja Tedna -Zveze estonskih izobraževalcev odraslih (ANDRAS) so izjavili: "Podatki nam dovoljujejo ugotovitev, da je bil prvi Teden učenja odraslih v Estoniji uspešen - in to ne le zato, ker so sodelovale ustanove in lokalne oblasti na državni in krajevni ravni. Pomemben dejavnik so bili tudi javni mediji, ki so odigrali zelo pomembno vlogo pri ozaveščanju javnosti o pomenu vseživljenjskega učenja."
Kontaktna oseba: Talvi Marja, ANDRAS. Telefon:+ 372 2 211 789 Elektronska pošta: andras@uninet.ee
Finska
Finska je v letu 1999 uprizorila že drugi Teden učenja odraslih. Organizira ga fundacija KVS, poglavitni namen te prireditve pa je spodbuditi večjo udeležbo vseh odraslih, s posebnim poudarkom na družbeno pasivnih skupinah. Prireditve so vključevale seminar o težavah pri branju in pisanju v povezavi s kulturo, fizičnimi aktivnostmi in rehabilitacijo, učne dejavnosti na glavni železniški postaji, sejem na temo izobraževanje odraslih na področju helsinške regije ter vrsto drugih prireditev po posameznih regijah. Organizirali so tudi nacionalno telefonsko linijo za informiranje in svetovanje o učenju, teden pa je bil tudi ustrezno medijsko podprt.
Kontaktna oseba: Johanna Korhonen, KTOL. Telefon: + 358 9 6122 4336 E-mail: johanna.korhonen@ktol.fi Flandrija - Grijp Je Kansen (Izrabi priložnosti)
Belgija / Flandrija
Teden neformalnega izobraževanja v Flandriji je bil prvič organiziran od 12. do 19. oktobra 1996. Slogan 'Izrabi priložnosti' poudarja dejstvo, da v življenju vsakega posameznika obstajajo številne priložnosti, da si pridobi novo znanje in veščine. V ospredju Tedna je bilo neformalno izobraževanje odraslih. 120 organizacij je sodelovalo na srečanjih, v posameznih pokrajinah je potekala informativna dejavnost, skupno informativno gradivo za načrtovanje neformalnega izobraževanja je bilo poslano 308 flamskim lokalnim oblastem, razdeljenih je bilo 35.000 plakatov, ki so opozarjali na prireditve na vseh pomembnejših prometnih postajah v Flandriji.
Kontaktna oseba: Iris Van Riet, VCVO. Telefon: + 32 2 215 27 08 Elektronska pošta: iris.van.riet@vcvo.be
Nemčija
V Nemčiji je "Lernfest '99", drugi Teden učenja odraslih, potekal od 16. do 22. maja 1999. Inštitut Adolf Grimme je Teden organiziral v imenu Zveznega ministrstva za šolstvo in raziskovanje. Organizatorji so pripravili informativni paket -"Lernfestkoffer" - da bi pomagali organizacijam na področju izobraževanja odraslih načrtovati njihove dejavnosti v Tednu učenja odraslih. Osrednji dogodek je bil 18. maja v Mainzu.
Kontaktna oseba: Heinz Meyer, Adolf Grimme Institut.
Telefon: + 49 2365 91 890
Elektronska pošta: hmeyer@grimme-institut.de
Jamajka
"Teden učenja odraslih predstavlja pomembno priložnost za ozaveščanje javnosti o prispevku, ki ga ima izobraževanje odraslih pri razvoju posameznika in skupnosti," je izjava predstavnika združenja JAMAL, organizatorja Tedna na Jamajki. Od leta 1995 pa do leta 1999 se je Teden razširil na tri podeželske verske skupnosti na otoku. Poglavitni cilji prireditve so:
•	poudariti pomen nadaljnjega izobraževanja za povečano produktivnost in večjo konkurenčnost, ki ju dežela potrebuje za svoje preživetje;
•	informirati odrasle in jih tako ozavestiti in narediti bolj dovzetne za učenje;
•	identificirati partnerje, ki so udeleženi v nadaljnjem izobraževanju odraslih, in zagotoviti njihovo sodelovanje.
Teden učenja odraslih na Jamajki je v letu 1999 potekal od 3. do 9. oktobra.
Kontaktna oseba: Charles Grierson, JAMAL.
Telefon: + 1876 928 5181 6
Elektronska pošta: Found29d@cwjamaica.com
Nova Zelandija - He Tangata Matauranga
Prvi novozelandski Teden učenja odraslih je bil organiziran od 5. do 11. septembra 1999.
Njegovi cilji so:
proslaviti dosežke in prispevke odraslih učencev ter promovirati njihov pomen, povečati prepoznavnost odraslih učencev, spodbuditi udeležbo večjega števila odraslih.
Dejavnosti za promocijo Tedna vključujejo podelitev nagrad, radijske oddaje, seminarje in drugo.
Kontaktna oseba: lan Clunies-Ross. Telefon: + 64 7 843 6934 Elektronska pošta: clcatmhs@ihug.co.nz
Norveška
Prvi norveški Teden učenja odraslih je bil organiziran v septembru 1998. Cilj te prireditve je bil motivirati odrasle za udeležbo v učenju in izobraževanju in ob tem predstaviti vso raznolikost učnih dejavnosti, kijih ponujajo društva za izobraževanje odraslih. Nacionalne, regionalne in lokalne organizacije so pripomogle k temu, da je Teden izjemno uspel.
Teden učenja odraslih na Norveškem organizira Norveško združenje za izobraževanje odraslih. V letu 1999 je bila osrednja tema Tedna 'Motivacija za udeležbo'. Med drugim so bile prireditve osredotočene na teme, kot so demokracija, pismenost in starejši, mednarodno leto starejših.
Kontaktna oseba: Berit Mykland, VOFO.
Telefon: + 47 22 41 00 00
Elektronska pošta: berit.mykland@vofo.no
Južnoafriška republika - Vseživljenjsko učenje je tvoja pravica
Leta 1998 je v tretjem Tednu učenja odraslih v Južnoafriški republiki prevladovalo praznično vzdušje. Na prireditvah so se zbrali izvajalci izobraževanja in poklicnega usposabljanja, da bi s svojimi prireditvami spodbudili odrasle k učenju.
