H*r. 21. PoStafna plalana t colovInL Ljubljana, dne 23. maja 1934. >3 .V. 1934 Leto XVI. KhCT/KI LI J" T Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se ? Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski uL št. 7. Telefon Inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Ja pri n as? Pred dobrim tednom so zborovali na -Francoskem v nekem malem podeželskem mestu zastopniki ene največjih francoskih političnih strank, katere jedro tvori francosko »svobodomiselno« malo meščanstvo. Ta stranka se imenuje »radikalno-socialna« in je tako močna in vplivna, da je dala zadnja leta državi že celo vrsto vlad; najznamenitejši zastopnik te stranke pa je njen voditelj Herriot (reci: Erio). Med vojno in še bolj po vojni pa se je tudi na Francoskem strahovito razpasla — korupcija. Znana stvar pa je, da se korupcija ne more nikjer dolgo držati na površju brez mogočne podpore od zgoraj! To so dobro vedeli tudi korupcijonisti na Francoskem in so zato napeli vse sile, da pridobe na svojo stran tudi nekaj vplivnih mož iz vrst vladajoče ra-dikalno-socialne stranke. To se je lopovom tudi posrečilo, kajti ni ga tako visokega zidu, da ga ne bi prelezel z zlatom natovorjeni »sel. To resnico je poznal že makedonski kralj Filip, ki mu ta izrek pripisujejo. S pomočjo podkupljenih »veljakov« so počenjali korupcijonisti nato, kar so hoteli, dokler ni znana »afera Staviski« sodu izbila dna. Polagoma so začele prihajati na dan grozotne lopovščine, ki so vzbudile mogočen odpor proti korupciji v vsi francoski javnosti. Javna vest se je pričela oglašati z ne-ugnano silo in temu moralnemu pritisku se tudi tako močna in disciplinirana stranka, kakor je radikalno-socialna stranka v Franciji, ni mogla izogniti. Že na prvih sejah na zadnjem kongresu stranke so morali poštenjaki v stranki temeljito obračunati s podkupljenimi izvržki in so jih soglasno izključili iz stranke, ne glede na njihove nekdanje ali današnje višje ali nižje položaje. To je bila sijajna zmaga javne morale! Korupcija pa se med vojno in po vojni ni razpasla samo v Franciji, ampak tudi po drugih deželah. So ljudje, ki trdijo, da je našla ta bolezen pot tudi v našo deželo, in ljudje, ki to trdijo, utegnejo imeti v marsičem prav. Brez dvoma pa so imela prav tista sodišča pri nas, ki so nekaj podkupljencev in podkupovalcev obsodila na občutne kazni. Nismo pa še nikdar slišali, da bi se bilo kdaj v tej aU oni politični stranki pri nas ■godilo kaj podobnega kakor se je to zgodilo Kadnje dni v največji francoski politični stranki, da bi namreč stranka sama od sebe, is svoje lastne notranje sile in » svoje lastne moralne moči prijela tega ali onega svojega pristaša ne le zaradi po paragrafih kaznivih dejanj, ampak tudi zaradi dejanj, ki niso lepa po ljudski morali in po ljudskem naziranju. Ljudstvo namreč ne meri poštenja samo po napisanih paragrafih, ampak ima ■▼oj« lastne moralne nazore, ki segajo dosti- krat mnogo dalje kakor vsa napisana zakonodaja! Po teh svojih lastnih moralnih nazorih so ljudje že marsikoga sodili in tudi obsodili, toda za vse ljudske sodbe se pri nas doslej še prav nobena stranka ni mnogo menila, pač pa smo doživeli slučaje, da je ta ali ona stranka smatrala za svojo najvišjo nalogo, da »v imenu discipline« vsakega svojega pristaša ščiti, brez ozira na to, ali je zaščite tudi vreden, ne pa, da ga v interesu javne — in tudi svoje lastne! — morale obsodi in iz svojih vrst izloči, če se izkaže, da ima ljudsko mnenje prav! V noči od preteklega petka na soboto je doživela Bolgarija nenaden prevrat: Bolgarski kralj Boris. Kralj Boris je v popolnem soglasju z armado razpustil parlament (»sobranje«) in imenoval novo vlado, ki bo vladala brez parlamenta. Na čelu nove vlade stoji priljubljeni državnik Kimon Georgijev, ministri pa so zastopniki vojaških krogov in ljudje izven parlamenta. Prevrat so izvršili s pomočjo armade. Okoli ene ure po polnoči so močni vojaški oddelki zasedli vse važne točke v glavnem mestu in vse urade. Nove ministre so takoj poklicali, da prevzamejo vodstvo države. Vojaštvo je ostalo tako dolgo na svojih mestih, dokler odločilni krogi niso bili prepričani, da nihče ne bo kalil javnega reda in miru. Do prevrata je prišlo tako naglo zaradi tega, ker je vlada zvedela, da pripravljajo neka- Ta pojav pa ni zdrav! Osebne prijateljske zveze in tudi strankarska disciplina so res prav lepe reči, ampak še lepša je javna morala, ki mora veljati ne samo v zasebnem, ampak tudi v javnem življenju. S prikrivanjem vzbujati videz, da je pri nas vse v najlepšem redu, ne bo nikogar rešilo! če ne bomo znali iz lastne moralne notranje sile zdraviti in iz svoje srede korenito iztrebiti vsega, kar pri nas ni v redu, bomo podobni bolnikom, pri katerih vsa mazila in lepotila ne morejo prikriti, da gnije jo pri živem telesu! tere osebe pod vodstvom bivšega predsednika vlade Cankova fašističen prevrat. Ti ljudje so sklicali za binkoštno nedeljo shod, katerega bi se imelo udeležiti po njihovih računih do 50 tisoč oseb. Nasprotniki fašistov so pa tudi sklicevali proti-shod in nedvomno bi bilo prišlo do krvavega obračuna med obema skupinama, če ne bi bil kralj energično posegeil vmes. Prevrat ni trajal niti 12 ur. V soboto dopoldne je bil pač omejen poštni in