18
GOSPODARSKA,
KULTURNA
IN ZGODOVINSKA
KRONIKA
Grosuplje 1994
ZBORNIK
OBČINE
GROSUPLJE
ZBORNIK OBČINE GROSUPLJE 18,1994
ZBORNIK
OBČINE GROSUPLJE
GOSPODARSKA, KULTURNA IN ZGODOVINSKA KRONIKA
18
Grosuplje 1994
ZBORNIK OBČINE GROSUPLJE
Izdaja skupina občanov. Ureja uredniški odbor: France Adamič, Ivan Ahlin, Cvetko Budkovič, Mihael Glavan, Tine Kurent, Jakob Miiller in Stane Valcntinčič
Glavni urednik prof. Mihael Glavan 61295 Ivančna Gorica, Stična 140, tel. (061) 777-232
Odgovorni urednik Ivan Ahlin
61290 Grosuplje, Taborska 17, tel. (061) 771-117
Lektor prof. Marjeta Glavan
Korektor prof. Jakob Mullcr
Naslov uredništva in uprave: 61290 Grosuplje, p.p. 28
Žiro račun pri SDK Grosuplje 50100-620-133-skl. St. 05-1022113-432202
Zbornik občine Grosuplje izhaja s prispevkom SO Grosuplje in podjetij, ki so navedena v
oglasnem delu.
Tisk
Partner graf, Grosuplje, Taborska 3 800 izvodov
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije izdaja na osnovi 13. točke tarifne št. .3 tarife davka od prometa proizvodov in storitev v zvezi z Zakonom o prometnem davku (Ur, list RS, št. 4/92) mnenje, da šteje Zbornik občine Grosuplje med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov.
(Mnenje Ministrstva za kulturo, št. 415-219/94 m. b. z dne 10. 03. 1994)
VSKBINA
PODROČNA ZGODOVINA 7
Majda Ficko	Območje grosupeljske občine v vojaških merjenjih 18. stoletja 7	
Jakob Miillcr	Fužina pri Zagradcu	15
Josip Švigelj	Gospodarske razmere v župniji Polica do začetka 20. stol.	21
France Adamič	Pravno in finančno oblikovanje tovarne Motvoz in platno	27
Leopold Sever	Rudarstvo v naših krajih. 11	33
Prane Kalar, Leopold Sever	Od Medvedjcka do Peščenika v furmanskih časih	45
Cvetko Budkovič	Ljudska šola v Šentvidu pri Stični	63
Tine Kurent	Razmere v vojnem letu 1914 pri nas	71
Tone Ferenc	Ilova gora 1943. Ob petdesetletnici	73
NAŠA OBČINA IN OBČANI		77
Franc Ahlin	Razvoj Občine Grosuplje v letih 1992 in 1993	77
Ivan Grandovec	Geomorfološki razvoj površja Občine Grosuplje	95
Jakob Miillcr	Kovači in kovačije od Črnela do Bakrca	111
Stane Valcntinčič	Lov in lovstvo v Občini Grosuplje	125
Ivan Ahlin	Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih	137
	gospodarstev v Občini Grosuplje	
Marjan Ahlin	40 let ABC Tabor Grosuplje	153
Vladimir Brczar	Nova cerkev v Ivančni Gorici	159
Tone Zalaznik	Družbeni center Krka v očeh projektanta	165
ZNANOST, KULTURA IN KNJIŽEVNOST		169
Mihael Glavan	Osebni stiki Louisa Adamiča z. Edvardom Kocbekom v	169
	letih 1945-1949	
Nike Kocijančič	Biblični stil Cankarjevega Hlapca Jerneja v prevodu	177
	Louisa Adamiča	
Ciril Ahlin	Pesmi Rozalijc Codelli, višenjske baronice	183
Tine Kurent	"Notranje življenje" umetnin Franceta Kralja	201
Edo Škulj	Obnovljene orgle v Šentvidu pri Stični	211
Tine Kurent	Čar Gasparijeve risbe "Bod' moja, hod' moja"	217
IIcnry A. Christian,		
Tine Kurent	Kolaž. Maksimilijana Vanke, Videnje druge svetovne vojne	221
Mihaela Zaje	Domačijske pesmi	225
KRONIKA, JUBILEJI,	KULTURNI DOGODKI	229
Mihael Glavan	Stane Valcntinčič (80-letnica)	229
France Adamič	Jože Kastclic (80-letnica)	231
Ivan Ahlin	Jože (ialc (80-lclnica)	2.3.3
France Adamič	Tone Kozlcvčar (80-letnica)	235
Alojz Muhie	Tine Kurent, sedem križev	237
Jakob Miillcr	Valovi reke. Ob dveh skoraj pozabljenih obletnicah	239
Peter Maver	(Jožef) Grebene, eistcreijan. Ob smrti	241
France Adamič	Zaslužni in znameniti občani	24.3
GRADIVO		
Franc Ahlin	Zmaji na grosupeljskem nebu	251
Tine Kurent	Akacijevo drevo na Dolenjskem	253
Ivan Ahlin	Kupovali bi traktorje	255
France Adamič	Bibliografija Občine Grosuplje 1992-1993	257
Drago Samec	Domoznanska bibliografija knjig za leti 1991 in 1992	263
PODROČNA ZGODOVINA
OBMOČJE GROSUPELJSKE OBČINE V VOJAŠKIH MERJENJIH 18. STOLETJA
Majda Vicko*
Gospodarski in kulturni napredek posameznih pokrajin, dežel in držav vključuje tudi razvoj zemljemcrstva in kartografije. Za ožje in širše področje slovenskega ozemlja je ohranjenih mnogo kart, zemljevidov, zemljiških map in skic, ki ga ponazarjajo v določenem obdobju in prikazujejo marsikatero podrobnost na terenu, ki jc pisani viri ne morejo ponazoriti. Za srednjeveško obdobje so ti viri redki pa tudi manj zanesljivi, ker so izdelani s preprostimi inštrumenti. Z razvojem zemljemcrstva je to gradivo postalo pomembnejše. Tako so v 17. stoletju iz vojaških potreb zaradi obrambe pred Turki, nastali načrti za modernizacijo utrjevanja mest, v 18. stoletju pa že obsežni gradbeni načrti, načrti za izsuševanje ljubljanskega barja, terezijanski kataster in prve domače karte vojvodine Kranjske.
Zanimiv vir za naše dežele predstavljajo tudi joželinska deželna merjenja. To je vojaški naris in opis Avstrije, ki je nastal v drugi polovici 18. stoletja, v obdobju vladanja Marije Terezije in Jožefa II. in ga hrani Vojni arhiv (Kricgsarchiv) na Dunaju v zbirki kart. Nastal je po porazu Avstrije v sedemletni vojni s Prusijo, potem ko je dokončno izgubila Šlezijo. Takrat se je pokazalo, kakšno vrednost ima pri vodenju vojne natančno kartografsko gradivo. Marija Terezija je ukazala izdelati karte za vse avstrijske pokrajine, razen za Tirolsko in Vorarlberško, ki sta že imeli dobre karte. Zasluge pri delu ima njen sin Jožef II., ki so mu bile poverjene vojaške zadeve v državi. Vojaški inženirji so v letih 1764-1787 ročno izdelali več tisoč kart v velikosti 64 x 42, v merilu 1 : 28 800. Karte sicer niso izdelane na osnovi enotne triangulacijske mreže, temveč po raznih predlogah, ki so bile na razpolago, vendar je pokrajina natančno predstavljena. Kot ugotavljajo poznavalci, delo daleč presega druga podobna dela v Evropi v tistem času in sodi med najpomembnejše podvige evropske kartografije 18. stoletja. Te karte so bile skoraj do prve svetovne vojne strogo varovana državna skrivnost, niso jih ne razmnoževali ne prodajali, zato so toliko zanimivejši vir za prostorske predstave o slovenskih deželah v zadnji četrtini 18. stoletja. 11 kartam, ki so izdelane po oštevilčenih sekcijah, na katere je bilo razdeljeno ozemlje po posebnem sistemu, so bili z veliko skrbnostjo narejeni tudi opisi v obliki rubrik.
V letih 1784-1787 so, kot zadnje v državi, vojaški geodeti pod vodstvom polkovnika Jencya izdelali kartografske izrise (l.andcsaufnahmen) in opise (l.andcsbeschreibungcn) ozemlja današnje države Slovenije. Tako smo dobili prve "specialke", 112 listov, in opise sekcij 106-248. Na kartah so nemška in slovenska krajevna in topografska imena. Večkrat so vrisani tlorisi krajev z. ulicami in objekti, označene so cerkve (celo obzidje!), tudi večje kapele, gradovi, mlini, rudniki in fužine. S crtkanjem so prikazana gorata področja z vrhovi, pikčasto gozdna področja, na poseben način močvirja, vrisani so potoki, reke, jezera. Na kartah so včasih zapisana tudi ledinska imena, manjši zaselki in gradovi, ki v opisih niso omenjeni. Opisi pa vsebujejo naslednje podatke: ime kraja, njegovo oddaljenost od sosednjih krajev v urah hoda ali korakih, navedene, nekatere tudi opisane, so pomembnejše stavbe, natančno so opisane vode, močvirja in barja, prikazane so tudi poti in ceste, kakovost in prehodnost gozdov, v opombah pa so včasih opisane pokrajinske ali gospodarske značilnosti oziroma posebnosti.
* Ivanćna Carica 61295, III. Cankarjeve brigade 6; prof. zg., svetovalka-arhivislka v Arhivu Republike Slovenije
X
Majdi Ficko
Pomen jožefinskih deželnih merjenj kot prvega topografskega zapisa slovenskega ozemlja je nedvomno v zapisu slovenskih imen, saj so jih popisovalci napisali tako, kot so jih slišali izgovarjati na terenu. Tudi na območju grosupeljske občine se današnja imena v nekaterih primerih ločijo od teh, ki so navedenav merjenjih: Veliki potok in Grosupcljščica skupaj sta Trošeinski potok, Lipoglav (v sosednji občini) je Lipa, Artiža vas je Artižova vas, Debeče je Dobično, Čagošče je Cadeše, Ccrovo je Cerovce, Brvaee so Bercc, Mala vas je Nova vtis itd. Seveda je mogoče, da seje zapisovalec, nevajen slovenskega jezika, zmotil, toda prav gotovo bodo za raziskovalce nekatera imena zanimiva,
Prav tako pomemben je podroben prikaz cestnih povezav v deželah. Posamezne ceste so predstavljene kot deželne oziroma poštne ceste (I,and und Post Strasse), trgovske (Comercial Strasse), privatne (Privat Strasse), poti pa so vozne, tovorne, privatne, jezdne in pešpoti. Deželna cesta je bila lahko široka 4 klaftre, komercialna 2 do 3 klaftre, nekatere privatne ceste 2 klallri, nekatere privatne poti samo 6 čevljev, vozne poti pa 9 korakov. Tudi kakovost posameznih cest in poti in njihova uporabnost pozimi in ob poplavah je zaradi vojaških potreb natančno popisana.
Dobro so opisani tudi vodni izviri (kamor sodijo tudi vaške luže), potoki in reke. Ker je bil prehod preko vodnih strug zelo pomemben, je navedena višina bregov, opisana razvrstitev in kakovost mostov, brodov in drugih prehodov preko voda. Pri vodah so popisani tudi mlini in žage, kar je bilo v tistem obdobju velikokrat pod eno streho.
Iz strateških ozirov so natančno opisani tudi gozdovi. Po višini se delijo v visokodebelne, srednje in nizkodebelne ali celo grmičaste, po prehodnosti v goste, redke, zaraščene z grmovjem, prehodne po poteh, prehodne brez poti, neprehodne. Večkrat je označena vrsta gozda (jelov, bukov, brezov), ponekod so bili gozdovi iztrebi jen i.
Stavbe so bile pomembne kot strateške točke in kot možnost za namestitev vojakov, konj in voz. Navedene so v glavnem zidane stavbe.
Poleg tega so seveda še druge zanimive podrobnosti, na primer, kam so kmetje prodajali svoje pridelke in na kakšen način so jih spravljali na trg, to je z vozmi, vozički, s tovorjenjem ali prenašanjem. Gotovo pa bodo raziskovalci našli še različne druge zanimive podatke.
Predstavljam opis nekaterih področih grosupeljske občine v jožefinskih deželnih merjenjih. Njeno celotno območje zajemajo štiri sekcije: večji del sekcije 203 (Troščinc, Polica, Žalna, Vrhč, Stična, Šentvid, Radohova vas, dolina Temenice, Mctnaj, Poljane), ki pa vsebuje še opis Šmartnega z okolico, večji del sekcije 204 (Šmarje, Grosuplje, Mlačevo, Šl. Jurij, Spodnja Slivnica, Lipljcne, Račna, /gornja Slivnica), ki vsebuje še opis Iga in Turjaka, manjši del sekcije 213 (Dobrepoljska dolina), ki zajema še opis Velikih Lašč z okolico, in večji del sekcije 214 (Ilova Gora, Ambrus, Zagradcc, Krka, Muljava), ki zajema še opis Velikega Gabra in Dobrniča. Omenjene sekcije je meril in opisal višji poročnik Megyes, ki se jc podpisal ob koncu sekcije 214. Tekst v obliki rubrik sem zaradi izrabe prostora, spremenila v vezanega. Kraji so lokalizirani na osnovi Atlasa Slovenije iz leta 199.3 in tudi s pomočjo poročevalcev s terena. V oklepaju navajam tudi zapis v originalni obliki. Če lokacija ni znana, je ob imenu vprašaj. Razdalje so merjene v takratnih merskih enotah: I klallra= 1,896 m, I korak - 75,32 cm, I čevelj - 0,316 m.
LITERATURA:
- Ignacij Vojc, Domžalsko območje v gradivu o prostorkih predstvah IX. stoletja. Kronika, št. 3, leto 1991
-Josef Paldus, Die MiliUIrische Aul'nahmcn im Hercich der I lahsburgischen l.ilnder aus der/eil Kaiscr.loscph II. Ausgcluhrt dureh den k.k. (ieneralquartiermeisterslab in den Jahren I 763-17X5 (l)enkschriflen der Akademie dervvisscnschaftenin VVien, phil. hist. K 1.63, I Ahh.), 1919
Sekcija 203: Vasi Pance (Pancza), Selo pri Pancah (Szella), Dole pri Polici (Dulle) so oddaljene 1/2 ure od Male Stare vasi (Klein Alten Dorf) in enako od Gorenje vasi pri Polici (Oberdorl). Zidana stavba je le cerkev Sv. Lucije na Dolah pri Polici. Vasi ležijo na visokem hribovju. Najvišji jc kamnit, strm, koničast hrib nad Pancami, od koder je pregled čez daljno okolico. Tu so le jezdne in peš poti, ki so le od vasi do polj prevozne s slabimi kmečkimi vozovi. Pridelke morajo več ur tovoriti s konji od deželne ceste, nato jih vozijo z vozički (enoosnimi) v Ljubljano ali Višnjo Goro.
Polica (Palitza), Peč (Pctsch), Spodnje Brezovo (Wreschowa), Gornje Brezovo (Brezovcze), Leskovcc (Leskovccz), Sclapri Višnji Gori (na Szellich), Vrh pri Višnji Gori (Grcifenburg), Kamno Brdo (Stcinbcrg), Velika in Mala Dobrava (Obcr et Unter Dobrava) in še nekatere vasi so raztresene po hribih in imajo enake značilnosti. Ldini zidani stavbi sta majhni cerkvi na Selih in Veliki Dobravi. Za pitje in napajanje živine imajo studence in luže, ki sc ponavadi posušijo. V teh vaseh so le jezdne in peš poti, ki so le od vasi do polj prevozne s slabimi kmečkimi vozovi.
Spodnje Blato (Unter Wlato) in Gatina (Gattine) sta 1 1/4 ure oddaljena od Zagradca pri Grosupljem (Zagradecz) in enako od Žalne (Schalena). Edina zidana stavba je majhna cerkev v Gatini. Med obema krajema izvira majhen, nepomemben potoček, ki pa pozimi travnike tako zamočviri, da s konji niso prehodni. Blato leži ob deželni cesti, ki je tu široka 4 klaftre in dobra. Nad krajem sc dvigajo z gozdom porasli hribi. Gozd, ki raste v bližini, je srednje visok, večinoma pomešan z, grmovjem. Pridelke je prikladno voziti s kmečkimi vozovi v Višnjo (ioro.
Mesto Višnja Gora (Weixelburg) je I uro oddaljeno od Malega I luđega, I 1 /4 ure od Spodnjega Blata. Zidane stavbe v mestu so nekatere zasebne hiše, zunaj mesta gradovi VVeichselberg-Višnja Gora, Weichsclbach-Turn pri Višnji Gori (imenovan tudi Novi grad v Peščeniku oziroma Codcllijcv grad) s pristavo in dvorec Wcichsclbichcl (?), farna cerkev z župniščem in tovarna v dolini Višnjice. Pod mestom teče plitek, 5 korakov širok potoček, peščenega dna, ki je povsod prehoden s konjem. Tu skozi pelje deželna poštna cesta, ki je 4 klaftre široka, utrjena in dobra. Ostale stranske poti so le za pešce in jezdece, le tista, ki pelje skozi Dedni Dol na Polico je za silo prevozna z majhnimi kmečkimi vozovi. Mesto leži na strmem griču, s katerega je mogoče z vzhodne strani s strelom doseči nekoliko strmo vzpenjajočo sc cesto. Vsi okrog stoječi hribi so višji, njihova strma pobočja so porasla z nizkim, bolj grmičavim gozdom. Hiše v mestu so majhne, le nekatere nekoliko prostornejše. Imajo malo, skoraj nič hlevov. Za namestitev konjenice ali vozil bi bila primerna 500 korakov od mesta stoječa gradova in njune pristave, kjer bi se našlo dovolj prostora tudi za nastanitev ljudi.
Malo Hudo (Posendorf), Stranska vas ob Višnjici (Seitendorll), Draga (Draga) so oddaljeni od Višnje Gore I uro in 1/2 ure od Stične. Zidane stavbe so: poštna hiša, ki stoji ob cesti na Malem Hudem, majhni cerkvi v Dragi in četrt ure od Drage oddaljen grad Podsmreka (Szmrek). Tu teče potok Višnjica (NVcichelbach), 5 korakov širok, plitek, peščenega dna. Ob močnem deževju je deroč in preplavi dolino.
Mlcščevo (Mlcschou), Mrzlo Polje (Mcrzlo Polic), Škrjanče (Schkerianczc), Gorenja vas (Gorčina Vasz), Veliko in Malo Crnelo (Vel. ct Mal. Tschcrnell) so oddaljeni od Stične 1/2, od Malega Hudega 1/4 in od Vrhpolja pri Šentvidu 1/4 ure. Kdina zidana stavba je majhna cerkev v Črnelcm. Potok Višnjica se združi s Stiškim potokom, ki je 8 do 12 korakov širok, plitek, kamnitega dna, deroč in rad poplavlja travnike. Privatna cesta sc tu križa z deželno. Do Stične je 2 klallri široka in dobra. Do Gorenje vasi je prav toliko široka, toda kamnita, polna jam in zapuščena. Ostale privatne poti so 6 čevljev široke in pozimi slabe zaradi ilovnatih tal. Največ četrt ure od Črnelega je v hribovju dvorec Mačerolc (Matschcrlohoff), majhna stavba, šc četrt ure dalje Kravjck (VVeineckhoff). Med obema jc majhna cerkev. Nato so na strmem hribu razvaline starega gradu Kravjck (VVcineck). Vse to z vseh strani obdajajo hribi, porasli z gozdovi. Potočki, ki tečejo spodaj, so nepomembni in poniknejo.
VrhpOije pri Šentvidu (Vcrch Polic), Studenec pri Ivančni Oorici (Studenccz), Glogovicza (GlogOVCZC), Artiža vas (Artisehova vasz), Velike Pece (Grofi Pctze) so od Doba pri Šentvidu (Eich) oddaljeni 1/2, od Šentvida pri Stični (St. Veit) in Vira (VVier) pa 1/4 ure. Zidana stavba je cerkev v Pecah. Poti skozi te kraje so 6 do 9 čevljev široke, toda polne jam in težko prehodne v zimskem času zaradi ilovnatih tal. Najvišje vzpetine med kraji so porasle z gozdom in grmovjem.
Šentvid pri Stični (St. Veit), Šentpavel na Dolenjskem (St. Paul), Velike in Male Češnjice (Tschcschcncz.e), Zaboršt pri Šentvidu (VVorst), Pctrušnja vas (Petruschendorlj so oddaljeni od Radohove vasi (Rodokendorl) 1/2 ure, od Stične peš 1/2, z vozom 1 uro, od Vira pri Stični pa 1/4 ure. Zidane stavbe so farna cerkev z župniščem v Šentvidu pri Stični in nekaj zidanih zasebnih hiš, majhna cerkev v Šentpavlu na Dolenjskem in podeželska dvorcaGrumlof (Grundlhof) in Selo (Szello). Tu skozi tečejo majhni, nepomembni potočki. Poti so ozke, slabe, komaj uporabne za majhne kmečke vozove. Najvišji hrib je Sv. Anton na Gradišču (na Gradisehu). Vse hribovje jc poraslo z nizkim, bolj grmičavim gozdom.
Stična (Sittich), Gabrje pri Stični (Gaberic) sta od Malega Hudega in od Vira pri Stični oddaljena 1/2 ure, od Mekinj nad Stično 1/4 ure. Tu mimo teče 2 koraka širok, plitek potoček, kamnitega dna, ki se nikoli ne posuši. Teče 1/4 ure hoda po dolgi, nato ozki in globoki grapi, kjer je speljana le pešpot, po kateri se lahko tudi jezdi, na nekaterih delih je možno voziti tudi z majhnimi vozovi. V tem grabnu je 5 mlinov za žito. Cesta je 2 klaflri široka in dobra, ostale poti so le za silo prevozne z. majhnimi kmečkimi vozmi, sicer so le jezdne in pešpoti. S hriba pri vasi Mekinje nad Stično in z. visokega, strmega slemena, ki leži nad Dobravo pri Stični in Mekinjami nad Stično inje poraslo z visokim gozdom, je pregled čez dolino. V Stični jc velika, visoka, prostorna stavba, ki je bila nekoč samostan. Stavba je v dobrem stanju in lahko za silo sprejme dva bataljona. Dalje stoji zidana vrtna hiša na griču, s katerega je mogoče dobro s strelom doseči dovozno cesto. Ob križišču cest stoji z gozdom porasel grič, s katerega je mogoče zelo oteževati dostop.
Mekinje nad Stično (Mekinje), Dobrava pri Stični (Dobrava), Mali Kal (Pfaffen) in Veliki Kal (Veliki Kali), Pristava nad Stično (Pristava), Mala Goričica (Goricza), Mctnaj (Mcttnav) so oddaljeni od Stične 1/4 od Debeč (Dobitschno) in Bukovice (Bukovctz) 1/2 ure. Zidani stavbi sta majhna cerkev v Metnaju in kapela nad Pristavo nad Stično. Vse te vasi ležijo na visokem hribovju, kjer imajo le nekaj studencev in luž, ki pa se poleti posušijo, zato mora kmet nositi vodo iz, strmih, globokih grap. So le pešpoti, po katerih se lahko tudi jezdi, in le po nekaterih odsekih pri vaseh se lahko vozi z majhnimi kmečkimi vozovi. Z vrhov nad Stično in nad Metnajem je pregled daleč, čez, vse. Kraje obdaja bolj nizek kol visok gozd, ki je gosto zaraščen z grmovjem. Pridelke lahko tovorijo le s tovorno živino do Stične k cestam ali poldrugo uro daleč v Lilijo k reki Savi.
Dolina Temenice (Temenitz Thall), v njej Temenica (Tcmencze), Praproče pri Temenici (Praprctschc), Pungert (Pungart), Dolenja vas pri Temenici (Dolična Vasz), Dole pri Šentjurju (Dullc). Breg pri Velikem Gabru (VVrcch), Šentjurjc (St. Gcorgcn). Ti kraji so oddaljeni 1/2 ure od Bukovice in 1/4 ure od Velikega Gabra (Veliki Gaber) in Bratnic (Bratencz.c). Zidani cerkvi sta v Pungertu in Šentjurju. Potok Temenica je tu do 10 korakov širok, 2 čevlja globok in ima 3 čevlje visoke, strme bregove, peščeno dno, rad poplavlja. Pot, ki pelje tu skozi, je 6 do 8 čevljev široka, polna jam, posebno pozimi zelo slaba. Ostale poti so še slabše in uporabne le za ježo. Na obeh straneh doline so strmi hribi, porasli z nizkim gozdom. Pridelke lahko prepeljejo po dolini Temenice na deželno cesto ali v Litijo do reke Save.
Sekcija 204: Šmarje (St. Morain), Tlake (Tlaka), Veliki in Mali Vrh pri Šmarju (GroB Gupl, Klein Gupl), Gajničc (Ganilscha) so oddaljeni od Škofljice (Skoflilz) 1/2 ure. Sapa (Sapp) 1/4 ure, kraji med seboj tudi 1/2 ure. Zidane stavbe so cerkev z župniščem v Šmarju, cerkev sv. Križa, nato nekaj dobro zidanih zasebnih hiš. Skozi Tlake, Razdrto (Rezdcrto), Šmarje pelje deželna cesta. Ostale poti so komaj uporabne za majhne kmečke vozove. Od cerkve sv. Križa se lahko cesto z veliko prednosti obstreljuje na obeh straneh. Najvišji pa je visok hrib nad Velikim Vrhom pri
Šmarju. V bližini so le majhni, večinoma /. grmovjem porasli gozdovi.
Spodnje Brvacc (Berczc), Stranska vas (Sztranska Vasz), Brezje pri Grosupljem (Brezie), Jerova vas (Jerova vasz), Perovo (Pcrovo), Ilrastje (Ilrastje), Dobje pri Grosupljem (Dobi) in Grosuplje (Roszuple) so od Sapa oddaljeni 1/4, od Lanišča (Leindorff) 1/2 in od Boštanja 3/4 ure. Zidane stavbe so: poštna hiša z velikimi hlevi v Spodnjih Brvaeah, dvorec Brinje (Seilcnhoff) v Stranski vasi, cerkev sv. Mihaela na Grosupljem, nato 1 /4 ure od tod prostoren grad Prapreče (Prapretschhofl). Pri Grosupljem leče 6 korakov širok, toda plitek Troščinski potok (Trcbischenski Potok), ki ima nizke bregove in peščeno dno. Rad poplavlja in zapre 2 klaftri široko, sicer dobro cesto, ki pelje v Boštanj (Weichsenstcin). Mimo Spodnjih Brvac, Stranske vasi in Grosupljega pelje deželna cesta. Od Grosupljega pelje privatna cesta v Boštanj, je 2 klaftri široka in dobra. Ostale poti so slabe in komaj uporabne za navadne kmečke vozove. Od griča sv. Mihaela jc mogoče cesto dobro doseči s strelom, okoliške vzpetine pa so višje. Pridelke zelo lahko vozijo po cesti v Ljubljano.
Veliko in Malo Mlačcvo (VVelka ct Mala Mlačna), grad Boštanj (Wcisscn Stein) so oddaljeni od Spodnje Slivnice (Untcr Schlcinitz) I /4 in od Grosupljega 112 ure. Od zidanih stavb je na Velikem Mlačevcm cerkev in četverokoten, trdno zgrajen, prostoren grad Boštanj na hribu. Mimo in skozi kraje teče do 12 korakov širok Troščinski potok. Tu se razdeli v nekaj majhnih rokavov. V poletnem času je popolnoma plitek in neznaten, pozimi in ob dolgotrajnem deževnem vremenu preplavi vso dolino do Male Račne in zapre poti za tri tedne. Privatna cesta, ki pripelje z Grosupljega, je 2 klaftri široka, dobra, le kadar potoki narastejo, je zaprta. Ostale poti so le za pešce in jezdece, slabe tudi za majhne kmečke vozove. Z gradu je mogoče opazovati in doseči s strelom bližnjo okolico. Višji je hrib s pristavo Zavrh (Za Verch) in vzpetine sosednje sekcije. Bližnje sleme je poraslo z visokim, večinoma grmičavim gozdom.
Velika in Mala Račna (Wclka et Mala Ratschna), Prcdolc (Prcdolc) so od Boštanja oddaljeni 3/4, od Spodnje Slivnice pa 1 uro. Na Kopanju je cerkev sv. Marije. V Račni privre s silo iz. zemlje 5 korakov širok rokav, postane takoj 12 korakov širok, žene nekaj mlinov. Združi sc s pri Boštanj u omenjenim Troščinskim potokom, 600 korakov od tod nenadoma ponikneta. Ob vročih poletnih dneh voda popolnoma presahne in struga je suha. Pot, ki pripelje z Boštanja, ima delno kamnita, delno ilovnata tla, je polna jam in slaba. V času poplav je štiri tedne neprehodna. Ostale poti so jezdne in pešpoti. S hriba sv. Marije na Kopanju jc pregled čez vso dolino in jo je mogoče dobro doseči s strelom. Nad njim pa se na obeh straneh dviga visoko, strmo hribovje, poraslo z gostim, z, grmovjem zaraščenim gozdom.
Zgornja Slivnica (Ober Schlcinitz), Veliki in Mali Lipoglav (Velka ct Mala Lippa) - danes v sosednji občini - so od Paradišča (Paradische) oddaljeni 112 in od I [rastja pri Grosupljem (Chrastic) 1/4 ure. Zidani stavbi sta cerkev na visoki Magdalcnski gori (Berg St. Magdalena) in cerkev z župniščem na Malem Lipoglavu. Z majhnimi kmečkimi vozovi je mogoče peljati le iz vasi do polj, sicer so le jezdne in pešpoti. Vse te vasi ležijo na visokem hribovju. Z Magdalcnske gore je mogoče cesto in ob njej ležeče vasi dobro opazovati in doseči s strelom. Vzpetine pri Pcrmetih (Primjetie) -danes v sosednji občini - in pri Lipoglavu so višje. Strmine hribov so gosto porasle z, grmovjem, malo z, visokim gozdom.
Sekcija 213: Ponikve (Ponique) so oddaljene od Ceste (Czcsta) 4200 korakov, Predstrug (Predstrug) 4000, Rašice (Rasicza) 3000, Laporja (Laperie) 5900 korakov. Cesta je oddaljena od gradu Cušpcrk (Czobclsperg) 1 dobro uro. Vse cerkve so zidane, prav tako nekatere kmečke hiše v vaseh, grad Cušpcrk je iz dobrega materiala. Potok Rašica (Rassicza) je širok 5 do 10 korakov, kamnitega dna, nekoliko višjih bregov, čezenj sta speljani zelo slabi brvi, pod obema mlinoma v bližini vasi ponikne, lovoma pot, ki pelje s Turjaka (Auersperg), preko Rašice v Ribnico in Kočevje, je slaba, sicer kamnita, a zelo blatna in polna jam, prehodna le s konjem, prevoz s kmečkimi vozovi pa je zelo nevaren. Ostale poti so ozke, kamnite in celo neprevozne in jih je mogoče le z. visokimi stroški popraviti. Bližnji hribi so Kraj (Pod Krai), Golo Brdo (Goli Verh), Grajski hrib (SchloBbcrg)
in Berg an Dullc (?). Gozdove sestavljajo delno mlade bukve, skoraj le grmovje, delno srednjevisok trd les, prav tako zaraščen z grmovjem, ki je prehoden le po poteh. Okrog gradu Čušpcrk je samo visok gozd.
Zagorica (Sagoricza) je od Zdcnske vasi (Stenska vas) oddaljena 3000 korakov, od Vidma (Widem) 3000, Male vasi (Mala Vasz) 2000, Podgorice (Goricza) 2000, Podpeči (Pod Petsch) .3000, Bruhanje vasi (Bruhanova) 1600, Podgore (Podgora) 3000, Kompolj (Kumpolie) 3000 korakov. Zidane stavbe so cerkev z župniščem na Vidmu in nekatere kmečke hiše. V tej okolici ni nobenega potoka, za pitje lovijo deževnico. Pri vasi Podpeč jc luknja, v njej je studenec, iz katerega prinašajo potrebno vodo. Poti so slabe, v ravnini večinoma blalne, mehkih tal, v hribih kamnite in prehodne le peš ali s tovornimi konji. Cesta, ki je narejena od cerkve sv. Antona, je pravzaprav tovorna cesta iz te doline do gradu Čušpcrk. Je 2 do 3 klaftre široka in se po njej pripelje prav do gradu. Blizu Zagoriceje strma gorska veriga Mala Gora, ki jo sestavljajo vrhovi Vrhušček (Verhovehek). Stablovcz (?) in nato hrib Lissecz (?). Na strmih hribih rastejo srednje in visoke jelke in bukve, na ostalem hribovju le visoko grmovje.