V pokrajini Western Cape so imeli odrasli udeleženci priložnost obiskati muzej Robben Island, kjer so se lahko udeležili tečajev prve pomoči, podjetništva in uporabe informacijske tehnologije. Po vsej deželi so potekali poulični sejmi, učni festivali, seminarji, praznovanja, dnevi odprtih vrat ter razstave vtrgovskih centrih in lokalnih skupnostih.
Vsodelovanju z Unescovim Inštitutom za izobraževanje in z namenom, da uveljavijo zamisel o Mednarodnem tednu učenja odraslih, je Južnoafriška republika organizirala študijski obisk predstavnikov iz Afrike, Jamajke, Haitija, Indije, Nemčije in Velike Britanije. Rezultati obiska so bili jasni predlogi za regionalno in mednarodno sodelovanje pri promociji izobraževanja odraslih. V letu 1999 je Teden učenja odraslih v Južnoafriški republiki potekal od 6. do 11. septembra.
Kontaktna oseba: Botlhale Nong, AETASA. Telefon: + 927 11 333 8975/6/7. Elektronska pošta: aetasa@iafrica.com
Prijatelji Tedna vseživljenjskega učenja 1996 - 1999
Izvajalci, ki so se prvič vključili v TVU leta 1996:
Ustanova	Kraj	TVU96	TVU97	TVU98	TVU99
Agencija "Tolminska", Izobraževalno središče, Perovič k.d.	TOLMIN	X	X	X	X
Andragoški center Slovenije	LJUBLJANA	X	X	X	X
Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje	VELENJE	X	X	X	X
Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza	MARIBOR	X	X	X	X
Andragoško društvo, Univerza za tretje življenjsko obdobje	VELENJE	X	X	X	X
Animacija, d.o.o.	PTUJ	X	X	X	X
Athena, d.o.o.	POSTOJNA	X	X	X	X
Belosana d.o.o. - Anicor, izobraževalni center	LJUBLJANA	X	X	X	X
Center za izobraževanje in kulturo Trebnje	TREBNJE	X	X	X	X
Doba, Zavod za izobraževanje, p.o.	MARIBOR	X	X	X	X
Euro šola Ljubljana, Zavod za izobraževanje	LJUBLJANA	X	X	X	X
Glotta Nova, Center za pravo učenje in poučevanje	LJUBLJANA	X	X	X	X
INVEL, d.o.o., Velenje	VELENJE	X	X	X	X
Izobraževalni center Memory, d.o.o.	DUTOVUE	X	X	X	X
Knjižnica Bena Zupančiča Postojna	POSTOJNA	X	X	X	X
Knjižnica Otona Zupančiča - Osrednja borza znanja	LJUBLJANA	X	X	X	X
KOPO, Računalniško in poslovno izobraževanje, d.o.o.	NOVA GORICA	X	X	X	X
KOR-CIS, Center za izobraževanje Slovenj Gradec	SLOVENJ GRADEC	X	X	X	X
Ljudska univerza Celje	CELJE	X	X	X	X
Ljudska univerza Koper	KOPER ■ CAPODISTRIA	X	X	X	X
Ljudska univerza Krško	KRŠKO	X	X	X	X
Ljudska univerza Nova Gorica	NOVA GORICA	X	X	X	X
Ljudska univerza občine Šentjur	ŠENTJUR	X	X	X	X
Ljudska univerza Ormož	ORMOŽ	X	X	X	X
Ljudska univerza Postojna	POSTOJNA	X	X	X	X
Ljudska univerza Radlje ob Dravi	RADLJE OB DRAVI	X	X	X	X
Ljudska univerza Sežana, Foto klub 'Žarek' Sežana	SEŽANA	X	X	X	X
Matična knjižnica Izola	IZOLA	X	X	X	X
Občina Postojna	POSTOJNA	X	X	X	X
Razvojno izobraževalni center Novo mesto	NOVO MESTO	X	X	X	X
Rossana, d.o.o.	LOGATEC	X	X	X	X
Ustanova	Kraj	TVU96	TVU97	TVU98	TVU99
Smeri, izobraževanje, svetovanje in razvoj, d.o.o.	RAVNE NA KOROŠKEM	X	X	X	X
Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj	KRANJ	X	X	X	X
Srednja trgovska šola Ljubljana - izobraževanje odraslih	LJUBLJANA	X	X	X	X
UPI - Ljudska univerza Žalec	ŽALEC	X	X	X	X
Vita, zavod za kulturo in izobraževanje	KOPER ■ CAPODISTRIA	X	X	X	X
VITRA, Center za uravnotežen razvoj Cerknice	CERKNICA	X	X	X	X
Vrtec Mengeš, enota Gobica	MENGEŠ	X	X	X	X
Vrtec Mengeš, enota Sonček	MENGEŠ	X	X	X	X
Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj	ČRNOMEU	X	X	X	X
Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič	TRŽIČ	X	X	X	X
ZSSS, Območna organizacija Podravja	MARIBOR	X	X	X	X
Center za tehnološko usposabljanje - GZ Slovenije	LJUBLJANA	X	X	X	
Ml AMIGO, d.o.o.	MENGEŠ	X	X	X	
Radio Zeleni val	GROSUPLJE	X	X	X	
Zavod Niansa, Jezikovna šola	TRZIN	X	X	X	
Account, Finance in organizacija, s.p.	RAVNE NA KOROŠKEM	X	X		X
Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje	LJUBLJANA	X	X		X
Knjižnica Otona Zupančiča, enota Delavska knjižnica	LJUBLJANA	X	X		
Mestna občina Ljubljana, Urad za preprečevanje zasvojenosti	LJUBLJANA	X	X		