telefonski promet in kolodvor je bil zaprt; ko so pa pozaprli vse tiste osebe, zlasti politike, o katerih so domnevali, da bi utegnili izzivati nemire, se je okoli poldne (v soboto) vojaštvo umaknilo in življenje je teklo zopet svojo pot... Ljudje so zadovoljni Vsa poročila domačih in tujih listov soglašajo v tem, da ljudje novo stanje odobravajo, ker so že dolgo siti brezplodnih strankarskih bojev. Ljudje si žele samo mirnega dela za gospodarski napredek dežele, za »politične programe« se pa ne menijo več; še manj pa si žele kakšnih krvavih pouličnih spopadov. Proglas na narod Nova vlada je takoj po svojem nastopu izdala proglas na narod, v katerem ugotavlja, da so prejšnje strankarske vlade doživele same neuspehe, kar je na narod vplivalo skrajno neugodno. Zlasti gospodarskih razmer ni mogla urediti nobena strankarska vlada. Zato je moralo priti do izpremembe s pomočjo armade, ki so je splošno razsulo ni dotaknilo in ki se zaveda svoje dolžnosti, da temu nevarnemu stanju napravi konec. Istočasno s proglasom na narod je nova vlada objavila tudi svoj program, kjer obeta med drugim, da bo imenovala sama v vseh občinah nove načelnike, državni uradniki bodo dobili stalnost, državni proračun bodo uravnotežili, strogo bodo izvajali socialno zakonodajo itd. Prevroi v ScZgapzjz Prevrat z vojaško pomočjo — Bolgarski kmetje pozdravljajo novo vlado SIvolH pred krneli V zunanjepolitičnem oziru pa hoče nova vlada gojiti dobre odnošaje zlasti s svojimi sosedi in vzpostaviti zvezo s sovjetsko Rusijo. Zemljedelei s« za novo vlado. Bivši ministri v vladi pokojnega Stambolijskega odločno pozdravljajo novo vlado, ker prihaja iz onih voja-Skih in političnih krogov, ki zastopajo v notranji politiki iste reforme kakor oni, in ker so člani nove vlade odločni prijatelji sporazuma z Jugoslavijo. Prvi ukrepi nove vlade Na predlog vlade je kraij Boris podpisal ukaz, s katerim se znižuje število upravnih okrožij (po naše »banovin«) od 16 na 7, število občin pa od 3800 na 1000. Odstavljeni so nadalje vsi župani. Tudi ravnatelji poštnih in železniških direkcij so odstavljeni. Z ukazom je tudi prepovedano političnim strankam vsako delovanje za 2 leti. Skrb nove vlade za kmeta Predsednik nove vlade g. Georgijev pa je izjavil glede bodoče gospodarske politike sledeče: »Kar se tiče gospodarske polHike, namerava nova vlada započeti širokopotezno akcijo v vseh panogah gospodarskega življenja s podpiranjem delovnih slojev in posebno s skrbjo za kmeta, ki je edina sila naroda in ki največ trpi zaradi današnje gospodarske kr'ze. Osnovna naloga nove vlade bo podpirati kmetsko prebivalstvo, da bo moglo zadostiti svojim potrebam s povečar-njem dohodkov od svojega dela. Razen tega hoče vlada podpirati zadružništvo, ki je neobhodno potrebno za novo gospodarsko organizacijo države.« Dalje je rekel: »Parlament bo ostal, vendar pa bo temeljito reformiran. Uvedlo se bo sodelovanje gospodarski kategorij v zakonodajnem delu.« Novi ministri Predsednik vlade je Kimon Georgijev, polkovnik v rezervi in bivši minister v vladi Can-kova. Iz te vlade pa je kmalu izstopil in se pridružil organizaciji «Zveno«, ki stoji nad strankami in se zavzema samo za gospodarsko in politično močno Bolgarijo. Finančni minister je Peter Todorov. Star je okoli 50 let in slovi kot najboljši bolgarski finančnik. Minister za notranje zadeve je upokojeni general Peter Midilev, ki je obenem predsednik »Zveze rezervnih častnikov«. Za vojnega ministra je postavljen general Peter Zlatev, minister prosvete je postal profesor Molov, minister za gospodarstvo pa je bivši guverner bolgarske Narodne banke Bojadžijev. za <&csaavje Pokrajina ob reki Saari (Saar) je najbogatejša industrijska pokrajina na meji med Francijo in Nemčijo. Ta pokrajina ni danes ne francoska ne nemška, ampak jo upravlja posebna komisija pod nadzorstvom Društva narodov, dokler ne odloči prebivalstvo s plebiscitom, kam hoče pripadati. Dan plebiscita pa še ni določen in zaradi določitve tega dne se bije oster boj v Društvu narodov. Napetost je tolikšna, da so Francozi določili za svojo armad ob meji strogo priprav-ljenst. czjz zicz ČeŠk&m Češkoslovaška je te dni predložila parlamentu načrt novega zakona proti korupciji pri državnih dobavah. Določbe novega zakona sillno poostrujejo kazni, ki jih za kazniva dejanja te vrste določa splošni kazenski zakonik. Kdor se pregreši proti določbam novega zakona, tega čaka zapor do 5 let in globa do pol milijona čeških kron. Kmetom se dandanes ne godi dobro. Ne v evropskih državah, pa tudi v prekmorskih ne. To je dejstvo, ki nam je vsem že predobro znano. Drugo dejstvo, ki nam je prav tako dobro znano, je to, da tvorijo kmetje skoro v vseh državah sveta večino prebivalstva, številčna premoč kmetov je (z malimi izjemami) povsod tako velika, da bi morali kmetje tedaj v »demokratičnih« državah, kjer poznajo že dolgo splošno volilno pravico, biti neomejeni gospodarji, ki bi si sami dajali take postave, kakršne so jim potrebne. Dejstvo, da se kmetom povsod slabo godi, pa se ne strinja prav z dejstvom, da so kmetje skoro povsod v večini. Ce imajo večino, zakaj je pa ne izkoristijo? Zakaj puste, da drugi delajo in ravnajo ž njimi kakor hočejo? Na to nasprotje smo imeli priliko že večkrat opozarjati