Sekcija 214: Mala Ilova Gora (Malla Ulova gora) je oddaljena od Gabrja pri Novi Gori (Gaber) 3000 korakov, od Velike Ilova Gore (Velika Gora) 3000, Ravnega Dola (Raundolc) 3000, Hočevja (Kochevia) 2500 korakov. Zidane stavbe so cerkev na Veliki Ilovi Gori in nekaj kmečkih hiš. Poti so ozke, kamnite, polne jam, prehodne le peš, prevozne samo med vasmi, sicer prihajajo sem le s tovornimi konji. Najvišje je Gradišče (Gradisehe). Srednjevisok gozd je zaraščen z grmovjem in brez poti ni prehoden.
Ambrus (Si. Ambruss) je oddaljen od Primče vasi (Primska) 1200 korakov. Brezovega Dola (Bresie) 4600, Kala (Kali) 1000, Kamncga Vrha pri Ambrusu (Kamen Verh) 1600, Velikega Korinja (Ober Koren) 5000, Malega Korinja (Untcr Koren) 4000, Tisovca (Tissovecz) 6000 in Malega Kala (Grabari) 1100 korakov. Cerkev v Ambrusu, vikariat in nekatere kmečke hiše so zidani. Poti so slabe, kamnite, jamaste. So popolnoma neprevozne, prehodne le s tovornimi konji, le med vasmi je mogoč prevoz, s kmečkimi vozovi. Bližnji hribi so Cziauka (?), Planski vrh (Planskv Verh) in Savčji hrib (Sauseck). Gozd je redek, bukov, prevladuje grmovje. Iz teh gozdov pridobivajo oglje, ki ga potrebujejo fužine na fužini in ga tovorijo tja s tovornimi konji.
Reber (Leiten) je oddaljena od Hriba (Hribar) 1300 korakov, Zalisca (Salissecz) 1000, Prapreč (Praprcch) 3000, Dolnjega Križa (Dolni Kriss) 3000, Dešeče vasi (Desetza Vasz) 3000, Budganjc vasi (VVodgana) 4000 korakov. Nekaj kmečkih hiš je zidanih. Reka Krka (Gurk Fluss) je tu široka 20 do 30 korakov, ima kamnito dno, 2 do .3 čevlja visoke bregove. Nima mostov, a je brez mostov ni mogoče prebresti. Deželna cesta od Stične do Žužemberka je na tem odseku dokaj dobra, .3 do 4 klaftre široka, ima dobra tla. S pogostejšim nadzorovanjem jo je mogoče z majhnimi stroški izboljšati, da bi bila popolnoma uporabna za srednjetežke vozove. Ostale poti so večinoma le pešpoti, od vasi do vasi so s težavo prevozne. Višje vzpetine so vinska gorica Lisec (Lisscecz), nato obronki hribovja Kremenjek (Krcmencr Gcburg). Gozd sestavljajo redke bukve, videti je skoraj le kot grmovje.
Valična vas (VValichna Vass) je oddaljena od Brega pri Zagradcu (Na Prcgu) 1200 korakov. Velikih Rebere (Velika Rebercza) 1000, Malih Rcberc 600, Vrha pri Križu (VVerch) 2200, Poljan pri Žužemberku (Polane) 2400, Šmihcla pri Žužemberku (St. Mihael) 3000, Klečcta (Klechctc) 3000, Draščc vasi (?) (Marische) 2200, Tolčan (Tuchanc) 2500, Češnjic pri Zagradcu (Czrcsnicza) 2000, Gabrovke pri Zagradcu (Gabrovka) 2000, Kitnega Vrha (Kitni Verh) 6000, Marinčc vasi (Marincha vas) 6000, Globokega (Globoko) 2000, Grinlovca (Grintavcz) 5000, Fužine (Fissinc) 4000 korakov. Zidana je cerkev v vasi, nekatere kmečke hiše ter upraviteljska hiša v vasi Fužina. Reka Krka je tu široka 20 do 50 korakov, ima do 2 1/2 čevlja visoka bregova, kamnito dno. slabe lesene mostove. Brez njih ni mogoče čeznjo. Ob dolgotrajnem deževju prestopi bregove in poplavi to malo dolino. Pobočja na obeh straneh so zelo strma. Deželna, ali bolje rečeno komercialna cesta, ki pelje tu iz Stične v Žužemberk, je 2 do 3 klaftre široka, ima na nekaterih predelih ilovnata.
II
Majda i'icko
večinoma pa trda tla. Na nekaterih odsekih je slaba, ker je ne vzdržujejo, vendar bi jo lahko z majhnimi stroški obdržali v dobrem stanju. Ostale poti so le vaške in gozdne, prevozne le s preprostimi kmečkimi vozovi. Bližnje vzpetine so Trški boršt (Tcrski Borst), Rakitnicz.a(?), Vodeni hrib (Vodeni hrieb). V tej okoliei prevladuje grmovje. V vasi Fužina so velike fužine. Večina prebivalcev tega področja živi od njih, tako da dovažajo les in oglje.
Videm (Widem) oziroma Krka (Ourk) je oddaljena od Oradička (Gradischka) 2000 korakov, 'Trebnje Gorice (Trebna gora) 2600, Krške vasi (Kerchka Vass) 1100, Gabrovčca (Gabrovczicza) 2500, Velikih in Malih Les (Lessie) 4000, Podbukovja (Buchberg) 1100 korakov. Zidane stavbe so cerkev in župnišče v vasi, nato star grad v vasi Gradiček (Grcdich) in nekatere kmečke hiše. Krka izvira tu na treh različnih krajih: na enem kot studence, na drugem iz tal in na tretjem iz. jame pod strmim pobočjem. Ta voda je takoj pri dveh izvirih široka 20 do 25 korakov, ima kamnito dno, I do 3 čevlje visoke bregove. Pri vasi je dober zidan most. Ob dolgotrajnem dežju reka prestopi bregove in zalije vso okolico. 'Tu teče še nekaj manjši potok Višnjica, K) do 12 korakov širok. Čezenj je speljan srednje velik most, drugi njegovi mostovi pa so slabi, leseni. Ima mehka, ilovnata tla, I do 1 1/2 čevlja visoke bregove in poplavlja prav tako kot Krka. Tu gre vozna cesta s Krke preko Muljave (Mulau) in se na nasprotni strani vasi združi s stisko. .Ic dokaj dobra, le na predelu, kjer jc treba prečkati vodo, je izprana in zaradi neprimernega vzdrževanja slaba. Široka je od 2 do 2 1/2 klaftre, kamnitih tal in jo je mogoče zlahka izboljšati. Ostale poti so ozke, slabe, deloma ilovnatih, deloma pa tudi kamnitih tal. Uporabljajo jih samo kmetje. Bližnji hribi so Šentrumar (St. Rumcr), Mačkov vrh (Matschkovecz.) in Truschberg (?). V tej okolici je zelo redek bukov gozd, ki je zaradi pridobivanja oglja, razen na nekaterih predelih, popolnoma izsekan. Z grmovjem zaraščeni deli gozda so brez poti neprehodni.
FUŽINA PRI ZAGRADCU
Jakob Mtiller *
Dobrih 200 let je bila fužina pri Zagradcu ob Krki edino podjetje železarske industrije na Dolenjskem. V listinah je prvič omenjena 1568. leta. 25 let pozneje je dobila koncesijo fužina Šibenik pri Radečah, ki je propadla že I. 1594. Fužina Pasjek pri Litiji je bila ustanovljena I. 1792, železarna Dvor pri Žužemberku je začela delati 1796. leta, fužina Zavratnik pri Litiji pa je delovala od 1818. do 1855. leta. Po Valantu sc kaže prva sled fužine ob Krki v višnjegorskem urbarju iz I. 1544. Isti pisec povezuje nastanek in predzgodovino fužine z gradom BoStanj pri Grosupljem in navaja leto 1425, ko naj bi graščak fužino prodal. Virov za trditve Valant ne navaja in tudi Kos jih nima, zato je zgodovina fužine pred drugo polovico 16. stol. očitno plod praznih domnev.
Fužina je podjetje, v katerem se je talila železna ruda ter predelovalo surovo železo v kovno železo ter v nekatere železne izdelke, zlasti žeblje. Razen podjetje pomeni fužina tudi oddelek, v katerem seje z ognjem in pod kladivom pridobivalo in oblikovalo kovno železo. Navadno je bilo takih oddelkov ali obratov na fužini več, zato sc izraz fužine pogosto uporablja ne le za celoto oddelkov, temveč tudi za podjetje. Fužina pa pomeni v slovenščini tudi kovačnico s kladivom na vodni pogon. Pri nas sta bili taki kovačiji v Oabrju pri Stični in v Brezniku, muljavskem zaselku. Besedo smo prevzeli iz furlanščine /fusinc/, v italijanščini pomeni fucina kovačnico, izvira pa iz latinske besede foeus, kar pomeni ogenj oziroma ognjišče.
Ob koncu 19. stoletja je bila glavna proizvodna stavba fužine pri Zagradcu široka 12 m in dolga 40 m. Stalaje na levi strani Krke pred mostom na Malo Globoko, po Miillnerju deloma na slavbišču 1. 1920 zgrajene elektrarne. V stavbi je bila peč na volka - šele okoli I. 1840 so zgradili plavž. -balošna fužina /presnovka/ z ognjiščem za razžarcvanje, 670 kg težkim kladivom na vodni pogon, imenovanim norce, in ognjem za taljenje, dalje skladišče za oglje ter fužina za tezanje, tj. manjše kladivo na vodni pogon, imenovano repač, ter ogenj za tezanje oz. kovanje šibik. Poleg glavne stavbe sta stali še skladišči za oglje ter 6 žebljarskih ješ, ob katerih je lahko delalo 60 kovačev.
Na Valvasorjevi sliki fužine iz, leta 1689 so v ospredju vidne dolge lesene rake s tremi nadlivnimi vodnimi kolesi, od katerih sta dve poganjali mehanski kladivi (eno pa morda podpihovalni meh?), Na slavbišču leve stavbe nad rakami je zdaj Vavptova hiša, na začetku stoletja pa je stala tu Vidmai jeva žaga. Velika nadstropna hiša levo zadaj, imenovana gradeč, je upravno poslopje in stanovanje nekaterih lastnikov fužine; na slavbišču gradca stoji zdaj hiša Ignaca Orla. V veliki stavbi desno zadaj, zdaj Šimnovi hiši, je bila fužinska ambulanta.
Oprema fužine
Leta 1569 jc imela peč na volka, to je peč, iz, katere se dobi surovo železo v obliki trde gmote, imenovane volk, ter fužino /?/.
Leta 1700 je imela norca, talilni ogenj, ogenj za tezanje, repač in 4 ješe.
Leta 1776 jc poleg peči na volka imela tri fužine: balošno, tezno in šibično, dalje 8 ješ z 32 panji za 64 kovačev, ki so delali v parih.
* Grosuplje 61290, Adamičeva 33: slavist
16
Jakob Mullcr
l.eta 1800 seje število ješ povečalo na 12.
Leta 1802 dobi fužina dovoljenje za plavž, to je talilno peč, iz katere se dobi tekoče železo, imenovano plav, vendar plavž, uresniči šele lastnik Lazzarini okrog leta 1840 oz. I. 1844, ko dobi fužina tudi livarno.
Leta 1858 so propadajočo in nedonosno fužino pri Zagradeu dokončno zaprli. Njen lastnik je v I. 1855-1857 zgradil modernejše podjetje s plavžem, fužinami in livarno v dobrepoljskih Ponikvah.
Proizvodnja. Očiščeno in zdrobljeno rudo so topili v peči na volka. Taljenje je trajalo 24 ur. Hlebčasto železno gmoto, imenovano volk, je z dvema dolgima kavljcma z, ležišča izvleklo 12 mož, dva pa stajo dvigovala od zadaj. Volka, težkega okoli 850 kg, so očistili žlindre, nato v balošni fužini razžarili ter z norcem razbili na kose, težke okoli 50-60 kg. Te kose, imenovane kotliči, so nato pretalili in presnali, tj. s segrevanjem odvzemali železu ogljik, fosfor, žveplo in druge primesi, da so dobili kovno železo. Kose le-tega so v ognju za tezanje znova razžarili ter z repačem razbili na manjše kose, težke kakih 5 ali 6 kg. Iz njih so kovali tračno in palično železo. Iz paličnega železa pa so v fužini, imenovani cajnarica, kovali cajne, tj. šibikc, iz katerih so kladivarji ali žcbljarji pri kovaških ognjih, imenovanih ješe, izdelovali različne vrste žebljev.
Fužina pri Zagradeu je spadala tako glede na količino pridobljenega železa kot na izbor proizvodov med manjše fužine na Kranjskem. Izdelovali so surovo in tezno železo, in sicer tračno /kolesne in sodne obroče/ in palično železo, podkve, mreže, ključavnice, predvsem pa nekaj vrst žebljev. Z izdelki so oskrbovali Dolenjsko, žeblje pa so prodajali tudi v Trst. V zadnjem desetletju obstoja je fužina menda izdelovala tudi litoželezne izdelke, npr. nagrobne križe. Križ Lukatovih na pokopališču v Zagradeu je še ohranjen poleg mlajšega litoželeznega križa z Dvora.
Za obdobje 39 let - od 1771 do 1809 - so objavljeni podatki za I8-lctno proizvodnjo surovega železa na fužini ob Krki. Največjo proizvodnjo v navedenem obdobju so dosegli leta 1772, in sicer 125 ton, najnižjo pa v letih 1808 in 1809: po 22 ton. Povprečno so v teh letih proizvedli 50 ton surovega železa. Zaradi okvar ali drugih težav peč ni delala vsako leto, sicer pa jc gorela največ 5 mesecev letno, in sicer v dveh kampanjah: jesenski in spomladanski. Ostali ognji oz. fužine pa so delali skozi vse leto. Surovo železo so tudi dokupovali.
Rudišfa. Fužina je imela 2-3 stalno zaposlene rudarje, večino rude pa so navozili kmetje, ki so jo nabirali ali kopali zlasti v času, ko niso imeli veliko kmečkih del. MUlIncr navaja za fužino na Krki naslednja rudišča, ležeča v sedanji občini Grosuplje:
leta 1680: okolica Višnje Gore, konkretno Brezovo,
leta 1707: okolica Šmarja, Žalne, Gradišče pri Polici, okolica gradu Višnje pri Višnji Gori,
leta 1772-1802 so iskali in kopali železno rudo pri Polici, Šentvidu in drugod,
leta 1781: Dobrava in Kompolje, blizu Stične, šmarska in višnjegorska župnija,
leta 1854 so iskali rudo pri Ambrusu, V. Korinju, Grosupljem, Globokem, Ilovi Gori, Kompoljah. Lipoglavu, Šmarju, Gornji Račni /?/, Šumbcrku, Stični, Žalni.
Mohorič (21) navaja, da so za železarno na Dvoru odvažali žlindro z Magdalcnskc gore, za prazgodovinsko in zgodnjesrednjeveško obdobje pa omenja poleg Magdalcnskc gore tudi Virjc pri Stični.
Mohorič (54) piše, da so rudo iz okolice Turjaka izkoriščale fužine v Železnikih, pri Šornu (12) pa beremo, da je Dvor kopal železno rudo tudi na Orlah, pri Turjaku in pri Stični.
Talilno peč so kurili z. bukovim, ostala ognjišča pa s smrekovim ogljem, ki so ga dobivali zlasti iz. gozdov čušperške gospoščine, in sicer kot državno koncesijo. Sicer pa so stroški kurjave znašali 40-70 % vseh stroškov fužine. Drvarili in oglarili so zlasti kmetje, ki so bili kot delavci ali "sodelavci" fužine navadno oproščeni tlake in celo vojaščine. Oglje so tovorih na konjih, in sicer v treh vrečah, od katerih je vsaka držala 2 mernika.
Delavci. Na fužini so bili zaposleni upravnik, mojster peči, mojstri fužin, njihovi pomočniki, kurjači, pečni sodarji, presnarji, razpihovalci, vodnarji, talivei, kovači: strekarji in cajnarji, dalje drvarji, oglarji ter rudarji oz. kopači in nabiralci rude. Po rudarskem in fužinarskem redu za Kranjsko iz I. 1575 so fužinarji imeli 10-urni delovnik, ki se je začel ob šestih zjutraj, imeli pa so posebej odmor za južino in za malice. Ob sobotah in pred velikimi prazniki - takih pa je bilo 16 - so delali samo do dvanajstih, torej 6 ur.
Leta 1776 je bilo na fužini zaposlenih 75 ljudi, z rudarji in oglarji vred 100, leta 1811 pa je bilo 94 zaposlenih.
Lastniki. Prvi znani lastnik fužine I. 1569 je bil Luka Warl, doma iz Krope. Njegovemu sinu Janezu jc sledil Florijan Crainz, kije umrl 1576. leta. Lužino je zapustil sinu in ženi. Leta 1586 sta bila lastnika Florijanova sinova Štefan in Luka Chrciniz. Naslednji lastnik se pojavi v listinah šele v drugi polovici 17. stol.: Domenico Franzoi leta 1669, dvajset let pozneje zapisan kol l'onzoy, leta 1690 pa kot De Fanzov. Leta 1700 je lastnik fužine grof Janez I lervard Auersperg, ki ježe propadajočo fužino spet postavil na noge. Leta 1750 je lastnik grof Karel Auersperg, ki štiri leta pozneje fužino proda Janezu Juriju Tomanu, doma iz Kamne Gorice, lega nasledi leta 1776 sin Janez Krstnik. ki je istega leta postal pl. Krški. Leta 1782 dobi dovoljenje za tovarno orožja, vendar načrta zaradi pomanjkanja kapitala in puškarskih mojstrov nikoli ne uresniči. Ilacquet kritizira slabo vodstvo fužine, ki jo 1794 dedujeta lastnikova sestra Katarina Slciss ter njen sin Joahim Ignac Steiss. Sleissova je imela pri Stični premogokop in je poskusila segreti peč s premogom. Poskus se je zaradi neprimernosti peči ponesrečil, Steissova pa sta vse bolj tonila v dolgovih. Propadajoče podjetje sta leta 1800 prodala Jožefu Tomanu, ki je povečal kovaški obrat, vendar seje zadolževal dalje in že leta 1802 fužino prodal baronu Ludviku Lazzariniju, lastniku Čušperka, ki seje leta 1844 z izdelki fužine udeležil industrijske razstave v Ljubljani. Od Lazzarinija je fužino 1. 1854 kupil grof Larisch - Monieh in jo 1858 dokončno zaprl.
Fužinarskc kovačnice. Fužinarji so že v času Lazzarinija kupovali železne polizdelke v I jubljani in kovali žeblje v lastnih kovačnicah. Ob koncu 19. stoletja je večina hiš na Fužini imela kovačnico z ješo in nakovalom. Oglje so si kuhali sami v gozdovih na Trebevniku ali pa so ga kupovali od kmetov. Ivan Rošelj se spominja, da jc njegov ded Šuštaršič, po domače Lukatov, izdeloval žeblje za gojzarje, in sicer iz "štajfla", nekaj milimetrov debelega kvadratnega železa. Žeblji so imeli glave v obliki srčka ali ritke. Zadnji kovači na Fužini so po Valantu kovali šc po letu 1918. Žeblje so prodajali v Črnomlju, Metliki, Kočevju in drugod, zlasti pa v Trstu, kamor so jih vozili s koli, ročnimi vozički z dvema kolesoma. Hodili so čez Krko in Mloke ter bili v enem tednu spet doma. V Trstu so najbolje prodajali ladijske vijake - ti so imeli zalusti, da niso mogli zlesti iz lesa.
Fužina pri Zagradcu je propadla zaradi zastarelosti tehnologije, slabe organizacije, slabih prometnih povezav ter - seveda - zaradi uspešnejše konkurence. Zaradi velike dunajske železarne in odmaknjenosti od železnice je propadla leta 1896 tudi železarna in livarna na Dvoru, že leto poprej pa železarna v Ponikvah.
LITERATURA:
Bezlaj, F.: Ltimološki slovar slovenskega jezika: I. knjiga, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1976
Enciklopedija Slovenije, 3. zvezek, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1989, str. 170-1.72.
1 lac(|uct. H.: Oryctographia('arniolica, 3. del, I.cip/.ig, J.(i. Itrcitkopf, 1784, str. 157-158.
Krajevni leksikon Slovenije: 2. knjiga, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1971, str. 128 in 162.
Koblar, A.: Zgodovina železarstva na Kranjskem, Letopis Matice slovenske, 1892, str. 178-200.
Kos, M.: (iradivo za historično topografijo Slovenije Iva Kranjsko do leta 1500/, I jubljana, Inštitut za občo in narodno zgodovino SAZU, 1975
Zbornik občin« Orotuplji XVIII, 1094
19
Mohorič, I.: Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem: I. knjiga, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1969. Mllllncr, A.: (icschichtcdcs Eisens in Krain. Gorzund Istrien, Wien, Leipzig, Verlagvon I lalm und Goldmann,
1909.
Slovenski biografski leksikon, 12. zvezek, I jubljana, SAZU, 1980, str. 97-98.
Slokar, J.: OeschichtederOSterreichischen Industrie, Wien, Verlagvon F. Tcmpsky, 1914.
Sorn, J.: Pregled našega železarstva za stoletje od okoli 1760 do okoli 1860, Zgodovinski časopis, 32 /1978/, str. 24.3-277.
Som, J.: Železarna na Dvoru pri Žužemberku, v: Som, .1. et alf. Železarna na Dvoru pri Žužemberku: zgodovina, tehnologija, izdelki. Novo mesto, Dolenjski muzej z Narodnim muzejem v Ljubljani, 1980, str. 7-34. Valant, M.: Zgodovina Žužemberka in Krajine, Ljubljana, /samozal./, 1971 /druga izdaja/. Valvasor, J, V: Die Ehre des I lerlzoglhums Crain: 2. knjiga, NUrnberg, 1689, str. 183-184 (faksimile 1970).
GOSPODARSKE RAZMERE V ŽUPNIJI POLICA DO ZAČETKA
20. STOLETJA
Josip Švigelj*
Objavljamo S. poglavje iz Svigljcve rokopisne Kronike poliškc župnije /str. 33-39/, dopolnjeno s koncem 4. poglavja /str. 31-32/. Napisana je bila okoli leta [91J in vsebuje zanimive podatke O gospodarstvu V vaseh župnije Polica od srednjega veka do drugega desetletja 20. stoletja. O avtorju gl.ZOCi, 17/1992/, str. 15-16. Kroniko hrani župnijski arhiv na Polici, Zahvaljujemo se g. župniku Antonu 1'ahuljetu, da je dovolil objavo. Uredil in opombe napisal Jakob Milllcr.
Politično spada1 župnija v dve glavarstvi: pod c. kr. okrajno glavarstvo Litija spadajo vasi Polica, Peč, Bleč Vrh, Kožljcvcc, Troščine, Mali Konec, Dolenja vas in Gorenja vas. Tu naštete vasi tvorijo občino Polico, h kaleri se prišteva šc vas Spodnje Brezovo, pred I. 1787 spadajoča k Šmariji, od tega leta dalje pa k župniji Višnja Gora. Spodnje Brezovo, Peč in Polica so združene v davčno občino2 Polica, dočim SO vasi Bleč Vrh, Kožljcvcc, Troščine, Mali Konec, Gorenja vas in Dolenja vas združene v davčno občino Bleč Vrh. Vasi Gorenje in Dolenje Duplice, Stara vas in Doli pa spadajo pod c. kr. okrajno glavarstvo Ljubljana okolica, tvorijo davčno občino Stara vas ter spadajo pod občino Grosuplje.
Vas Polica obsega s pripadajočim zemljiščem 475 ha 37 a 34 m2, čisti donesek znaša 2.308 K 94 v1. Direktnih davkov plačujejo občini 646 K 88 v, izvenobčani pa 1 K. Hišne najemnine 15 K 28 v obrtnega davka 36 K 72 v, osebne dohodnine 30 K 80 v, rentninc 4 K 11 v. Vseh davkov skupaj 7.30 K 68 v.
Vas Peč obsega 267 ha 25 a 49 m2 s čistim doneskom 1439 K 59 v. Direktnih davkov plačujejo občani 327 K 35 v, izvenobčani 20 K 25 v, obrtnega davka 2 K 4 v, vseh davkov skupaj 349 K 64 v.
Vas Bleč Vrh obsega 273 ha 44 a 62 m2 s čistim doneskom 1389 K 17 v. Direktnih davkov plačujejo .3.39 K 45 v, hišne najemnine 4 K 68 v, obrtnega davka 2 K 4 v, vseh davkov skupaj 346 K 17 v.
Vas Kožljcvcc obsega 124 ha 8 a 67 m2 s čistim doneskom 497 k 96 v. Direktnih davkov plačujejo občani 122 K 57 v, skupaj 122 K 57 v.
Vas Troščine obsega 240 ha 32 m2 s čistim doneskom 671 K 25 v. Direktni davki znašajo 187 K 96 v, obrtni davki 4 K 8 v, skupaj 192 K 4 v.
Vas Mali Konec obsega 86 ha 46 a 57 m2 s čistim doneskom .334 K 10 v. Direktni davki znašajo pri občanih 94 K 82 v, pri izvenobčanih 12 K 18 v, skupaj 107 K.
Gorenja vas obsega 144 ha 93 a 26 m2 s čistim doneskom 640 K 9 v. Direktnih davkov plačujejo občani 185 K 48 v, izvenobčani 14 K 30 v, skupaj 199 K 78 v.
Dolenja vas obsega 115 ha 71 a 8 m2 s čistim doneskom 741 K 3 v. Direktnih davkov plačujejo 198 K 57 v, obrtnega davka 4 K 8 v. skupaj 202 K 65 v.
Vse tu naštete vasi obsegajo torej 1728 ha 27 a 35 m2 s čistim doneskom 8022 K 13 v. Direktnih davkov plačujejo občani 2103 K 8 v. izvenobčani 47 K 73 v, hišne najemnine 19 K 96 v.
* /upnik na Polici /1908-1920/
obrtnega davka 48 K 96 v, osebne dohodnine 30 K 80 v in rentnine 4 K 11 v, vseh davkov skupaj 2250 K 5.3 v.
Ti podatki veljajo za leto 1910. Za vasi Duplice, Doli in Stara vas nisem mogel dobiti podatkov ne pri davkariji ne pri glavarstvu v Ljubljani.
Po4 župnijskih matičnih knjigah in po statusu animarum naj bi bilo koncem leta 1910. v župniji 994 stanovnikov. V resnici jih je pa bilo koncem 1910. leta le 871, in sicer:
na Polici....................	249 /244/'
na Peči .....................	76 /77/
v Duplicah ................	70 /78/
na Blečcm Vrhu ........	82 /81/
v Kožljevcu ..............	40 /43/
v Troščinah ...............	45 /49/
v Malem Koncu........	24 /26/
v Gorenji vasi ...........	41 /46/
v Dolenji vasi ...........	46 /50/
v Veliki Stari vasi	92 /92/
v Mali Stari vasi	45 /85/
na Dolih ...................	...   61 /60/
Torej jih manjka koncem I. 1910. v župniji 994-871 - 12.3 ljudi. Ob ustanovitvi'' je štela župnija 8.35 ljudi. ljudstvo se je potemtakem pomnožilo v 120 letih za 159. Vzrok: izseljevanje! V Ameriki jih je bilo koncem 1. 1910. okrog 90. Drugod jih je 33, ki spadajo z družinami v poliško občino.
V župniji jc 72 kmetij. Na Polici je celih 8, 9 je polzcmljišč, 5 jc čctrtzemljišč, dve zemljišči in četrtina sta razkosani.
Na Blečcm Vrhu je 9 zemljišč. Od teh jc celih 6, 5 je polzemljišč, pol zemljišča je razkosanega. V Kožljevcu so tri polzemljišča, pol zemljišča je razkosanega. V Troščinah sta 2 celi zemljišči in 4 polzemljišča. V Malem Koncu jc ena cela kmetija, .3 polkmetije in pol kmetije je razkosane. V Gorenji vasi je 6 polkmetij, 2 polkmetiji sta razkosani. V Dolenji vasi sta 2 celi kmetiji, 3 polkmetije in pol kmetije je razkosane. Na Dolih je I cela kmetija. 6 polkmetij in 1 zemlja, kije razkosana. V Veliki Stari vasi jc 6 celih kmetij, dve kmetiji sta razkosani. V Mali Stari vasi so 3 cele kmetije, 2 kmetiji sta razkosani. V Duplicah je 1 cela zemlja in 10 polzemelj. Na Peči so 4 cele zemlje, .3 polzemlje in pol zemlje je razkosane.
ljudstvo se peča s poljcdcljstvom in z živinorejo. Poljska zemlja je na Peči, na Polici, na Blečcm Vrhu in v Kožljevcu zelo plitva, vendar če dež. redno dohaja, zelo rodovitna. Boljša zemlja jc v troščinski okolici, najboljša pa v Stari vasi. Posebno ugodna je zemlja ozimini.
Kljub zelo peščenemu svetu ne smem trditi, da bi bila poliška okolica nerodovitna. Vse, kar zraste, je nekako posebno okusno. Koruza je posebno v vojnih letih bogato rodila ter se mora reči, da sta ji podnebje in kraj domalega povsod ugodna. Posebno finega okusa sta tudi krompir in zelje' Koruza donaša srednje pridelke, ajda večinoma pozebc žc v cvetju. Živinoreja je bila do najnovejših časov na slabih nogah. Ko se je 11. februarja 1912. ustanovila na Polici živinorejska zadruga, seje živinoreja očividno dvigala od leta do leta. 2.3. februarja 191.3. jc bil na Polici kmetijski tečaj, ki se gaje ljudstvo prav pridno udeleževalo. Uporaba umetnih gnojil na njivah in travnikih je bila sad tečaja. Leta 1910. so našteli v občini Polica 24 konj, 632 glav goveje živine, 2 kozi, 46 ovac, 183 prašičev in 176 panjev čebel.
Čebelarstvo propada od leta do leta. Čebelarji tožijo, da že 40 let ni ugodnega uspeha. Prejšnje čase jc bil skoro pri vsaki hiši čebelnjak, ker so dajali gospoščinani poleg drugega tudi panje čebel ali pa vosek. Eden izmed vzrokov, da propada čebelarstvo v župniji, je čebelarjenje po starem kopitu.
Sadjarstvo prinaša župljanom lepe dohodke. Češnje in orehi posebno lepo uspevajo, vendar jih tuintam v cvetju vzame mraz. /al da je teh dreves veliko vojska vzela. Kostanj uspeva le v Gorenji vasi. Kadar če.šplje obrodc, se kmet smeja, ker ve, da pozimi ne bo brez pijače. Posebno lepo sadje se dobi v troščinski okolici.
Obrtnost jc v župniji slabo zastopana. S špecerijskim drobižem preskrbujejo župljane štirje trgovci, s pijačo pa trije krčmarji in dva žganjarja. V mirnih časih so se župljani veliko pečali s kuho žganja. Skoro pri vsaki hiši jc bil kotel in napis: Žganj arij a. Med svetovno vojsko pa je oblast pobrala razen treh vse kotle. Crevljarjev ima župnija štiri, kovača enega, streharja dva, mlinarjev šest ter dva Žagarja. S prodajo lesa sc peča cn lesni trgovce, tobak pa se prodaja v treh tobakarnah.
Sejmov v župniji ni. Prejšnje čase so bili v Stari vasi in na Blečcm Vrhu, ki pa so sc zavoljo nerodnosti, ki so se godile na teh sejmih, zatrli. Bližnji sejmi so na Grosupljem, v Višnji Gori in v Stični, ki jih ljudstvo rado obiskuje.