Občina Grosuplje	GROSUPLJE	X	X		
Srednja kovinarska, strojna in metalurška šola	MARIBOR	X	X		
ŠC za PET - Center za izobraževanje odraslih	LJUBLJANA	X	X		
Tiža, d.o.o., Ruše	RUŠE	X	X		
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje	LJUBLJANA	X		X	
Borza znanja Novo mesto	NOVO MESTO	X		X	X
Ljudska univerza Kočevje	KOČEVJE	X			X
Zveza ljudskih univerz Slovenije	LJUBLJANA	X			X
College za kvaliteto življenja	GROSUPLJE	X			
Dialog	LJUBLJANA	X			
Grid d.o.o.	LJUBLJANA	X			
Jezikovna šola Bertoncelj&Cizelj	LJUBLJANA	X			
Kulturno društvo Anton Loboda, Loka	MENGEŠ	X			
Občina Kranjska gora	KRASUSKA GORA	X			
Oxford Center	LJUBLJANA	X			
Podjetniško združenje Mengeš	MENGEŠ	X			
Senja	POSTOJNA	X			
Srednja šola Rudolfa Maistra	KAMNIK	X			
ŠOU - Študentska organizacija Univerze	LJUBLJANA	X			
Študijski krožek 'Komen in okolica v očeh pohodnikov'	KOMEN	X			
Ustanova	Kraj	TVU96	TVU97	TVU98	TVU99
Študijski krožek 'Komunalna ekologija' - Ljubljana	ŠKOFJA LOKA	X			
Študijski krožek 'Slikanje na svilo', Velenje	VELENJE	X			
Študijski krožek 'Uredimo si svoj kraj', Spodnja Kungota	SP. KUNGOTA	X			
Študijski krožek 'Zakaj pišem poezijo', Ravne na Koroškem	RAVNE NA KOROŠKEM	X			
Izvajalci, ki so se prvič vključili v TVU leta 1997:					
Alpha, d.o.o. Ljubljana	LJUBLJANA		X	X	X
Center za socialno delo Ravne	RAVNE NA KOROŠKEM		X	X	X
Center za usposabljanje, delo in varstvo, Črna	ČRNA NA KOROŠKEM		X	X	X
Društvo kmetic Dravograd	DRAVOGRAD		X	X	X
Društvo prijateljev mladine Dravograd	DRAVOGRAD		X	X	X
Društvo zdravljenih alkoholikov Postojna	PRESTRANEK		X	X	X
Društvo Združenje "Lučka", Mežiška dolina	RAVNE NA KOROŠKEM		X	X	X
Glasbena šola Postojna	POSTOJNA		X	X	X
Inštitut RS za rehabilitacijo (IRSR)	LJUBLJANA		X	X	X
Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU	POSTOJNA		X	X	X
Knjižnica Dravograd	DRAVOGRAD		X	X	X
Ljudska univerza Ajdovščina	AJDOVŠČINA		X	X	X
Ljudska univerza Jesenice	JESENICE		X	X	X
Ljudska univerza M. Sobota, Zavod za permanentno izobr.	MURSKA SOBOTA		X	X	X
Ljudska univerza Ptuj	PTUJ		X	X	X
Ljudska univerza Rogaška Slatina	ROGAŠKA SLATINA		X	X	X
Ljudska univerza Školja Loka	Š KO FJA LOKA		X	X	X
Nogometni klub, Dravograd	DRAVOGRAD		X	X	X
Občina Bohinj	BOHINJSKA BISTRICA		X	X	X
Občina Dravograd	DRAVOGRAD		X	X	X
Občina Črna na Koroškem	ČRNA NA KOROŠKEM		X	X	X
Osnovna šola Dravograd	DRAVOGRAD		X	X	X
Osnovna šola Črna na Koroškem	ČRNA NA KOROŠKEM		X	X	X
Osnovna šola Šentjanž	ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU		X	X	X
Prostovoljno gasilsko društvo, Dravograd	DRAVOGRAD		X	X	X
Rudnik Mežica, KORKAD, d.o.o.	MEŽICA		X	X	X
SHEN QJ center Hribar, Vizija, s.p.	LJUBLJANA		X	X	X
Srednja trgovska šola Maribor - izobraževanje odraslih	MARIBOR		X	X	X
Tenis klub, Dravograd	DRAVOGRAD		X	X	X
Turistično društvo Dravograd	DRAVOGRAD		X	X	X
Univerza za tretje življenjsko obdobje Ljubljana	LJUBLJANA		X	X	X
Vrtec kralja Matjaža, Črna	ČRNA NA KOROŠKEM		X	X	X
Vzgojnovarstvena organizacija Mladi rod, Dravograd	DRAVOGRAD		X	X	X
Ustanova
Kraj
TVU96 TVU97 TVU98 TVU99
Zavarovalnica Triglav - Območna enota Slovenj Gradec	SLOVENJ GRADEC	XXX
Združenje Slovensko ekološko gibanje - SEG	LJUBLJANA	X	X	X
Zveza društev inženiijev in tehnikov Maribor	MARIBOR	X	X	X
Zveza kulturnih društev Šentjur	ŠENTJUR	X	X	X
Alfabet, s.p.	ŠTORE	X	X	
Andragoško društvo Slovenije, Podružnica za Pomurje	MURSKA SOBOTA	X	X	
Center Dolfke Boštjancic Draga - Ig, Dom Škofljica	ŠKOFLJICA	X	X	
Dart klub Janca, Dravograd	DRAVOGRAD	X	X	
Društvo 'Smisel življenja' Postojna	POSTOJNA	X	X	
Filozofska fakulteta, Center za pedagoško izobraževanje	LJUBLJANA	X	X	
Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko	LJUBLJANA	X	X	
Klub ultra-lahkih alternativnih letalcev, Dravograd	LIBELIČE	X	X	
Kulturno društvo Planina	PLANINA	X	X	
Kulturno društvo Šentjanž	ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU		X	X