in vselej smo ugotovili, da je glavni vzrok politične onemoglosti in gospodarske šibkosti kmetov v tem, ker niso nikjer združeni v močni stanovski organizaciji, ki bi znala izrabiti številčno premoč kmetov in njihovo gospodarsko veljavo tudi v državnem življenju in zlasti v postavodaji. Namesto združene v močni, enotni stanovski kmetski organizaciji vidimo kmete samo nesložne in razcepljene po raznih »idejno-političnih« vidikih. Primerov ni treba iskati daleč, ker jih imamo doma dovolj. Cista »idejna« politika je pri nas kmete tako razdvojila, da že oče sina ne pogleda in sin ne očeta zaradi »idej«, ki jih navadno ne eden ne drugi niti prav ne razume, namesto da bi se oba zavedala, da sta kmeta in da bi stala oba v krepko strnjeni kmetski fronti v obrambo svojih kmetskih koristi. Zastopniki tako zvane »idejne« politike so seveda imeli in imajo še danes velik interes na tem, da do združitve kmetov v stanovsko-kmetski organizaciji ne pride! Zakaj, če bi do take organizacije kmetov res prišlo — kaj pa bi bili potem oni?! Nič! Vsi skupaj bi bili »glas vpijočega v puščavi«, obsojeni bržkone na večno manjšino, brez politične moči in veljave. Zato pa so si »idejni« politiki že od nekdaj prizadevali, da drže kmete v razdvojenosti; če pa so jih kdaj organizirali, so jih organizirali le kot svoje idejno- JVappcdefe feme^ ti j siv ol v Slvsfci/i Pri nas so postalle tožbe o stalnem propadanju kmetijstva že nekaj vsakdanjega. Ne bomo se spuščali v razpravo o tem, ali so te tožbe upravičene ali, da se našim kmetom res ne godi predobro, to pa radi priznamo. Na primeru iz sosedne Avstrije pa hočemo pokazati, da se dajo tudi v slabih in hudih časih doseči lepi gospodarski uspehi, zlasti če ljudje kljub vsem stiskam na obupavajo, ampak krepko primejo za delo. Glede preskrbe z mlekom in z mlečnimi izdelki, s krompirjem in s sladkorjem je Avstrija danes neodvisna od uvoza iz tujine, čeprav je še prva leta po vojni plačevala težke milijone za te produkte. Z izboljševanjem prej puste in nerodovitne zemlje je Avstrija od leta 1925. naprej pridobila 74.000 hektarjev rodovitnega sveta, ki nosi danes (po uradnih podatkih) 53 milijonov šilingov (okoli pol milijarde dinarjev) letnega dohodka. Od leta 1919. pa do leta 1933. se je dvignila vrednost kmetske produkcije v Avstriji za 1 milijardo šilingov ali za skoro 10 milijard dinarjev na leto, čeprav so cene kmetijskih proizvodov tudi v Avstriji padle. politične pristaše, katerim so za vabo tudi obetali razne politične in gospodarske dobrote, nikdar pa ne kot kmetsko skupnost! »Idejno«-politično pobarvane »kmetske« organizacije pa se niso nikdar zavzemale za skupne koristi kmetov, čeprav so bili samo kmetje v njih, ampak so se klale med seboj kar do besnosti... Mnogo bolj, kakor kmetje sami, pa se zavedajo moči organiziranega kmeta — drugi! Ti »drugi« se pa kmetske moči tudi silno boje! Tega sicer ne priznavajo radi, vsaj javno ne, včasih jim pa le uide kakšna neprevidna beseda iz ust. Tako smo brali v »Jutru« te dni dopis »iz gospodarskih krogov«, kjer se pisec g. F. K. bavi s kongresom trgovcev v Skoplju in še posebej z njihovo mislijo, da bi bilo treba dati največje pravice v državi stanovskim organizacijam. Ta misel pa g. F. K-u prav nič ne ugaja, ker se boji kmetov! To priznava s sledečimi besedami: »V Jugoslaviji imamo 75 odstotkov kmetijskega prebivalstva. Otročje bi torej bilo predstavljati si stanovsko urejeno Jugoslavijo, v kateri ne bi imel kmetijski stan absolutne večine... Jasno je, da bi trgovec v takem stanovskem parlamentu, kjer bi vedno en sam stan imel absolutno večino, našel manj razumevanja za svoje zahteve in potrebe kakor v sedanji Narodni skupščini.« Ali bi res imeli stanovsko organizirani kmetje v stanovskem parlamentu večno absolutno večino ali ne, o tem ne bomo razpravljali — odločuje lahko tudi večina stanov, ne pa le tisti stan, ki združuje v sebi večino prebivalstva. Značilno za nas pa je to, kako se g. F. K. — in ž njim vred še marsikdo! — silno boji, da bi prišlo kdaj na ta ali na oni način v državi do kmetske večine! To je tisti strah, ki nekaterim gospodom greni vse življenje, da od samega strahu pred kmeti ne morejo ne jesti, ne spati, ampak premišljujejo le, kako bi kmete še nadalje držali v odvisnosti. Kmetje pa, če so pametni, naj narede baš to, česar se drugi boje, kajti samo stanovsko organiziran kmet se bo mogel uveljavljati v občini, v državi in sploh v vsaki višji organizaciji tako, da ne bo služil samo drugim, ampak tudi samemu sebi! Mlekarstvo daje na leto 2 milijardi litrov mleka in krije popolnoma vso domačo potrebo. Sira izdelajo na leto do 150.000 centov. Sladkorja izdelajo dovolj za domačo potrebo, čeprav je uporaba še enkrat večja kakor pred vojno; donos sladkorne pese so dvignili, računano na 1 hektar, od 97 na 275 centov! Vrednost vse kmetske produkcije pa cenijo v Avstriji na 1800 milijonov šilingov na leto (15 milijard dinarjev); od te vsote dobe tudi obrt, trgovina in industrija svoje bogate deleže. Take uspehe so dosegli v Avstriji kljub krizi in zato je avstrijski primer tudi za nas prav poučen. Cmejitev pveselje~ vemjes. v mesta Brezposelnost je največja v velemestih, kamor ljudje z dežele kar dero v pričakovanju, da bodo v