/a župnijo je velikega pomena "Hranilnica in posojilnica v Višnji Gori" pod skrbnim vodstvom ondotnega župnika. V mirnih časih pred vojsko je bila župnija zelo zadolžena, a med vojsko seje večinoma ves dolg poplačal.
Župnijo je prejšnje čase prav velikokrat obiskovala nesreča na polju in pri živini, /lasti je huda nadloga črv. Če pritisne še moča, potem je pšenično polje skoro sama ljulika. Ustno izročilo nam pripoveduje o hudi lakoti, da so jedli ljudje travo, mleli hrastovo lubje ter služili celo leto za živež. Njiva je tiste čase veljala par hlebov kruha itd. L. 1865. jc bila silno slaba letina povsod na Dolenjskem. Nasledek je bilo splošno pomanjkanje in lakota. Na poziv vlade se je I. 1866. v župniji ustanovil odbor z župnikom Šivicem na čelu. Odbor je imel nalogo razdeljevati podporo vlade med najbolj potrebne. Napominjnnega leta jc prejela župnija od vlade: 26 stolov7" moke, 15,75 stolov soli za ljudi in za živino, 34 mernikov ovsa, 14 mernikov ječmena, 3 mernike ajde, I mernik prosa, 38 mernikov krompirja in 4 mernike fižola".
Daje bilo ludi za časa litrskih napadov pomanjkanje splošno, nam dokazuje stiska sliškega samostana. Ko je opal Martin prosil patriarha Nikolaja, naj utelesi župnijo Šmarijc stišketnu samostanu, je pristavil besede: V hudi stiski jc stiski Samostan zaradi vednih turških napadov, ker sovražniki vse uničujejo.9 Da so tudi po župniji ropali, požigali in morili, nam izpričuje že popisani tabor na gradiščuloin ustno izročilo, ki pripoveduje: Na Polici so sc oglasili Turki grede na Lipoglav pri Jurku. Vprašajo ga: .lutko, si doma? Le ta jim odgovori: Doma! Pa bi bilo še boljše, da bi tudi tebe vrag držal doma. Šele nazaj grede z l.ipoglavega so oplcnili njegovo hišo kakor tudi vso vas, ker so baje navado imeli plenili šele vračajoč se na Turško. Blizu Police jc ob času turškega navala kosil neki hlapec deteljo. Ko se mu približajo Turki, ustraši sc tako, da dene svojo glavo med vile, kakor bi bil obešen. Turki, ugledavši ga, zakriče: Glejte norca, ki sc je obesil iz strahu! in gredo dalje."
Župljani so bili do leta 1848. podložni raznim gospoščinam. Pravico do desetine so v župniji imeli stiski samostan, baron TaulTerer v Višnji Gori in šmarijski župnik. Na kmetijah, podložnih stiškemu samostanu, je pobiral samostan polno desetino. Baron TaulTerer in šmarijski župnik sta si pa desetino delila tako, da je pripadala prvemu dve tretjini, slednjemu pa ena tretjina. Kdaj je šmarijski župnik dobil pravico do desetine po naših krajih, je neznano. Skoro gotovo jo je dobil od Rudolfa IV. leta 1365, ki določa, naj dobi stiski samostan desetino od 81 kmetij in Harlandt12 tako, da njemu pripadeta dve tretjini, ena tretjina pa šmarijskemu župniku13. Desetino so dajali stiski samostan, baron in župnik v zakup za stalno ceno, po navadi za tri leta. Za zakupnika so morali dobro stati še trije poroki. V desetino so šteli tudi maslo, kozličke in lan. I,. 1799. je imel poliško
desetino v zakupu Jože Vidic iz Goričan, v Troščinah pa Jože Omahen iz. Dolenje vasi, prej pa Jančar. Poliška desetina je stala 60 gl./ a 60 kr.14 in dva kozlička, razen tega je bil od vožnje desetine oproščen. Voznik je dobival košček kruha in merico vina. Zanimive so gospodarske cene za različno blago leta 1801: funt masla 24 kr., plcvica na dan po 10 kr., dninar na dan 14 kr., 1 par črcvljev 8 gl., klaftra drv 5 gl. 60 kr., mernik pšenice 3 gl. 24 kr., mešanica 2 gl. 16 kr., soršica 2 gl. 50 kr., proso 2 gl. 50 kr., ajda 2 gl. 16 kr., funt govejega mesa 7. kr., telečje meso 9 kr."
Odrajtovali so pri nas žito, predivo, panje čebel ali vosek, kozličke, jagnjeta, kokoši, mlado živino itd. Razen tega so plačevali šc druge pristojbine kakor zemljiški davek, župansko pravico, jurjevico"' /St. Gcorgrecht/, tovornino, tlako v denarju, hišni davek itd.
Odvisnost posameznih hiš v župniji nam kaže "status animarum" I. zvezek.17 Podložni so bili:
1. Pfalz Laibach."1Polica št. I. in 4."
2. Stiškcmu samostanu: Polica št. 2., 3., 5., 12., 14., 17., 18., vsa vas Bleč Vrh, Kožljcvec in Troščine, Mali Konec št. 1., 2., 3., 4., vsa Velika in Mala Stara vas, oboje Duplice in Peč št. 2. in 13. 211
3. Graščini Boštajn: Polica št. 6., 7., 10., 15., 19., 21., 29., Dolenja vas št. I., Peč št. 1., 3., 4., 6., 8„ 9. in I2.21
4. Župnišču Dobrepoljc: Polica št. 8., 9.22
5. Župnišču Škocjan pri Turjaku: Gorenja vas št. 1., 2., 3.22
6. Župnišču Smarijc: Polica št. 1.3., 22., 25., 28., Doli 6.24
7. Župnišču Šmartno pri Litiji: Gorenja vas št. 4. in S."
8. Graščini Kravjak /AVeincgg/: Mali Konec št. 5., Dolenja vas št. 2., 5., 6. in 7.26
9. (iraščini Cušpcrk /Zobelsbcrg/: Gorenja vas št. 6., 7., Dolenja vas št. 3.. 4., 8., Doli št. 4. in
7."
10. Graščini Turjak /Aucrsberg/: Doli št. L, 5.2R
11. Graščini Prapročc: Doli št. 2.2''
12. Graščini Tustan pri Moravčah: Doli št. 3.10
13. (iraščini Višnja /Wcixclbach/:21 Peč št. 5., 7. in 10.12
Iz tega izkaza je razvidno, daje bila velika večina podložna stiškcmu samostanu. Daje bil samostan ob času turških pohodov v stiski, sem že omenil. Zdi se, daje bil v denarnih zadregah tudi prejšnje čase. lako je znano, da mu je vojvodinja milanska in avstrijska, bivajoča v Šentvidu na Dolenjskem, z imenom Viridis, posodila večkrat znatne vsote, za kar ji je samostan zastavljal zemljišča. Velikodušna vojvodinja je često odpustila samostanu dolg ter vrnila zastavljena zemljišča. Tako je leta 1402. odpustila .300 gl. in vrnila samostanu zastavljenih sedem zemljišč v Troščinah /in Troshain/, dve leti pozneje pa dolg v znesku 300 gl. krških dukatov /Gurkcr Dukaten/ ter vrnila sedem zastavljenih zemljišč v Stari vasi.22
Graščina Boštajn AVcisscnstein/ je bila pri župljanih na slabem glasu. Šc zdaj ljudstvo nc more pozabiti, kakšni reveži so bili podložniki te graščine. Graščina leži v žalski fari ter je prva postaja ob železnici Grosuplje - Novo mesto.14
Gorenja vas št. 4. in 5."je bila svoj čas ena kmetija, ki seje pozneje razdelila. 26. oktobra 1466 daruje Lovro Wcrneckcr v svoj in svojih sorodnikov dušni blagor vikarju Štefanu pri sv. Martinu pri Litiji1'' in njegovim naslednikom eno zemljišče v Troščinah v harlandlski župniji27 z. vsemi pritiklinami in pravicami. Obdrži si le za pravno varstvo /advokacija/ I mernik ovsa in enega kopuna. Kmeta ne sme preobkladati z novimi davki, kmet pa mora dajati sv. Martinu I funt voska.2*
Kravjak je graščina pri Stični1'', Cušpcrk graščina pri Kopanju, Turjak pri Škoejanu, Prapročc pa v šmarijski župniji.
Svobodnjakov ni bilo v župniji. Od raznih davščin in dajatev tudi župani niso bili izvzeti.
Sodno oblast v kriminalnih zadevah je imelo selsko sodišče v Višnji Gori in na Cušperku. Kupne pogodbe, pisma itd. jim je delala njihova zemljišča gosposka, prepire pa je razsojevala kresija v Novem mestu. Sedaj pa spada občina Polica pod e. kr. okrajno sodišče v Višnji Gori, davčna občina Stara vas pa pod c. kr. okrajno sodišče v Ljubljani.
V prejšnjih časih je večkrat gorelo v župniji. Tako nam pove ustno izročilo, da je svoj čas pogorela vsa Stara vas. L. 1906. je pogorel dupliški, leto pozneje pa kožljevski mlin. Februarja meseca leta 1913, je velik požar uničil Koščakovo in Jurkovo hišo na Polici /št. 17. in 18./ z, gospodarskimi poslopji vred. Zažgali so otroci. Leto pozneje je pogorel Koščakov uljnjak v Kožljcvcu, ki gaje zažgala slaboumna deklina z Malega Vrha prežganjske fare.
Za zunanji red in mir skrbe orožniki v Višnji Gori in na Grosupljem, ki pa z župnijo, hvala Bogu, nimajo dosti opraviti.40
OPOMBE
1. Kronika je napisana okoli leta 1915.
2. Davčne občine so ozemeljske davčne enote, nastale pred katastrskimi občinami. .3. K je krona, v je vinar.
4. Ta in naslednja dva odstavka sta iz predhodnega poglavja Švigljcve kronike z naslovom Statistični opis župnije /str. 31-32/.
5. Po: Allgemeincs Vcrzciehniss dcrOrtsgcmeindcn und Ortschalten Ostcrreichs naeh den Lrgcbnissen der Volks/.ahlungvom .31. Dcz. 1910, VVien 1915, str. 142 - so imele tu naštelek vasi leta 1910 v oklepaju navedenih prebivalcev! Gorenje Duplice .38, Dolenje Duplice 40, uradno torej 931, kar ni zanesljivo! /op. J. Šviglja/.
6. Leta 1787.
7. Zadnje 4 stavke je Švigclj zapisal na rob ob začetku gospodarskega poglavja Kronike /str. 33/.
7. aStotje56kg.
8. Župni arhiv Polica /op. .1. Šviglja/.
9. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 3 /1893/, 248 si. /op. .1. Sviglja/.
10. Prim. ŠVIGHLJ 1992, str. 20.
11. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 4 /1894/, str. 216/op. J. Šviglja/.
12. Starejše ime za šmarsko župnijo.
13. Urbarij za L 1696, župni arhiv v Smanji /op. J. Šviglja/.
14. Gl. je goldinar, kr. je krajcar.
15.1 krajcar je 4 peneze, 60 krajcarjev je 1 goldinar, urbari j za I. 1696. /op. .1. Šviglja/.
16. Ker se je ta davščina plačevala o sv. Juriju /op. .1. Šviglja/.
17. Zvezka v župnijskem arhivu zdaj ni najti.
18. /Vladarjeva/palača I jubljana.
19. Po 14. poglavju Kronike, kjer Švigclj navaja in razlaga hišna imena: /I / (iorcnjSček in /41 Prime.
20. Polica: /2/Fine, /3/Mihcve, /5/Strajnar, /12/ Lckcc, /14/Gruden,/I7/Jurka, /18/ Koščak - Mali Konec: /I / Moravč, 1211 Icrhur, /3/ Hingar, /4/ Adame - Peč: /2/Ahlin, /13/Možina.
21. Polica: /6/ Brcgar, lil Kave, /10/ Spodnji Jakš, /15/ Kočmar, /19/ Klančar, /21 / Mežnarija ?, /29/ Zgornji JakS-Dolenja vas: /I / Dolinski malen - Peč: /l/Duša, /3/Markle, /4/Finžgar, /6/Mehlc, /8/Dular, /9/Nace, /12/ Dežman.
22. /8/Hlačman,/9/Kopitar.
2.3. /1/ Peter, /2/Šireelj, /3/ Lenčina.
24. Polica: /13/Rahnc, /22/ Možak, /25/ Proscn, /28/ Martin - Doli: /6/ Mežnarija ?.
25. /4/Šorm, /5/ 1'roscn.
26. Mali Konec: 151 Pokovc - Dolenja vas: 121 Štefčk, /5/ Butara, /6/ l/ak, /7/ Jančar.
27. Gorenja vas: /6/Štibcrnik, lil; - Dolenja vas: /3/Dimnik, /4/Urban, /8/Črnivc; - Doli: /4/ Štibernik, lil Andrcjče.
28. /I/Sclan, /5/lžanc.
29. /2/Dcžman.
30. /3/Martin.
31. Po SMOIJ i 1982 je to Novi grad v Pcsccniku o/.. Turn pri Višnji Gori, v novejšem času je med prebivalstvom ohranjeno ime Baronov grad. Stal je na Baronovem hribu, tj. med železniško progo in cesto Peščenik - Višnja (jora. V času, na katerega se nanašajo Švigljcvi podatki, je bil lastTautlcrcrjcv. Požgan leta 1943.
32. /5/-, lil Pokavc, /10/Kavcij.
33. Chronographieon monasterii Sitlicensis, hrani deželni muzej v Ljubljani /op. .1. Šviglja/.
34. Sedanja postaja Mlačcvo seje še leta 1918 imenovala Boštanj.
35. Šorm in Prosen.
36. V rkp.: zu St. Merten hcy I ,ittay.
37. V rkp.: zu Troshain in 1 larlandter Pfarr.
38. Pcrgamcna- v deželnem muzeju v Ljubljani /op. J. Šviglja/. Funt je 0,56 kg.
39. Pravilneje: pri Leščevju blizu Muljave.
40. Pripis Josipa Bambiča, Švigljevcga naslednika v župniji: Imajo precej!
Navedcnki:
SMOLE 1982: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. ŠVIGHIJ 1992: Prirodoznanski opis in starinski spomeniki poliške župnije./,()G, 17, str. 17-23.
PRAVNO IN FINANČNO OBLIKOVANJE TOVARNE MOTVOZ IN PLATNO
France Adamič*
0 Antonu Šinkovcu, začetniku industrije, in o izgradnji tovarne v Grosupljem smo poročali v prvem zvezku Zbornika občine (irosupljc, v tem poročilu pa prikazujemo pravno in finančno oblikovanje podjetja. Leta 1921 je bil v trgovskem registru v Ljubljani vpisan Anton Šinkovec, terilniea (irosupljc. Nadaljnja izgradnja je zahtevala več kapitala, ki ga je nudila trgovska (prvotno eskomptna) banka d.d. v Ljubljani, Šelenburgova ul. Na njeno pobudo so sc dne 17. septembra 1923 v njenih prostorih zbrali koneesionai ji v navzočnosti notarja dr. Josipa Krcvlja iz Litije, da bi ustanovili podjetje
Mehanična vrvarna, terilniea lanu in konoplje ter predilnica Anton Šinkovec d.d., (irosupljc pri Ljubljani.
Anton Šinkovec, tovarnar v Grosupljem kot zastopnik koncesionarjev, je poročal, daje ministrstvo za trgovino in industrijo (odsek za trgovino in obrt v Ljubljani, Deželni dvorec. Kongresni trg) z odlokom z dne 10. maja 192.3. štev. 2902 dovolilo Trgovski banki d.d. Ljubljana in gospodu Antonu Šinkovcu, tvorničarju v Grosupljem, da smeta ustanoviti delniško družbo z imenom Mehanična vrvarna, terilniea lanu in konoplje ter predilnica v Grosupljem, s sedežem v Ljubljani in osnovno glavnico 500.000 din; ljubljanski oddelek Ministrstva za trgovino in industrijo je dne 24. julija 1923, štev. 439.3/23, izdal koncesijsko listino in potrdil družbena pravila. V pravilih je bil vpisan naslov podjetja v slovenskem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. Sedež podjetja je v Ljubljani, nato v Grosupljem.
Po navedbah iz zapisnikov je bil namen družbe:
a) trenje lanu, konoplje in drugih takih produktov v svrho izdelovanja prediva in drugega vrvarskega, pletilnega in preclilnega materiala;
b) izdelovanje in pletenje vrvi vsake vrste, najrazličnejših trakov, pramenov, vrvic, pasov itd.;
c) izdelovanje preje, platna, kontenine in drugih tkanin iz. lanene preje, bombaževine in drugih pred i Inih snovi;
d) nakup in prodaja in razpečevanje vseh navedenih predmetov, bodisi surovin, bodisi polizdelkov, dalje izvrševanje vseh tovarniških in trgovskih poslov, ki služijo za pospeševanje družbinega namena;
e) prevzem podjetja A. Šinkovec, mehanične vrvarne in predilnice na Grosupljem pri Ljubljani z vsemi njegovimi napravami ter nepremičninami ter trgovsko in tehnično obratovanje tega podjetja.
Družba je bila opravičena izvrševati vsakovrstne posle, tako tudi pridobivati, jemati ali dajati v zakup ali prodajati zemljišča, koncesije za vodne sile, patente in obratovati vodne naprave, se pri teh pravicah in napravah udeleževali in jih izkoriščati.
Družba je upravičena udeleževali se drugih podjetjih enake ali sorodne vrste, bodisi s pridobivanjem njih delnic bodisi na katerikoli drugi način, ter ima pravico ustanavljati podružnice in poslovalnice v vseh krajih tuzemstva in inozemstva, poslovati po zakonskih določilih.
* Ljubljana 61000, Janežičeva I, dr. sc, zaslužni profesor Biotehnične fakultete, v Ljubljani
Delniška glavnica jc znašala 500.000 din v gotovini, razdeljena je bila na 5000 delnic v gotovini popolnoma vplačanih, na imetnika glasečih se delnic po 1000 din. Glavnica se lahko brez predhodnega uradnega dovoljenja zviša do 5.000.000.
Delniška družba je odkupila podjetje A. Šinkovec na podlagi bilančne vrednosti z dne 31. decembra 1922 za vrednost 3.914.170,93 din.
Podpisovalci - imetniki delnic po zapisniku izrednega občnega zbora dne 13.1.1924 so bili:
1. Anton Šinkovec, tovarnar v Grosupljem ima 1000 delnic, 100 glasov,
2. Josip Javornik, lesni trgovec in industrijalce iz. Žalne (zastopa ga Staš Javornik, lesni trgovec iz Žalne) ima 500 delnic in 50 glasov,
3. Leo Matajc, tovarnar v Stražišču pri Kranju, ima 500 delnic in 50 glasov,
4. Fran Medic, vcletržec v Ljubljani, ima 250 delnic in 25 glasov,
5. Inženir Kari 1'olak, tovarnar usnja v Tržiču, ima 500 delnic in 50 glasov,
6. 'Trgovska banka d.d., ko jo zastopata ravnatelj Fran Rus in upravni svetnik dr. Alojzij Kobal, ima 500 delnic in 50 glasov,
7. Sindikatni konzorcij Trgovske banke d.d. v Ljubljani zastopata generalni ravnatelj Milan Bogataj in ravnatelj Fran Rus, ima 1500 delnic in 150 glasov.
Na občnem zboru je bilo 4750 delnic z 475 glasovi. V prvi Upravni svet so bili izvoljeni gospodje:
1. Josip Javornik, lesni trgovec v Žalni,
2. dr. Alojzij Kobal, odvetnik v Ljubljani,
3. Leo Matajc, tovarnar v Stražišču pri Kranju,
4. Franjo Medic, vcletržec v Ljubljani,
5. ing. Kari 1'olak, tovarnar usnja v 'Tržiču,
6. Vinko Resman, lesni trgovec in industrijalec v Radovljici,
7. Anton Šinkovec, tovarnar v Grosupljem in
8. Franjo Rus, ravnatelj Trgovske banke d.d. v Ljubljani.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni:
1. Staš Javornik, lesni trgovec v Žalni,
2. Fran Skušek, bančni ravnatelj v Ljubljani in
3. Janko Komar, bančni uradnik v Ljubljani.
/a predsednika občnega zbora dne 15.1.1924 so na predlog Josipa Javornika soglasno izvolili Antona Šinkovca, za skrutinatorja in ovcrovatclja zapisnika pa gospoda Lca Matajca in ing. Karla Polaka.
Za namestnike so bili izvoljeni:
1. Slavko Simončič, trgovski posrednik v Ljubljani,
2. Joško Vidie, uradnik tvrdke lludovcrnik in Co v Ljubljani ter .3. Jakob Kune, bančni uradnik v Ljubljani.
Na občnem zboru 15. 2. 1924 so sklenili, da se poveča delniška glavnica od 500.000 na 2.500.000 din, s tem da se izda 2000 na prinašalca glasečih se delnic v nominali po 1000 din. Povečanje
glavnice je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 7. maja 1924, št. 2881/24, obenem pa je odobrilo sklep o prenosu sedeža v Grosuplje.
Novi delničarji:	štev. delnic	glasov
1. Ljubljanska kreditna banka (Fran Pavlin)	.3450	375
2. Fran Rus	7250	725
3. Dr. Alojzij Kobal	3000	300
4. Vinko Resman	500	50
5. Fran Medic	2500	250
6. Josip Javornik	3100	310
Skupaj	20100	2010
Na .3. občnem zboru leta 1927 so ugotovili, da je podjetje v preteklih letih poslovalo z. izgubo, ki se je krila deloma z doplačili delničarjev in članov družbine uprave, deloma pa so krili izgubo z odpisom delniške glavnice, o čemer je občni zbor sklepal, "da pa sedanji razvoj obrata v tvornici kaže nade na boljši razvoj podjetja, ker se je režija znižala, produkcijski stroški pa zmanjšali; dela se na naročila, ne pa na zalogo, tako daje vsaka spekulacija izključena." Dr. Fran Pavlin je poročal: "Naši obrati v minulem letu niso obratovali in je bilo naše udejstvovanje omejeno na razprodajo že gotovih izdelkov, odnosno na izterjanje odprtih terjatev.
Z novim letom pa smo pričeli ponovno obratovati, in upam, da bode le-to omogočilo, čim se posreči od nas nameravana definitivna sanacija, glede katere bodemo stavili danes definitivno sanacijo."
Izguba podjetja 31. 12. 1926 je znašala 5,563.719.17 din;
pogojni odpust delničarjev 3,000.000.- ";
ostane 2,563.719.17 ";
povečala za zgubo 1927 1,054.690.39 ";
ostane 3,618.369.56 ";
Prokura podeljena Antonu Petelinu.
Volitve: Na 4. občnem zboru 18. maja 1928 niso bili ponovno izvoljeni Leo Matajc, ing. Kari Polak, Vinko Resman in Anton Šinkovec. Namesto njih so bili izvoljeni:
1. Ivan Korenčan, velctrž.cc v Ljubljani,
2. Vinko Hudovernik, lesni industrijalce v Radovljici in
3. dr. Fran Pavlin, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke.
Za dobo .3 let so bili izvoljeni:
1. Josip Javornik, lesni trgovec in industrijalec v Žalni,
2. Vinko Hudovernik, lesni industrijalce v Radovljici, .3. Fran Medic, veletrgovec v Ljubljani,
4. dr. Fran Pavlin, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke,
5. F'ran Rus, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke,
6. Kari Pleiwciss, notar v Ljubljani,
7. Ivan Korenčan, veletržec v Ljubljani in
8. dr. Alojzij Kobal, odvetnik v Ljubljani.
Nadzorni odbor:
1. Vinko Resman, lesni trgovec in industrijalec v Radovljici,
2. Anton Petelin, prokurisl Ljubljanske kreditne banke in
3. Jan Vaneata, prokurisl Ljubljanske kreditne banke.
Sklepi in sprememba pravil:
1. Delniška glavnica se zniža od 2,500.000 na 250.000 din;
2. Pirma družbe se glasi TOVARNA MOTVOZA in VRVARNA, d.d. Grosuplje. Naslov se prijavi v slovenskem, srbohrvatskem in nemškem jeziku;
3. Glavni upniki oziroma delničarji naj popustijo na terjatvah din 1,350.000 din za delno kritje terjatve, na ta način bi bila
izgubaper 31.12.1927 3,618.369.56 din
odpis glavnice 2,250.000 din
popust upnikov 1,350.000 "
skupaj 3,600.000.00 "
ostane izguba 18,369.56 din
Na občnih zborih v letih 1930, 1931, 1932 in 1933 so iz Upravnega sveta izstopili:
1. Ivan Korenčan,
2. Vinko I ludovernik, .3. Fran Medic in
4. Josip Javornik.
Po zapisniku z, dne 16. junija 19.34 so bili namesto navedenih izvoljeni v Upravni svet:
1. Avgust Jenko,
2. Leo Souvan st.,
.3. dr. Volbank Klement,
4. dr. Albin Stelc in
5. Vladimir Turk.
Prokura je bila podeljena ing. Metodu Dularju.
14. občni zbor je bil .31. marca 1936. Sklepi:
1. Poveča se delniška glavnica od 250.000 din na 2.500.000 din.
2. Izprcmcni sc tvrdka družbe na MOTVOZ in PLATNO, d.d. Grosuplje.
3. Vpišeta sc nova člana Upravnega sveta:
1. Alojzij Vodnik, industrijalec,
2. Leon Souvan ml., trgovec.
4. Naslov lirmc ostane Motvoz, in platno d.d., vpiše se v slovenskem, srbohrvatskem in nemškem jeziku.
16. občni zbor jc bil dne 27. maja 19.38. Sklep:
Delniška glavnica se zviša od 2,500.000 din. Izda sc 15.000 delnic po 100 din, ki se glase na imetnika.
18. občni zbor je bil dne 24. maja 1940. Sklepi:
Delniška glavnica se zviša od 4,000.000 din na 5,000.000 din, zato so izdali 10.000 delnic po 100 din.
Na seji upravnega sveta dne 11. avgusta 1942 so bili navzoči:
1. Predsednik Leo Souvan si.,
2. podpredsednik dr. Alojzij Kobal, .3. člani:   gospod Avgust Jenko.
gospod dr. Fran Pavlin, gospod Leo Souvan ml.. 4. zapisnikar Boris Prezelj.
(iospod predsednik lxo Souvan si. je predlagal, z ozirom na dolgotrajno odsotnost ravnatelja podjetja g. ing. Metoda Dularja, da se poveri začasno vodstvo podjetja tajniku g. Prezlju ter da se imenovanemu podeli kolektivna prokura.
Firma se glasi SPAGO E TELA, S.A.
Motvoz in platno, d.d.
Član Upravnega sveta Alojzij Vodnik je 9. januarja 19.39 umrl, zato se gaz vlogo z dne 8. julija 1942 predlaga sodišču za izbris in na novo izvoli dr. Frido Pogačnik.
Motvoz in platno d.d. v likvidaciji.
Službeni list Šefa Pokrajinske uprave v Ljubljani 1944, šl. .37, sir. 41 in 42, je objavil, da seje družba Motvoz, in platno, d.d. Grosuplje razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki so bili obveščeni s pozivom, da se oglasijo pri družbi. Grosuplje, 15. maja 1944.
Po sklepu občnega zbora L aprila 1944 seje družba s tem 29. 12. 1942 razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Leo Souvan st., dr. Alojzij Kobal, dr. Prida Pogačnik, dr. Fran Pavlin.
Pregled delničarjev št. delnic št. glasov
Leo Souvan st 11.950 1.195
Leo Souvan ml. 3.050 305
Avgust Jenko 500 50
Alojzij Kobal 18.700 1.870
Vladimir Turk 450 45
Frida Pogačnik 14.100 1.410
Franc Pavlin	50	S
['ran Rus	50	5
Malko Jancžič	50	5
dr. Albin Stcic	50	5
M. BenCina	25	2
dr. Fran Novak	625	62
Skupaj	49.600	4.958
Čista izguba per 31.12.194.3 je znašala LIT 614.578.88 Narodna vlada Slovenije
Ministrstvo za industrijo in rudarstvo je z odločbo Pers. 2018 z dne 3. septembra 1945 na podlagi Odloka AVNO.Ia o prehodu sovražnega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju sovražnega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile, postavilo
Ivana Barleta za delegata,
vpisan v trg. registru dne 12. februarja 1946, St. B II 145/12 in 13. Februarja 1946 šl. 145/13 pa je delegata lekstilncga tehnika
1 lerberta Doboviška, Stranska vas 48
in izbrisalo dosedanjega delegata Ivana Barleta.
(Pripomba: Ivan Barle je bil imenovan za delegata v tovarni Motvoz in platno Grosuplje že v prvih dneh po osvoboditvi in z zamudo vpisan v trgovski register.)
RUDARSTVO V NAŠIH KRAJIH
Leopold Sever*
V 17. številki Zbornika sem skušal opisali v naših krajih malo znano ali bolje rečeno pozabljeno dejavnost - rudarstvo - in nekoliko tudi predelavo rude v našem delu Dolenjske.
V sestavku sem na kratko omenil zgodovino rudarstva, geološko in mineraloško podlago te dejavnosti, rudarsko tehnologijo, delovno silo, gospodarske in socialne vplive, v največji meri pa lokacije posameznih kopov in objektov, predvsem za predelavo železove rude. Omenil sem tale rudišča: Drmožnik pri Stični, Spodnjo Drago pri Ivančni Gorici, Muljavo. Artižo vas, Hrastov Dol, Lučarjcv Kal, Kitni Vrh, Hočevje, Ilovo Goro, Škocjan, Male Lipljene, Železnico, Medvedico in Velike Lipljenc. Ker sem po izidu zadnjega Zbornika odkril še nove sledove te dejavnosti, nekaj tudi s pomočjo bralcev tega letopisa, sem sc odločil, da jih z novim zapisom vključim v zaokroženo celoto. Predstavil bom še nekaj "novih" kopov, slikovno pokazal "rudarsko" orodje in izdelke iz "našega" železa ter nekaj drugih sledi iz tistega časa. Da bi sc bolje znašli, pa sem skiciral tudi preprost zemljevid.
Na novo odkriti rudni kopi Drmožnik pri Stični
Kake tri kilometre severozahodno od Stične, ob zgornjem toku Stičnicc, blizu nekdanjega mlina Drmožnika, je bil manjši kop premoga, ki sem ga omenil v prvem sestavku. Nekoliko severneje od tod paje bil prav tako skromen kop železove rude. Sledovi so v levem in desnem bregu enega izmed desnih pritokov Drmožnika. Vodni nalivi so sledove že močno zabrisali.
Studenec pri Ivančni Gorici
Na skrajnem severnem robu nekdaj samostojnega naselja Studenec so tudi kopali železovo rudo. Skromni primerki limonita se tu najdejo še danes. Ker seje v kopu pojavila dokaj mastna ilovica, sojo pričeli izkoriščati za vododržno podlago vaških mlak, za utrjevanje tlaka v revnejših hišah in - še pred nekaj desetletji - tudi kot pripomoček pri kovaškem varjenju. Arheološke najdbe na Viru kažejo, da so tod iskali rudo že stari Iliri.
Škrjančc pri Ivančni Gorici
Slab kilometer nad vasjo proti jugu, na Kapičevcm hribu, so sledovi manjših rudarskih del. Skopana sta bila dva vzporedna rova v smeri vzhod-zahod, v dolžini nekaj deset metrov. Po sledovih rude sc vidi, da so iskali limonit. Kova sta danes že zasuta, na nekoliko više ležeči njivi pa se ob oranju še najdejo lepi kosi rude. Rudišče mi je pokazal Ignac Ilovar- Kapičcv oče (roj. 1912). Tami je posredoval še druge informacije, ki jih je nekoč slišal o rudarstvu.
Bojanji Vrli
Sto metrov proti vzhodu od zadnjih hiš v tej vasi, ob cesti, ki vodi v Bojanji boršt in k lovski koči, je nad potjo in pod njo še dobro vidno delovišče nekdanjih rudarjev s površino pol hektarja. Na "haldah" dnevnega kopa se še najdejo drobci rude, močno podobni tistim iz Lučarjevcga Kala. Po mnenju starejših prebivalcev so z rudo oskrbovali Zagradec.