Območna organizacija RK, Dravograd	DRAVOGRAD	X	X	
Obrtna zbornica Slovenije	LJUBLJANA	X	X	
Odbojkarski klub, Dravograd	DRAVOGRAD	X	X	
Osnovna šola Miroslava Vilharja	POSTOJNA	X	X	
Osnovna šola Prestranek	PRESTRANEK	X	X	
Projekt Skala - Mladinsko ulično delo; Zavod J. Smrekarja	LJUBLJANA	X	X	
Rep. zavod za zaposl., OE Velenje - Urad za delo Dravograd	DRAVOGRAD	X	X	
Zav. Triglav, OE Slovenj Gradec, Zastop. pisarna Dravograd	DRAVOGRAD	X	X	
Agora, d.o.o., Podjetje za ustvarjalne komunikacije	LJUBLJANA	X		X
Andr. zavod LU Velenje, štud. krožek 'Na krilih ustvarjalnosti'	VELENJE	X		X
ARX, d.o.o., Podjetje za posebne oblike izobr. in svetovanja	LJUBLJANA	X		X
Društvo upokojencev Dravograd	DRAVOGRAD	X		X
Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o., Projekt ENSVET	LJUBLJANA	X		X
Knjižnica Jožeta Mazovca	LJUBLJANA	X		X
Ljudska univerza Ravne	RAVNE NA KOROŠKEM	X		X
Osn. šola Antona Znideršiča - OE Ljudska univerza I. Bistrica	ILIRSKA BISTRICA	X		X
Repub. zavod za zaposl., OE Velenje - Urad za delo Ravne	RAVNE NA KOROŠKEM	X		X
Srednja strojnokovinarska šola Ravne na Koroškem	RAVNE NA KOROŠKEM	X		X
Ustvarjalno središče Breznikar	ŠMARTNO PRI LITIJI	X		X
A.L P. Peca, Črna	ČRNA NA KOROŠKEM	X		
Društvo diabetikov Ravne	RAVNE NA KOROŠKEM	X		
Društvo rejniških družin Mežiške doline	RAVNE NA KOROŠKEM	X		
Društvo 'Sožitje' - Društvo za pomoč duševno	RAVNE NA KOROŠKEM	X		
prizadetim Mežiške doline				
Društvo 'Tvoj telefon'	POSTOJNA	X		
Ustanova	Kraj TVU96	TVU97	TVU98	TVU99
Gimnazija Ravne	RAVNE NA KOROŠKEM	X		
Gobarsko društvo Samorastnik, Ravne	RAVNE NA KOROŠKEM	X		
Gradbeni center Ljubljana	LJUBLJANA	X		
Halo, d.o.o., Lokalna razvojna agencija, Cirkulane	CIRKULANE	X		
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne	RAVNE NA KOROŠKEM	X		
Lavričeva knjižnica	AJDOVŠČINA	X		
Lokostrelsko društvo Koroška, Dravograd	DRAVOGRAD	X		
Lovska družina Bukovje, Otiški vrh, Dravograd	DRAVOGRAD	X		
MINT, d.o.o., jezikovna šola	LJUBLJANA	X		
Notranjski muzej Postojna	POSTOJNA	X		
Osnovna šola Franjo Golob, Prevalje	PREVALJE	X		
Osnovna šola Koroški jeklarji, Ravne	RAVNE NA KOROŠKEM	X		
Osnovna šola Prežihov Voranc, Ravne	RAVNE NA KOROŠKEM	X		
Podpora, podjetje za računalniški inženiring, d.o.o.	VELENJE	X		
Prostovoljno gasilsko društvo, Ravne	RAVNE NA KOROŠKEM	X		
Psihološka svetovalnica Celje	CELJE	X		
Repanšek Marta	MEŽICA	X		
Safe Invest mreža d.o.o.	LJUBLJANA 1122	X		
Skateboard & Snowboard klub Zlodej, Dravograd	DRAVOGRAD	X		
SLOVENSKI E. FORUM, Društvo za energetiko, ekonomiko in ekologijo	LJUBLJANA	X		
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna	POSTOJNA	X		
Video Center, d.o.o.	LJUBLJANA	X		
Vzgojnovarstvena organizacija Ravne	RAVNE NA KOROŠKEM	X		
Zaija - Društvo za razvoj in izvajanje povezovanja na prijaznejši osnovi	RAVNE NA KOROŠKEM	X		
Zdravstveni dom, Ravne	RAVNE NA KOROŠKEM	X		
Župnijska Karitas Postojna	POSTOJNA	X		
Izvajalci, ki so se prvič vključili v T VU leta 1998:				
Adamič Janez	NOVA VAS		X	X
Borza znanja Izola	IZOLA		X	X
Borza znanja Maribor	MARIBOR		X	X
Borza znanja Slovenj Gradec	SLOVENJ GRADEC		X	X
Center za dopisno izobraževanje Univerzum	LJUBLJANA		X	X
Center za socialno delo Trebnje	TREBNJE		X	X
Delavska univerza Tržič	TRŽIČ		X	X
Društvo prijateljev mladine Levi breg Velenje	VELENJE		X	X
Društvo upokojencev Jesenice	JESENICE		X	X
Ustanova	Kraj TVU96	TVU97 TVU98	TVU99
Rreising d.o.o.	ŠKOFJA LOKA	X	X
Galerija URH	CERKNICA	X	X
Glasbena šola Krško	KRŠKO	X	X
Hermes Softlab	LJUBLJANA	X	X
Hočevar Milka	VELIKE LAŠČE	X	X
Jamarsko društvo Karlovica	CERKNICA	X	X
Klarič Jože in Kristina	VAS	X	X
Knjižnica Brežice	BREŽICE	X	X
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica	SLOVENSKA BISTRICA	X	X
Knjižnica Podvelka	PODVELKA	X	X
Knjižnica Radlje	RADLJE OB DRAVI	X	X
Knjižnica Ribnica na Pohoiju	RIBNICA NA POHORJU	X	X
Knjižnica Šentjur	ŠENTJUR	X	X
Konštantin Kumer Meta s.p.	ŠKOFJA LOKA	X	X
Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec	SLOVENJ GRADEC	X	X
Kraševec Silva	ROB	X	X
Kulturni dom Krško	KRŠKO	X	X
Kulturno društvo Obzoije, Krško	KRŠKO	X	X
Letig Mirko in Nataša	VAS	X	X
Ljudska univerza Kranj	KRANJ	X	X
Ljudska univerza Radovljica	RADOVUICA	X	X
Ljudska univerza Slovenska Bistrica	SLOVENSKA BISTRICA	X	X
LU Krško, študijski krožek 'Kako biti boljši starši'	KRŠKO	X	X
LU Krško, študijski krožek 'Ustvarjalno preživljanje	KRŠKO	X	X
prostega časa'			
Občina Beltinci	BELTINCI	X	X
Občina Bled	BLED	X	X
Občina Mežica	MEŽICA	X	X
Občina Prevalje	PREVALJE	X	X
Občina Radovljica	RADOVUICA	X	X
Občina Ravne na Koroškem	RAVNE NA KOROŠKEM	X	X
Občina Šentjur	ŠENTJUR	X	X
Občina Školja Loka	ŠKOFJA LOKA	X	X
Občina Škofljica	ŠKOFLJICA	X	X
Občinska knjižnica Jesenice	JESENICE	X	X
Območna obrtna zbornica Dravograd	DRAVOGRAD	X	X
Osnovna šola Antona Globočnika Postojna	POSTOJNA	X	X
Osnovna šola Para	VAS	X	X
Osnovna šola Simon Jenko Kranj - podružnica Center	KRANJ	X	X
Ustanova	Kraj	TVU96 TVU97 TVU98	TVU99
Osnovna šola Trebnje	TREBNJE	X	X
Regionalni center za razvoj, d.o.o., Zagoije ob Savi	ZAGORJE OB SAVI	X	X
Republiški zavod za zaposlovanje, OE Koper	KOPER -CAPODISTRIA	X	X
SHEN Q! center	CELJE	X	X
SHEN Q! center	MARIBOR	X	X
SHEN Q! center	MARIBOR	X	X
SHEN Q! center	NOVO MESTO	X	X
SHEN Q! center	VRHNIKA	X	X
SHEN Q! center	LJUBLJANA	X	X
SHEN Q! center	LJUBLJANA	X	X
SHEN Q! center	LJUBLJANA	X	X
SHEN Q! center	LJUBLJANA	X	X
SHEN Q! center	LJUBLJANA	X	X
Skender Jože	VAS	X	X
Slovenski katoliški izobraženci - Klub slovenskih katoliških	PRESTRANEK	X	X
izobražencev Pivške kotline, Pivka			
Srednja kovinarska in cestnoprometna šola	ŠKOFJA LOKA	X	X
Škofja Loka - izobraževanje odraslih			
Studio Mediana, Dravograd	DRAVOGRAD	X	X
Studio za zdravje in lepoto	VAS	X	X
Udovič Tone	RAKEK	X	X
Vesel Franci in Slavica	DRAGA	X	X
Visoka šola za management v Kopru	KOPER ■ CAPODISTRIA	X	X
Vzgojnovarstveni zavod Muta	MUTA	X	X
Vzgojnovarstveni zavod Podvelka	PODVELKA	X	X
Vzgojnovarstveni zavod Radlje	RADLJE OB DRAVI	X	X
Vzgojnovarstveni zavod Trebnje	TREBNJE	X	X
Vzgojnovarstveni zavod Vuzenica	VUZENICA	X	X
Zdravič Ivica	VAS	X	X
Zveza kulturnih društev Krško	KRŠKO	X	X
Zveza kulturnih društev Trebnje	TREBNJE	X	X
Avto Finex d.n.o. Dravograd	DRAVOGRAD	X	
B&Z Ljubljana	LJUBLJANA POLJE	X	
BarJanca	DRAVOGRAD	X	
Center za korekcijo sluha in govora Portorož	PORTOROŽ	X	
Center za socialno delo Dravograd	DRAVOGRAD	X	
Center za socialno delo Postojna	POSTOJNA	X	
Center za socialno delo Slovenj Gradec	SLOVENJ GRADEC	X	
Društvo "Vezi"	LJUBLJANA	X	
Ustanova	Kraj TVU96	TVU97 TVU98 TVU99
Društvo 'Mosf - Univerza za tretje življ. obdobje Ajdovščina	AJDOVŠČINA	X
Društvo 'Sožitje' - Društvo za pomoč duševno prizadetim	PRESTRANEK	X
Ilirska Bistrica		
Društvo Akademska pobuda	NOVO MESTO	X
Društvo prijateljev mladine Črna na Koroškem	ČRNA NA KOROŠKEM	X
Duhovna univerza, CDK, Zavod za izobraževanje,	LJUBLJANA	X
vzgojo, razvoj in kulturo		
Fajmut Cvetka	ČRNA NA KOROŠKEM	X
Fužir Leander	ČRNA NA KOROŠKEM	X
Glasbena šola Vinko Vodopivec Ajdovščina	AJDOVŠČINA	X
Glasbena šola Vipava	VIPAVA	X
Gozdarski inštitut Slovenije	LJUBLJANA	X
GZS Območna zbornica Novo mesto	NOVO MESTO	X
II. Osnovna šola Slovenj Gradec	SLOVENJ GRADEC	X
ISPO d.o.o., Svetovanje pri poslovnem odločanju	LJUBLJANA	X
Kinološko društvo Dravograd	DRAVOGRAD	X
Kmetijska svetovalna služba Dobrunje	LJUBLJANA DOBRUNJE	X
Kmetijska svetovalna služba Laško	LAŠKO	X
Kmetijska svetovalna služba Logatec	LOGATEC	X
Knjižnica Ivana Potrča	PTUJ	X
Knjižnica Ivana Tavčarja	ŠKOFJA LOKA	X
Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec	SLOVENJ GRADEC	X
Knjižnica Pavla Golie	TREBNJE	X
Klančar Mihela	CERKNICA	X
Knjižnica Vuzenica	VUZENICA	X
Kolesarski klub Beltinci	BELTINCI	X
Krščanska kulturna zveza Celovec	CELOVEC	X
KUD Beltinci	BELTINCI	X
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje	VELENJE	X
Kulturni center Srečka Kosovela Sežana	SEŽANA	X