velemestu našli dobro plačano in lahko delo, pri tem pa bodo uživali vse dobrote, ugodnosti in zabave velemesta. Prevelik dotok z dežele pa povzroča vedno hujšo brezposelnost, ki dela javni upravi vedno hujše skrbi. Zato je nemška vlada sklenila te dni zakon, s katerim se dotok ljudi z dežele v velemesta znatno omejuje ali pa celo zabranjuje. Vlada hoče na ta način čim več delavcev in delavk obdržati na deželi pri kmetskem deiu, mestne uprave pa razbremeniti. Važen razglas Delokrog občinskih samouprav je danes silno obsežen, ker je državna uprava prepustila občinam izvrševanje številnih nalog, ki prej niso spadale v področje občin. Izvrševanje vseh teh nalog pa je zvezano z občutnimi izdatki, ki so jih v nekdanjih dobrih časih občine že še kako krile, v dobi splošne krize pa je mnogo občin, katerim delajo proračuni občutne težave. Mnogo občin je zabredlo tudi v velike dolgove pri zasebnikih, zlasti pri občinskih dobaviteljih; te dolgove pa so nekatere občine poravnavale na način, ki ga banska uprava ne more odobravati, če noče trpeti zmanjšanja kredita naših občin. Da neprimerne poravnave občinskih dolgov prepreči, je banska uprava odredila, da se morajo držati občinske uprave v tem pogledu za bodoče sledečih navodil: 1. O vsaki proti občini vloženi tožbi ali Izvršbi mora občina takoj obvestiti bansko upravo. Poročilu je priložiti prepis tožbe. Da se ne zamudi kako važno pravdno dejanje, ni čakati na eventualno odredbo banske uprave, temveč je dotično dejanje v danem roku točno izvršiti. Pri tej priliki je ban opozoril — česar še vedno ne vedo vse občine — da ni niti državno pravobranilstvo, niti banska uprava zastopnik občine v civilnih procesih. Zato si morajo občine vedno pravočasno preskrbeti zastopstvo po odvetniku, ako je sploh potrebno. Za vsako škodo, ki bi nastala občini s pravdo po malomarnosti občine same, odnosno njenih funkcijonarjev, se bo brezobzirno uveljavila osebna odgovornost predsednika občine. 2. Občina, ki ima velike zaostanke v neporavnanih obveznostih in ji radi tega grozi kakršnakoli nevarnost, mora predložiti banski upravi izčrpno situacijsko poročilo o svojem finančnem položaju. 3. Prepovedan je vsak ukrep, ki bi utegnil kakorkoli omajati ugled občine, odnosno kredit občine, zlasti pa je prepovedano direktno oškodovanje upnikov po ponudbah z nepopolno zadovoljivostjo. Za izredne ukrepe pa mora občina izposlovati predhodni pristanek banske uprave. Končno poziva ban vse predsednike občin, da s podvojeno pažnjo motre položaj in prilagodijo gospodarstvo v občini popolnoma njenemu finančnemu stanju in davčni sposobnosti prebivalstva. Nove zadolžitve — kolikor so sploh še mogoče — bodo dovoljene le v nujnih in resnično potrebnih primerih. ie svoj čas izdana prepoved investicij se bo strogo izvajala, utemeljevanje nujnosti investicije s potrebo materij alnega in kulturnega napredka v občini se v teh časih ne more upoštevati, tudi ne forsiranje gradbenih del radi omiljenja brezposelnosti. Povprečna podeželska občina s svojo davčno močjo ni v stanu odpraviti brezposelnosti, niti omiliti, pač pa se pri tem lahko opasno zadolži! V občinah pa, ki so se že opasno zadolžile preko svojih, sedaj nepričakovano padlih finančnih moči — in žal se ti primeri množe — je dolžnost predsednika občine, da nemudoma opusti nadaljnje, eventualno že odobrene investicije, ter tudi redne ne nujne izdatke in prične s sanacijo po smotrnem sanacijskem načrtu. Pri sanacijah ni varovati samo interesa lastne, temveč tudi vseh drugih občin. Običaji iz privatnega poslovnega življenja ne spadajo vedno t javne edinice, četudi bi bili za ebč. uprave po zakonu dovoljeni. Vsaka sanacija, pri kateri upniki trpe škodo, vpliva katastrofalno dalje, izpodkoplje kredit tudi drugim občinam in onemogoči druge sanacije. Zato ban v svoji odredbi apelira na vse predsednike občine, da tudi v najtežjem položaju varujejo ugled občin in jim ohranijo zaupanje poslovnega sveta, kajti le tako bo mogoče prebroditi krizo in privesti občine in njih prebivalstvo v boljše čase. £?zivinov v Ženevi Ruski minister (komisar) za zunanje zadeve se je pretekli teden nenadoma pojavil v Ženevi, kjer se je dolgo posvetoval s francoskim ministrom za zunanje zadeve Barthou-jem. Splošno sodijo, da sta govorila o pogojih, ki bi omogo- Litvinov, zunanji komisar sovjetske Rusija čili sovjetski Rusiji vstop v Društvo narodov. Nekateri listi pa poročajo, da sta govorila tudi o obnovi nekdanje francosko-ruske vojaške zveze. Na svojem potovanju v Ženevo pa se je ustavil Litvinov tudi na Dunaju, kjer se je sestal s turškim ministrom za zunanje zadeve Tev-fikom Ruždi-bejem. 