* Ivančna Gorica 61295, Pot v boršt 33, predmetni učitelj
Gorenja vas
V Petlerjevem borštu, kilometer severovzhodno od vasi, je po dolinah in pobočjih tega go/da več kotanj in površinskih rovov, ki so ostali od rudarskih posegov pred stoletjem in pol. Rude na kopih nisem našel, pač pa na nekoliko niže ležečih njivah. Tu sem od Kapičevega očeta i/. Skrjanč slišal za posebnost, ki je drugod niso omenjali, vendar sem prepričan, da se je kaj podobnega dogajalo tudi v drugih krajih; v tem gozdu namreč nekateri gospodarji niso pustili kopati rude, kljub odškodnini, zato so se nekateri "rudarji" lotili kopanja ponoči ali pod okriljem gozda in potem rudo naskrivaj odpeljali. Zato so take kope imenovali kar "ravbarske jame". Selanovi iz Gorenje vasi, ki imajo pod gozdom domačijo, pravijo, da tam gori rada "seka" strela.
Muljava
Vas je imela že prej omenjeni manjši kop premoga južno od naselja. Na nasprotni, severni strani, pa je še dobro viden kop železove rude in kremenovega peska. Težko je reči, katero surovino so izkoriščali prej - najbrž kar obe hkrati. Nazadnje so tod dobivali kremenov pesek pečarji in izdelovalci opeke; z dodajanjem tega peska so dosegli, da izdelki ob temperaturnih spremembah niso pokali. Tu in tam sc med rjavim silicijevim peskom najdejo tudi kosci dokaj čistega belega kremena.
(Opomba: Po nekoliko strožjih geoloških merilih kremenovega peska ne bi smeli šteti med rude, vendar za naše potrebe to okoliščino lahko zanemarimo.)
IVIarinča vas
Na pobočjih Marinškega boršta, ki leži dober kilometer severno nad vasjo, je več znamenj rudarjenja, vendar so sledovi dandanašnji že precej zabrisani. Po mojem so tod kopali v zgodnejšem obdobju rudarjenja pri nas. Podobno stanje je tudi nad vasjo Lesc vsedoGabrovčea na severozahodu.
Zagradcc
Ta vas ni imela samo sorazmerno dolgo delujoče fužine, temveč tudi dokaj obsežen kop železove rude. Dober kilometer nad vasjo v smeri proti Tolčanam, v zagraškem borštu, je kaka dva hektara razbrazdane površine zaradi nekdanje rudarske aktivnosti. Ludi tu so kopali več vzporedno potekajočih površinskih rovov od vzhoda proti zahodu. Nekoliko jugovzhodnejc pa so nekajkrat zašli tudi malo globlje, ker so verjetno naleteli na debelejšo plast. Domnevo potrjujejo znači Ine jame in kupi erodirane jalovine. Do primernih vzorcev rude lahko prideš še dandanašnji. Gabrijel llrovat iz Zagradca, ki me je vodil po teh rudiščih, mi je pokazal še eno zanimivost, ki sem seje zelo razveselil: ob njegovi hiši v Zagradcu št. 8 še danes stoji obdelan kamen z. vklesanim rudarskim simbolom in zapisom - 18 K 58. Od prednikov je slišal, da je ta kamen dovoljeval izkoriščanje rudnega bogastva na tem posestvu. Menda je bilo v vasi nekdaj še nekaj takih kamnitih dovolilnic. Kako so si to pravico pridobili, mi ni uspelo ugotoviti; gotovo so morali imeti primerno veliko posestvo in v mošnjiček Rudnega glavarstva, ki je bilo seveda državna institucija, je moralo kaniti nekaj cvenka. Nekaj podobnega je bilo nekdaj tudi pri lovu na divjad.
Korinj
Tudi naši najviše ležeči vasi Veliki in Mali Korinj sta nekoč imeli svoj rudni kop. Pravzaprav je bilo tod več kopov. Največji je še danes dobro viden, kak kilometer zahodno od Vel. Korinj a proti
Vhod v rudarski rov pri Drmožniku
Tuje bila nekoč večja rudarska jama, ki se počasi zasiplje z različnim gozdnim materialom - Borit nad Zagradcem.
Ostanki železarne na Dvoru
Javham. V kraju z, lcdinskim imenom Vrtače je več jam in ob njih presenetljivo veliki kupi rude. Po znakih sodeč bi dejal, da je bila večina del opravljenih že v novejšem času, saj so tod preiskovali teren še v letih po zadnji vojni. Vendar čas tedaj ni bil več naklonjen manjšim nahajališčem, čeprav ruda niti ni bila tako slaba. Več starejših kopov je bilo tudi na južnih in zahodnih obronkih Korinjskcga (Ciganovega) hriba. Rajni Špilakov oče (rojen ok. I. 1900) je nekoč pripovedoval, daje bila ruda dobra, dokler so obratovale zgornje fužine, medtem ko spodnjim fužinam ni ustrezala. Nekdaj so namreč ljudje poimenovali z zgornjo fužino zagraško, s spodnjo pa dvorsko železarno. Nekaj kupov je najbrž nastalo ravno ob ukinjanju zagraškega obrata.
Ambrus
Ime se omenja tudi v zapisih Rudnega glavarstva za Kranjsko. Rudo so kopali predvsem jugozahodno od vasi v kraju z zgovornim imenom Rudenski dol. Blizu je tudi predel Rupa, kjer so kopali kar 35 metrov v globino. Sledovi so že močno zastrti, bodisi zaradi rekultiviranja zemljišč ali ker je narava vzela nazaj, kar je bilo njenega. Rudajc močno podobna tisti s Korinja ali s Šentrumerja, kar kaže na geološko povezavo. Železovi rudi je dodano precej boksitnih primesi.
Železna reber
Območje med Ponikavsko gmajno, Kajevcem in Jclovko so starejši ljudje za moje mladosti imenovali Železna reber. Npr.: "Na sejem v Zdcnsko vas, k svetemu Antonu, smo šli kar čez Železno reber." Ko sem jih vprašal po izvoru imena, so mi povedali, da je tam železova ruda in da so tam tudi nekaj kopali. Sledov del doslej nisem uspel najti, ponekod, npr. na kolovozih ali ob starih apnencah, pa lahko najdemo kosce železovih in aluminijevih spojin. Ledinsko ime Železna reber je danes že skoraj pozabljeno.
Kremence
Nekako na pol poti med Rožnikom in Predolami, na razpotegnjenem sedlu, ki ga oblikujeta Limberkova skupina in Ostrk, so sledovi pridobivanja kremena, zato so ljudje temu predelu vzdeli ime Kremence, po starejših zapisih Kremeniea. Po sorazmerno šibkih sledovih bi prej trdil, da so tod iskali kresilnik za netenje ognja kot za metalurške potrebe. Si02 je pomešan z apnencem. Včasih so koščki kremena kar vtopljeni v kalcitno vezivo, kot orehova jedrca v potico, kar nas pouči, da je kremen po nastanku starejši od apnenca.
Peč pri Polici
Med starim in novim krakom avtomobilske ceste, južno od Police, leži naselje z zanimivim imenom Peč. Po ustnem izročilu naj bi naselje dobilo ime po rudarski peči, to je talilnici za pridobivanje surovega železa. Kar nekaj znamenj potrjuje, da bi razlaga utegnila biti pravilna; po njivah vzhodno od vasi se šc danes izorjejo lepi kosi železove rude limonita, v kadunjasti dolini, imenovani Na cesti, so še jasna znamenja rudarjenja - "rudne jame", kakor jim pravijo. Čeprav so v zadnjih letih z agrotehničnimi posegi površine opazno rckullivirali, so sledovi še očitni. Rudarska dejavnost je morala zajemati vsaj dva hektara površine in po globini jam bi dejal, da so izkopali kar znatne količine rude.
Na pravilnost domneve in na trajnejšo eksploatacijo rudnega bogastva kažejo tudi številna ohranjena lokacijska imena, kar se drugod ni zgodilo v tolikšni meri, npr.: Peč - ime vasi po metalurškem objektu,
rudne jame - po kadunjah, ki so ostale po i/.kopu rude,
gradnjak, po zgradbah iz rudarskih časov,
šotore - začasna bivališča rudosledcev, kopačev in talilcev,
babnea - predel, kjer so stanovale rudarske žene,
kozica - pašnik, kjer so se hranile "rudarske krave" - koze......
Podatke mije prijazno posredoval Janez Dolin.šek s Peči, ta pa je slišal o tem pripovedovati staro mater.
Da so v kraju imeli tudi talilno peč, je nekoliko nenavadno, saj se nikjer drugje na našem območju ne pojavlja tak objekt na samem rudišču. Vsekakor je morala biti ta dejavnost časovno vsaj stoletje pred Ponikvami, Zagradcem in Dvorom. Po obsegu predelave je morala biti tudi manjša od omenjenih treh. Doslej mi še ni uspelo odkrili deponije metalurških ugaskov (žlindre), ki sicer redno spremljajo te obrate.
Mali Vrh pri Šmarju
V skrajnem severozahodnem kotu našega ozemlja so rudarili še pred tremi desetletji. V hrib Vrhovko nad Malim Vrhom se jc razširil znani rudnik Pleše, ki je dajal mineral barit, poleg njega pa še svinčevo, cinkovo in živosrebrovo rudo. Hrib Vrhovka, ki jc že na naši strani, je ves prevrtan z rudniškimi rovi, kar potrjujejo tudi številne vdrtinc, nastajajoče zaradi sesedanja terena. Nekaj rovov je prodrlo na svetlo tudi na vzhodno stran, blizu tam, kjer jc danes bajer Zacurek. Ustno izročilo navaja, da so tod nekdaj pridobivali železovo rudo. Domnevo potrjujejo tudi vzorci limonita, ki se tu in tam lahko najdejo na površini. Tudi vzorci barita, ali težca po naše. se lahko najdejo po njivah okoli Pleše.
Še nekaj obmejnih rudišč
V naši širši okolici jc bilo kar nekaj pomembnejših rudnih kopov. Že v uvodnem delu sem omenil znane rudnike svinca in cinka s.sledovi bakra, srebra, živega srebra in drugih kovin v litijskem območju ter železa v okolici Šmartncga. Rudarsko zelo aktivni sta bili tudi območji okoli Žužemberka in Turjaka. Od slednjih dveh bi omenil po eno delovišče, ker so tam nekoč delali tudi ljudje z našega konca.
Šmihel pri Žužemberku
Šmihcl ali "ŠMIHU", kot mu pravijo tam okoli, je bil nekdaj zelo znan po rudarjenju. Sledovi na terenu kažejo, da so tod izkopali znatne količine rude. Kopi so obsegali nekaj hektarov zemljišča, 2 kilometra južno od vasi. Že na prvi pogled vidiš veliko sorodnost z rudami iz Ambrusa, s Korinja, s Šentrumerja in sploh z. desnega brega Krke. Geološke raziskave z zemeljskim sondiranjem so tod opravljali še pred nekaj desetletji, ko so iskali železovo, predvsem pa boksitno rudo. Rezultati na terenu so bili menda kar zadovoljivi, vendar ostale okoliščine niso dale dovolj močnega motiva za obnovitev rudarstva.
Pungert pri Turjaku
Hrib Pungert stoji nekaj sto metrov severovzhodno od turjaškega gradu in jc šc danes ves prevrtan od rudniških rovov. Ruda jc tu zanimiva zategadelj, ker so železovi ooliti lepo povezani z. boksitnim vezivom ali pa boksitni ooliti z limonitnim vezivom. Rudnik je bil aktiven vse tja do leta
Zbornik občine Orosupljc XVIII, 1094__39
Rudarski delovni pripomočki. Takoj prepoznamo, da se orodje skoraj ne razlikuje od navadnih hišnih pripomočkov. Pozorni bodimo na železni drog ("štango kriparico"), enokonično kladivo ("ajnpik") in dvokonično kladivo nad njim ("cvajpik"), v sredi je že preperela zažigalna vrvica, steklenici s črnim smodnikom in vrtalni sveder. V desnem spodnjem kotu je ročna nakladalna posoda ("trigel") z nekaj rude.
Različni izdelki iz "našega" železa. Po ljudskem spominu je bilo vse to kupljeno na kramarskih sejmih po farnih in drugih središčih, zato o njihovem snovnem izvoru ne bi smeli prehudo dvomiti. Nekaj predmetov je iz zbirke znanega zbiralca in ohranjevalca narodnih ostal in Karla Puša, učitelja v Ambrusu. Na žalost mu je pozneje bolezen preprečila nadaljevanje tega koristnega dela.
V lakih "trugah" SO nekdaj prevažali rudo predvsem na manjša razdalje. Prva je držala četrt kubičnega metra ("firkelc truga") inje še iz rudarskih časov, druga je "pol me trska" in precej mlajša od prve. Voz je z začetka našega stoletja.
Številni križi na meniškem pokopališču v Stični. Vlili so jih na Dvoru.
1890, ko so ga med zadnjimi zaprli. Dobrih sto metrov od tod, nad cesto Kočevje - Ljubljana, v smeri proti Gradežu, je še eno zanimivo rudišče, kjer se ob železovi rudi pojavlja še različno formiran kremen, od barvno monotonega kresilnika do pestrejšega kalcedona, z variacijami, ki bi jim lahko rekli tudi karncol, jaspis ali še kako drugače; morda je prav tu nabiral ali od tod dobival baron Ž. Zois primerke te vrste in jih pošiljal po svetu. Tudi kratkoprizmalični, vendar lepo razviti kristali kamene strele so se tod do nedavna še lahko dobili. Do konca preteklega stoletja in še nekaj čez so tja iz širše okolice redno hodili po kresilnik za netenje ognja. Nedaleč odtod proti jugovzhodu, pri vasi Laporje, je bil šc en manjši kop železove rude s prav tako oolitno značilnostjo.
Posebna oblika pridobivanja rude - nabiralništvo
V več krajih so mi povedali, da so rudo tudi nabirali, ko se je Ic-ta po naključju znašla na površini, npr. na njivah, travnikih, kolovozih, kamnolomih in glinkopih. Nabirale so predvsem ženske in otroci in ob tem opravili še eno koristno delo - očistili so kmetijske površine in pota, da se ob ostrih robovih niso poškodovala kopita in parklji vprežnih živalih.
Litoielezen spomenik nekdanje viteške rodbine Vedranovih v dolini Desetega brata pri Leščevju - vrhunsko delo dvorske livarne.
Tja, kjer je v zemlji veliko rude, rada udari strela. To so mi potrdili v vseh krajih, ki imajo v tleh železovo rudo. Tale divji kostanj iz Malih l.ipljen je v svojem četrt tisočletja dolgem življenju vsaj desetkrat doživel različno močne udarce strele. Tudi prve rudosledce je ta pojav vodil pri iskanju. V pomoč so jim bile tudi jame podrtih dreves in krtine.
Jože Šorn iz Novega mesta je ob študiju dokumentov o železarni na Dvoru nekje našel zapisano, da so za cent rude (56 kg) kopači (verjetno tudi nabiralci) dobili od 8 do 15 kron. Če upoštevamo da je železova ruda sorazmerno težka, zaslužek niti ni bil tako slab. Rudno nabiralništvo omenja tudi dr. 15. Kuhar v svoji študiji o nekdanjem življenju v Škocjanskih hribih.
Rudarski delovnih pripomočki
Nekaj besed sem o tem že napisal v prvem sestavku, sedaj pa prilagam fotografijo zbirke tega orodja, razporejenega nekoliko "po gasilsko". Vsekakor je te delovne pripomočke težko ločiti od orodij, ki so jih tudi sicer uporabljali pri podobnih delih. Nekaj jih je bilo po izročilu zanesljivo na nekdanjih rudarskih kopih, za nekatere pa obstaja verjetnost, da so iz tistih časov.
Izdelki iz "našega" železa
Skoraj nemogoče je zanesljivo vedeti, da je kak izdelek iz železa, pridobljenega iz domače rude. Lahko pao domačem snovnem izvoru sklepamo, če vemo, kdaj so bili izdelki kupljeni in v kateri zgradbi so bili vgrajeni. l'o dokaj zanesljivem izročilu je bila večina predstavljenih predmetov kupljena na takoimenovanih kramarskih sejmih; takih je bilo vsaj osem v Višnji Gori, po eden ali več pa v Stični, Šentvidu, Grosupljem, Vidmu, Ambrusu, Zagradcu, Krki, Šmarju in, meni najbolj znan, na Rebri pri svetem Antonu. Lam sta bila dva sejma: v ponedeljek po tihi nedelji in v sredo po roženvenski nedelji; oba dneva sem videl debelo podčrtana v starih koledarjih in pratikah. Moji stari starši so se prav tu oskrbovali z. vsem potrebnim in moja stara mama Johana mi je večkrat povedala, kje je bil kupljen kak izdelek. Na naših sejmih, tako tudi na Rebri v Zdenski vasi, so prodajali večinoma domači rokodelci ali njihovi posredniki. Prav gotovo so naši kovači dobivali surovo železo iz domačih obratov, saj so bili Ic-ti tiste čase konkurenčni tudi v drugih deželah.
Posebno pozornost so mi ob tem vzbudili litoželezni križi, ki so jih večinoma izdelali v dvorskem železarskem obratu. Pa znamenja so še pred nekaj desetletji v velikem številu in z. dovršeno skladnostjo s krajem označevala grobove prednamcev na naših pokopališčih. Leta 199.3 sem jih preštet in odkril takole stanje:
Ambrus	4	Stična	52
Bo stanj	2	Stična (samost.)	45
Dobrepolje	3	Šentjurje	3
Dole	2	Šentvid	61
Gatina	0	Škocjan	4
Grosuplje (st.)	1	Šmarje	1
Grosuplje (n.)	0	Troščinc	0
Kopanj	0	Valična vas	4
Kravjek	8	Višnja Gora	6
Krka	8	Zagradcc	18
Muljava	2	Žalna	1
Polica	1	Stara vas	1
Prav bi bilo, če bi na primernem kraju in v primernem okolju ohranili vsaj po eno znamenje te vrste na vsakem našem pokopališču.
ZEMLJEVIDNA PREGLEDNICA RUDNIH KOPOV IN METALURŠKIH OBRATOV
Legenda:
Fe - železo Pb - svinec Zn - cink Cu - baker Ag - srebro lig - živo srebro
Si02 - silicijev dioksid (kremen) BaSC)4 - barit (težec) C - ogljik-premog
Krajevna, ledinska in druga imena, ki jih je zapustila rud. dejavnost
Fužina - vas, ki je povsem spojena z naseljem /agradec ob Krki; Peč - vas južno od Police;
Železnica - vas med Velikimi in Malimi Lipljeni;
Rudarske jame - rudni kopi severozahodno od Železnice;
Rudne jame - rudni kopi zahodno od Velikih Lipljcn;
Železna reber - predel jugovzhodno od M. Lipljcn;
Bakrc - vas vzhodno od Ambrusa;
Rudne doline - rudni kopi severno od Peči;
Železni grič - vzpetina nad vasjo V. Lipljene;
Kolmluknja - rov poskusnega kopanja premoga pri Spodnji Dragi;
Pekel - dolina vzhodno od Škrjanč z rudnimi rovi;
Rudenski dol - predel jugozahodno od Ambrusa;
Kremencc - sedlo med Rožnikom in Predolami;
(Opomba: Nekatera imena se Se redno uporabljajo, druga hitro tonejo v pozabo, tretja pa so že povsem pozabljena.)
/a konec
Pri iskanju sledi za nekdanjim rudarstvo in fužinarstvom sem podolgem in počez prekrižaril nase kraje, zato upam, da se mi kaka večja sled iz. tistih časov ni izmuznila. Pri tem početju sem si pomagal s sorazmerno dobrim osebnim poznavanjem teh predelov, saj sc žc celo življenje selim iz. kraja v kraj prav v tem delu Dolenjske. V veliko pomoč mi je bilo tudi ustno izročilo, ki so mi ga prijazno posredovali zlasti starejši ljudje. Mnogi so si vzeli čas in me pospremili na rudišča. Nekatere sem v sestavku imenoval, še več pa je neimenovanih; lepo število jih že nekaj desetletij ni več med živimi. Vsem sem za pomoč iskreno hvaležen. Občudujem tudi njihovo spoštovanje do naše preteklosti in veliko mero resnicoljubnosti brez pretiravanja.
Sprehod po naših nekdanjih rudiščih je tako končan, le ena misel me zadnje čase še preganja in jo bom sedajlc z. nekaj oklevanja tudi zapisal: med preučevanjem rudarske dejavnosti na naših terenih se mi je nabralo kar nekaj rudninskih vzorcev, primerkov orodja in izdelkov. Kaj, če bi vse skupaj še nekoliko dopolnil in obdelal v nekakšno lokalno zbirko in potem kot privesek pristavil h kaki že obstoječi sorodni dejavnosti? Bomo videli, če bo kaj vzpodbude in podpore s te ali one strani.
OD MEDVEDJEKA DO PEŠČENIKA V FURMANSKIH ČASIH
Franc Kalar*, Leopold Sever
Kaže, da so ljudje že v davnih časih opazili primerno površinsko oblikovanost ozemlja, ki jih je omogočila sorazmerno lahek prehod iz, ljubljanske kotline mimo današnje Škofljice. Šmarja, Grosupljega, Višnje Gore, Ivančnc Gorice in Stične, Šentvida, Gabra, Trebnjega v Panonsko nižino in Podonavje. Nekaj znamenj o poteh v tej smeri je že iz ilirskih časov, zelo jasne sledove je pustila rimska doba, precej manj pa je sporočil o tem iz srednjega veka. Po končani turški nevarnosti, nekako od začetka 17. stoletja, sc je pričel ponoven razcvet prometnih povezav v tej smeri: najprej seje postopno oblikovala državna ali cesarska cesta iz Ljubljane proti Novemu mestu, ob koncu preteklega stoletja je tod stekla železniška proga in pred nekaj desetletji tudi avtomobilska cesta. Naša pozornost bo veljala predvsem stari državni cesti, ki je bila nekoč glavna povezava med Novim mestom in Ljubljano. Ze iz njene prvotne izpeljave, saj obere skoraj vsa večja naselja na tej relaciji, se razločno vidi, da ni bila načrtno trasirana, kot davno prej Rimska cesta, temveč je nastala postopno s povezavo poti med naselji. Pozneje, ko je cesta dobila poleg lokalnega tudi tranzitni pomen, je država izboljšala traso z izravnavo nevarnih ovinkov, z zniževanjem nekaterih klancev in z gradnjo mostov ter vodnih prepustov.
Po tej cesti se je v preteklih treh stoletjih odvijal izredno živahen promet z, različnim blagom v obeh smereh in z različnimi prevoznimi sredstvi - od dvokolesnih vozičkov na samoutež do velikih voz parizerjev za prevoz težkega tovora.
Prevozništvo ali furmanstvo, kot so ga tedaj imenovali, jc bilo tiste čase zelo pomembna gospodarska dejavnost, ki je neposredno ali posredno preživljala veliko prebivalstva in jc pustila svoj pečat do današnjih dni. Tega pomena se je zavedala tudi država, ki jc za takratne razmere vzorno skrbela za cesto. Poleg tega, da jc stalno izboljševala cesto traso, je nastavilo primerno število cestarjev, poskrbela za označevanje razdalje in na količkaj nevarnih mestih dala postaviti dobro izdelane kamne odrivnikc. Na posebno priporočilo cesarice Marije Terezije so ob cestah začeli zasajati sadna drevesa, predvsem jablane, da so popotniki imeli senco in jeseni sadni prigrizek, furmanska pota so tedaj vodila z Dolenjske v dve večji središči: v Ljubljano in v Trst. Zlasti slednji je bil zaradi pomorskih poti in povezav z Italijo skoraj nenasitno tržišče za dolenjske pa tudi hrvaške pridelke in izdelke. Vozniki so v obe mesti vozili zlasti poljske pridelke: pšenico, proso, ječmen, fižol, ajdo, pozneje tudi krompir, razna semena, med, vosek, meso, les za gradnjo ladij v Trstu in, v času razcveta železarstva, tudi kovaške izdelke, predvsem žeblje. Nazaj grede pa so vozili robo, ki so jo kupili po svojem preudarku ali po naročilu v mestu: olje, sol, sladkor, kavo, riž, tekstilno blago, izdelke iz stekla, usnje in drugo. Med furmani so bili poklicni vozniki, vozniki, ki so prevažali samo svojo robo, in taki, ki so občasno zapregli konje za prevoz blaga. Posebna vrsta prevoznikov so bili ljudje, predvsem ženske, ki so z ročnimi dvokolesnimi vozički, "kuleami", vozili blago prav do Trsta. Iz naših krajev so za tja potrebovali tri dni in prav toliko za nazaj. Razumljivo, da so ti prevažali le lahko tržno blago. S takim prevozništvom in trgovino so se ukvarjali revnejši prebivalci, ki niso imeli kapitala za nakup težje opreme in dražjega blaga. Pravi furmani so se "obrajtali" in so nekako zviška gledali na "navadne" ljudi. Včasih so v svoji bahavosti tudi pretiravali. Njihov stalni spremljevalce je bil furmanski bič ali "gajžla", ki je bil vsestransko uporaben: z njim so poganjali konje, se branili pred napadalci in sporočali v gostilno, da rabijo priprego ali kaj drugega. Ko so vstopili v gostilno, so najprej postavili v kot svojo lepo okrašeno "gajžlo" in nato pri mizi odpeli
* Ivančna Gorica 61295, Partizanska ulica 1, direktor Agroservisa in Livarja v p.
površnik, da seje pod njim pokazal usnjen pas z žepi in srebrnimi tolarji v njih. Število po mizi zakotaljenih kovancev je "oštirju" že dalo vedeti, ali bodo vozniki pri njem ostali dlje, morda tudi prenočili, ali pa se bodo samo malo okrepčali in poskrbeli za konje.
Zaradi hude konkurence so bili gostilničarji zelo pozorni do imovitih voznikov; za konje in tovor je marsikje poskrbel poseben hlapec, v gostilni pa so jim ponudili najboljšo hrano in pijačo. Če jc bilo v času muh, je gospodar poslal k mizi kako prikupno deklino, ki je s svežo vejo odganjala nadležen mrčes od mize. Dolenjski furmani so bili tudi domiselni in duhoviti; skoraj vsaki pomembnejši gostilni so dali kako posrečeno ime, ki seje marsikje ohranilo do današnjih dni.
Na vsej trasi naše ceste so se vozniki s težkim tovorom najbolj bali dobrih dvajset kilometrov dolgega odseka od Medvcdjeka pri Trebnjem do Peščenika pri Višnji Gori. Temu delu ceste bo poleg splošnega opisa veljala naša pozornost. Opisala ga bova kolikor dopušča osebni spomin, ustno izročilo in vse tisto, kar je iz tistih časov še ostalo na cesti in ob njej.
"Če jo bomo tja čez srečno zvozili, bomo potem dobri." so pogosto dejali vozniki, ko so odhajali na pot. In res po tistem do Ljubljane ni bilo večjih vozniških preizkušenj, le voznike, ki so nadaljevali proti 'Trstu, sta čakali še dve težavi: Vrhniški klanec in Ravbarkomanda. Tu velja omenili šc eno posebnost; ves lahek tovor, ki je bil namenjen v Trst, od ročnih vozičkov do lahkih voz, je pri Ivančni Gorici zavil na levo proti Krki in preko Bloške planote dosegel Trst. Vozniki težkih tovorov si te bližnjice niso mogli privoščiti zaradi hudih klancev na tej poti. "Naš" odsek stare furmanske ceste je oteževalo šest hujših klancev, ki so jih vozniki vsekakor morali upoštevali: Rajkelčev klanec pri Pluski, Medvedjck pri Velikem Gabru, Brezovški klanec pri Radohovi vasi, klanec Moče pri Šentvidu, Studenški klanec pri Ivančni Gorici in najhujši - Peščcnik pri Višnji Gori. Kakor so klanci pomenili hudo nadlogo za voznike, so po drugi strani prinašali primeren zaslužek ljudem, ki so se ob njih naselili in od prevozništva posredno ali neposredno živeli. V času furmanslva je lod streglo voznikom vsaj 20 gostiln in najmanj 10 kovačnic je popravljalo njihove vozove in podkovalo konje.
Še ena okoliščina je poleg klancev pripeljala do večje koncentracije uslužnostnih dejavnosti -to so bili priključki stranskih cest in križišča; taka mesta so bila predvsem v Velikem Gabru, Ivančni Gorici in v Radohovi vasi. Zlasti slednje je bilo pomembno zaradi širokega zaledja iz. Temeniške doline, Zasavja in južne Štajerske. Pod klanci se je tedaj razvila posebna dejavnost - pomoč pri vožnji čez klanec s konji ali voli. Tedaj so temu rekli "forajt" ali tudi "foršpan". Za nekatere je bila to glavna dejavnost, drugi sojo opravljali ob gostinski, tretji pa ob kmetijski dejavnosti. Vozniki so običajno priklicali "forajtarje" s posebej dogovorjenimi poki z bičem, ki je bil torej nekakšen furmanski brzojav.
V pričujočem sestavku opisujeva le najpomembnejše furmanske gostilne, kovačije in "forajtarske" postaje, razporejene po klancih in cestnih križiščih. Kot merilo sva vzela njihov nekdanjih sloves in kako so se v kar se da izvirni obliki ohranile do danes.
Rajkelčev klanec
Po imenu je še danes dobro znan v širši okolici, čeprav danes redkokdo vozi po njem, zaradi bližnje avtomobilske ceste. Je sorazmerno kratek, vendar strm, saj znaša njegov nagib celih 14%. Zaradi težke izpeljave ga tudi ob zadnjih popravkih ceste na začetku našega stoletja niso prestavili. Klanec in gostilna na njegovem vrhu sta dobila ime še pred stoletji. Takrat je eden prvih gospodarjev pogosto svetoval voznikom: "Fantje, rajklat, raj klat," če je opazil, da so se vezi, ki so pritrjevale tovor, zaradi strmega klanca preveč zrahljale. Gostilne že več kot pol stoletja ni več. Današnji Rajkelčev rod pajc šc ohranil nekdanjo gostoljubnost, saj so naju ob vsakem obisku nadvse prijazno sprejeli. V družini šc živi triindcvetdesetlctna Rajkelčeva mama, ki se še živo spominja furmanskih časov, čeprav so bili le-ti v času njene mladosti že v zatonu. Več rodov Rajkelčevih se je ukvarjalo tudi z. dopolnilno priprego pod svojim klancem.
Kamnit "velhan" most, gotovo eden najstarejših objektov na furmanski cesti, izpod vzhodnega de, Studenškega klanca. Najbrž izvira še iz terezijanskih časov.
Dobro zamišljeni zaščitni kamni odrivniki. Tam, kjer sta bila dva blizu skupaj, je bilo na cesti nekaj posebnega, npr. prepust za vodo. Nekdaj jih je tod gotovo tisoč varovalo popotnike. Leta 1993 sva jih na "naši" relaciji naštela še 53 na desni in 47 na levi strani ceste.
Močna furmanska postojanka v Vel. Gabru Jerajeva gostilna in nekdaj tudi močna postaja državne
pošte.
Mogočno poslopje nekdanje Dol gora jžni kove gostilne v Radohovi vasi. Hlevi so bili levo od gostilne.
Kašligarjeva gostilna pri odcepu proti -Liliji v Radohovi vasi. Obratovala je nekako do konca 2. svet. vojne.
Klance Mcdvedjck
Leži kak kilometer zahodno od Rajkclčcvcga klanca. O imenu ne bi kaj dosti razmišljali, ker je izvor več kot očiten. Klanec je dolg, ni pa preveč strm in zahteven za voznike. Znan je po bojih iz 2. svetovne in zadnje junijske vojne. Vzhodno pobočje klanca so ob gradnji avtomobilske ceste močno preuredili, medtem koje zahodno strmina še močno ohranjena v originalni izvedbi. Zanimivo je, da na njegovih pobočjih ni zrasla kak bolj znan gostilna in kovačija. Celotno dogajanje se je nekako osredotočilo v Velikem Gabru, kjer je tudi cestno križišče. Tuje bila zelo znana furmanska postojanka Jcrajeva gostilna (danes pri Jcrlahu) z. vsemi furmanskimi pritiklinami. Mogočno poslopje daje še danes slutiti, da so se tu nekoč stekali lepi denarci. Prostoren konjski hlev z velikim napuščem se je moral pred desetletjem umakniti drugim dejavnostim. V kraju je bilo več bogatih trgovcev z lastnimi trgovinami in prevozništvom ter priznana kovačija.