Kulturno društvo Ojstrica	DRAVOGRAD	X
Kunstek Miro	CERKNICA	X
Ljudska univerza Lendava	LENDAVA	X
Mestna občina Slovenj Gradec	SLOVENJ GRADEC	X
Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem	LJUBLJANA	X
Ministrstvo za okolje in prostor	LJUBLJANA	X
MMM - Foto skupina, Klanec	KOMEN	X
Narodna in univerzitetna knjižnica	LJUBLJANA	X
Naš laz, Zavod za razvoj podeželja	BREZOVICA PRI UUBUANI	X
Ustanova	Kraj TVU96	TVU97 TVU98 TVU99
Občina Borovnica	BOROVNICA	X
Občina Brezovica	BREZOVICA PRI UUBUANI	X
Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec	DOBROVA	X
Občina Ig	IG	X
Občina Izola	IZOLA	X
Občina Radeče	RADEČE	X
Občina Trebnje	TREBNJE	X
Občina Vipava	VIPAVA	X
Občina Vrhnika	VRHNIKA	X
Območna obrtna zbornica Grosuplje	GROSUPLJE	X
Območna obrtna zbornica Laško	LAŠKO	X
Ošlak Helena	ČRNA NA KOROŠKEM	X
Osnovna šola Belokranjskega odreda Semič	SEMIČ	X
Osnovna šola Beltinci - Turistični krožek	BELTINCI	X
Osnovna šola Edvarda Kardelja Dutovlje	DUTOVLJE	X
Osnovna šola Mislinja	ŠENTILJ V SL GORICAH	X
Paradox, Slovensko društvo za vzajemno pomoč	LJUBLJANA	X
v duševni stiski		
Plesna šola "Mravljica"	AJDOVŠČINA	X
Plesni klub Devžej, Slovenj Gradec	MISLINJA	X
Podjetniški center Radeče	RADEČE	X
Policijska postaja Dravograd	DRAVOGRAD	X
Republiški zavod za zaposlovanje	LJUBLJANA	X
Republiški zavod za zaposlovanje, OE Murska Sobota	MURSKA SOBOTA	X
SHEN Ql center	LJUBLJANA	X
SHEN Ql center	IZOLA	X
SHEN Ql center	MARIBOR	X
SHEN Ql center	MARIBOR	X
Sipek Zdenka	ČRNA NA KOROŠKEM	X
Slovensko društvo za NLP	LJUBLJANA	X
Šolski center Slovenj Gradec	SLOVENJ GRADEC	X
Šolski center Velenje	VELENJE	X
Srednja lesarska šola Škofja Loka - izobraževanje odraslih	ŠKOFJA LOKA	X
Študijski krožek 'Branik'	DUTOVLJE	X
SUN d.o.o.	GORNJA RADGONA	X
Šušteršič Maja	KRŠKO	X
Telič Uroš	RAKEK	X
Turistično društvo Beltinci	BELTINCI	X
Univerza za tretje življenjsko obdobje Jesenice	JESENICE	X
Ustanova	Kraj	TVU96 TVU97 TVU98 TVU99
Upravna enota Šentjur	ŠENTJUR	X	
Valvasorjeva knjižnica Krško	KRŠKO	X	
Varstveno delavni center Radovljica	RADOVUICA	X	
Vengust Dare	RAKEK	X	
Vzgojnovarstveni zavod Andersen	LJUBLJANA	X	
Zgodovinski arhiv Ptuj	PTUJ	X	
ZIP Center, d.o.o.	RAVNE NA KOROŠKEM	X	
Zveza kulturnih društev Dravograd	DRAVOGRAD	X	
Izvajalci, ki so se prvič vključili v TVU leta 1999:			
AJDA, Društvo za biološko dinamično gospodaijenje Hoijul	DRAVOGRAD		X
Aktiv kmečkih žena Adlešiči	ADLEŠIČI		X
Anžur Matjaž	TURJAK		X
Andragoško društvo Slovenije, OE Ljubljana	LJUBLJANA		X
Arko Janez	SODRAZICA		X
Aspersa, d.o.o.	SLOVENSKA BISTRICA		X
Athena, d.o.o., študijski krožek 'Glina - pramaterija'	POSTOJNA		X
Athena, d.o.o., študijski krožek 'Slikanje na svilo 98'	POSTOJNA		X
Bauer Jože	VAS		X
Biovez, z.o.o.	SLOVENSKA BISTRICA		X
Bončina Iztok	LJUBLJANA		X
Bralna značka pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije	LJUBLJANA		X
Bralno društvo Slovenije	LJUBLJANA		X
Centa Rajko	ROB		X
Center slepih in slabovidnih Škofja Loka	ŠKOFJA LOKA		X
Center šolskih in obšolskih dejavnosti	LJUBLJANA		X
Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Dom Ajda	LIBELIČE		X
Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Dom Čebelica	VELIKA LOKA		X
Center za socialno delo Žalec	ŽALEC		X
Center za socialno delo Krško	KRŠKO		X
Dom Janeza Boska	ŠKOFLJICA		X
Dom starejših občanov Krško	KRŠKO		X
Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice	JESENICE		X
Dom upokojencev Postojna	POSTOJNA		X
Domačija Raztresen - RIM	ADLEŠIČI		X
Državna založba Slovenije, Ljubljana	LJUBLJANA		X
Dr. Mapet, Ljubljana	LJUBLJANA		X
Društvo INTERES	LJUBLJANA		X
Društvo invalidov Dravograd	DRAVOGRAD		X
Ustanova	Kraj	TVU96 TVU97 TVU98 TVU99
Društvo keramikov 'Gaja', Postojna	POSTOJNA	X
Društvo kmetic Krško	KRŠKO	X
Društvo Krnica, Veliki Nerajec	VINICA	X
Društvo ljubiteljev fotografije Krško	KRŠKO	X
Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec	ŽALEC	X