2a kmetijsko zbornico O svetovni, pa tudi o naši ožji domači gospodarski krizi je v pretečenih letih popisano na vagone potrpežljivega papirja. Uspehov za izboljšanje narodnega gospodari t va pa vendarle, ni od nikoder. Vsi vemo in smo tudi vsi brez razlike udejstvovanja trdno prepričani o tem, da je naš gospodarski orga izem močno bolan. Postavljena je diagnoza (spoznanje), bolezen je od številnih gospodarstvenikov točno raziskana in. ugotovljena. Tudi zdravilo je znano in vendar nihče ne priskoči na pomoč v svrho ozdravitve, dasi je uspešno zdravilo pri rokah! Industrija se duši v svojih proizvodih. Racionalizacija industrije v tujih državah v zvezi s kitajskim carinskim zidom naokolu države jo je dovedla v oni mučni položaj, v katerem se danes nahaja. Na drugi strani se čez industrijo huduje kmetovalec, ker sta ga protekcionizem ene narodnogospodarske panoge in lastna konzervativnost odrezali od zunanjega sveta, a notranji trg sam mu pa ne more več nuditi niti naj-skromnejše rente za napredek in obstoj. Z zaplankanjem temeljne narodne-gospodar-ske panoge, t. j. kmetijstva, so tisti, ki se jih tiče, bilo v prevelikem optimizmu bilo v ljubosumnem egoizmu — zaplankali tudi samega sebe, povrhu pa so zaplankali še vse ostale, za narodno gospodarstvo ter harmonični razvoj in napredek države enako važne gospodar, panoge. V že omenjenih potrošenih vagonih popisanega papirja so se pojavljali razni ozdravitveni načrti. Med njimi tudi uvedba načrtnega gospodarstva. Smo za načrtno gospodarstvo, toda, kdo ga naj izvede? Glava in noge brez trupa ga prav gotovo ne bodo izvedle uspešno, še manje zamorejo to ustvariti industrijske in ostale zbornice same in brez sodelovanja — kine" tijske zbornice! Mnogo je anomalij (protired-nosti) v našem narodnem gospodarstvu, najgoro-stasnejša protirednost je pa brei dvoma ta, da se naša pretežno agrarna (kmetska) država ponaša sicer s svojo dobro organizirano trgovsko-industrijsko-obrtno zbornico, nima pa — kmetijske! Enaka protirednost bi bila, dati industrijski državi — kmetijsko zbornico, ne pa tudi industrijske ... Z drugimi besedami: svetovne in naše ožje domače gospodarske krize se ne bo izgnalo z — Belcebubom! Nismo proti industrijski, ali katerikoli zbornici. Vsakemu svoje! Zbornice so potrebne vsaki važnejši narodno-gospodarski panogi! Krvavo potrebna je pa zbornica zlasti našemu, iz dneva v dan vse bolj propadajočemu kmetijstvu. Kako se naj sprovede kakoršnokoli načrtno gospodarstvo, ako najštevilnejši sloj pridelujočega prebivalstva v državi nima svojega — srca, kjer bi so kakor kri po žilah pretakale, čistile, združeval« in izvajale razne ozdravitvene gospodarske akcije v soglasju z vsemi ostalimi narodnogospodarskimi panogami! Kmetovalec dandanes kot poedinec, sam in neorganiziran v težnji za napredkom zadeva na vseh straneh ob same nepremostljive ovire. On nima enotno in strumno organiziranega gospodarskega vodstva. Zategadelj je pa tudi vsako govoričenje o načrtnem gospodarstvu in rešitvi gospodarske krize, vse dotlej jalovo, dokler se ne uvede tudi v naši kmetijski državi kmetijska zbornica, kakor jih imajo vse ostale države v Evropi. E. Stoklas. I Na binkoštno nedeljo zjutraj je umrl v Mariboru slovenski pisatelj Josip Kostanjeve«. Pokojnik je bil rojen 19. februarja I. 1864. v Vipavi. L. 1884 je postal učitelj v Vipavi, odkoder je prišel 1. 1901 na vadnico v Ljubljani, kjer je ostal do svoje upokojitve 1. 1910. Po vojni se je preselil v Maribor. Josip Kostanjevec se je začel udejstvovati kot pisatelj že kot dijak, kasneje pa je sodeloval skoro pri vseh slovenskih leposlovnih listih. Izdal je tudi več samostojnih knjižnih del, s katerimi si je postavil med slovenskim ljudstvom trajen in časten spomenik. Beseda »punktaš« — kazniva psovka! Nekdo je tožil svojega dobrega »prijatelja«, da ga je ta p sova 1 z besedami »punktaš« m »puntar«. Sodišče je tožbi ugodilo in izreklo, da je beseda »punktaš« kazniva psovka. Pritožbo proti tej razsodbi je višje sodišče zavrnilo in je potrdilo prvo razsodbo. Z besedo »punktaš« torej ni treba uganjati praznih šal, ker teh sodišče ne pozna! * 2001etnico čebelarja Janše so proslavljali slovenski čebelarji v binkoštih na prav slovesen način. Na proslavo je prišlo tudi mnogo čebelarjev iz drugih naših banovin in tudi iz iujib dežel so prišli odlični gostje. Polnoštevilno so bili zastopani tudi predstavniki naših oblas'1. Proslava je najlepše dokazala, da se popne tudi skromen Slovenec lahko do svetovne veljave, če kaj zna. Tradicionalni kmečki praznik v Krškem polju bo, kakor običajno, tudi letos 15. avgusta. Ob tej priliki bo konjska in živinska razstava, Velike konjske dirke itd. Naprošamo organizacije in društva, da se pri tej izbiri datuma za eventualne prireditve ozirajo na ta dan. — Dirkalno in jahalno društvo v Krškem. Društvo Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 27. maja ob 3. uri popoldne spomladansko kmetsko konjsko dirko. Najzanimivejša bo dirka lepih triletnih konj, potomcev slovitega žrebca Peter Mozart-a. Vabimo vse ljubitelje konj in konjskega športa-, da pose-tijo našo dirko v čimvečjem številu. Mlada junakinja. To je šestletna Majda Ci-lenškova, ki si je dala odvzeti toliko svoje krvi, kolikor jo je bilo treba za ozdravljenje njenega 31etnega bratca Jožeka, ki je ležal bolan za škr-Jatinko v bolnici v Ptuju. Med odvzemanjem krvi dekletce niti zastokalo ni, zato pa je dobilo za svoje junaštvo kot posebno nagrado »kovača« in ploščo čokolade, še lepše zadoščenje pa ima, ker je s svojo krvjo rešila svojemu bratcu življenje. Železnico Dravograd—Velenje, ki jo je zgradila neka zasebna družba, bo po sklepu mednarodnega razsodišča prevzela država, ki bo plačala družbi od razsodišča določeno odškodnino v 38 letnih obrokih po 87.899 zlatih francoskih frankov. Nizke cene živil v Mariboru. Na mariborskem živilskem