Radohova vas in Brczoviški klanec
Radohova vas je bila nekoč zelo pomembno furmansko središče. Razen tega, daje bila okolica kmetijsko bogata, so se tja stekale pomembne stranske ceste iz. dela Suhe krajine, iz Tcmeniškc doline in najpomembnejša iz litijske smeri, kije preko Bogenšperka povezovala obširna območja Zasavja in južne Štajerske. Zaradi velikega prometa so imeli tu veliko gostiln. Dve pomembnejši sta bili že v bližini današnje železniške postaje. Pri Bokalu (danes Klemcnčič) in pri Grabnarju ali pozneje Pri Johanu. Največja koncentracija teh dejavnosti pa je bila pri križišču z litijsko cesto. Ob Grajžarjcvem potoku, na desni strani ceste, še danes stoji poslopje nekdanje Kaštigarjevc gostilne, rekli so ji tudi Pri Grabnarju. Danes nosi številko 2, vas Grm. Znana jc bila bolj kot sejemska gostilna in je služila za lokalne potrebe, ker ni imela posebno velikih hlevov. Imela pa je neko prednost; v posebno pripravnem Grajžarjcvem potoku so furmani zlahka napojili konje. Daleč najpomembnejša furmanska gostilna v tem predelu Dolenjske je bila Pri Dolgorajžniku. Danes je hiša v lasti Kavškovih in nosi oznako Grm št. I. Velika gostilniška hiša in še večji, sedaj že porušeni furmanski hlevi nam povedo, da so tu nekoč znali izrabiti prometne tokove na cesarski cesti. Odkod Dolgorajž.nikom ime?. Eden od nekdanjih gospodarjev seje poleg gostinstva ukvarjal tudi z. vozarjenjem. Nekoč, ko se je z robo vračal iz Trsta, jc nekje pri Postojni naletel na trgovca, ki je kupil ves njegov tovor. Zato seje gospodar vrnil v Trst po novo blago, da se domov ne bi vračal prazen, to pa je pomenilo nekaj dni zamude. Domači so vsi zaskrbljeni spraševali gostujoče in mimoidoče vozataje, čc kaj vedo o njihovem gospodarju in njegovi vpregi. Končno je prišel nekdo, ki je vedel, kaj seje zgodilo, in povedal, daje tokrat imel "tadolgo rajž.o", nakar seje hiše prijelo ime Dolgorajž.nik. Po tistem so se menjali že trije lastniki in več njihovih rodov, toda vsi so obdržali to posrečeno domače ime. ludi nekaj sinov, ki so se odtod prizetili, je k novi domačiji prineslo to ime. Dolgorajž.niki so si zelo opomogli zlasti ob gradnji dolenjske železniške proge v zadnjem desetletju preteklega stoletja. Pri njih jc bila namreč nastanjena celotna gradbena operativa s tega območja. Tudi večina tehničnega materiala za gradnjo nove proge seje iztovarjala na litijski železniški postaji in se preko Bogenšperka z živalsko vprego prevažala v Dolgorajžnikova skladišča in delavnice. Sam Dolgorajž.nik jc pod Bogcnšpcrkom najel hlev, v katerem jc imel par konj in dva para volov za "forajtanje" čez klanec. Na Dolgorajž.nikovem dvorišču je še danes steber z. napisom v nemškem jeziku. Zaradi poškodovanega uvodnega dela sporočilo ni povsem jasno. Iz. berljivega dela se da sklepati, da se graditelji proge zahvaljujejo za udobno bivanje in da se poslavljajo od nekega strokovnega predstojnika, ki seje morda ponesrečil ali pa odšel v pokoj.
Malo naprej čez. mostiček, v smeri proti Ivančni Gorici, jc do nedavnega stala zelo znana kovačija še iz. furmanske dobe. Malo pred tem, ko smo tja prišli s fotoaparatom, so jo podrli. Vidimo jo lahko v Mullcrjevem opisu kovačij s tega območja iz. leta 1990.
Še sto metrov naprej proti zahodu stoji prav tako na levi strani nekdaj zelo imenitna Jakošcva
domačija. Na tem gruntu je kol hlapec služil stari oče enega od soavlorjcv tega zapisa - Jože Kal ar, rojen okoli leta 1840. Še kot otrok je z, radovednim očesom opazoval karavane furmanov in njihove navade. Svoje vtise je pogosto pripovedoval svojemu vnuku, tako da naše izročilo skozi to pripovedovanje sega precej jasno kar poldrugo stoletje nazaj v preteklost. Gospodarja, ki je bil tudi prevoznik, je moral mladi hlapec dolgo prositi, da gaje vzel enkrat s seboj v Ljubljano, Trsta pa kljub veliki želji ni videl nikoli.
Brczovški klance, ki se dviga ob Radohovi vasi proti zahodu, je dobil ime po posestniku Brezovšku. Strmino klanca so nekoliko zmanjšali pri modernizaciji ceste leta 1903. Na njegovih Strminah je bilo nekoč nekaj manj znanih gostiln.
Klance Moče pri Šentvidu
Ta ni predstavljal posebno hude ovire za voznike, tako da tu mnogi niso jemali priprege za pomoč. Strmina seje še zmanjšala leta 1903, ko so ga nekoliko preložili v desno od vzpetine. Na začetku klanca, blizu križišču z. dobsko in šentviško cesto, pod cerkvijo sv. Roka, sta bili dve pomembni prometni točki: na levi strani je bila gostilna Pri Kristanu, z državno poštno postajo v isti hiši. Danes je poslopje označeno s Šentvid št. 15. Zelo znana postojanka je bila v nasproti stoječem poslopju, kjer je bila gostilna Pri Šmirarju. Danes hiša nosi številko 14. I liše se je tako ime prijelo zato, ker so tu vozniki kupovali in nato mazali svoje vozove z mazivom v lesenih škatlah - šmirom. Natančna receptura za ta kolomaz. nam ni znana; ena od sestavin pripravka je bila menda iz. lanenega semena.
Na drugem koncu tega klanca je bila nekdaj pri furmanih zelo cenjena in za njihovem potrebe dobro opremljena gostilna Pri Korenu. Poslopje še danes sloji na križišču nekdanje cesarske ceste s cesto Šentvid - Glogovica. Ohranjeno je še v izvirni obliki kot pred dvesto leli. Danes nosi oznako Glogovica št. I. Prostoren konjski hlev s širokim napuščem za vozove s tranzitno robo je stal na drugi strani glogovske ceste. Hlev je bil zelo dobro ohranjen vse do leta 193.3, koje pogorel do tal. Danes je tam le še značilen vodnjak s koritom. V njem so vozniki ali pa gostilniški hlapci napajali vlečno živino. Zdi se, da je prav ta postojanka najdlje nudila usluge furmanom, tudi potem, koje ta dejavnost že močno odmirala. Na starem gostilniškem dvorišču šc stoji mogočna lipa in pod njo kamnita miza; oboje je bilo nekoč značilnost gostilniških dvorišč. V tej gostilni so stregli vojvodinji Maklemburški in njenemu ožjemu spremstvu, koje v desetletjih pred I. svetovno vojno v širši okolici izkopavala bogate ilirske grobove. Žal je tedaj pretežni del izkopanin odšel na tuje.
Studcnški klanec in Ivančna Gorica
Najprej bi tu omenili dve stari gostilni, ki ne spadata povsem v območje Študentskega klanca. Prva je Stala na desni strani, takoj za odcepom proti Stični. Rekli so ji Pri Gomilarju. Imela je prenočišča in velik hlev za furmanske konje. Precej prenovljen stoji lc-ta še danes.
Sto metrov naprej, malo preden cesta pretrga nekdaj enotno dolino ilirskih grobišč, na levi strani; še danes vidimo razpadajoče poslopje nekdaj znane gostilne Na Žvajdrgi. Zanimiv je nastanek tega imena. Vozniki so na cesti, ki je prečkala dolino z ilirskimi gomilami, zaradi slabega odtoka vode večkrat naleteli na blatno in snežno brozgo - nekakšno žlobudro, kar je potem v glasovnem premetu dalo ime Žvajdrga. Nekateri ime povezujejo tudi z žabjim regljanjem, ki so ga popotniki pogosti slišali ondi. Gostilno smo morali omeniti tudi zategadelj, ker ima šc prvobitno ohranjen velik prenočitveni hlev, edini tako dobro ohranjen na celi relaciji. Šele sedaj se pričenja pravo območje Studenškega klanca. Peta 1903 so ga prestavili, tako da gre sedaj cesta naravnost čez vzpetino, kar je klanec nekoliko skrajšalo in znižalo. Nova trasa je tedaj hudo prizadela nekdaj znano furmansko gostilno Pri Medvedu, ta je namreč ostala na slepem kraku stare ceste. Da bi
Pri Šmirarju v Šentvidu. Tuje bila nekoč tudi mlekarna in sirarna.
V izvirnem stanju ohranjeno poslopje nekdanje Korenovc gostilne na GlogOVici.
Značilen gostilniški vodnjak nekoliko novejšega datuma. Nekoč je stal ob velikih Korenovih hlevih na Glogoviei, dokler niso pogoreli.
Nekdaj znana Medvedova gostilna - pozneje pri Migavcu. Ko se ji je cesta odmaknila, je kmalu propadla.
gostilničar privabil goste, je pogosto stal pred hišo in mahal voznikom na novi cesti, naj vendarle zavijejo k njemu. Zaradi tega se je hiše prijelo ime pri Mahavcu in pozneje pri Migavcu. Toda vse mahanje in miganjc ni pomagalo; gostilna je v letih pred prvo svetovno vojno zaprla vrata. Družina se je potem preživljala s "forajtom" čez klanec, s prevozništvom in pozneje z izdelovanjem brezalkoholnih pijač.
V šali ljudje pravijo, daje bilo v Ivančni Gorici nekoč več gostiln kot hiš, ker sta bili v eni hiši kar dve gostilni. Ne glede na šalo smemo ugotoviti, daje kraj nastal in se potem razvil prav zaradi ugodne prometne lege. V furmanskih časih in tudi pozneje je tod vzniknilo veliko trgovskih in gostilniških lokalov ter drugih uslužnostnih obrti. V času, ki ga zajema naš zapis, so bile v kraju štiri pomembnejše gostilne, s furmanstvom pa sta bili povezani zlasti dve.
Velika furmanska postojanka je bila skoraj nasproti današnje livarne. Ilrovatova ali, kot soji domačini rekli, Kodrčeva gostilna je imela številna prenočišča za voznike, ob gostilni pa obsežen hlev za konje in skladišča za trgovsko robo. Danes o gostilni ni več sledu: hlev in skladišče so podrli leta 19.32, tam danes stoji hiša z oznako ljubljanska cesta št. 42, na mestu gostilniškega poslopja pa hiša s številko 40.
Na desni strani ceste, kmalu za livarno in nasproti nekdanje gostilne Pri Kodrču, še danes sloji v prvotni podobi stara Štepčcva kovačija. Leta 1886 jo je prav tako vzel v najem kovaški mojster Mihael Fajfar. Bil je s srcem in dušo pri svojem delu in v vsakem času na razpolago voznikom in okoliškim kmetom, ludi svoje tri sinove je izučil le obrti. Pozneje, ko je vozarjenjc ponehavalo in ni dajalo več toliko zaslužka, je izdeloval daleč naokrog znane okovane lesene pluge. Ko se je leta 1932 upokojil, je rad prišel med ljudi in kazal na vlak, ki je sopihal mimo: "Vidite, lale nam je odžrl nekoč lep zaslužek."
V tistih časih je bila zelo znana tudi Mandkova gostilna ali gostilna Pri Kozlcvčarju. Zanimivo je, da so se tam ustavljali predvsem gosposki ljudje, ki so tja prihajali s tresavčki, kolesi j i in kočijami, pa tudi pražnjc oblečeni domačini, ki so po sodnijskih opravkih hodili v Stično. "Zašmiranih" furmanov tam niso videli radi, tudi vozniki sami so povedali, da se med "škrici" ne počutijo dobro. Po opisu sodeč bi sc morala tam ustaviti tudi kočija dr. Dcrča, ki je ob koncu stoletja tod potoval na Plitvice. Tragikomičen dogodek opisuje dr. Marij Avčin v svojih spominih. Mandkovi gospodarji so bili tudi veliki trgovci in znani čebelarji. Ker je bila njihova gostilna nekoliko "boljša", so imeli posebnega hlapca, "ausknehta", kije poskrbel za gosposka vozila in konje.
Blizu križišča s cesto proti Stični, tam, kjer danes na ljubljanski cesti stoji hiša s št. 23, je stala Pajkova domačija. Pajki so sc ukvarjali z osebnim prevozom, bili so nekakšni starodobni taksisti. Najbolj znan je bil Jože, z vzdevkom Kočijažcv Pepe. Njegovi potomci še danes živijo v naselju Studenec, njihova hiša pa je ohranila ime Pri Kočijažu. Z izgradnjo železnice in razvojem avtomobilizma je tudi ta dejavnost po prvi svetovni vojni počasi zamrla.
Nekoliko odmaknjeno od furmanske ceste je stala gostilna Pri Zamančku. lam se tranzitni vozniki niso ustavljali, pač pa so tu imeli svoj "punkt" predvsem vozniki z. volovsko in kravjo vprego in tisti z, ročnimi vozički. Nekdanji Zarnanček jc znal namreč zavohati tudi druge vrste zaslužek; odkupoval je zdravilna zelišča in gozdne sadeže, kar je potem vozil v Ljubljano k večjim trgovcem. Leta 1955 so staro poslopje podrli in na prejšnjem mestu zgradili novega, v katerem je šc danes gostilna. Z izgradnjo železniške postaje je precej pridobila na svojem pomenu.
Omeniti moramo še eno staro gostilno iz prejšnjega stoletja, to je gostilna Pri Kosu. Tranzitni vozniki sc tu niso veliko ustavljali, ker ni imela večjih prenočitvenih zmogljivosti. Promet ji je povečevala kombinacija s trgovina z mešanim blagom in ordinacija dr. Jurgiča - predhodnika dr. Pedrana, ki je bila v tej hiši.
Kilometer naprej, na Hudem, stoji ob cesti stara Fedranova "graščina". V njej je bila še iz terezijanskih časov velika državna poštna postaja, na nasprotni strani pa prostoren konjski hlev za
Zbornik obime Grosuplje XVIII, 1994
57
Mogočen furmanski hlev na Žvajdrgi. Edini, kije tod ohranil skoraj prvotno podobo.
Znana Slepčeva kovačija v Ivančni Gorici. Najbolj ohranjena v svoji zunanji podobi "od Medvejeka do Peščejeka".
hitro menjavo postnih konj. Obojemu bi kazalo kdaj pozneje posvetiti poseben sestavek, zalo ju sedaj samo omenjava.
Kmalu za velikim viaduktom, kjer jc manjši podvoz pod avtomobilsko cesto, je nekoč stala znan gostilna in trgovina, rekli so ji Pri Jakobu ali Pri Potokarju. Vozniki so se tu radi ustavljali, ker so v tedaj še čisti Višnjici zlahka napojili konje. Poslopja so ob gradnji avtomobilske ceste podrli.
Od tod proti Višnji Oori sta bili v Zgornji Dragi še dve furmanski postojanki. Ena od teh je bila Pušlcrjeva gostilna, imenovana tudi Pri Štepcu. Imela je prenočitveni hlev in znani mlin. Hiša in mlin še stojita in sta dobro ohranjena v prvotni podobi. Vsakega pol kilometra proti zahodu, prav tako na desni, še danes vidimo pretežno razpadajočo gručo stavb nekdanje močne Andrej katove domačije z mogočno lipo na dvorišču. Andrej katovi so bili nekoč znani kot sposobni kmetje, strastni trgovci in prevozniki.
Med obema furmanskima postojankama, nekoliko bliže Pušlarju, je v avstrijskih časih stal ob cesto lepo obdelan velik kamen z napisom R U D O L P O V O, kar je pomenilo, da se tu konča novomeško oblastveno ozemlje in se prične ljubljansko območje.
Višnja Gora in klanec Pcščenik
Naše slikovito mestece Višnja Gora je v različni literaturi že kar dobro opisano, zato si ga borno tokrat samo malo ogledali, in to z očmi nekdanjih furmanov. Ko so se Ic-ti bližali Višnji Gori, so se navadno zresnili iz. dveh razlogov: v Višnji Gori jih je namreč najbolj ostro motrilo oko "države" in premagati so morali najhujši klanec, Pcščenik, kar jim je nekoliko izpraznilo tudi mošnjiček.
V Višnji Gori je bilo nekdaj veliko gostiln. V zvezi s furmanstvom bi omenili predvsem tri.
Ze takoj na začetku naselja, še v ravnem delu ceste, jc bila gostilna Pri Jakliču, še prej pa so ji rekli Pri Šalamonu. Tja so vozniki zavijali zaradi dobre postrežbe, pa tudi zato, da so pozvedeli, kakšna je situacija v mestu. Tam so namreč uradovali sodniki, orožniki, cehi in davkarija. Vozniki seveda niso vedno opravljali svojega posla povsem v skladu s predpisi. Najbolj premeteni in s kosmato vestjo so naprej poslali koga na ogled, kakšna jc kontrola na cesti. Mnogi, zlasti tisti z zelo težkim tovorom, so jo mahnili na desno, po obvoznici, mimo današnje železniške postaje, in se potem zahodno od sodnijc spet pričepili na glavno cesto. S tem so se izognili tudi kratkemu, a zelo strmemu mestnemu klancu. Vozniki, ki so šli po obvoznici, so najemali močno priprego v Pajžbai jevi gostilni. Stala je ob cesti nekako pod Codellijcvim gradom, blizu lam, kjer jc danes gasilski dom v Višnji Gori. Tli so imeli vedno dva para posebno močnih konj za "forajt" v zahteven peščeniški klance.
Vozniki, ki so sc iz tržnih razlogov ali pa kar tako, iz navade in radovednosti, podali skozi mesto, so priprego najemali v prav tako imenitni Hribarjevi gostilni. Močna pri proga je prišla prav že na mestnem klancu, še bolj pa na Peščeniku. zanimivo je, da so v tej furmanski postojanki imeli hleve v opuščeni in nato preurejeni stari cerkvi. Del poslopja je ohranjen še dandanašnji.
Klanec Pcščenik, v ljudski govorici imenovan tudi "Pc.ščejek", je dobil svoje ime po pesku, ki ga vidimo ob cesti na vsakem koraku, ker jc značilna gradbena kamnina celega hriba. V narečnem jeziku sta oba ključna klanca, "Mcdvejck in Peščejek" prešla v lahko izgovorljivo rimo, zato so ju vozniki in tudi drugi ljudje radi in pogosto izgovarjali. Najhujši del klanca je v prvem večjem ovinku, tam, kjer je apneni peščenjak nekoliko bolj rdeč, zato so temu delu rekli "Pri rdeči skali". Takole so si tiste čase dajali poguma: "Če smo pri "tardeč škaf speljali bomo tudi drugod".
Na vrhu hudega klanca so se vozniki ustavili še v gostilni Pri Jurju in tam ponavadi tudi plačali račun za priprego. Na vrhu Pcščcnikaje bila tudi znan kovačija, saj se je ob naporni vleki marsikaj potrgalo, prelomilo in "razhlamudralo".
l'u se naša furmanska pot konča. Vozniki odtod dalje niso imeli hujših preizkušenj, razen tisti, ki so šli naprej v Trst.
inHH.
Težak kmečki voz, kije nekoliko podoben furmanskemu. Manjka mu še zadnja zavora, "poden" z obrobo, sedež za voznika, pod svoro prostoren zaboj - nekakšen prtljažnik in seveda dober voznik z vprego.
Hitri
MMmm lil
z oziroi
avstrijski veljavi
na novo moro m Vmgff.
Stari furmani niso bili kaj prida vešči svinčnika in pisanja. Večinoma so računali "iz glave". Mnogi so si zato pomagali s lakirnic pripomočkom. Knjižica je pripravne žepne velikosti in sila uporabna. Pisana je v za tiste čase zelo lepi slovenščini. Dolga leta jo je uporabljal poklicni voznik iz Bele Krajine, Martin Jurejevčič. Večinoma je vozaril po krški strani, včasih pa ga je zaneslo tudi na našo stran. Knjižico hrani njegov vnuk iz Ivančne Gorice.
iJU, 4 'ft,
10.
l>ojir*v)jjjjii oatiK.
I
V Ljubljani 189
Zaln/.il Janez G-iontini
Eno točko na tej relaciji pa moramo vendarle še omeniti. To je stara gostilna Pri Vodičarju v Grosupljem. Tu sta se namreč stekali dve furmanski poti: "naša" in tista, ki jc voznike vodila po dolini reke Krke in naprej nad Lučami v Grosuplje in v Ljubljano. "Tržaških" furmanov v tej karavani navadno ni bilo; žc prej so na Dvoru ali v /agradcu zavili na levo proti Sodražici in dalje proti 'Trstu. Pri Vodičarju so si vozniki obeh smeri izmenjali novice, sc informirali o cenah, sklepali kupčije in si obnavljali znanstva. Imenitna Vodičarjcva Stala šc stoji, z nekaj dobre volje in pravimi prijemi, bi sejo dalo preurediti v dober pokrajinski furmanski muzej v povezavi s šc kakšno sorodno dejavnostjo iz preteklosti.
Zaključno razmišljanje
Stari furmanski časi so že daleč za nami in skoraj zagotovo se ne bodo povrnili. Propadanje te dejavnosti je prva povzročila "železna cesta", čeprav so sc vozniki z njo precej časa kar uspešno kosali. V primerjavi z železnico, ki v prvem obdobju sploh ni bila rentabilna, so imeli kar nekaj prednosti. Podeželski trgovci so pri njih naročali tudi manjše in zelo različne tovore. Robo so vozniki pripeljali neposredno na dom oziroma v skladišče po konkurenčnih cenah. Poleg tega se je ob železnici razvila nova oblika prevoza - na krajše razdalje - do železniških postaj in z njih v naselja in domove. Vzpostavil se je nekakšen odnos, ki pravi: "Živi in pusti živeti tudi drugim!" Hujši in neizprosnejši je bil nekaj kasneje boj z. avtomobilskim cestnim prometom, ki je dokončno pokopal nekdaj tudi pri nas tako cvetočo gospodarsko dejavnost. Vprcž.nc živali, zlasti konji, so sc po tistem umaknili na polja, vaška pota in gozdove, dokler jih ni tudi tam v dobršni meri izrinil traktor.
Mnogi nekdanji vozniki in njihovi potomci so sc hitreje ali počasneje prilagodili novim razmeram ter se lotili drugega dela. Nekateri pa so za zlato dobo furmanstva in podeželskega trgovanja žalovali do smrti. Tak je bil tudi Andrejkatov oče iz. Zgornje Drage. Taje še v letih po prvi svetovni vojni, kljub visoki starosti, vsak teden zapregcl konjiča v zapravljivček in odšel po vaseh kupoval semena, čeprav, po tovoru sodeč, ni zaslužil niti za "sol in poper".
Nekaj pa moramo ob koncu vendarle še pripomniti; vožnja z živalsko vprego jc bila vsekakor naporna za živali in ljudi, ki so jih vodili, bila pa je neprimerno bolj sprejemljiva v odnosu do narave kot današnja prevozna sredstva.
Anekdota s stare furmanske ceste Lov za dežnikom
Bilo je nekako okoli leta 1930. K fotografu Erjavcu, ki je med prvimi v Ivančni Gorici imel osebni avtomobil, je neke nedelje prisopihal Bertl z Mlcščevega in brez. pozdrava začel: "Hitro za njima, marclo sta mi ukradla v gostilni pri Zamančku, dva sta bila, videli so ju peljati se s kolesi proti Novemu mestu!"
"Že prav, toda vožnja z. avtom stane," jc odvrnil mojster Erjavec.
"Nič zato, samo da dobim marclo nazaj," je brez pomisleka hitel Bertl.
Ker Erjavec ravno tedaj ni utegnil, jc v avto skočil Prance Kalar, ki je tedaj že tudi imel vozniški izpit. I litro sta vozila, toda ubežnika sta dobro gonila kolesi in sta medtem prišla žc daleč. Bertl jc med vožnjo stalno gledal na kilometrski števec in nekaj računal. Nekje na Mcdvedjeku pa jc nenadoma zagrenjeno ugotovil: "No, marela je žc šla," kajti ravno tam se mu je izšlo, da je vožnja že dražja, kot je bil vreden dežnik. "Pel ji vaše do Rajkelčevega klanca, tam ju dohiti va," je predlagal Kalar. Res staju prijela tik pod vrhom. Tatova sta vrnila dežnik, toda ubogi Bertl je za vožnjo plačal več, kot sta bila vredna dva dobra dežnika.
Zbornik občina Orotuplje XVIII, 1004
63
LJUDSKA ŠOLA V ŠENTVIDU PRI STIČNI
Dosežki med leti 1900 - 1921
Cvetko Budkovič*
V nadaljevanju opisa te zanimive pedagoške ustanove s častitljivo tradicijo in lepimi učnimi uspehi se bo bralec seznanil z novo vsebino in podobno formulirano shematično zasnovo, kot jo je v prejšnjem prispevku objavil ZOG XVII, 1992, na straneh 59-66. Morda ta čas, do nastopa šolskega vodje Janka Polaka (1910), ni bil z. dogodki kdove kako obilen, vsekakor pa je bil zanimiv in v danih možnostih in prilikah tudi uspešen. Obsežen šolski okoliš je prinašal prej ovire kot vzpodbude za reden obisk pouka šoloobveznih otrok. Razdalje do kraja učenosti so bile za nekatere učenec dolge 4-10 kilometrov, pešpoti so bile več kot težavne, ob vremenskih neprilikah, zlasti pozimi, pa nepremostljive. Po poročilu okrajnega šolskega nadzornika ljudevita Stiasnija je bilo v šentviški šoli leta 1904/05 blizu 600 šoloobveznih otrok, na vsakega učitelja jih je prišlo več kot 120, pouk pa je obiskovalo 483 učencev, od teh 96 le trikrat na teden. Vzroki za tako odsotnost so bili pomanjkanje prostora, neosveščenost staršev za izobraževanje in že omenjena oddaljenost od šole.
V urejenih razmerah je dober učni uspeh v veliki meri odvisen od učitelja, ki je dolžan poučevati na podlagi šolske zakonodaje, po predmetniku in učnih načrtih. Objektivne težave so učitelji, vodja šole, šolski nadzorniki in pomožni dejavniki, kot je šolski svet, reševali postopoma in v daljšem času.
V vsakem primeru je glavni akter pedagoško-didaktičnih dosežkov učitelj. Zato je prav, da se najprej ustavimo pri njem. Ena izmed bistvenih prvin njegovega dobrega dela je stalnost na delovnem mestu. Pogoste menjave ne prinašajo kontinuitete v spoznavanju učencev, njihovih navad, sposobnosti, volje do učenja oz. potrebe po znanju. Če se proces s prihodi in odhodi učiteljev ponavlja v krajših obdobjih, ostajajo kontakti med učiteljem in učenci nedorečeni in negativno vplivajo na učne uspehe. Takih primerov na šentviški osnovni šoli ni bilo veliko, a bili so. Vzrokov za nezadovoljive učne dosežke je več, spoznali jih bomo v razpravi; bili pa so tudi motivi, ki so vzpodbujali k delovni disciplini, in želje po izpopolnjevanju tako učencev kot učiteljev. Učitelju ni lahko z učenci doseči pristne odnose, jim vzbuditi zanimanje za šolske predmete, jih ozaveščati, daje v znanju moč itd. Doseči pri otrocih zvedavost in pripravljenost za sprejemanje resnic je bogat dar prirojenih in pridobljenih poučcvalnih sposobnosti.
Čas, ko je šolo vodil nadučitelj Ivan Krcmžar 1897-1910
V tem času je zanimiv neustaljeni čas začetka in konca šolskega leta. V prejšnjem stoletju so imeli učenci in učitelji manj počitnic. Pouk seje začel v sredini septembra in trajal globoko v julij. Res pa je, da so bile šole zaradi slabe zdravniške oskrbe, tj. zaradi epidemij davice, škrlatinke. prehlada in drugih bolezni, po več dni ali tednov zaprte.
Od leta 1892 je deloval na šentviški osnovni šoli učitelj Karol Piki. Peta 1897 je umrl nadučitelj in predsednik krajevnega šolskega sveta Josip Korban; začasno ga je nasledil učitelj Ivan Krcmžar. Dekret je dobil 15. X. 1897, št. 853. Za nadučitelja in stalnega voditelja šole je bil imenovan 29. IX. 1900. Od 30. XI. 1897 je poučevala v 1. razredu Ana Gerstenmaver, 17. XII. 1900 pa je dobila
* Cvetko Budkovič, prof, Šišenska 2, Ljubljana
64
Cvetko Bud kovic
dekret za Stalno zaposlitev. V 3. razredu je od 7. III. 1897 poučeval suplenl Vinko Berce. Tako je bil sestavljen učiteljski zbor na začetku 20. stoletja. Dekrete sta izstavljala okrajni in deželni šolski svet. Nadučitclj Ivan Krem žar je dobil dekret deželnega šolskega sveta 12. IX. 1900, št. 2.353. Učitelji SO se v razmeroma kratkih časovnih presledkih menjavali. Marija Ilccking je na primer poučevala na šoli le od 4. I. 1900 do 16. IX. 1901, nato pa sojo prestavili v Zagorje. Dve leti je poučevala Justina Eržen, od 20. IX. 1901 do 17. X. 1903; zamenjala jo je Justina Kozamernik, vendar le do 31. I. 1904, koje odšla v Stari trg pri Ložu. Namesto nje jc učil Martin .ludnič.
Vodja šole Ivan Krcmžar je zbolel, koje obiskal družino v Postojni. Na podlagi zdravniškega spričevala je dobil vcčtedenski bolniški dopust. V njegovi odsotnosti je šola vpeljala poldncvni pouk v 1. in 2. razredu. Po enem letu in pol je bil 1.3. VI. 1905 prestavljen v Šentvid na Štajersko učitelj Martin .ludnič. Na šesttedenskem in kmalu za tem ponovno na enomesečnem dopustu je bila Ana (ierstcnmavcr, ki so jo 31. VII. 1905 prestavili v Cerknico. Po dveh mesecih nadomeščanja obolelega vodje šole so prestavili v Veliki Podlog za provizoričnega vodjo šole suplenta Josipa Bernota, v Šcntrupcrt pa suplentko .losipino Smole (učila je od 2. I. do 28. II. 1905). V Mirno Peč jc bila 16. IX. 1905 prestavljena Klementina Piki. Iz šolske kronike ni razvidno, od kdaj jc poučevala v Šentvidu. Ob taki fluktuaciji oz. menjavi učiteljev šola ni mogla pokazali kakšnih presenetljivih rezultatov.
Stalnost učiteljev se tudi v bodoče ni bistveno spremenila. V šolskem letu 1905/06 so bili začasno nameščeni naslednji učitelji: Egidij SohilTrer, kije po 14-dnevni bolezni poučeval do 6. I. 1907, koje dobil službo v Mirni pri Novem mestu. Zamenjal ga je Leon Pibrovcc, vendar le za eno leto (do 29. II. 1908), koje dobil kot stalni učitelj mesto voditelja osnovne šole v Javorju nad Skofjo I,oko. Ze pred opravljenim izpitom usposobljenosti za učiteljsko službo in po njem je bila veliko na bolezenskem dopustu Antonija I [ribar (prvič od 1. VI. do 15. VII. 1909, ko ga je podaljšala do 25. XI. 1909, nato do 25.1 V. 1910 in ponovno do 15.VII. 1910); v prvih dveh terminih jo je nadomeščala učiteljica Marija Pezdir, nato Ana Jakov.