Društvo upokojencev Žalec, Pododbor Vrbje	ŽALEC	X
Društvo upokojencev Cerknica	CERKNICA	X
Društvo upokojencev Javornik - Koroška Bela	JESENICE	X
Društvo upokojencev Mežica	MEŽICA	X
Društvo upokojencev Prevalje	PREVALJE	X
Društvo upokojencev Ravne	RAVNE NA KOROŠKEM	X
Društvo zaveznikov mehkega pristanka	KRŠKO	X
Eko Liburnia	RIJEKA	X
Ekonomski institut Maribor, d.o.o., PE Sklad za razvoj in	MARIBOR	X
usposabljanje človeških virov		
Energetsko svetovalna pisarna Ilirska Bistrica	ILIRSKA BISTRICA	X
Energetsko svetovalna pisarna Izola	IZOLA	X
Energetsko svetovalna pisarna Jesenice	JESENICE	X
Energetsko svetovalna pisarna Jesenice - izp. Radovljica	RADOVUICA	X
Energetsko svetovalna pisarna Kočevje	KOČEVJE	X
Energetsko svetovalna pisarna Kranj - izpostava Tržič	TRŽIČ	X
Energetsko svetovalna pisarna Lendava	LENDAVA	X
Energetsko svetovalna pisarna Ljubljana	LJUBLJANA	X
Energetsko svetovalna pisarna Ljubljana - izpostava Logatec	LOGATEC	X
Energetsko svetovalna pisarna Maribor	MARIBOR	X
Energetsko svetovalna pisarna Maribor - izpostava	SLOVENSKA BISTRICA	X
Slovenska Bistrica		
Energetsko svetovalna pisarna Nova Gorica - izp. Tolmin	TOLMIN	X
Energetsko svetovalna pisarna Novo mesto	NOVO MESTO	X
Energetsko svetovalna pisarna Ptuj	PTUJ	X
Energetsko svetovalna pisarna Ptuj - izpostava Ormož	ORMOŽ	X
Energetsko svetovalna pisarna Radlje ob Dravi	RADLJE OB DRAVI	X
Energetsko svetovalna pisarna Rogaška Slatina	ROGAŠKA SLATINA	X
Energetsko svetovalna pisarna Slovenj Gradec	SLOVENJ GRADEC	X
Energetsko svetovalna pisarna Velenje	VELENJE	X
Filozofska fakulteta	LJUBLJANA	X
Garbas Veronika	ROB	X
Gimnazija Želimlje	ŠKOFLJICA	X
Glasbena šola Žalec	ŽALEC	X
Ustanova	Kraj	TVU96 TVU97 TVU98 TVU99
Glasbena šola Maijan Kozina Novo mesto	NOVO MESTO	X
Glasbena šola Radlje	RADLJE OB DRAVI	X
Glasbena šola Trebnje	TREBNJE	X
Gledališče Ptuj	PTUJ	X
Gospodarska zbornica Slovenije	LJUBLJANA	X
Gospodarska zbornica Slovenije - Koper	KOPER ■ CAPODISTRIA	X
Hotel Sremič Krško	KRŠKO	X
Impol Kadring, d.o.o.	SLOVENSKA BISTRICA	X
Janežič Tone	TURJAK	X
Jeseničnik Tomo	SLOVENJ GRADEC	X
KB ■ TRADE Dravograd	DRAVOGRAD	X
KILI Liboje	ŽALEC	X
Klub Novus	VELENJE	X
Kmetijska pospeševalna služba Dravograd	DRAVOGRAD	X
Knjižnica A. T. Linharta	RADOVUICA	X
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič	TRŽIČ	X
Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica	CERKNICA	X
Knjižnica Muta	MUTA	X
Knjižnica Otona Zupančiča, enota Pionirska knjižnica	LJUBLJANA	X
Knjižnica Skofja Loka	ŠKOFJA LOKA	X
Knjigarna Libris Koper	KOPER ■ CAPODISTRIA	X
Knut d.o.o.	VELIKE LAŠČE	X
Kolenc Majda	VAS	X
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne,	ČRNA NA KOROŠKEM	X
enota Črna		
Koroško društvo za boj proti raku	RAVNE NA KOROŠKEM	X
Kovinoplastika Lož, d.d.	STARI TRG PRI LOŽU	X
Krajevna skupnost Brezje	TRŽIČ	X
Krajevna skupnost Lesce	LESCE	X
Krajevna skupnost Šalek	VELENJE	X
Krajevna skupnost Senično	TRŽIČ	X
Kranjc Janez	CERKNICA	X
Kristina, Agencija za kvaliteto življenja, Ljubljana	LJUBLJANA	X
KUD Alma Karlin, Gledališka sekcija MRŠ TEATER	CELJE	X
Kulturni center Janez Trdina, Novo mesto	NOVO MESTO	X
Kulturno društvo Radlje, Dramska sekcija	RADLJE OB DRAVI	X
Kulturno društvo Vrbje	ŽALEC	X
Loris, d.o.o.	DRAVOGRAD	X
LU Murska Sobota, študijski krožek 'Beltinci'	MURSKA SOBOTA	X
Ustanova	Kraj	TVU96 TVU97 TVU98 TVU99
LU Murska Sobota, študijski krožek 'Murska Sobota'	MURSKA SOBOTA	X
LU Murska Sobota, študijski krožek 'Tišina'	MURSKA SOBOTA	X
LU Postojna, študijski krožek 'Knežak'	POSTOJNA	X
Marolt Anton	SODRAŽICA	X
Matična knjižnica Piran	PIRAN ■ PIRANO	X
Mestna občina Kranj	KRANJ	X
Mestna občina Maribor	MARIBOR	X
Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za vzgojo,	NOVO MESTO	X
izobraževanje, šport in mladino		
Mestna občina Velenje	VELENJE	X
Mirk, Zavod za projektno in raziskovalno delo na	LJUBLJANA	X
omrežju internet		
MITRA, d.o.o., izobraževanje	LJUBLJANA	X