trgu so prodajali pred nekaj dnevi par piščancev že celo po 10 dinarjev, na -lepše pa po 25 dinarjev par. Tudi domača zelenjava nima skoro nobene cene; nekaj dražja je samo novina, ki pa tudi kmalu ne bo več no-vina. Iz vode so potegnili te dni pri Trbovfljah truplo rudarjeve hčerke Mile Reharjeve. Ni znano, ali gre za nesrečo ali za samomor vsled brezposelnosti Prvi motorni vlaki pri nas v prometu. Na progah Osijek—Vinkovci in Osijek—Vrpolje so začeli te dni redno voziti motorni vlaki. Za stradajoče rudarje je poklonil g. Leon Blinc, še! tvrdke Kolmann, 3000 dinarjev. Kinematografi v naši državi. V naši državi obratuje 319 kinematografov, kjer je prostora skoraj za 90.000 obiskovalcev. V Dravski banovini imamo 29 kinematografov na zvok, 17 pa za neme filme. Hude besede je napisal »Slovenski narode 17. maja na naslov »nadebudne« ljubljanske mlladine: »0 Tivoliju (znan ljubljanski park) ni treba več pisati, saj že itak vemo, da v njem divja naša nadebudna mladina huje kakor govedi na gmajni, saj biki, junci in krave ne razbijajo klopi in ne rujejo dreves...« Kathreiner Kneippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljiva! Pazite na tovarniški znak! Nesreča na šolskem izletu. Gojenke tretjega letnika ženskega učiteljišča sester uršu-link v Mariboru so napravile pretekli teden izlet v Logarsko dolino. Med ogledovanjem slapa Rinke pa se je sprožila nad gojenkami skladovnica hlodov. Neko gojenko je ubilo, neki drugi pa je zlomilo roko. Na Šmarni gori pri Ljubljani se je pri plezanju čez neko skalo smrtno ponesrečil 241etni tehnik Vladimir Erbežnik. še vedno požari v okolici Ptuja. V Sitežu pri Ptuju je pretekli teden pogorela viniča-rija g. Fischerja, v Preradu pa hiša posestnika Drakšiča. V Kolpi je utonil pri kopanju 191etni zidarski delavec Franc Povše iz Toplic pri Novem mestu. Pokopali so ga pri Treh farah. Napadalca na prodajalno Bat'e v Mariboru, ki je 1. maja zvečer razbil veliko izložbeno okno Batfine prodajalne in napravil s tern škode za 15.000 Din, je obsodilo mariborsko sodišče na 2 meseca zapora pogojno za 2 leti. Zopet nož. Preteklo nedeljo so popivali veseli fantje v neki gostilni v Hotinji vasi. Po obilni pijači so se stepli in v tepežu zabodli delavca Valentina špaingerja iz Rač. Za izvrševanje raznih del v gozdovih je nakazal minister za gozdove in rudnike ban-ski upravi v Ljubljani skupno 173.000 Din. Za vzdrževanje potov po državnih gozdovih je dalo ministrstvo za gozdove in rudnike ravnateljstvu gozdov v Ljubljani 10.000 Din kredita. Sleparji s kokainom in saharinom. Kokain, znano mamiluo sredstvo, je belkast prašek in ta lastnost daje podjetnim sleparjem vedno koraj-žo, da prodajajo kakšen navaden belkast prah, n. pr. sodo, za kokain. Na ta način so podjetni sleparji olajšali nekega Ljubljančana za 24.000 dinarjev. Drugi sleparji so pa opeharili nekega kmeta pri »kupčiji« s saharinom tudi za 24.000 dinarjev. Najstarejša Ljutomerčanka, 941etaa ga. Viktorija Honigman-ova, je umrla pretekli torek. Obsojen oderuh. Sodišče v Prizrenu je obsodilo trgovca Čazim Šerifa na 5 let težke ječe in na 25.000 Din globe, ker je jemal za izposojeni denar do 200 odstotkov obresti. Nad 3 milijone d^arjev je plačala Slovenija letos v prvih 4 mesecih na sodnih taksah. gtopodaafoo * Cid.iu.rn Med najbolj znane bolezni vinske trte prištevamo oidium (pepel); njen povzro čitelj je glivica Uncinula necator (prvotno oidium Tuckeri). Oidium napada vse zelene dele vinske trte in slabi življensko trsno moč. Pojavlja se na ta način, da opažamo predvsem na jagodah siva mesta, ki izgledajo tako kakor da bi jih posuli s pepelom. Listje pa, ki je inficirano od oidiuma, ne raste več in v večini slučajev odpada. Žveplo (seveda v raznih kemijskih oblikah: natrijev thdosulfat z bordoško raztopino, kalijev permanganat z apnom, koloidalno žveplo-suli-kol) je do danes sredstvo, ki docela preprečuje razvoj oidiuma. Da dosežemo popoln uspeh, uporabljamo rafiniramo in zmleto, čisto žveplo za vse zelene dele vinske trte; žveplamo navadno trikrat in to prvič, ko so mladike dolge šele 10 om, drugič pred cvetenjem in tretjič po cvetenju. V slučaju pa, ako se pojavlja otidium ob cvetu, žveplamo tudi takrat. Mnogi mogoče mislijo, da žveplo škoduje vinogradu; nikakor ne; nasprotno za časa cvetenja pospešuje ugoden cvetni razvoj (kadar pa se jagode omehčajo, ne uporabljajmo več žvepla). Misliti moramo samo na to, da žveplo enolično razpršimo posebno na jagodah in listju in to opravilo izvršujemo le ob toplih, lepih in brezvetrovnih dneh. L. J. Bc/edosha raztopina. Bordoška raztopina: raztopino modre ga-lice in apna v vodi pripravljamo za škropljenje proti peronospori na sledeči način: Za 100 1. vode vzamemo 0*75 do 2 kg modre galice in isto količino živega apna; če p« govorimo o ugašenem apnu, rabimo dvojno množino. Najprej raztopimo modro galico v hladni vodi, navadno vsaj dan pred uporabo ali vsaj nekoliko ur; modro galico tehtamo, damo jo v vrečo in vrečo obesimo tako, da se nahaja r vodi. Ko se je modra galica raztopila, jo nalijemo v posodo določene velikosti in dodamo ji vode. Apno pa v drugi posodi pred uporabo ugasimo in raztopimo v dovoljni količini vode. Na vsak način je najboljše, da prirejamo potrebno količino modre