Po izpitu usposobljenosti je pričela poučevati 14. XI., stalno pa 17. II. 1907, zelo vestna učiteljica Marija Pezdir. Kmalu za njo sla prišli na šolo Ljudmila Abram (2. II. 1908) in Marta I leni (8. V. 1909), isti čas paše učitelj Miroslav Saclar. Ana Jakov je 14. V. 1910 opravila izpit učne usposobljenosti.
Kateheti
Dne 2. V. 1899 je umrl župnik in knezoškofijski svetovalce Štefan Jaklič, krajevni šolski nadzornik in član okrajnega šolskega sveta. Verouk je poučeval katehet Anion Plcšec, a je v tem času odšel na Primskovo. Do 25. VIII. 1909 gaje zamenjal Kari Onjidovce, medtem koje na šoli namesto njega poučeval verouk kaplan Pran Novak. V 3. in 4. razredu jc poučeval župnik Ivan Viderger. /. odlokom okrajnega šolskega sveta jc bil 4. I. 1910 imenovan za krajevnega šolskega nadzornika.
Nadzorniki
Od leta 1896 do 1900 je šentviško šolo nadzoroval okrajni šolski nadzornik Andrej Šest, od 1898 deželni šolski nadzornik Josip Šuman ter okrajni šol. nadzornik Anton Maier (1901), od Icla 1902 do 1922 okrajni šolski nadzornik Ljudevit Stiasnv. V šentviško šolo jc prihajal pogostoma. v vseh razredih je bil vsako šolsko leto vsaj enkrat, pa tudi dvakrat. Dne .3. V. 1903 je povabil starše na roditeljski sestanek in predaval o vzrokih za slab obisk pouka. Starše je opozoril, da so njihovi otroci po šolski zakonodaji dolžni redno obiskovali učne ure. Na sejah oz. konferencah je veliko govoril o dolžnostih učiteljev, o šolskih vprašanjih je pisal konferenčna poročila, ki so jih natisnili v posebnih brošurah. Iz omenjenih poročil so razvidni predmetniki, učni načrti, predavanja o vzgoji mladine, o varstvu otrok, o ponavljahu šoli in drugih temah pedagoško-didaktičnega značaja.1
Okrajni šolski nadzornik Ljudevit Sliasnv (1862-1936)
Učenci
Shema prikazuje število učencev, zaradi primerjave iz, treh šolskih let in obeh oddelkov, redne (vsakdanje) in ponavljalne šole:
učenci	redna šola		ponavlj. šola		skupno vseh
	dečki	deklice	dečki	deklice	red., ponav.
š.l. 1900/01					
šoloobvezni	229	222	52	80	451+132=583
šolo je obiskovalo	159	176	41	74	335+115=450
šole ni obiskovalo	54	41	14	6	95+20=115
iz drugih šol	2	5	.	-	7+0=7
1902/03					
pouk so obiskovali	177	175	62	69	352+1.31=48.3
pouka niso obiskovali	61	.31	9	2	92+11 = 10.3
iz drugih šol	8	7	2	4	15+6=21
1910/11					
vpis v zač. leta	225	213	56	57	438+113=551
konec šol. leta	228	215	56	57	443+113=556
pouk so obiskovali	198	188	56	57	.3861113=499
konce šol. leta	201	190	56	57	391+113=504
K obisku pouka se bomo še vrnili.
Šolski svet
Volitve v krajevni šolski svet so bile leta 1897. Za predsednika je bil izvoljen Matej Rihar, za podpredsednika Ivan Kristan, poštar od Sv. Roka, od leta 1899 jc bil predsednik, nato pa so volili nov svet. Za predsednika je bil izvoljen župnik Janez (Ivan) Vidcrger, za podpredsednika Ivan Kremžar, vodja šole. Člani sveta so bili: Fran Pajk iz Št. Vida, Anton Roječ iz Št. Pavla, Anton Fajdiga iz Temenice, Anton Anžlovar iz. Št. Vida. - Volitve 18. II. 1906 so pritegnile nove člane iz sosednjih vasi. Predsednik je ostal župnik Ivan Vidcrger, namestnik Ivan Kristan; člani pa: Anton
Fajdiga iz Temenice, Franc Škrjanc iz Grma, Anton Kastelic iz Sada, vsi posestniki. Te volitve so ovrgli. 27. VII. 1906 so na novo izvolili za predsednika Ivana Vidergerja, namestnika sta bila dva: Ivan Kristan in Anton Fajdiga, nov član je bil Ignacij Špendal, njuna namestnika pa Anton Anžlovar in Anton Pesjak.
Predavanja in roditeljski sestanki
Predavanja so imela namen, vzbuditi in poostriti čut za prosvetno dejavnost pri učiteljih in pri širši populaciji. Četudi je bila akcija zapoznela, so njeni organizatorji polagoma, v daljši časovni razdalji, le dosegli določen učitek. Začelo se je leta 1908, ko je učitelj Leon Pibrovec odprl vprašanje: Zakaj dosegamo učitelji v vzgoji negativne uspehe in kako bi bilo temu odpomoči. Cez tri mesece je 17. V. istega leta predaval okrajni šolski nadzornik Ljudevit Stiasnv: Zakaj škoduje slabo vedenje učencev zunaj šole tudi staršem. S skioptičnimi slikami je isti predavatelj dopolnil razgovor o škodljivosti alkoholnih pijač.
Katchct Jernej Kovic je s skioptičnimi slikami prikazal Zgodbe novega testamenta. Predavanje je obiskalo 300 vaščanov in učiteljev iz. sosednjih šol. O škodljivosti alkohola je naslednjega dne predavala učiteljica Marija Pczdir, katchct Kovic pa je svoje predavanje ponovil za šolarje. Pczdirjcva je sredi novembra istega leta predavala v ponavljalni šoli: Ptice, njihova korist in varstvo. S podobnimi izobraževalnimi akcijami so nadaljevali; o tem in o roditeljskih sestankih kasneje.
Popravilo šolske stavbe
Za popravilo stavbe so se zavzeli možje na občini in krajevni šolski svet, za zidavo novega šolskega poslopja v Šentvidu pa pod pogojem, dane bodo zgradili novih šol na Muljavi in v Temenici. Novo šolsko poslopje so zgradili in ga prepustili svojemu namenu 15. IX. 1910 v Polju pri Muljavi. Temenica je morala počakati in Šentvid tudi. Komisijski ogled za gradbeni prostor in šolski vrt je bil .31. X. 1910. Kmetje oz. posestniki so načrtom nasprotovali in nekateri člani so ogled zapustili pred sklepom. Ostali so okrajni glavar Viktor Pcrme, okrajni zdravnik dr. Visinger, okrajni šolski nadzornik Ljudevit Stiasnv in stavbni svetnik g. I lanuš. Prostor župnijske nadarbinc pri Sv. Roku v obsegu .30 x 95 m zemlje jc bil za vrt in stavbo prav primeren. S to ugotovitvijo pa niso soglašali člani komisije, ki so odšli. Vzdržali so le Janez Vidergcr, župnik in predsednik krajevnega šolskega odbora, Janko Polak, nadučitelj in vodja šole, ter Fr. Pesjak, župan občine Šentvid pri Stični. Kako so se ti zapleti razpletali, bomo zvedeli kasneje.
Novi vodja šole .Janko Polak, 1910-1921
Za nadučitelja je bil imenovan z odlokom deželnega šolskega sveta v Ljubljani dne .30. VI. 1910, št. 3781; pred tem jc bil učitelj v Dolch pri Litiji.2 Istega dne (št. 1782) je prišla z možem v Šentvid učiteljica Marija (Mici) Polak. Oba sta bila odlična in zavzeta pedagoška delavca. Za provizoričnega učitelja je bil 25. VIL 1911 (št. 1199) imenovan Lovro .levnikar. V šolskem letu 1910/11 so na šoli poučevali: Jernej Kovic - katchct, Janko Polak - nadučitelj, učitelji: Mirko Sadar, Marija Pczdir, Marija Polak in Marta llern; 25. VII. 1911 (št. 1199) jc I lernova odšla poučevat na Polico pri Grosupljem.
Zamenjave učiteljev in katehetov
Miroslav Sadar, definitivni učitelj, je bil prestavljen z dekretom deželnega šolskega sveta z. dne 24. X. 1912, št. 6482, v Koroško Belo. Enoletni dopust jc dobil nadučitelj Janko Polak. V
Ljubljani seje udeležil tečaja za učitelje meščanskih šol. Med tem časom ga je nadomeščala kol vodja šole žena Marija (dekret okrajnega šolskega sveta 24. X. 1912, št. 6242). Volonterka I lelena Repič je 12. II. 1913 nastopila službo suplentke. Lovro Jevnikar in Marija Polak stase v Šenlrupertu udeležila tečaja za obdelovanje šolskega vrta.
V šolskem letu 1912/13 so poučevali: kateheta Jernej Kovic in Ivan Miklavčič, Janko Polak -vodja šole, Marija Polak, Marija Pezdir, Miroslav Sadar, Lovro Jevnikar, Marija Dilingcr - vsi učitelji - in Helena Repič, volonterka, od 12. II. 1913 suplenlka in za tem ponovno volonterka. Učiteljski zbor v tej sestavi je bil učinkovit, a že v naslednjem letu so nastopile spremembe. Mariji Dilingerjcvi je zdravnik dvakrat podaljšal dopust, nazadnje do 15. VIL 1914. Nadomeščal jo je Jožef Vrbinc; zato so mu podaljšali suplenturo do 15. VIL 1914, plačo pa je dobival do 15. IX. 1914.
Katehet Janez Miklavčič je poučeval do leta 1914; zamenjal ga je Jože(f) Koželj. Leta 1916 je odšel Jožef Gostiša za župnika v Log na Kočevskem. V šolskem letu 1917/18 sta poučevala verouk nova kateheta, Ivan Sedcj in Ivan Zore, leta 1918/19 pa Frančišek Lovšin in Tomaž Javornik.
Miroslava Sadarja je zamenjal suplcnt Jožef Vrbinc. 26. X. 1914 je bil vpoklican k vojakom. Tudi Lovro Jevnikar je bil večkrat na orožnih vajah; vodja šole Polak je bil 27. VIL 1914 mobiliziran; vse šolsko leto 1914/15 gaje nadomeščala Marija Polak.
V šolskem letu 1912/1.3 je bil učiteljski zbor tudi številčno dobro zaseden, v šolskem letu 1914/15 pa seje zmanjšal od 9 na 5 učiteljev. Suplentka Marija Repič nekaj časa ni poučevala. 15. III. 1917 se je po daljšem dopustu vrnila v službo učiteljica Marija Pezdir (30. VI. 1916). Z odločbo št. 12.37 je bila 5. X. 1915 imenovana na osnovno šolo Šentvid pri Stični praktikantica, absolvirana učiteljska kandidatka Frančiška Zoreč. Za nedoločen čas je bil 15. X. 1915 iz. vojaške službe odpuščen nadučitelj Polak. V šolskem letu 1915/16 je poleg vodje šole in dveh katehetov poučevalo še 5 učiteljev. Koje Zorčcva opravljala izpit učne usposobljenosti (15. VII. 1918), jo je nadomeščal Jevnikar. Po uspešno opravljenem izpitu je zbolela; od 24. IX. 1918 do začetka februarja 1919 stajo nadomeščali Marija Polak in Marija Pezdir.
V šolskem letu 1918/19 in potem do 1921 so na šoli poučevali: kateheta Frančišek Lovšin in TomaŽ Javornik, šolski vodja Polak, M. Pezdir, L. Jevnikar, Frančiška Zoreč kot provizorična učiteljica, suplentki Magda Slatner in Rafaela Ilroval, v šolskem letu 1920/21 pa namesto Rafaele llrovat Frančišek Kraševce. Kateheta Tomaža Javornika je zamenjal Frančišek Pleša.
V šolskem Iclu 1920/21 je bil za okrajnega šolskega nadzornika za kamniški okraj imenovan Janko Polak, Začasno vodstvo šole je prevzel Lovro Jevnikar, učne ure pa Frančišek Kraševec. V tem Iclu jc bila učiteljica Marija Pezdir dodeljena ljudski dekliški šoli v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Nadomestila jo je Rafaela llrovat. Polak je bil še istega leta razrešen nadzorništva in seje vrnil v Št. Vid, učitelj Frančišek Kraševec pa je bil prestavljen v Stično.
Nadzorovanje
Deželna šolska nadzornika sta nadzorovala učitelje samo po enkrat, Fran Leveč 4. V. 1909 in dr. Mihael Opeka 27.1. 1916. Dne 13. VI. 1921 je učitelje nadzoroval okrajni šolski nadzornik Ivan Bezeljak. Poverjeništvo za uk in bogočastje je za okrajnega šolskega nadzornika za litijski okraj imenovalo Karala Rostoharja. Dekret za nadzornika dr. Karla Verstovška je razveljavil minister presvete jugoslovanske vlade SvitOzar Pribičcvič. Za nadzornika je imenoval zgoraj omenjenega Bezeljaka. Na prosvetnem oddelku Dravske banovine je bil takrat poverjenik za uk in bogočastje dr. Sobrne, za dvornega svetnika pa je dobil dekret višji šolski nadzornik Hngelbert Gangl.
Dekan 1'ečcc ni mogel nadzirati kateheta Tomaža Javomika in Pranja Pleša; prvi je v istem času poučeval v šoli Polje pri Muljavi, drugi pa v Velikem Gabru, Pač pa je že prej, 7. V. 1917, inspiciral pouk verouka škof Anton Bonaventura Jeglič. Takrat sta poučevala kateheta Jožef (iostiša in Jožef Koželj. Škofje bil z, znanjem šentviških otrok zelo zadovoljen. (Šolska kronika, 1916/17.)
Popravilo šolskega poslopja in gradnja nove šole
Drugi komisijski ogled je bil 29. III. 1911 z boljšo udeležbo kot 31. X. 1910. Gradnji so nasprotovali le delegati iz. Doba in Zaboršta. Nov prostor so si ogledali pri dr. Rudolfu Repiču. Komisija je - odsoten je bil le stavbni svetnik Hanuš, aga je nadomeščal I liller-odobrila predstavljeni zazidalni prostor. Za poslopje jc ponudil trgovec Anton Roječ 6.000 kron. Denarne prispevke sta ponudila tudi župnik Vidcrger in dr. Rudolf Rcpič. Zaradi nczadovoljnežev in pritiska z občine sta se nakup zemljišča in gradnja poslopja vlekla dolga leta (od 1876). Nadzornik Stiasny je že večkrat uspel pri gradnjah šol, kar jc učiteljem vzbujalo upanje, občina pa je vendar podpirala gradnjo šole v Temenici. Župani iz občin Št. Vid, Podboršt in Bukovica so podpirali zidavo v Št. Vidu, župani iz občin Temenica, Crešnjice, Radohova vas in Velike Pece so glasovali proti, župan iz. Doba pa seje odločil pogojno. Ponovni ogledi in pogajanja so bili .3. X. 1911, vmes pa je posegla vojna. Šolski svet je razpravljal o tem vprašanju leta 1916 in 27. V. 1919, kije bil ponovni ogled. Stavbni prostor za šolo so predvideli na zemljišču bratov Puciharjev.
Medtem jc bilo treba popraviti šolsko stavbo. Stroški za popravilo so znesli blizu 100.000 kron. Za vrt in telovadišče je zmanjkalo denarja. Odborniki so 9. I. 1921 podpisali dolg v znesku 40.000 kron in razpravljali o najemu posojila pri hranilnici za 25.000 kron.
Brez telovadnice ali telovadišča učitelj ni mogel poučevati tega predmeta po učnem načrtu. Učne ure iz tega predmeta so učitelji izkoristili za predavanja iz zdravstva, na primer o škodljivosti alkohola, kar je bilo pravzaprav slabo nadomestilo. Tudi poljedelski pouk jc bil pomanjkljiv, teoretičen, ker šola ni imela vrta. Učitelji so ob tem predmetu opozarjali učence na pomembno vlogo kmetijstva, sadjarstva itd.3
Obisk pouka
Da bi se izognil neprestanim izgovorom zaradi izostankov, je šentviški krajevni šolski svet poslal okrajnemu šolskemu svetu v Litijo prošnjo, da dovoli starejšim otrokom obiskovati pouk od velikonočnih počitnic do konca šolskega leta le dvakrat na teden. Okrajni šolski svet jc to olajšavo 26. III. 1917, št. 542, dovolil. Starši in otroci pa so jo izkoristili, tako da nekateri otroci v Šolo sploh niso prišli. Vodstvo šole v Šentvidu je ugotovilo, da take olajšave ne rode uspeha. Pri tem so jim pomagali novinarji, ki so prikazovali odloke višjih šolskih oblasti v drugačni luči. I Ičenci iz oddaljenih krajev so kazili sicer dober obisk pouka; v šolo niso prihajali ne v lepem ne v slabem vremenu. Nekateri učitelji so predlagali, da bi ustanovili zasilne šole - cnorazrednice - v Hrastovem Dolu, Sobračah in Mctnaju. Izgovorom o delu doma, oviram glede menjav učiteljev, bolezenskim dopustom in slabim higienskim razmeram v šoli so sc pridružili še odloki višjih šolskih oblasti med vojno. Kontrole o prihajanju učencev v šolo ni bilo. Učne uspehe jc bilo mogoče pripisati le vestnim in požrtvovalnim učiteljem. Ti so predlagali, da bi velike šolske okoliše razdelili na manjše. Ustanovili bi morali sprva eno -, nato pa dvorazredniec v Mctnaju, Sobračah in v Hrastovem Dolu. Uspešnejši ukrep od dosedanjih bi bil ambulantski pouk. Sola je poostrila disciplino glede obiska pouka. V šolskem letu 1920/21 je bila uspeh v splošnem dober, deloma prav dober. K temu je pripomoglo lepo zimsko vreme, tudi bolezni je bilo manj. To je bil redek in pohvalen primer, da so učitelji sami predlagali ugodne rešitve za obisk pouka in za dvig splošne izobraževalne ravni učencev, zlasti iz oddaljenih krajev.
K izboljšanju Šolskih razmer je prispeval tudi krajevni Šolski svet. 27. VII. 1919 je na svoji seji razpravljal o preložitvi počitnic in opustitvi ponavljalnc šole. Namesto nje naj bi uvedli za ponavljalcc sedmo Šolsko leto, ki bi trajalo od 1. novembra do I. maja vsakega leta. Prva sprememba je veljala za oddaljene, druga pa za redne učence.
23. VIII. 1919 je poslal okrajni Šolski svet v Litiji, St. 1357. z dne 19. VIII. 1919, pohvalne dekrete Kraljevine Srbov, 1 Irvatov in Slovencev in višjega šolskega sveta v Ljubljani, odlok 30. VI. 1919, št. 9106, za "izborne uspehe šolskemu vodji Janku Polaku, učiteljici Mariji Polak in učiteljici Mariji Pezdir.''
Predavanja in proslave
O sadjarstvu je 10. X. 1910 predaval deželni sadjarski inštruktor g. Martin llumck; udeležba je bila pičla. 22. II. 1911 je prof. Pr. Orožen razpravljal o zemljepisnem pouku in čitanki, strokovni učitelj Planinšck z Orma pri Novem mestu o reji telet, ing. agronomije Ratelj iz Ljubljane pa o vzornih pašnikih. Navzočih je bilo okoli 125 kmetovalcev. V vojnem času so učitelji govorili učencem o padlih borcih iz šentviškega okoliša; ministrstvo za uk in bogočastje je šolo pohvalilo za humana dela, kot so zbiranje denarja za vojne invalide in druga. Na proslavah so se z govori odlikovali učitelji Lovro Jcvnikar, Marija Pezdir in Marija Polak. Vodji šole je šolski svet dodelil vojaški križ III. razreda za civilne zasluge.
V času habsburške monarhije je šola vsako leto proslavljala rojstni dan cesarja Franca Jožefa I. z nagovorom, s peljem cesarske himne in obdarovanjem učencev. 29. X. 1918 je doživela avstroogrska monarhija vojaški poraz, Nastala je nova država Srbov, I Irvatov in Slovencev pod vodstvom Karadjordjevićev, 14. decembra 1918 so proslavili narodni praznik z mašo in nagovori. Odslej je šola proslavljala Vidovdan (28. VI.), rojstni dan kralja Petra 1. (12. VIL), dan osvoboditve (28. X.) in dan združenja (1. XII.). Proslavljali pa so tudi vse zapovedane cerkvene praznike.
VIRI
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Šolska kronika šlii ira/.icdnc ljudske šole v Šcnt Vidu pri Zaličini, inventarna št.
34/1.
Slovenski šolski muzej, Konferenčna poročila v brošurah, 1905 -1914, 1919. Poročilo šolskega nadzornika Ljudevita Stiasnija, 15. VII." 1905, 30. VI, 1906, II. VI. 1910, 1919. Slovenski šolski muzej, mapa osnovne šole Šentvid pri Stični,
Slovenski šolski muzej. Ročni zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Južno-Štajerskem in Primorskem, 1901 -1909; tU so podatki o e. kr. deželnih šolskih svetih, izpraševalnih komisijah, okrajnih šolskih nadzornikih, o državnem učiteljišču v I jubljani - po šolskih okrajih, natisnjene so redovalnice (ročni zapisniki) za razredne učitelje.
Slovenski šolski muzej, Ob 25-lctnici Pedagoškega društva v Krškem, 1911, str. 26. Slovenski biografski leksikon. 2. knjiga, Ljubljana 1933-1952, str. 431, Janko Polak. Slovenski biografski leksikon, Ljubljana, 1971, str. 483,484, Ljudevit Stiasnv.
OPOMBE
1. Posebno zanimivi sta Sliasnijevi poročili / dne 15. VII. 1905 in 30. VI. 1906. (Slej: Slovenski šolski muzej, mapa osnovna šola Šentvid pri Stični, Konferenčna poročila. -1 judevit Stiasnv je obiskoval nižjo gimnazijo v Kranju (1874-78), učiteljišče v Ljubljani, maturiral je 1882, končal je kmetijsko šolo na Grmu (1898), na Dunaju tečaj za ročni (tehnični) pouk (1897, 1898). Služboval je po različnih krajih Gorenjske, od leta 1901 je bil nadučitelj v Zagorju ob Savi, nato okrajni šolski nadzornik za krški in litijski okraj s sedežem v Litiji, od 1913 s sedežem v
Krškem. Bilje pedagoški pisce, polopisee. pisal je priročnike/a osnovne šole, zavzemal seje za reformo osnovnih Sol, skrbel je za nastavitve učiteljev, potoval po Evropi, Aziji in Afriki, sodeloval je v Športnih organizacijah itd, (ilej Slovenski biografski leksikon, Ljubljana. I971,str.483,484.
2. Janko Polak, pesnik in Šolski pisatelj, je bil rojen v Višnji Gori 2. V. 1878. Obiskoval je osnovno šolo v Marijanišču, 2. razred gimnazije (1891-189.3) in učiteljišče (1893-1897) v I jubljani; maturiral je 1897. Obiskoval je tečaje: kmetijskega, za meščanske šole 1912/13, za obrtne nadaljevalne šole 1926. Služboval je na Štajerskem, v Doleh pri Litiji do 1910, nato v Šentvidu pri Stični do 1924, poučeval je vil. deški in višji narodni Soli v Ljubljani. Pomagal je Stiasniju pri zbirkah učnih slik, pri berilih, računieah in učnih knjigah: zgodovinskih in zemljepisnih. -(ilej: Slovenski biografski leksikon, 2. knjiga, Ljubljana 1933-1952, str. 431.
.3. Iz Šolske kronikeje razvidno, da so že leta 1913 kupili stavbni prostor in sklenili naslednje lelo gradili šolo. Sredi julija 1914 je ing. Čapak končal načrte. Proračun za novo gradnjo je Stal 117.000 kron. Gradnjo je preprečila vojna. Takratna šola je imela 3 večje in I manjšo učilnico, pisarno, kabinet za učila. V razredih je bilo 40-70 učencev. Za vse učenec (cea 450-550) je bila stavba premajhna in neprimerna. Ustanoviti bi morali dva nova šolska okoliša, v Temenici in v I Irastovcm Dolu, za eca 250 otrok.
4. Osnovna šola v Šentvidu pri Stični je leta 1877 postala trirazredna in lela 1880 štirirazredna. Peti in šesti razred je dobila leta 1921, šestega 1933 in sedmega leta 1937. Leta 1879 se je od šentviške šole odcepila novo ustanovljena šola v Velikem (iahru, leta 1910 pa na Polju pri Muljavi, Leta 1907 so ustanovili poseben razred za oddaljene vasi (nad 4 km), dve vzporednici pa je dobila v šolskem letu 1928/29,
RAZMERE V VOJNEM LETE 1914 PRI NAS
Tine Kurent*
Kako jc prva svetovna vojna prizadela ljudi v na.ši občini, se bere v pismih, ki jih je v Ameriki objavil Louis Adamič. Potem ko seje izselil čez lužo, je Adamič dobil svojo prvo zaposlitev pri Francu Sakserju, uredniku časopisa GLAS NARODA,1 najprej kot pomagač v odpravi, kmalu pa že kot časnikar.2 Med njegovimi zgodnjimi prispevki sta za nas zanimivi objavi dveh pisem, ki mu jih je pisala sestra Tončka1. Njej je bilo takrat 14, njemu pa 16 let. Pismi govorita o naših ljudeh v prvem letu vojne.
Prvo svetovno vojno je začela Avstrija 28. julija 1914, lončka pa že 16. septembra poroča bratu 0 devalvaciji, draginji in pomanjkanju živil, kdo vse jc bil vpoklican, o prvih ranjencih in ubitih:
"Spod. Blato pri Grosuplju, Kranjsko, 16. septembra 1914. Dragi brat!
Sprejela sem Tvoje pismo, za katerega se Ti kar najiskrenejše zahvaljujem. Omenjenih Tvojih pisem, katera praviš, da si pisal okoli 15. julija, nisem sprejela. So sc gotovo izgubila vslcd teh homatij.
O sedanji vojni je Tebi gotovo bolj znano kot meni, dasi vsak dan prebiram časopise, ki pa gotovo ne pišejo tako kot amerikanski. Zato 'Te prosim, da pošlješ domov "Glas Naroda", za kar Ti bomo jako hvaležni.
Praviš, da si Cul, da se more v Evropi le s srebrom ali zlatom kaj kupili. To ni ravno resnica, pač pa je istina, da bodemo v kratkem imeli le papirnat denar. Pomisli, tudi naši "fleki" ali vinarji bodo papirnati. Krone in goldinarje imamo že. Samo da bi jih kaj bilo! - Bridko smo občutili posledice vojne, namreč - draginjo, ki je z vsakim dnevom večja. Kaj bo, kaj bo!
Kakor časopisi pišejo, jc največje pomanjkanje živil v Trstu, Pulju in okolici teh mest.
Želiš, da bi ti pisala o mobilizaciji. Takoj isti dan, koje Avstrija napovedala vojno Srbiji, so dobili rezervisti povelje, obleči vojaške suknje. Žene so bile obupane, valjale so se po tleh itd. Iz Blata so šli: Zrnfiev Francelj, Kunštek, Brnadov Miha in njegova dva brata Jože in Martin in še par drugih. Nekateri so bili poklicani kot delavci, med drugimi tudi Kovačev Jože in Kukčev Jože. Pa tadva sta prišla kmalu nazaj. Prvi je delal prošnjo inje bil oproščen, drugega pa so vslcd bolezni odpustili. Iz Gatine so šli: Kajž.n Martin, Žgajnarjev, Boštjanov, Pahletov, Jeračev .lohančck, Duharjev Jože in še par drugih, saj si jih lahko misliš. Vse je šlo. Znano Ti je, daje Duharjev Jože stotnik in so ga ravno včeraj domov pripeljali s prestreljeno roko, in hlače je imel strgane od krogelj. Seveda barniee4 so iz komarja hitro naredile konja in so pravile okoli, da ima samo še eno roko, pa nobene noge. Tako je šlo naprej, da bi kmalu rekle, daje prišel brez glave in života. Dalje so pravile, da je Brnadov Miha umrl, pa jc le pisal, da se ne bojo prej videli kot na drugem svetu. Iz Grosupljega in sosednjih vasi jih je že več ranjenih in par ubitih. Vsi so šli v Galicijo in pišejo domov, da se jim grozno slabo godi. Pravijo, da podnevi vlada grozna vročina, ponoči pa jc neznosen mraz. Ubogi naši fantje! /lasti se boje hude ruske zime, ki se približuje, pa pravijo, da še gorke obleke nimajo. Grozne bodo posledice, a enkrat je moralo priti.
* Ljubljana 61000, Igriška 12, dipl. ing. arch., dr. se., univ. prof. v pok.
Bi Ti še kaj pisala, pa saj gotovo Ti več ves o vojni kot jaz. Te še enkrat prosim, da mi pošlješ amerikanske časopise, za katere Te tudi mama prosi. Pa kaj piši! - Ta mesec sc pričnejo v Ljubljani zopet šole. Jaz grem 22. t. m. v zavod' kot lansko leto, prosim, da mi tja pišeš.
Sprejmi od vseh srčne pozdrave, posebno pa od Tvoje sestre T.
Pripis: Ravnokar smo zvedeli, daje bil nadporočnik Alojzij Ogorelc (po domače Špančkov) iz Škofeljce ubit.'"'
Drugo pismo, ki gaje Tončka napisala 27. decembra 1914, nadaljuje z naštevanjem vojnih žrtev. Adamič gaje objavil v rubriki "Pisma iz stare domovine":
"Grosuplje, Kranjsko, 12. 27. 14. Dragi L!
... Če Pije mogoče, pošlji kak amerikanski časopis domov. Skorajgotovo ne bodo prišli, ker so v takem nasprotju z našimi. Veš, pa tudi tukajšnji listi pišejo, kako v slabem položaju smo. Drugič pa prinesejo zopet vesti o velikih zmagah, dasiravno še polovico ali pa nič ni res. Vedno kličejo nove trupe pod orožje. V Ljubljano pa neprenehoma vozijo ranjene z, južnega in severnega bojišča. Ti reveži so napol zmrzli, tako da jim kar celi kosi mesa odpadajo. Zadnjič jih je po poti umrlo 13. Lahko si torej predstavljaš, kake muke morajo ti reveži prestati. Bogve koliko časa bode še to trajalo. Kakor sc govori, ne bo še konca. Posledice bodo pač grozne! Zadnjič smo Ti pisali, da je Špančkov iz. Škofeljce bil ubit, toda po treh mesecih so dobili od njega pismo iz. ruskega ujetništva. Pahletov iz. Gatine in Resnikov iz Grosuplja sta tudi žc ubita. Cestarjev Jaka pa doma leži hudo ranjen. Draginja je grozna, in ne vemo, kako bo ljudstvo vzdržalo, ako se ne bodo razmere izboljšale
7 "
Drugo sestrino pismo je Louis objavil šele po mesecu dni. Postaje potovala počasneje zaradi cenzure, popolnoma pa se je ustavila, ko so se vpletle v vojno proti centralnim silam še Združene države Amerike.
Če bi živela v bolj ugodnih razmerah, bi lončka utegnila postali dobra novinarka.* Louisu, ki je pravočasno ušel v Novi svet, jc to uspelo.
OPOMB K
1. Slovenski delavski časopis GLAS NARODA je izhajal v Nevv Yorku od I, I 893 do I. 1963.
2. Munda J., Louis Adamič pri "Glasu naroda". Slavistična revija. 30, 1982, št. 4.
3. Rojena 12.4. 1900 v Prapročah, umrla 6. 2. 1957 V Ljubljani.
4. Očitno tiskovna napaka namesto "babnice"; sicer pa pismo prepisujem tako, kolje, nič ga ne spreminjam. T. K.
5. Lichtentum v Ljubljani.
6. GLAS NARODA, 7. oktobra, 1914.
7. GLAS NARODA, 2.3. januarja, 1915.
8. Njena sposobnost pisanja je prišla prav pozneje v Heogradu v začetku tridesetih let, koje prevajala Prešernove pesmi v srbščino za prof Trifuna Djukiča, ki jih je nato "prepevao" v verze.