MUCH, d.o.o., Podjetje za izobraževanje in	LJUBLJANA	X
poslovno svetovanje		
Muzej Jesenice	JESENICE	X
Občina Žalec	ŽALEC	X
Občina Žužemberk	ŽUŽEMBERK	X
Občina Dolenjske Toplice	DOLENJSKE TOPLICE	X
Občina Jesenice, Organizacijski odbor TVU Jesenice	JESENICE	X
Občina Kočevje	KOČEVJE	X
Občina Krško	KRŠKO	X
Občina Lendava	LENDAVA	X
Občina Mirna Peč	MIRNA PEČ	X
Občina Ormož	ORMOŽ	X
Občina Pivka	PIVKA	X
Občina Rogaška Slatina	ROGAŠKA SLATINA	X
Občina Šentjernej	ŠENTJERNEJ	X
Občina Škocjan	ŠKOCJAN	X
Občina Slovenska Bistrica	SLOVENSKA BISTRICA	X
Občina Tišina	TIŠINA	X
Občina Tolmin	TOLMIN	X
Občina Tržič	TRŽIČ	X
Območna obrtna zbornica Cerknica	CERKNICA	X
Obrtna zbornica Koper	KOPER ■ CAPODISTRIA	X
Obrtno združenje Lendava	LENDAVA	X
Osnovna šola Žalec	ŽALEC	X
Osnovna šola Želimlje	ŠKOFLJICA	X
Osnovna šola A. Aškerca, Velenje	VELENJE	X
Ustanova	Kraj TVU96	TVU97 TVU98 TVU99
Osnovna šola Artiče	ARTIČE	X
Osnovna šola Begunje pri Cerknici	CERKNICA	X
Osnovna šola Bršljin, Novo mesto	NOVO MESTO	X
Osnovna šola Cerknica	CERKNICA	X
Osnovna šola France Prešeren, Kranj	KRANJ	X
Osnovna šola Grahovo	CERKNICA	X
Osnovna šola Radlje	RADLJE OB DRAVI	X
Osnovna šola Šalek	VELENJE	X
Osnovna šola Simon Jenko Kranj	KRANJ	X
Osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje	KOČEVJE	X
Pihalni orkester Krka zdravilišča iz Straže	STRAŽA	X
PINS, Podjetniški inkubator	SKRAD	X
Planinski zbor iz Žalca	ŽALEC	X
PLAT-IN, Podjetniški inkubator	CRES	X
Podjetniški center Krško	KRŠKO	X
Pokrajinski muzej Ptuj	PTUJ	X
Policijska postaja Žalec	ŽALEC	X
PORIN, Podjetniški inkubator	RIJEKA	X
Posoški razvojni center	KOBARID	X
RCR Sklad dela	TRBOVLJE	X
Regionalni razvojni center Koper	KOPER ■ CAPODISTRIA	X
Republiški zavod za zaposlovanje, OE Nova Gorica - Urad za delo Tolmin	TOLMIN	X
Republiški zavod za zaposlovanje, OE Sežana	SEŽANA	X
Rodoslovno društvo Izola	IZOLA	X
Samsa Lilijana	VAS	X
Samsa Niko	VELIKE LAŠČE	X
SGD Miran Švarc - Fitnes in nega telesa	DRAVOGRAD	X
SHEN Ql center	PTUJ	X
SHEN Ql center	MARIBOR	X
SHEN Ql center	LENART V SL GORICAH	X
Sklad Republike Slovenije za Ijubiteljsko-kulturne dejavnosti, 01 Krško	KRŠKO	X
Športno turistično društvo Cereja	VELIKE LAŠČE	X
Srednja šola Jesenice	JESENICE	X
Starič Metka	VELIKE LAŠČE	X
Študijski krožek 'Beseda Slovenske Istre'	KOPER ■ CAPODISTRIA	X
Švab Janez	ČRNA NA KOROŠKEM	X
Svetik Peter	VAS	X
Ustanova	Kraj TVU96	TVU97 TVU98 TVU99
Tekstilna šola Metlika	METLIKA	X
Tržiški muzej	TRŽIČ	X
Trgovski center Murka Lesce	LESCE	X
Turistično športno društvo Kostel	VAS	X
Varstveno delovni center Tončke Hočevar Ljubljana	LJUBLJANA	X
Visoka šola za upravljanje in poslovanje	NOVO MESTO	X
Vrtec Cerknica	CERKNICA	X
Vrtec Kočevje	KOČEVJE	X
Vzgojnovarstvena organizacija Novo mesto	NOVO MESTO	X
Vzgojnovarstveni zavod Libeliče	LIBELIČE	X
Vzgojnovarstveni zavod Ribnica na Pohoiju	RIBNICA NA POHORJU	X
Vzgojnovarstveni zavod Robindvor	DRAVOGRAD	X
Vzgojnovarstveni zavod Šentjanž	ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU	X
Vzgojnovarstveni zavod Trbonje	TRBONJE	X
Zalar Božo	VELIKE LAŠČE	X
Založba Mladinska knjiga	LJUBLJANA	X
Zavod Republike Slovenije za šolstvo, OE Novo mesto	NOVO MESTO	X
Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Založba	LJUBLJANA	X
Zavod sv. Frančiška Šaleškega	ŠKOFLJICA	X
Zavod za šport Slovenska Bistrica	SLOVENSKA BISTRICA	X
Zdravstveni dom Ravne	RAVNE NA KOROŠKEM	X
Združenje podjetnikov obalno-kraške regije	KOPER ■ CAPODISTRIA	X
Zveza potrošnikov Slovenije	LJUBLJANA	X
Zveza prijateljev mladine Ajdovščina	AJDOVŠČINA	X
Zveza tabornikov Slovenije	LJUBLJANA	X
Zveza tabornikov Slovenije, Lokostrelsko društvo	LJUBLJANA	X
Zvezda Danica, d.o.o., Vzgojno-izobraževalno središče	LJUBLJANA	X
ZKUD 'Tine Rožanc', Folklorna sekcija - veterani	LJUBLJANA	X
V TVU-Novičkah/3 boste izvedeli:
Predstavljamo dobitnike priznanj Andragoškega centra Slovenije za vsa štiri leta (1997-2000)!