galice in apna vsako za sebe; raztopino modre galice nalivamo pred uporabo v raztopino apna in nenehoma mešamo. Dobra je raztopina tedaj, ko je bistra, čista in lepe modre barve; o tem se prepričamo z lakmusovim papirjem. Ko rdeč lakmusov papir namočimo v raztopino modre galice, mora pokazati modro barvo. V slučaju, da se to ne zgodi, dodamo še nekaj apnene raztopine. L. J, Ibor vinograd« nihov v Mariboru Poročali smo že, da bo VIII. redni letni občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru dne 26. maja ob 16. uri in VI. vinarski kongres dne 27. maja 1934. ob 9. uri v Mariboru (hotel Orel-Zemljič). Na kongresu se bodo obravnavala sledeča vprašanja: 1. Obnova vinogradov. Poroča g. Fran Gombač, višji kletarski nadzornik v pokoju v Ljubljani za bivši kranjski in g. Jakob Žnidarič, sreski kmetijski referent v Ljutomeru za bivši štajerski del Dravske banovine. 2. Pridelovanje in prodaje namiznega grozdja. Poroča g. ing. Fran Lukmann, inšpektor ministrstva za kmetijstvo v Beogradu. Prof. Slavko Raič: žlnlon Janša njegovo življenje in «2ele~ vanje (Nadaljevanje.) Slovensko izdajo je v prevodu urednika »Slovenskega čebelarja«, gosp. Avgusta Bukovca, oskrbelo »Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani« in sicer šele leta 1906. Ni je pa dobiti nikjer več. Kako temeljita je ta Razprava in kako jo Nemci uvažujejo, se vidi iz tega, da so jo leta 1927 ponovno, četrtič, izdali. Priredil jo je znani čebelarski strokovnjak Weippl. Janša je že v svoji Razpravi obljubil, da bo podal čebeloljubom iz svojih dolgih izkušenj kaj obilnejšega iz te panoge gospodarstva. In res je delal in pisal na vse pretege, kadarkoli je imel časa, da bi podal popoln nauk o čebelarstvu. Toda preden ga je mogel izdati, ga je dohitela smrt. Umrl je, star šele 30 let, 13. septembra leta 1773 na Dunaju za vročinsko boleznijo, kakor je zapisano v protokolih dunajskega mestnega magistrata. Dasi Janša ni doživel veselja, da bi videl svoj drugi umotvor med narodom, vendar to dragoceno delo ni propadlo. Našel se je na srečo ves rokopis in dve leti po pisateljevi smrti je izšel njegov »Popolni nauk o čebelarstvu«, seveda aopst v nemškem jeziku. Izdal ga je njegov učenec in naslednik Jos. Munsberg. Delu je dodanih 7 slik v bakrorezu; kažejo nam podobo satovja z matico, čebelo in trotom, ki ne zmoremo niti danes boljših, in še več drugih podob čebelarskih priprav z njihovimi deli vred. Omembe vredna je slika, ki predočuje take panje, kakor jih je rabil Janša sam, pa tudi navadne kranjuče. Dalje sta narisana dva čebelnjaka različne velikosti, voz za prevažanje čebel in še nekaj čebelarskega orodja in posodja. Vse te slike je naredil Janša sam. To delo je uživalo silen ugled in je doživelo v kratkem času še dve nemški izdaji. Obe Janševi knjigi sta danes velika redkost, pred vsem v naši državi. Z nemškimi izdajami pa se seveda ni mogel okoristiti preprosti slovenski človek. Najprej je prevedel sloveči slovenski čebelar Peter Pavel Glavar Janševo »Razpravo o rojih« leta 1776 in je prevodu dodal tudi nekaj iz svoje izkušnje. Rokopis, žal, ni zagledal belega dne in se vrhtega izgubil. Pač pa je 19. leto po Janševi smrti poslovenil štajerski župnik in čebelar Janez Goličnik drugo njegovo knjigo »Popolni nauk o čebelarstvu« in jo izdal z nekaterimi pripombami. Zanimiva je naslovna stran, ki jo tu podajam v gajici (ne v nedosledni bohoričici originala): Antona Janšaja, Cesarskiga Čebellarja Popolnoma podvuoenje za vse Čebellarje. Na kaj za eno vižo taisti od svojeh Čebeli bres tega, de bi nje podirali, al' pa morili 1. en bogateiši Dobiček, koker dosehmalu lohku zadobijo. 2. Vender vse Čebelle per žiulejnji, inu dobri Moči ohranijo. 3. Usakateri Pain čebeli da svoje smerti loHni uživajo inu še svojim Erbam zapustijo. Na mno" go Prošnjo iz Nemškiga na Kranjsku prestaule-nu, iinu s' nekaterim Pomerkvajnjam pogmiranu (t, j. opombami pomnoženo). Od Joannesa Go-litsehnika, fajmoštra v' Griži na Štajerskim. V Zelli (Celju) utisnenu in se najde per Fr. Joh. Jenko 1792. Tudi ta knjiga je sedaj že silno redka. Zanimivo je, da so na podlagi predgovor« tega prevoda nekateri ljudje začeli dvomiti, potem pa naravnost trditi, da Janša ni znal pisati. Vendar je to popolnoma napačna domneva. Prvič si je nemogoče misliti, da bi mož tolika inteligence, kakor jo je Janša pokazal z vsem svojim delom, ki je bil priznan slikar in gojeneo slikarske akademije, drugič je njegov naslednik Miinzberg v prvi izdaji »Popolnega nauka« izrecno zapisal, da ga je izdal tako, kakor ga j« napisal pokojni Janša sam. Martin Kuralt, Janšev najzvestejši učenec in rojak, je bil leta 1807 priredil v Lwowu na Polj. skem svojo izdajo »Popolnega naukac, ki jo jo imenoval »drugo«. Prva izdaja je namreč tako hitro pošla, da Kuralt ni niti vedel za njo in Je smatral praško, to je drugo izdajo za prvo. Učeni Slovenec Kuralt je bil v Lwowu predstojnik akademske knjižnice in javni učitelj čebelarstva, kar je zopet značilno in dokaz za to, kakšen ugled so uživali takrat Slovenci. (Konec prihodnjič) 1. Svetovni in domači vinski trg. Poroča g. Lo-[ vro Petovar, narodni poslanec v Ivanjkovcih. 