ILOVA GORA 1943
OB PETDESETLETNICI
Tone Ferenc*
Ilova gora je iz vojnih Icl 1941-1945 postala pojem zaradi težkih bojev dveh slovenskih partizanskih brigad v veliki nemški ofenzivi jeseni 1943. leta. Uvršča se med znana imena, kot so Dražgoše, Jelenov Žleb, Osankarica, Javoroviea idr., ki so in še bodo neštetokrat zapisana v naši vojni zgodovini. Tu bomo v okviru takratnih vojnih razmer orisali boje Cankarjeve in ljubljanske brigade, kot so se odvijali, brez kakršnih koli poveličevanj ali zmanjševani njihovega pomena.
Razmere, ki sta jih v južni Sloveniji in Istri ustvarili kapitulacija Italije in ofenzivnost slovenske partizanske vojske, so zelo vznemirile Adolfa I litlerja in njegovo vrhovno poveljstvo nemške vojske v "volčjem brlogu" pri Rastenburgu v Vzhodni Prusiji. Menil je celo, da se je na to območje preneslo težišče vsega jugoslovanskega partizanskega bojevanja. Dan za dnem je določal ukrepe za premagovanje nevarnosti in ko jc njegov propagandni minister dr. Joscph Gobbcls zapisal v svoj dnevnik, da so Slovenci v velikem uporu in so se skoraj vsi pridružili partizanom, je on 19. septembra 1943 ukazal v južni Sloveniji in Istri izvesti veliko vojaško ofenzivo, po kateri ne bi smelo slovensko prebivalstvo pomeniti več nobene nevarnosti.
Potem ko jc nemški II. SS-tankovski korpus z, močnimi silami (med njimi so bili celo trije tankovski polki) do druge polovice oktobra 194.3 "očistil" že vso osrednjo in južno Primorsko, Istro. Gorski kolar in Hrvatsko primorje, sta prišli na vrsto Dolenjska in Notranjska. To operacijo so v štabu generalfcldmaršala Ervvina Rommla v severni Italiji ali v štabu omenjenega korpusa, ki se je 12. oktobra nastanil na Mitju v Ljubljani, krstili za "VVolkenbruch", tj. "Prelom oblakov". Kar tri okrepljene nemške divizije (44. "Hoch- und Dcutschmcister". 71. in 162. "Turkcstanska") so se razmestile okoli Dolenjske in Notranjske in 21. oktobra zjutraj začele prodirali v notranjost raz.scžncga svobodnega partizanskega ozemlja, ki ga jc branil 7. korpus NOV in PO Jugoslavije s svojimi tremi divizijami (14., 15. in 18.) oz. enajstimi brigadami in tremi topniškimi divizioni. Glede vrste sodelujočih enot na obeh straneh je bilo sorazmerje (I korpus, .3 divizije. 12 okrepljenih polkov oz. brigad), po številu vojakov pa je bila na nemški strani trikratna premoč (okoli 48.000 mož), ki stajo še povečala tehnika (tanki, topovi, letalstvo) in izurjenost, saj so bile nemške enote namenjene veliki fronti v južni in vzhodni Evropi, lako izurjenih in opremljenih nemških enot Slovenci nismo videli že od 1941. leta in smo jih v ofenzivi "VVolkenbruch", kije bila najbrž najdaljša nemška ofenziva v jugovzhodni Evropi, videli tudi poslednjič.
Ofenzivno operacijo "VVolkenbruch" so v Rommlovcm štabu najprej načrtovali tako, da bi tekla od zahoda proti vzhodu, približno tako, kot jc leto prej tekla velika italijanska ofenziva, vendar jo jc Hitler ukazal izvesti v nasprotni smeri - od vzhoda proti zahodu - da sc partizani ne bi prebijali na I Irvatsko. Taktično jc bila zasnovana tako, daje vsaka nemška divizija na svojem koncu obsežnega ofenzivnega območja s sodelovanjem enot sosednje divizije ustvarjala svoje obroče in jih nato "čistila": 71. divizija na jugozahodu, 44. v sredini in 162. na severovzhodu. V prvih dveh fazah so "očistile" južni del Notranjske, Kočevsko, Belo krajino in vzhodni del Dolenjske.
* Ljubljana 61000, Pod hrasti. 13, univ. prof. zgod.
Enote 7. korpusa se večinoma niso spuščale v odprt boj s premočnim sovražnikom, temveč so se izmikale njegovim udarcem in se več ali manj organizirano, nekatere celo razdeljene v manjše oddelke, umikale v notranjost, predvsem na odročna gozdnata območja. Koje 162. divizija .30. oktobra začela tretjo fazo omenjene operacije in sta njena s topništvom okrepljena grenadirska polka - 314. na severu in .303. na jugu - vsak s tremi bataljoni začela prodirati s črte Moravče -Čatež - Trebnje - Dobrnič - Žužemberk - Smuka na zahod, so bili na njenem operativnem območju Cankarjeva in ljubljanska brigada, štaba 15. in 18. divizije in štab 7. korpusa. Cankarjeva brigada seje umikala od Čateža prek Št. Vida pri Stični na položaje zahodno od železniške postaje Stična. Ljubljanska brigada pa seje umikala od bivše nemško-italijanske meje nad Temenico proti Stični in dalje na položaje zahodno od Muljave. Na teh položajih sta obe brigadi .31. oktobra dobili precej partizanov iz osrednjih vojaških in civilnih organov narodnoosvobodilnega gibanja, najvidnejši med njimi so bili gotovo nekateri slovenski kulturni delavci. Ljubljanski brigadi seje priključil še t.i. Stiski bataljon iz. partizanov zalednih vojaških in civilnih organov stiškega okrožja. En bataljon in topniška baterija Ljubljanske brigade pa sta že tega dne prispela na Ilovo goro.
Obe brigadi sta se zaradi sovražnikovega približevanja, koje 162. divizija dosegla črto Metnaj - Gorenja vas - Gabrovčcc - Prevolc in so njeni oddelki ponekod trčili na brigadne enote, še zvečer začeli premikati proti jugu, da bi prek [love gore prišle v Suho krajino. Cankarjeva brigada, ki je prenočila v vasi Velike Vrhe, je I. novembra zjutraj na cesti Grosuplje - Videm (pri Krki) trčila na sovražnika in v dveh delih prišla na točko 489 Pri križu. Tja je prišla tudi Ljubljanska brigada, ki je bila prenočila v vaseh Ravni Dol (glavnina) in Hrib (bataljon), od koder jo je zjutraj sovražnik pregnal in nato požgal Ravni Dol. Zasledoval je brigado do položajev obeh brigad Pri križu inju napadel. Brigadi sta sc postopoma organizirali v odporu, v katerem sta imeli 6 mrtvih in 11 ranjenih, in sovražnik seje po hudem boju umaknil.
Brigadi sta se nato premestili v vas Velika Ilova Gora in tam sta njuna štaba sklenila, da brigadi odideta proti Suhi krajini, da bi se razbremenili ranjencev. Zvečer sla odšli skozi vasico I Irib in prek ceste Krka - Zdenska vas proti Korinju. Ker pa je tam izvidnica naletela na sovražnikov oddelek, sta sc brigadi namestili v gozdu Javhe, kjer je bil že .3. bataljon Ljubljanske brigade, ki se je prejšnji dan umaknil tja iz vasice Hrib. 'lam sla brigadi pod vodstvom štaba 18. divizije uredili zasilno bolnišnico.
V sklepnem poročilu 162. divizije (druga poročila se najbrž niso ohranila) o boju Pri križu beremo: "Ker je bil ob očiščevalni fronti vseskozi le zelo šibek sovražnikov odpor, so 31.10. 4 čete 314. p/chotnega/ p/olka/ začele od severa in juga na široko obkoljcvati Višnjo Goro. Res so pri lem nasprotnika prisilile k bojevanju. Kmalu po nastopu bojnih enot so se razvili razmeroma Ogorčeni boji, ki so se zavlekli v noč in se nadaljevali drugo jutro, ko seje za napad od juga dodatno še zaposlil 162. div/izijski/ bat/aljon/. Na terenu gostega pragozda Malega Vrha /točka 552 severozahodno od Kurje vasi na Ilovi gori - op. T, P./ so sc ves dan bojevali z nasprotnikom, ki se je branil spretno in žilavo in je pri tem utrpel največje izgube v teku cele operacije. Zahteve, ki so se pri tem postavljale pred enote, so bile izredne. Kljub temu seje posrečilo, da so ob razmeroma pičlih lastnih izgubah nasprotniku povzročile težak poraz, tudi tukaj je opazno število plena."
Najbrž je novica, da seje neki sovražnikov oddelek približal Javham, spodbudila štab 18. divizije, da je 2. novembra zvečer odpeljal brigadi nazaj na Ilovo goro. Morda pa ga je k temu nagnilo ludi prepričanje, daje sovražnik po boju Pri križu žc "očistil" to območje in se ves premaknil proti Grosupljemu. Ljubljanska brigada se je razmestila na položajih od vasi Velika Ilova Gora do točke Pri križu (3. bataljon). Izpostavljen je bil njen 2. bataljon zahodno od vasice Gabijo, da bi varoval dostope do Ču.šperka. Cankarjeva brigada pa je zasedla lake položaje pri vaseh Velika in Mala Ilova Gora, daje varovala smeri iz I ločevja in Vidma, njen 4. bataljon pa je odšel v vas Velike Vrhe, da bi varoval brigadama hrbet. Pomanjkljivost le obrambe je bila, da sta bila dva bataljona i/, brigad precej oddaljena od glavnine in povezana z njo slabo ali pa sploh ne. Brigadi sta tam v miru preživeli ves .3. november.
162. divizija je v tretji lazi operacije "VVolkenbruch" razmeroma lahko, zlasti pa zelo kmalu (2. novembra) dosegla ciljno črto Troščinc - Grosuplje - Račna - Zdcnska vas, ko se je njena soseda 44. divizija še mukoma prebijala po Veliki gori. Ostalo ji je torej nekaj dni časa pred začetkom 4. in poslednje faze te operacije. Zato je njen poveljnik general Oskar von Niedermever, ki je imel poveljniško mesto v Trebnjem, ukazal 303. pehotnemu polku (314. polk so medtem odpeljali na ljubljansko barje na zaporne položaje za 4. fazo operacije), naj napade partizane na Ilovi gori. Teh je v petih bataljonih bilo okoli tisoč, Niedermeyer ali pa poveljnik polka pa je sodil, da jih je le okoli dvesto. Z delom sil je zaprl operativno območje na severu, najbrž na cesti Luče - Krka, s tremi četami, ki so prodirale iz Račne, Čušpcrka in lločcvja, pa seje odločil napasti partizane z. juga. Četa, ki je prodirala iz Čušpcrka, je zjutraj trčila na 2. bataljon ljubljanske brigade, ki pa jo je s pomočjo 4. bataljona in topniške arterije (brez topov) pregnal proti Čušpcrku. Umaknili seje morala tudi četa, ki je prodirala iz I ločevja in seje bojevala z delom Cankarjeve brigade in s I. bataljonom Ljubljanske brigade v Mali Ilovi Gori. Ta boj je bil kljub nekaterim pomanjkljivostim obrambe uspešen za partizane.
Vendar poveljnika 162. divizije in 303. polka nista odnehala. Omenjene tri čete sta okrepila še z dvema četama in popoldne je šlo v napad pet čet, ki so sestavljale "Klemmerjevo bojno skupino". Če bi se vse enote udeležile bojev, bi bilo razmerje takšno: 5 sovražnikovih čet proti 5 partizanskim bataljonom po številu bojevnikov pa skoraj enako; pa ni bilo tako. Sovražnikove čete so se vklinile med dva bataljona Ljubljanske brigade in vnel se je krvavi boj, takorekoč prsi ob prsi, da je 2. bataljon skoraj izkrvavel na položajih. Koje sovražnik razdvojil Ljubljansko brigado, je napadel še Cankarjevo brigado, kjer je tudi prišlo do ogorčenega boja na nož. Pri obeh brigadah se je pokazala pomanjkljivost vzdrževanja zvez, in sicer pri Ljubljanski brigadi s 3. ter pri Cankarjevi brigadi s 4. bataljonom, ki zato nista posegala v boj.
Bojna vihra na Ilovi gori seje polegla šele z nočjo. Brigadi sta se umaknili z Ilove gore in s seboj v Javhe vzeli tiste ranjence, ki sta jih lahko v boju pobrali z bojišča. Pri prenosu ranjencev so se posebej izkazali kulturniki. Sovražnik je zagospodoval ne celem območju.
Za poveljstvo 162. divizije so bili boji na Ilovi gori 1. in 4. novembra 1943 najhujši v celi operaciji "VVolkenbruch", zato jim je v svojem sklepnem poročilu posvetilo tudi največ prostora. Za boje 4. novembra pravi: "Dne 3. novembra je bilo jasno, da se je sovražnik ponovno zbral na neprehodnem goratem terenu Malega vrha in se poskušal prebiti skozi zavarovalno črto. 4. 11. smo območje ponovno zaprli na severu in z, juga poslali v napad 2 četi 236. pionirskega bataljona in 2. četo 236. oddelka tankovskih lovcev. Te so trčile na premočnega sovražnika, ki se je nameraval prebiti na zahod in jug in je prodrl v bojni razpored napadajočih čet. Sele ko smo sovražnika obkoljcvalno napadli z dvema nadaljnjima četama 303 p. p., se nam je posrečilo v ogorčenih bojih prsi ob prsi in med hišami gorečih krajev Ilova Gora in Gabrjc popolnoma zlomiti sovražnikovo odpornost in ga razbiti. Sovražnikove izgube so bile ponovno zelo velike, občutne pa so bile tudi lastne." To je tudi najobsežnejši doslej znani nasprotnikov opis bojev na Ilovi gori, kajti do nedavnega smo poznali le brzojavko iz Rommlovcga štaba v 1 litlerjev glavni stan: "Pri 162. p. d. je bila končana krajevna operacija jugozahodno od Višnje Gore. Tolpe so imele 135 mrtvih." To število nikakor ni natančno, saj sovražnik v boju, ki je trajal do noči, ni mogel prešteti mrtvih, kot natančnega števila ne navajajo niti poročila partizanskih enot. Nekateri partizanski zgodovinarji cenijo partizanske izgube na okoli sto partizanov.
Za udeležence so bili boji na Ilovi gori nepozaben dogodek. Zato so jih tudi opisovali in jim posvečali celo umetniške stvaritve, kot je simfonična pesnitev Ilova gora skladatelja Marjana Kozinc. Glede na število žrtev pa je to bil seveda najhujši udarec, ki gaje sovražnik prizadejal partizanom v svoji ofenzivni operaciji "VVolkenbruch".
Glavna literatura: Tone Terene: Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943. Maribor 1967, str. 517-528; Lado Ambrožič-Novljan: Cankarjeva brigada. I .jubljana 1975, str. 348-369; Borivoj Lah-Boris: Ljubljanska brigada. Ljubljana 1990, str. 60-74; Ladislav Kiauta: Na bojni črti Osemnajste. Zgodovinski oris 18. divizije NOV in PO Jugoslavije. Ljubljana 1969, str. 130-147; Radko Polič: llova gora. Grosuplje 1961.
NASA OBČINA IN OBČANI
RAZVOJ OBČINE GROSUPLJE V LETIH 1992 IN 1993
Franc A h! in* UVOD
V tem času smo bili priča globokim političnim in gospodarskim spremembam. Na vseh področjih družbenega življenja v občini smo krepko čutili posledice spremenjenih okoliščin, v katerih je bilo potrebno delovali. Občina seje v tem obdobju morala vedno bolj postavljati na lastne noge in sama skrbeti za razvoj in realizacijo zastavljenih ciljev in programov, ne glede na vsakoletno zmanjševanje finančnih sredstev v proračunu.
Izvršni svet (IS), ki skrbi tako za družbene dejavnosti kot za razvoj gospodarske komunalne infrastrukture v občini, je imel od aprila 1991 do decembra 1993 61 sej, na katerih je obravnaval preko 1.575 točk dnevnega reda. Vsako leto jc IS ob sprejemanju proračuna usklajeval možnosti in potrebe vseh 24 krajevnih skupnosti po boljših cestah, novih vodovodih, adaptacijah šolskih objektov ipd. Sprejemal je pomembne sklepe in posredoval ustrezno oblikovana gradiva delegatom skupščine. S strpnim dogovarjanjem in z. veliko mero potrpežljivosti so delegati proračune v skupščini tudi potrdili. Najtežje točke dnevnega reda so bile namenjene reševanju odlagališča komunalnih odpadkov Stehan, ki je eno izmed ekološko najsodobnejših odlagališč pri nas.
Leta 1992 je bila zgrajena in obnovljena stavba PTT v centru Grosupljega, v katero so vgradili novo digitalno telefonsko centralo. Polepšala je izgled kraja, posodobitev telefonije in nove telefonske številke pa bodo Grosuplje še bolj približale svetu. Vzporedno s to investicijo je potekala ureditev avtobusne postaje, ki jo je v letu 1993 dopolnila še nova fasada železniške postaje, obnovljena za 100-letnico prihoda prvega vlaka v Grosuplje.
/. velikimi odrekanji in trudom, vendar v splošno zadovoljstvo tako občanov kot delavcev občinskih upravnih organov, je bila v letu 199.3 uspešno zaključena adaptacija občinske stavbe na Kolodvorski 2, ki že služi svojemu namenu. Otroci naše občine pa so v tem času pridobili nov sodobno opremljen otroški dispanzer v Grosupljem.
V okviru danih možnosti je IS namenil posebno skrb razvoju obrti, kmetijstvu z dopolnilnimi dejavnostmi in podjetništvu. Z razpisi sredstev smo pričeli že leta 1991, in to ločeno za kmetijsko področje in podjetništvo. Do danes smo razdelili preko 100 mio SIT pod ugodnimi kreditnimi pogoji. Na pobudo IS je skupščina sprejela: oceno stanja razvojnih možnosti turizma, informacijo o stanju in možnostih razvoja kmetijstva v občini Grosuplje ter oceno stanja in razvojne možnosti obrti in drobnega gospodarstva v občini Grosuplje. Da bi gospodarske in prostorske možnosti bolje izkoristili in povezali, je IS v letu 1993 posredoval v skupščinsko obravnavo in sprejem še Sklep o ustanovitvi Sklada za razvoj drobnega gospodarstva v občini Grosuplje. Sklad bo v bodoče prevzel skrb za pospešeni razvoj obrti, kmetijstva, turizma in podjetništva ter pri tem povezal obrtno zbornico, sklad stavbnih zemljišč, potencialne investitorje, lastnike zemljišč in upravni organ oddelka za prostor.
Uveljavila seje tudi kultura. Po vsej Sloveniji je Muljava in z njo občina Grosuplje postala znana z vsakoletno podelitvijo nagrade za najboljši slovenski roman, ki jo podeljujeta Društvo
* Predsednik Občine Grosuplje, dipl. oec.
slovenskih pisateljev in časnik Delo. Ker se podeljuje junija, smo jo poimenovali KRESNIK. Z njo se občina široko in uspešno promovira med Slovenci, ki se zavedajo, da smo se kot narod v zgodovini ohranili predvsem zaradi svojega jezika in pisane besede.
V letu 1993 smo posebno skrb posvetili načrtom in pripravam za izboljšanje položaja šolstva v občini, saj je stanje že kar kritično. Vse preveč naših otrok hodi v šolo samo popoldne, ko njihove zmogljivosti niso več najboljše, da o problemih, ki jih to povzroča pri varstvu predvsem najmlajših, niti ne govorimo. Ko smo ugotovili, da eni izmed šol v občini grozi celo tretja izmena, pa smo, čeprav morda pozno, začeli biti plat zvona in pri programu investicij v razširitev šolskega prostora pridobili vso podporo tudi pri Ministrstvu za šolstvo in šport.
V letu 199.3 so se pričele intenzivne priprave za reorganizacijo državne uprave in lokalne samouprave, ki ima svojo podlago v Ustavi R Slovenije, in s katero prehajamo iz komunalnega sistema v sistem lokalne samouprave. V sedanjih občinah bo to sicer prineslo velike spremembe, vendar bo tudi zbistrilo odnose in pristojnosti med občino in državo.
Koliko teh težav in problemov je IS uspel rešiti v zadnjih dveh letih, je razvidno iz podatkov, navedenih v nadaljevanju.
GOSPODARSTVO t) vod
Gospodarstvo občine Grosuplje je tudi v letih 1992 in 199.3 poslovalo v težkih gospodarskih pogojih, za katere je značilno upadanje industrijske proizvodnje, počasno in težavno nadomeščanje izpada bivšega jugoslovanskega trga, vse bolj naraščajoča brezposelnost ipd.
V obeh preteklih letih so imela podjetja tudi precejšnje likvidnostne težave. Leta 1992 se je s tovrstnimi težavami otepalo 16 podjetij s .30,7 % zaposlenih v občinskem gospodarstvu, v prvi polovici leta 199.3 pa 17 podjetij s 27,4 % zaposlenih.
Dodatne težave so v letu 1992 povzročale tudi naraščajoče cene - predvsem v prvih mesecih, pozneje pa so se dokaj umirile. Po podatkih Zavoda za statistiko RS so bile cenc industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v letu 1992 glede na predhodno leto višje za 215,7 %, cene na drobno za 201,3 % in cene življenjskih potrebščin za 207,3 %. V letu 1993 seje rast cen precej umirila, saj so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v primerjavi z. letom 1992 povečale samo za 21.6 %, cene na drobno za 32,3 % in cene življenjskih potrebščin za 32,9 %.
Struktura gospodarstva
Za leto 1992 je bilo značilno precejšnje naraščanje števila registriranih podjetij v gospodarstvu občine, kije ob zaključku leta doseglo število 394 (266 v letu 1991), vendar vsa podjetja niso bila aktivna, saj je Službi družbenega knjigovodstva predložilo zaključni račun le 270 podjetij. Od teh je bilo 248 majhnih, 18 srednjih in 4 velika podjetja.
Tudi v prvi polovici leta 199.3 seje naraščanje števila registriranih podjetij v občini Grosuplje nadaljevalo in se povzpelo na 456. Aktivnih podjetij, oziroma vseh, ki so Službi predložila polletni obračun za leto 1993, pa je bilo znatno manj - le .30.3. Od teh je bilo največ majhnih podjetij - 277, srednjih je bilo 22 in velika le 4 podjetja.
Tak porast števila podjetij v obeh letih je predvsem posledica vse večjega števila registracij zasebnih podjetij. Od 270 aktivnih podjetij v letu 1992 je bilo kar 2.32 podjetij ali 85,9 % v zasebni lasti, ki so z 12,0 % zaposlenih ustvarila 19,5 % skupnega prihodka. 51,4 % bruto dobička ter kar 76 % celotne akumulacije gospodarstva. Vendar tudi delež v izgubi ni bil zanemarljiv - .39,0 %.
Zbornik občine Grosuplje XVIII. 1994
79
V letu 1993 oz. v njegovi prvi polovici je bilo med 303 aktivnimi podjetji 268 zasebnih ali 88,4 %. Zaposlovala so 14,4 % vseh delavcev v gospodarstvu, ustvarila 24,4 % prihodkov, 56,9 % bruto dobička, kar 70,8 % akumulacije in precej manjši delež, izgube kot v preteklem letu, in sicer 13,3 %.
Fizični obseg poslovanja
V letu 1992 je fizični obseg industrijske proizvodnje v primerjavi s preteklim letom precej upadel. Trend upadanja seje nadaljeval tudi v letu 1993, vendar z zelo nizko stopnjo, kar je razvidno iz spodnje tabele:
Tabela 1: Pregled gibanja nivojskih indeksov fizičnega obsega industrijske proizvodnje gospodarstva občine Grosuplje
	I-VI/91	l-XII/9l	l-VI/92	I-X11/92	l-Vl/93
fizični obseg proizvodnje	88,4	87,3	81,0	80,0	98,5
Vir: IND-l/M
V letu 1992 je bila industrijska proizvodnja manjša za 20 % v primerjavi s predhodnim letom - enako kot v ljubljanski regiji, medtem ko je bil padec proizvodnje v Sloveniji bistveno manjši (13,2 %).
Tudi v I. polletju 1993 je bil v občini Grosuplje fizični obseg proizvodnje nižji glede na enako obdobje predhodnega leta, vendar samo za 1,5 %, medtem ko je bil padec proizvodnje v gospodarstvu Slovenije precej višji (6,6 %).
Podobno kot drugi fizični pokazatelji uspešnosti poslovanja je bilo tudi število zaposlenih v gospodarstvu občine Grosuplje tako v letu 1992 kot tudi v prvem polletju 199.3 v upadanju. V letu 1992je gospodarstvo občine Grosuplje zaposlovalo .3.968 delavcev, kar pomeni, da se je v primerjavi s predhodnim letom število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo za slabo tretjino oz. za 30.0 %. Gibanje števila zaposlenih po posameznih področjih je razvidno iz naslednje tabele:
Tabela 2: Število zaposlenih po področjih gospodarstva v letu 1992 in I. polletju 199.3
Popr. št. zap. (del. ure) Popr. št. zap.
Področja	1991	1992	IND 92/91	Abs. razlika	I-VI/93
Industrija	2.179	2.054	94	- 125	1.945
Kmetijstvo	258	245	95	1.3	237
Gradbeništvo	1.946	487	25	- 1.459	47.3
Promet in zveze	.319	159	50	- 160	146
Trgovina	580	552	95	- 28	494
Gostinstvo in turizem	40	39	98	1	42
Obrt in os. stor.	205	221	108	+ 16	210
Stanov, komunal, dejav.	86	76	88	- 10	78
Finan. in posl. stor.	54	135	250	+ 81	162
GOSPODARSTVO	5.667	.3.968	70	- 1.699	3.787
Najvišji padec zaposlenih beleži področje gradbeništva, na kar je vplivala predvsem reorganizacija Gradbenega podjetja Grosuplje, ki se je preoblikovalo v številna manjša podjetja z različno dejavnostjo in z manjšim številom delavcev.
V prvi polovici leta 1993 seje število zaposlenih še znižalo, saj je gospodarstvo zaposlovalo le .3.787 delavcev. Trend upadanja zaposlenih kaže večina področij. Zaposlenost pa se je izredno povečala na področju finančno tehničnih in drugih poslovnih storitev, ki beleži 20 % več delavcev kot pred letom.
Zunanjetrgovinska menjava
Gospodarstvo občine Grosuplje je v letu 1992 izvozilo za 27.902 tisoč USA dolarjev blaga in storitev oz. .36,5 % več kot v letu 1991, kar je predstavljalo 0,7 % izvoza RS oz. .3,2 % izvoza ljubljanske regije. V države bivše Jugoslavije je izvozilo 19,9 %, od tega največ na I Irvaško.
Uvoz v letu 1992 je dosegel vrednost 19.245 tisoč USA dolarjev oz. 44,4 % več kot v letu
1991, kar predstavlja 0,5 % republiškega oz. 1,3 % regijskega uvoza. Iz, držav bivše Jugoslavije so podjetja uvozila za 8.102 tisoč USA dolarjev ali 42 % vsega uvoza občinskega gospodarstva.
Izvoz je bil precej večji od uvoza, tako da znaša indeks pokritja uvoza z izvozom celo 145.
V prvi polovici leta 199.3 je bil realiziran izvoz, za 13.5.35 tisoč USA dolarjev blaga in storitev, kar predstavlja 0,4 % izvoza republike in 1,9 % izvoza ljubljanske regije. Nekaj nižji je bil uvoz, ki je znašal 10.202 tisoč USA dolarjev in predstavlja 0,3 % republiškega oz. 0,9 % regijskega uvoza.
Na države bivše Jugoslavije je odpadlo 14,1 % celotnega izvoza in 13,7 % celotnega uvoza občinskega gospodarstva. Indeks pokritja uvoza z izvozom je bil sicer nekoliko manjši kot v letu
1992, vendar še vedno precej visok, saj je gospodarstvo občine izvozilo za .32,7 % več blaga in storitev kot pa uvozilo.
Finančni rezultati gospodarstva občine
'Tabela .3: Osnovni finančni rezultati gospodarstva občine Grosuplje v letu 1992 in I. polletju 199.3
	1992			I-	VI/1993	
		Delež	v%		Deleži v	%
	Znesek v tisoč SIT			/ Y\    \l t lcn/"> V I' I'		
				V 11 SOL ol 1		
Kategorije		Obč.Gros.	RS		Obč.Gros.	RS
Prihodek	20.489.000	100,0	100,0	11.80.3.000	100,0	100,0
Odhodki	20.380.000	99,5	104,7	11.814.000	100,1	104,7
Bruto dobiček	296.000	1,4	1,8	12.3.000	1,0	1,7
Izguba v tek. letu	187,000	0,9	6,6	135.000	1,9	6,5
Plače	2.381.000	11,6	12,9	1.436.000	12,2	1.3,8
Obvez, za javno porabo	1.428.000	7,0	3,4	851.000	7,2	3,6
Akumulacija	174.000	0,8	1,0	89.000	0,7	1,2
NETO UČINEK GOSPODARJENJA v letu 1992 je bil pozitiven. Znesek bruto dobička je namreč za 109 milijonov tolarjev presegal višino ugotovljene izgube v poslovnem letu. Tudi skupni odhodki niso presegli skupnih prihodkov. V prvi polovici leta 1993 pa je bil neto učinek gospodarjenja negativen, saj je bil bruto dobiček manjši od izgube v poslovnem letu, razen lega so bili tudi skupni odhodki večji od skupnih prihodkov.
V letu 1992 je bilo na prvem mestu po ustvarjenjem BRUTO DOBIČKU področje trgovine (III mio tolarjev). Temu sledijo: kmetijstvo, industrija ler tehnične, finančne in druge poslovne storitve. S pozitivno ničlo (prihodki enaki odhodkom) je poslovno leto 1992 zaključilo 18 podjetij, od tega 16 v zasebni lasti. Podobno kot v letu 1992 je tudi v prvi polovici leta 199.3 največ bruto dobička ustvarilo področje trgovine. Vseh podjetij, ki so izkazala bruto dobiček, je bilo 227, od tega 202 ali 66,7 % v zasebni lasti in 16 ali 5,3 % v družbeni lasti.
I ,elo 1992 je skleni lo z IZGUBO 44 podjetij, ki so zaposlovala .33 % vseh delavcev gospodarstva občine. Izgubo na substanci je imelo 61 % vseh podjetij z. izkazano izgubo. Samo na področju industrije so podjetja izkazala 84 % celotne izgube gospodarstva. Omenjeno področje je izkazalo za 177 % večji obseg izgube od razporejenih sredstev za akumulacijo. Izguba na delavca je znašala 47.177 tolarjev, v Republiki Sloveniji 32.3.624 tolarjev, v ljubljanski regiji pa celo 370.902 tolarjev na delavca. Število podjetij z. ugotovljeno izgubo seje v I. polletju 1993 še povečalo, saj je kar 61 podjetij ali 20,1 % vseh sklenilo polletni obračun 1993 z izgubo v znesku 135 milijonov tolarjev. Največji delež izgube so izkazala podjetja s področja industrije (71 %). Le-ta je bila desetkrat večja od sredstev, razporejenih za akumulacijo. Izguba na delavca v gospodarstvu občine je znašala 35.721 tolarjev, kar je precej manj kot v Republiki Sloveniji (223.097 tolarjev na delavca).
Gospodarstvo je za AKUMULACIJO razporedilo 174 milijonov tolarjev ali 116 % več kot v letu 1991, kar pa je še vedno za 12,5 milijonov tolarjev manj od izkazane izgube. Višina akumulacije, pa tudi velika razdrobljenost akumulacije po podjetjih, ni nudila veliko možnosti za večje naložbe in oživitev gospodarske aktivnosti. Tudi v prvi polovici leta 1993 ni bilo gospodarstvo občine neto akumulativno, saj je bila ustvarjena akumulacija nižja od izkazane izgube. Za akumulacijo je gospodarstvo v polletju 199.3 razporedilo 89 milijonov tolarjev sredstev. Med področji gospodarstva je največji delež, akumulacije prispevala trgovina.
