Resnica ene utopije
Štirideset let je doba, o kateri lahko govorimo na različne načine. Za člove-ka je to pol ali še več življenja, za ka-men, ki ga brusi nekoč bistra, zdaj pa z industrijskimi odplakami zastrupljena voda, pa le hipec.
In v teh štiridesetih letih se je gradil, dozoreval, se dvigal in padal ter na kon-cu klecnil gospodarski sistetn sociali-stičnega gospodarjenja.
Neverjetno je, koliko žrtvovanih de-lovnih mest bo potrebnih, koliko denar-ja je bilo potratno uporabljenega samo zato, da smo svetu dokazali, da je socia-lizetn resnično trnova in draga pot iz kapitalizma v kapitalizem, kot je to za-jedljivo, pa vendar z veliko mero resni-ce nekoč komentiral Kenneth Galbraith.
In sedaj, ko smo spoznali, da dogo-vorna ekonomija, ki smo jo zagovarjali 40 let, črpa moči celemu sistemu Je na-enkrat težko. Težko se je sprijazniti z dejstvi, da v vsem tem času naša zuna-nja konkurenčnost ni bila na tako nizki stopnji samo zaradi tega, ker živimo tu na Balkanu, temveč v veliki meri zato, ker smo bili onemogočeni, brez domače konkurenčne borbe, v okvirih dogo-vorne ekonomije nismo bili sposobni ustvariti sprejemljive kvalitete izdelkov, produktivnosti in ekoloških meril izko-riščanja naravnih bogastev. Zato smo in še vedno drago proizvajamo, malo za-služimo in živimo v umazanem okolju, naži otroci pa bodo zato, če ne bomo takoj začeli strogo in dosledno ukrepati, žrtve kvaziindustrijske revolucije. Pla-čujemo grehe iz preteklosti. Plačujemo za razsipništvo pri projektiranju gospo-darskih objektov, za velike kraje niko-garšnjega (družbenega) premoženja, ki se je steklo v privatne roke na domačih in tujih bančnih računih.
Stečaji grozijo sedaj že na vsakem koraku, idej za zaposlovanje je vse manj, dela na zastarelih strojih in po za-starelih tehnologijah ni. Kako sedaj na-prej? se vsi sprašujemo.
Učinkovito se je treba lotiti vprašanja lastnine. kajti samo lastnik kapitala, ki resnično ve, kaj lahko pričakuje od vlo-ženih sredstev, je resnično motiviran. Predvsem pa je potrebno pred oprav-ljanjem denacionalizacije oziroma raz-delitve deltric učinkovito zaščititi obsto-
ječo »družbeno lastnino«. Potrebno je ugotoviti merila za razdelitev premože-nja, ki bi na pravični osnovi dala vsem vsaj enake možnosti pri udeležbi.
Hkrati je treba dati učinkovito pod-poro razmahu podjetništva, in to v pro-izvodni in storitveni sferi, ki bi vsaj de-loma absorbirala »socialistične tehno-loške viške« delavcev, ki jih bodo na cesto pognale zgrešene investicije in slabo gospodarjenje.
Pošteno je potrebno prerešetati dav-ino poljuko, obremenilve dohodka, ki ga ustvarjajo podjetja, pa je potrebno v najkrajšem času spraviti v normalne okvire, s tem. da se bo tudi država odre-kla potici, če bomo že vsi morali glodati skorje kruha.
Zasebnim pobudam v podjetništvu je potrebno z zmanjšanjem davčnih stopenj v prvih letih obratovanja omo-gočiti, da zgradijo trdnejio kapitalno osnovo. Z davčno politiko pa je po-trebno vzpodbujati večje zaposlovanje delavcev v zasebr.ih podjetjih.
Nesporno je dejstvo, da je samo-upravljanje, takšno, kot je bilo, privedlo do anarhičnega obnašanja zaposlenih, neodgovornega poslovanja s kapita-lom, sramotno znižalo avtoriteto in vrednost strokovnega kadra. Tudi to je področje, kjer je dosedanja politika padla na izpitu, in je potreben hkrati s spremembo lastništva tudi takojšen od-stop od doslej uveljavljene prakse sa-moupravljanja. Delavci naj se organizi-rajo v sindikat ter v tem okviru delujejo v boju za svoje pravice do dela, zapo-slitve in plačila, samostojnih izpadov posameznikov pa lastniki kapitala ne bodo več mogli tolerirati. Delovno dis-ciplino bo potrebno nanovo privzgojiti veliki večini zaposlenih.
Volilci bodo na voliivah, ki so v kratkem pred nami, prav gotovo zelo kritično ocenili tudi dosedanje urejeva-nje gospodarskih vprašanj v Sloveniji, kot tudi smernice, ki jih ponujamo v svojih različnih programih. Ne dvomi-mo, da bodo s svojim pravilno oddanim glasom dokazali svojo visoko duhovno zrelost ter s tem skupaj z nami gradili
ODSLEJ BODOČNOST!
Zrnec L.