'ji. Zatiranje trsnih škodljivcev. Poroča g. Fran Vojsk, profesor banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. G. ing. Sergij Goriup, referent za vinarstvo Sn kletarstvo pri kr. banski upravi v Ljubljani |bo nas seznanil s stanjem strokovnih organizacij vinogradnikov in sadjarjevv Primorski banovini. 27. maja bodo poučni izleti. Ob 14. uri ogled jbanovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru in banovinske trsnice in drevesnice v Pe-jjkrah, 28. maja ob 8. uri pa ogled vinogradov pri Slovenski Bistrici in Konjicah. Izletov se morejo udeležiti samo tisti člani Vinarskega društva, ki se bodo za nje do 24. ?maja 1934. pri Vinarskem društvu v Mariboru (prijavili. Za izlete v Pekre, Slovensko Bistrico an Konjice bodo avtobusi na razpolago. V interesu vsakega vinogradnika je, da se [tlavedenih prireditev udeleži. Veliko izbiro u«nja iji usnjenih izdelkov bo nudil XIV. Ljubljanski velesejem od 30. maja do 10. junija. Zastopane dobo vse domače tvrdke >8 svojimi izdelka. Šolska mladina ima za obisk letošnjega XIV. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 30. ma-do 10. junija, znižano vstopnino po Diin 3-— učenko oziroma učenca, ako je obisk skupen * vodstvom gg. učiteljstva. Dan obiska polju-. To velja za vse šole in učne zavode. Ogled meJeeejma nudi mladini najprafctičnejši pouk o atanju našega gospodarstva, istočasno pa vzbuja In krepi nacionalno zavest, saj je velesejem forum, kjer je praktično prikazana delavnost, emožnost in organizacijski talent našega človeka. Opozarjamo na specialne razstave: kartografsko, gospodinjsko »Žena v poklicu«, poučno razstavo o reklami in propagandi in razstavo ruskih emigrantov. To 6uetu Zračni vlak. V Moskvi so pretekle dni preizkusili >zraČni vlak«. Ta vlak je sestavljen iz več letal: prvo letalo gonijo motorji, na to letalo pa je priklenjenih več jadralnih letal, ki jih motorno letalo vleče za seboj. Jadralna letala odklopijo nad vsakim mestom, kamor potujejo potniki, da se spuste na letališča. Poizkusi so se dobro obnesli in zato bodo začeli kmalu obratovati redni zračni vlaki iz Moskve do polotoka Krima (do Črnega morja). Silna suša na Ogrskem še vedno traja. V Karpatih so začeli na več krajih goreti gozdovi. Zadnja seja konference za razorožitev bo 29. maja. Na tej seji bodo gospodje sklenili, da je konference konec. Draginja na Francoskem. Na Francoskem so se začele cene življenjskih potrebščin naglo dvigati. Ta dvig čutijo posebno neprijetno uradniki, katerim so znatno znižali plače. 4 komuniste so obglavili pretekli teden v Hamburgu. Velika rudniška nesreča v Belgiji. Pre tekli torek (15. t. m.) so se vneli plini v belgijskem rudniku Lambrechles. Vsled eksplozije je bilo v rovu zasutih 48 rudarjev. Neprekinjen let iz Newyorka v Rim, ki sta ga nameravala izvesti letalca Pond in Sabelli, se ni posrečil. Letalca sta sicer srečno preletela ocean, toda tik ob obali jima je odpovedal motor in sta morala pristati na Irskem. Pomanjkanje vode v Budimpešti zaradi trajne suše postaja nevarno. Zadnje dni so porabili na dan do 245.000 kubičnih metrov vode. Draginja v Nemčiji. Razna kartelizirana podjetja so začela brez pravega povoda dvigati cene svojim izdelkom. Narodni socialisti pa groze, da bo Hitler tudi s karteli obračunal, če bodo zahtevali pretirane cene na škodo ljudstva. Zaradi ponarejanja denarja in zaradi nedovoljenega lova je obsodilo ljubljansko sodišče Janeza Pirmana in Pirmanov pri Sv. Vidu nad Cerknico na 12 meseceev strogega zapora in 300 Din globe. Teta Urša: »No, stric Miha, kam jo kej nje-sete gusko?« Stric Miha: »V Ljubljano ga njesem v Ljubljano, je gosak.« Teta Urša: »Al ga mislete na plači prodat, al kali?« Stric Miha: »Ne v fronkarijo ga njesem, ga bodo oskubli za davke.« Teta Urša: »Ja stric, kaj pa če bo začev pred gospodo upt, ko ga bodo skubli? Stric Miha: »Nebo nebo, Urša, sm brez skrbi; veš je tako krotak kuker vovca. Če bi pa le kaj blu, pa mu bodo že gospodje vrat zavili.« Salamonska razsodba V Budimpešti je na križišču dveh prometnih ulic prodajal star možiček hrenovke. Vsak dan pa se je ob določeni uri postavil v njegovi bližini neki možakar, ki je hrenovke grajal na ves gflas, da so slabe, zdravju škodljive itd. To govorjenje je pa kupčiji starega prodajalca hrenovi. škodovalo in nato se je starček obrnil na sodišče za pomoč. Sodnik je pozval izvedence, naj povedo, kakšne so hrenovke. Ko so pa strokovnjaki ugotovili, da so dobre in iz čistega svinjskega mesa, je sodnik obsodil nagajivca, da se mora vsak dan ob določeni uri postaviti tik prodajalca hrenovk, tam mora pojesti dve hrenovki in zraven kričati: »Ljudje, kupujte hrenovke, ki so izvrstne. Samo pristno blago in okusno! Nikjer ne dobite tako dobrih klobasic kakor tukaj!« Prebivalstvo Nemčije Po ljudskem štetju od 16. junija leta 1933. ima Nemčija 65.188.626 prebivalcev, tako da prebiva na 1 kvadratnem kilometru po 140 oseb. Število prebivalstva se je torej v primeri s številom prebivalstva leta 1914. znižalo za skoro 2 milijona (ker je morala Nemčija nekaj svojega prejšnjega ozemlja odstopiti svojim sosedom). Od tega števila je stanovalo 33 odstotkov ali 21 in pol milijona ljudi »na deželi«, t. j. v občinah, ki štejejo do 2000 prebivalcev; vse drugo stanuje v mestih. Mestno prebivalstvo je v Nemčiji tako narastlo, da stanuje vsak tretji Nemec v velemestu.