V gospodarstvu občine je v letu 1992 znašala povprečna mesečna BRUTO PLAČA na delavca 50.002 tolarja (IND=348). V Republiki Sloveniji je bila bruto plača obračunana v višini 5.3.010 tolarjev na delavca (IND=314), v ljubljanski regiji pa 57.463 tolarjev (IND=312).
O realnem povečanju plač v letu 1992 priča primerjava z. rastjo cen življenjskih potrebščin, katerih indeks rasti za leto 1992 znaša 307. Tudi v prvih šestih mesecih leta 1993 je povprečna mesečna bruto plača na delavca v občini Grosuplje zaostajala za plačami v ljubljanski regiji oz. RS. V gospodarstvu občine Grosuplje je znašala 63.202 tolarja, v ljubljanski regiji 76.251 tolarjev in v Republiki Sloveniji 71.078 tolarjev na delavca.
INVESTICIJSKA DEJAVNOST na območju občine je bila v obeh obravnavanih letih skromna in usmerjena zlasti na infrastrukturne objekte in komunalo. Konce decembra 1992 je bilo v gradnji 14 investicijskih objektov v skupni predračunski vrednosti 16.3 milijonov tolarjev. Od teh so v letu 1992 pričeli graditi 8 objektov, katerih vrednost je bila 122 milijonov tolarjev. V letu 1993 oz. konec septembra 199.3 je bilo v občini Grosuplje v gradnji 18 objektov s predračunsko vrednostjo 424.430 tisoč tolarjev, od tega na področju gospodarstva 16 objektov s predračunsko vrednostjo 352.976 tolarjev, na področju negospodarstva pa 2 objekta s predračunsko vrednostjo 71.454 tisoč tolarjev.
Obrt in podjetništvo
Konec leta 1993 je bilo v občini Grosuplje 547 obratovalnic samostojnih obrtnikov, največ (55 %) na področju obrti in osebnih storitev, 26 % na področju prevozništva, 10 % na področju gostinstva ter 9 % na področju prodaje na drobno.
Število obratovalnic seje v primerjavi z letom 1992 povečalo za 1,6 %, največ (za 22 oz. 9 %) na področju avtoprevozništva in za 5 oz. 10 % na področju gostinstva, /manjšalo pa seje število obratovalnic na področju obrti in osebnih storitev, in sicer za 2 %.
Obratovalnice so konec leta 199.3 zaposlovale 490 delavcev oz. 9,6 % (4.3 delavcev) več kot konec leta 1992. Število zaposlenih se je povečalo predvsem zaradi zaposlovanja pripravnikov za določen čas. Povprečno je bilo v eni obratovalnici zaposlenih 0,89 delavca (leta 1992 0,84 delavca). Največje povečanje je zabeleženo na področju obrti in osebnih storitev (za 37 delavcev oz. 10,6 %).
Kot postranski poklic je konec leta 1993 opravljalo dejavnost 225 občanov oz. 3 ali I % manj kot v letu 1992. Največ jih je opravljalo to dejavnost na področju obrti in osebnih storitev (20.3), 2 v avtoprevozništvu, po 10 pa v gostinski dejavnosti in v dejavnosti prodaje na drobno.
Od 10. julija 199.3, ko je začel veljati Zakon o gospodarskih družbah, upravni organ ne izdaja več obrtnih dovoljenj, pač pa odločbe, da prosilec izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti podjetnika posameznika, kot ene izmed pravnih oblik gospodarskih družb. Izdanih je bilo 24 odločb za podjetnike posameznike.
Po podatkih Zavoda RS za statistiko Ljubljana je bilo konec marca 1993 v občini Grosuplje registriranih 437 podjetij v zasebni lasti oz. 22 % več kot konec leta 1992, ko jih je bilo 357 oz. 97 % več kot leta 1991 in kar 446 % več kot leta 1990.
Kot je razvidno iz. tabele, je za zasebne podjetnike najbolj zanimivo opravljanje dejavnosti finančnih in drugih poslovnih storitev ter trgovinska dejavnost. V prvo je uvrščenih 162 podjetij ali .37,1 %, v drugo pa 11.3 ali 25,6 % vseh zasebnih podjetij.
Zasebna podjetja INI)
Dejavnost	1990	1991	1992	199.3	93/90
	štev.	štev.	štev.	delež	
Industrija	13	22	53	12,4	415
Kmetijstvo in gozdarstvo	1	1	2	0,5	200
Gradbeništvo	4	15	26	5,9	650
Promet in zveze		1	12	2,7	
trgovina	27	76	11.3	25,6	418
Gostinstvo in turizem	1	5	16	3,7	1600
Obrt in os. stor.	10	17	40	9,2	400
Stanov, komunal, dejav.	1	3	4	0,9	400
Finan., teh. in posl. stor.	23	79	162	37,1	704
Izobraževanje, znanost, kultura		.3	8	1,8	
Zdravstvo in soc. varstvo			1	0,2	
SKUPAJ:	80	222	437	100,0	546
Zbornik obime Grosuplje XVIII, |'M4
83
Tako kot v letih 1991 in 1992 so bila tudi v letu 1993 dodeljena posojila za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva iz občinskega proračuna. Ta posojila so se v letu 199.3 prednostno dodeljevala za nakup, graditev, adaptacijo poslovnih prostorov, nakup opreme ter za odpiranje novih delovnih mest, kakor tudi za razširitev in posodobitev obstoječe proizvodnje, in to za vse dejavnosti, izjema so le gostinstvo, prodaja in avtoprevozništvo, namenjena pa so bila tudi obrtnikom začetnikom.
V letu 1993 so posojilo prejeli .3 samostojni obrtniki (od teh 1 začetnik) v višini 13.400.000,00 SIT in 4 zasebna podjetja v višini 8.200.000,00 SIT.
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
V letu 1992 in v prvi polovici leta 1993 je v občini Grosuplje na področju negospodarstva poslovalo 19 pravnih oseb. V letu 1992 je bilo 16 pravnih oseb v družbeni lasti, 2 v zasebni in 1 v mešani lasti.
V prvi polovici leta 1993 pa seje struktura pravnih oseb z, vidika lastnine nekoliko spremenila. V družbeni lasti je bilo 14 pravnih oseb, v zasebni 4 in v mešani 1 pravna oseba.
Zavodi in druge pravne osebe s področja negospodarstva v občini Grosuplje so bili v obravnavanem obdobju uvrščeni v naslednje dejavnosti:
Dejavnosti	1992	I-VI/9.3
Izobraževanje	7	8
Kultura - umetnost in infor.	4	3
Zdravstveno varstvo	1	1
Socialno varstvo	7	7
Skupaj	19	19
Vir: Informacija SDK
Razen ene so vse pravne osebe poslovale brez izgube. V letu 1992 so ugotovile 6.307 tisoč tolarjev bruto dobička, od katerega so skoraj polovico (4.3,9 %) ugotovile pravne osebe iz zdravstvenega varstva, ki so hkrati razporedile tudi največ sredstev za akumulacijo (46,5 %). Izgubo v višini 7.565 tisoč tolarjev je ugotovila ena pravna oseba iz. socialnega varstva, ki je zaposlovala povprečno 35 delavcev ali 5 % vseh zaposlenih v negospodarstvu občine. Podobna gibanja zasledimo tudi v prvih šestih mesecih leta 1993. Pravne osebe so ugotovile 2.490 tisoč tolarjev bruto dobička, od katerega so večino ugotovile pravne osebe s področja izobraževanja in kulture, saj je njihov delež dosegel 62,6 %. To področje je razporedilo tudi največ sredstev za akumulacijo (61 %). Tudi v prvi polovici leta 199.3 je izgubo ugotovila ena sama pravna oseba, in sicer s področja socialnega varstva.
Zavodi in druge pravne osebe so v letu 1992 zaposlovali povprečno 691 delavcev, v I. polletju 1993 pa celo 701 delavca. Zaposlenost seje najbolj povečala v izobraževanju.
Šolstvo
V šolskem letu 1992/93 so v občini Grosuplje delovale štiri centralne ali matične šole (Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica in Šentvid pri Stični) in štirinajst podružničnih šol, ki so vključevale učence od 1. do 4. razreda, poleg podružničnih šol v Šmarju in Višnji Gori, ki sta bili
popolni osemletki, kljub temu da imata status podružnične šole. V sklopu osnovnih Sol v Grosupljem in v Ivančni Gorici (OŠ Stična) so delovali tudi oddelki osnovne Solc s prilagojenim programom za učence Z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, v Grosupljem pa Se oddelek za usposabljanje zmerno in težje duševno prizadetih otrok.
Pouk je bil organiziran v 159 oddelkih redne osnovne šole, od teh je bilo 19 kombiniranih iz. dveh razredov. Oddelkov s prilagojenim programom jc bilo 5, vsi pa so bili kombinirani. Učenci oddelkov s prilagojenim programom na OŠ Stična so bili pri vzgojnih predmetih v matičnih oddelkih redne šole.
V vseh matičnih in obeh popolnih podružničnih šolah je pouk potekal v dveh izmenah, na drugih podružničnih šolah pa v eni izmeni, razen na Krki.
Popolna osnovna šola je delovala tudi v Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente dr. Marko Gerbec v Šentvidu pri Stični.
V šolskem letu 1992/93 je bilo v redni osnovni šoli 3.3.36 učencev, v oddelkih s prilagojenim programom 41, v oddelku delovnega usposabljanja pa 7 učencev.
Poleg prej naštetih oddelkov sta delovala šc dva oddelka podaljšanega bivanja, in sicer v Grosupljem in v Šmarju (za učence I. in 2. razreda in za učence oddelkov s prilagojenim programom).
Tudi v šolskem letu 1992/9.3 so nekatere šole v delo (pouk) uvajale elemente integriranega in nivojskega pouka.
Na področju srednjega šolstva seje v Srednji šoli Josip Jurčič v Ivančni Gorici v šolskem letu 1992/93 izobraževalo v :
a) programu strojništva
- v dveh oddelkih, smer oblikovalec kovin, 47 dijakov,
- v enem oddelku, smer obdelovalec kovin, 16 dijakov,
b) v programu poslovno-finančna in trgovinska dejavnost
- v osmih oddelkih, smer ekonomski tehnik, 224 dijakov,
- enem oddelku, smer prodajalec, .39 dijakov,
c) družboslovnem in kulturnem programu v dveh oddelkih 40 dijakov,
d) programu gimnazija v sedmih oddelkih 178 dijakov.
S šolskim letom 1992/93 je bil zaradi premajhnega števila prijav ukinjen vpis v program strojništva, izvajal seje le šc pouk v 2. in .3. letniku tega programa. Pouk na srednji šoli je potekal v izmenah.
Izobraževanje je potekalo tudi v glasbeni šoli, v kateri se je v šolskem letu 1992/9.3 izobraževalo 2.35 učencev. Pouk je potekal v Grosupljem, Ivančni Gorici in Dobrcpolju. Uspešno je nastopal pihalni orkester te šole.
V letih 1992 in 199.3 so bile šolske stavbe le najnujneje vzdrževane, le na nekaterih šolah so se izboljšali pogoji dela (Muljava - centralno ogrevanje).
Na področju investicij seje v letih 1992 in 199.3 nadaljevala izgradnja telovadnice v Šentvidu pri Stični. V letu 199.3 smo pričeli z zbiranjem dokumentacije za gradnjo prizidkov pri šolah Šmarje in Višnja Gora. Opremljeni sta bili tudi dve računalniški učilnici, in sicer na šolah Stična in Grosuplje,
Kultura
Na področju kulture so prizadevanja v letih 1992 in 1993 šla v smeri ohranjanja ravni kulturnega razvoja v občini, na posameznih področjih pa tudi v razširitev dejavnosti ter uresničevanje prednostnih nalog institucionalne in ljubiteljske kulture.
V začetku leta 1992 jc razpadel Zavod za kulturo in izobraževanje Grosuplje. S 1.1. 1992 sta nastala dva zavoda: Knjižnica Grosuplje in Glasbena šola Grosuplje. Upravljanje Muzeja Muljava je občina s koncesijo dala Zvezi kulturnih organizacij Grosuplje.
Knjižnica je v letih 1992 in 1993 delovala v Grosupljem, Dobrcpolju, Višnji Gori, Stični, Šentvidu pri Stični in na Krki. Skupen fond knjig in ostalega knjižničnega gradiva je dosegel 55.000 knjižnih enot. Tudi izposoja knjig nenehno raste.
Izvajanje muzejske dejavnosti v Muzeju Muljavajc potekalo v skladu s koncesijsko pogodbo. Obiskovalcev je bilo letno okrog 1.3.000. Vzdrževanje Muzeja Muljava je bilo znatno izboljšano, čeprav je očitno, da bodo še potrebna nova vlaganja.
Posebna pozornost jc bila namenjena objektom naravne in kulturne dediščine. V letu 199.3 je skupščina z. odlokom razglasila za kulturna spomenika naslednja objekta:
- arheološki kompleks Magdalenska gora s p. c. sv. Magdalene in
- arheološki kompleks Stična.
Na vseh objektih, za katere so bili sprejeli odloki o razglasitvi za kulturne spomenike, so potekala obnovitvena in prezentacijska dela. Dela je strokovno vodil Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pomemben delež pri ohranjanju in razvijanju kulturne dejavnosti so prispevala amaterska kulturna društva, klubi in skupine na področju pevskega, igralskega, literarnega in likovnega ustvarjanja.
Med amaterskimi dosežki velja poudariti naslednje projekte: uspešna izvedba predstave na prostem Deseti brat v izvedbi Kulturnega društva Muljava, etnološka prireditev Jurijev sejem, prireditev Kresnik (srečanje slovenskih pisateljev in podelitev nagrad za najboljši roman), Kx tempore (srečanje slikarjev na Muljavi), Večerna vasi, sodelovanje gledališke skupine Boldrik na republiškem srečanju amaterskih gledaliških skupin in srečanje pevcev Dolenjske in Bele krajine (za najboljši zbor je bil izbran Moški pevski zbor Rafko Pabiani).
Simona Zore je prejela Severjevo nagrado za izjemne dosežke na področju amaterskega gledališča. V letu 1993 je Zveza kulturnih organizacij Grosuplje prvič podelila Jurčičeva priznanja za področje ljubiteljske kulture.
Premalo pozornosti je bilo dane vzdrževanju kulturnih domov, predvsem zaradi občutno premajhnih sredstev v občinskem proračunu. Le na Krki je bil odprt nov kulturni dom.
Šport
Športna aktivnost občanov (odraslih in mladine) seje odvijala v športnih društvih, povezanih v Zvezo športnih organizacij Grosuplje. Rekreacijska vadba je potekala v 17 različnih zvrsteh, udeleženih pa je bilo približno 1400 občanov. V tekmovalnem športu jc delovalo 35 tekmovalnih skupin v 1.3 klubih, v 8 športnih panogah, s približno 700 tekmovalci, V najvišjem rangu tekmovanj so nastopale sledeče ekipe: Strelska družina 29. oktober Grosuplje in Rokoborski klub Ikom Grosuplje (prva državna liga). Rokometni klub Grosuplje je nastopal v drugi državni ligi, motokrosisti AMD Šentvid pa so nastopali na tekmovanjih za državno prvenstvo. Borut Javornik, član Kajak kanu kluba Krka, je nastopil na svetovnem prvenstvu v kajakaštvu na divjih vodah.
Poseben poudarek je tudi v letih 1992 in 1993 imel šolski šport (i/.ven ur telesne vzgoje v šolah). Taje vključeval sodelovanje pri izvedbi letne šole v naravi za učenec četrtih razredov osnovne šole (plavanje) ter izvedbo plavalnega tečaja za šolske in predšolske otroke, dalje program športne značke za predšolske in šolske otroke in program občinskih, regijskih in republiških prvenstev, Program plavalnega tečaja je zajel 400 otrok. Program športne značke je zajel približno 300 predšolskih in 1700 osnovnošolskih otrok, v šolskih športnih društvih pa je bilo vključenih okrog 450 aktivno vadečih učencev. Uspešno so bila izvedena občinska prvenstva v alleliki, krosu, odbojki, rokometu in nogometu, saj se jih je udeležilo 2500 učencev. Na državnem prvenstvu so sodelovale ekipe v odbojki in rokometu, v atletiki pa je ekipa Osnovne šole Grosuplje zasedla med 159 šolami pri dekletih 3. mesto, pri fantih pa 4.
Rekreativna tekmovanja v občinskem merilu so potekala v tenisu, malem nogometu, košarki, odbojki in namiznem tenisu.
Otroško varstvo
Na področje otroškega varstva sodijo trije sklopi programov:
1) denarne pomoči otrokom,
2) porodniški dopusti, .3) vzgoja in varstvo.
Prva dva sklopa sc financirata iz republiškega proračuna, tretji sklop pa je v pristojnosti občine. V letu 1992 je denarno pomoč, namenjeno otrokom, prejemalo 54.3 upravičencev in 1304 otrok, od tega je bilo 396 upravičencev iz Slovenije in 147 izven Slovenije, in sicer 936 otrok iz. Slovenije in .368 izven Slovenije. V letu 1993 sc stanje ni bistveno spremenilo in znaša 532 upravičencev in 1311 otrok (december), od tega je 419 upravičencev iz. Slovenije in 113 izven Slovenije, in sicer 1032 otrok iz Slovenije (XII) in 279 otrok izven Slovenije. Število upravičencev se v letu 199.3 ni bistveno povečalo.
V letu 1992 je bilo v vzgojno-varstveno dejavnost vključenih 813 otrok, v letu 199.3 pa je bilo vključenih 815 otrok v 44 oddelkih.
Opažamo, da sc iz leta v leto manjša število odklonjenih otrok za sprejem v VVZ, saj je bilo v letu 1992 odklonjenih 76 otrok, od tega v Grosupljem .36, v letu 199.3 je bilo odklonjenih le šc 44 otrok, v Grosupljem nobeden. V letu 1992 je bila v Krški vasi ustanovljena varstvena družina za 14 otrok. V oktobru 199.3 je bila v Dobrepolju (Kompoljc) odprta v prenovljenem hišniškem stanovanju osnovne šole nova vzgojno-varstvena enota za 24 otrok. S temi pridobitvami v občini ni več območij, ki ne bi pokrivala vzgojno-varstvene dejavnosti. Avgusta 1993 je na Krki prenehala z dejavnostjo varstvena družina, ki jc bila ustanovljena v letu 1991 za 7 otrok. Otroci so bili razvrščeni v druge enote VVZ v občini.
Vzgojiteljic, ki izvajajo program vzgoje in varstva, je v letu 1992 bilo 46, v letu 1993 pa 48, od tega jih 19 dela v oddelkih priprave na šolo; višjo izobrazbo ima 13 vzgojiteljic, 35 pa srednjo. Priprava na šolo se izvaja v okviru vzgojno-varstvenega zavoda ali pa jo izvajajo osnovne šole. V okviru vzgojno-varstvenega zavoda se priprava na šolo izvaja v dnevnem varstvu (9 oddelkov) in v skrajšanem programu (9 oddelkov). Priprava otrok na šolo, ki sc izvaja v osnovnih šolah, poteka v 9 oddelkih.
Socialno skrbstvo
Na področju skrbstva sc zagotavljajo naslednje socialnovarstvene pravice:
1. denarne pomoči kot edini vir preživljanja,
2. denarni dodatek,
3. rejnine,
4. začasne in enkratne pomoči,
5. oskrba v zavodih,
6. storitve Centra za socialno delo.
Prve tri vrste socialnovarstvenih pravic spadajo v republiško pristojnost financiranja, ostale pa v občinsko. Obseg zgoraj naštetih socialnovarstvenih pravic sc v letu 1992 ni bistveno spremenil v primerjavi s preteklim letom. Denarne pomoči kot edini vir preživljanja je v letu 1993 prejemalo 13 upravičencev (1992 - 12), denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja v letu 1992 - 46 upravičencev, v letu 1993 ni bilo več denarnih pomoči kot dopolnilnega vira preživljanja. Z zakonom o socialnem varstvu je bil v letu 1993 uveden denarni dodatek, ki ga je prejemalo 279 upravičencev (december 1993 - 101 upravičenec). Število rcjcnccv sc ni spremenilo. V letih 1992 in 1993 je bilo v občini 12 rcjcnccv. Število rejniških družin s statusom zavarovanja v letu 199.3 - 8 (1992 - 7). V letu 1992 je bilo podeljenih 147 enkratnih in 12 začasnih pomoči, v letu 1993 so bile te oblike pomoči ukinjene. Število oskrbovancev v zavodih: 199.3 - 149 (1992 - 169). Več kot polovica se jih nahaja v grosupeljskem domu (105). Po načinu plačila je v letu 1993 63 samoplačnikov (1992 -66), z doplačilom občine pa je v letu 1993 61 oskrbovancev (1992 - 27), celotnega plačila občine v letu 1993 25 (1992 - 12). V zavodih za usposabljanje sc v letu 1993 nahaja iz občine 22 upravičencev, (1992 - 23). Subvencijo k stanarini je imelo v letu 1992 61 občanov, v letu 1993 pa povprečno 7 občanov. Zavitek za opremo novorojenca je v letu 199.3 prejelo 363 upravičencev (1992 - 354).
Iz. podatkov in primerjave preteklih let je razvidno, da se socialne razmere v družini zadnja štiri leta bistveno ne spreminjajo.
Zdravstvo
V začetku leta 1992 smo v občini financirali socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom (nadomestila osebnih dohodkov v času odsotnosti zaradi bolezni, poškodb, nege, pogrebnine, posmrtninc in potni stroški v zvezi z zdravstvenim varstvom) in investicije. Z novo zakonodajo o zdravstvenem zavarovanju, ki je začela veljati 1, marca 1992, seje v pristojnost občine preneslo zdravstveno zavarovanje občanov. Zdravstveno zavarovanje lahko uveljavi oseba, ki ima državljanstvo Republike Slovenije s stalnim bivališčem v občini, kije brez dohodkov in ni zavarovana iz drugega naslova. V letu 1992 je zdravstveno varstvo uveljavilo 383 občanov, v letu 1993 pa že 620 občanov.
V letu 1992 se je zaključila nadzidava zdravstvenega doma za ureditev otroškega dispanzerja. Oprema za otroški dispanzerje bila nabavljena v letu 199.3. Otroški dispanzer je pričel z delom maja 1993.
V letu 199.3 so bila na področju investicijskega vzdrževanja v zdravstvenih domovih opravljena dela iz sredstev Zdravstvenega doma:
- beljenje stavb v Grosupljem, Ivančni Gorici in v Vidmu v Dobrepolju,
- popravilo strehe v Ivančni Gorici in v Dobrepolju,
- obnovitev nepopolne telefonije v Grosupljem, Ivančni Gorici in v Dobrepolju,
- kompletna instalacija računalniške opreme v vseh enotah ZD.
Zaposlovanje
Podobno kot število zaposlenih v gospodarstvu občine Grosuplje se v letih 1992 in 1993 nenehno znižuje tudi število vseh zaposlenih v občini. Hkrati se povečuje število nezaposlenih oz. iskaleev zaposlitve, kar je razvidno iz naslednje razpredelnice:
	Vsi	.Iskalci	Stari	S tečajniki	Trajni
	nczaposl.	prve. zap.	do 26 let		presež.
Nezap. decembra 1992	1367	295	630	203	20.3
Nezap. decembra 199.3	1526	208	602	155	327
IND 93/92	112	70	96	76	161
Število nezaposlenih seje v decembru 199.3 v primerjavi z decembrom 1992 povečalo predvsem na račun nezaposlenih, ki so delo izgubili kot trajni presežek, medtem ko se je število nezaposlenih v kritičnih skupinah (iskalci prve zaposlitve, mladi do 26 let) celo znižalo. Struktura iskalcev zaposlitve glede na izobrazbo je bila v obeh obravnavanih letih zelo podobna: prevladovali so predvsem iskalci zaposlitve s I. in II. stopnjo izobrazbe, sledili so jim iskalci zaposlitve s IV, pomemben delež pa so predstavljali tudi tisti s V. izobrazbeno stopnjo.
Decembra 199.3 je 459 iskalcev zaposlitve prejemalo denarno nadomestilo, .33.3 pa denarno pomoč.
Kljub veliki nezaposlenosti je bilo še vedno premalo zanimanja za zaposlovanje v gostinskih, zidarskih in tesarskih poklicih, kjer je bilo povpraševanje po delovni sili večje od ponudbe.
CESTNO GOSPODARSTVO
Modernizacija lokalnih cest (1992):
- Dob - Sela (KS Dob) v dolžini 455 m,
- Troščine- Drobnič (KS Polica) v dolžini 720 m,
- Kompoljc - Čctcž (KS Kompoljc) v dolžini 1350 m,
- Zdenska vas - Predstrugc (KS Videm - Dobrcpoljc) v dolžini 1103 m,
- Temenica - Urcg (KS Temenica) v dolžini 450 m,
- Vrh nad Višnjo Goro (KS Višnja Gora) v dolžini 910 m,
- Vrh -1 .eskovec (KS Višnja Gora) v dolžini 1915 m,
- Zagradcc - Ambrus (KS Zagradcc) v dolžini 1000 m.
Modernizacija krajevnih cest (1992):
- Sušica - Male Kompoljc (KS Muljava) v dolžini 355 m,
- Sušica - Muljava (KS Muljava) v dolžini 700 m,
- ceste v naselju Šentvid (KS Šentvid) v dolžini 300 m,
- cesta skozi naselje Vino (KS Št. Jurij) v dolžini 1100 m.
- cesta v novem naselju v Ponikvah (KS Ponikve) v dolžini 80 m,
- cesta k cerkvi (KS Ponikve) v dolžini 116 m,
- razširitev in preplastitev ceste Znojile - Krka (KS Krka) v dolžini 814 m,
- Trubarjeva cesta v Ivančni Gorici (KS Ivanina Gorica) v dolžini 100 m,
- ceste v Račni (KS RačTia) v dolžini 370 ni,
- ceste v Čušperku (KS Račna) v dolžini 1.30 m,
- ceste v Glogovici (KS .Šentvid pri Stični) v dolžini 273 m,
- ceste v Zagradcu (KS Zagradcc) v dolžini 100 ni,
- ceste v Vodotučinah (KS Ivančna Gorica) v dolžini 100 m,
- cesta Žalna - Plcšivica (KS Žalna) v dolžini 1073 m,
- cesta v Mlačcvcm (KS Mlačevo) v dolžini 190 m,
Uredila seje avtobusna postaja v naselju Grosuplje in javna površina pred železniško postajo. Investitorja sta bila Občina Grosuplje in Krajevna skupnost Grosuplje.
Modernizacije regionalnih cest v letu 1992 ni bilo.
Modernizacija krajevnih cest (1993):
- Boga vas - Breg (KS Dob) v dolžini 600 m,
- cesta skozi Pokojnico (KS Dob) v dolžini 350 m,
- cesta v Valični vasi (KS Zagradcc) v dolžini 500 m,
- Velike Rcbrec - Zagradcc (KS Zagradcc) v dolžini 440 m,
- dovozna cesta v KS Stična v dolžini 58 m,
- Veliko Globoko - Zagradec (KS Zagradcc) 450 m,
- Tolčane - Zagradec (KS Zagradcc) 620 m,
- krajevne ceste v KS Ambrus v dolžini 1420 m,
- Veliki Korinj - Mali Korinj (KS Ambrus) v dolžini 990 m,
- Vcneelj - Kastelic (KS Šentvid pri Stični) v dolžini 530 m,
- Vcncel j - (ierden (KS Šentvid pri Stični) v dolžini 506 m,
- R .331 - mimo Kotarja do R .3.31 (KS Šentvid pri Stični) v dolžini 442 m, -Gmajna - Pctrušnja vas (KS Šentvid pri Stični) v dolžini 25 m,
- Zupančič - Šraj (KS Šentvid pri Stični) v dolžini 42 m,
- Glogoviea - Hribar - Kotar (KS Šentvid pri Stični) v dolžini 115 m,
- cesta skozi Artižo vas (KS Šentvid pri Stični) v dolžini 156 m,
- Šentvid - Zaboršt (KS Šentvid pri Stični) v dolžini 17.3 m,
- Kulner - Grabner - Zaboršt (KS Šentvid pri Stični) v dolžini 85 m,
- Rašica tovarna - Bijcc (KS Šentvid pri Stični) v dolžini 69 m,
- R .331 - Čučck (KS Šentvid pri Stični) v dolžini 60 m,
- Puš - Zupančič (KS Šentvid pri Stični) v dolžini 120 m,
- Velike Pece - levo (KS Šentvid pri Stični) v dolžini 132 m,
- Veliki Pece - desno (KS Šentvid pri Stični) v dolžini 1.30 m,
- Škofije pri Dobu (KS Dob) v dolžini 225 m,
- Baronov hrib (KS Višnja Gora) v dolžini 340 m,
- Osnovna šola Muljava (KS Muljava) v dolžini 160 m,
- Dolenjskega odreda od 21 do 25 (KS Ivančna Gorica) v dolžini 1.38 m,
- Dolenjskega odreda od 29 do 25 (KS Ivančna Gorica) v dolžini 215 m,
- Velika Ilova Gora (KS [lovaGora) v dolžini 100 m,
- ulica .luša Kozaka (KS Ivančna Gorica) v dolžini 80 m,
- ulica Ob potoku (KS Ivančna Gorica) v dolžini 130 m,
- cesta v Ravni Dol (KS Krka) v dolžini 544 m,
- Podbukovjc - Brinje (KS Krka) v dolžini 360 m,
- Gradišče - Polica (KS Polica) v dolžini 1100 m,
- Zaletel j - Kafchaus (KS Stična) v dolžini 250 m,
- Brvacc (KS Grosuplje) v dolžini 420 m,
- od R 327 do Kroja (KS Krka) v dolžini 188 m.
Modernizacija lokalnih cest (1993):
- v Brezovi Dol (KS Ambrus) v dolžini 2735 m,
- Korinj (KS Ambrus) v dolžini 600 m,
- Ilova Gora - Luče (KS Ilova Gora) v dolžini 1100 m,
- Radohova vas - Breg (KS Temenica) v dolžini 700 m,
- Polica - Blcčji Vrh (KS Polica) v dolžini 1474 m,
- TroičiflC - Drobnič (KS Polica) v dolžini 500 m,
- Bruhanja vas - Podgora(KS Videm) v dolžini 1146 m,
- Gorenja vas - Bojanji Vrh(KS Muljava) v dolžini 1056 m,
- Višnja Gora - Lcskovcc (KS Višnja Gora) v dolžini 2000 m,
- Kompoljc-meja občine (KS Kompoljc) v dolžini 1310 m,
- začeta dela Zagradcc - Ambrus v dolžini 320 m,
- dokončanje Velike Lipljcnc - Škocjan (KS Škocjan) v dolžini 1746 m.
V naselju Grosuplje smo zgradili javno parkirišče ob železniški postaji. Na avtobusni postaji smo postavili nadstrešek.
Modernizacije regionalnih cest v letu 1993 ni bilo.
GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA Oskrba z vodo
Vlclu 1992 in 1993 je bilo več investicij za oskrbo prebivalstva s pilno vodo, katerih financerje bila Občina Grosuplje, deleže pa so prispevale ludi krajevne skupnosti oz. krajani in republiški organi. Izvajalec vodovodnih del smo izbirali v lelu 1992 z zbiranjem ponudb, v letu 1993 pa preko javnih razpisov.
V letu 1992 so bili zgrajeni naslednji vodovodi:
- izgradnja vodovoda Gabrovka - Tolčanc - Valična vas v dolžini 2340 m s hidropak postajo,
- izgradnja vodovoda Curek (.3000 m),
- dokončanje del na vodovodu Rađanja vas - Temenica (povezovalni cevovod v dolžini 160 m).
Rekonstrukcije vodovodov so bile izvedene iz proračunskih sredstev, sredstev amortizacije, sofinaneerske deleže pa so prispevale tudi druge občine in posamezne krajevne skupnosti. Rekonstruirani so bili:
- vodovod Rob - Dobrepoljc - Struge (postavitev sektorskih ventilov),
- vodovod pod cesto /agradee - Anibrus (I. faza),
- vodovod Selo pri Radohovi vasi - 700 m,
- vodovod 1'redstruge - 400 m,
- povezava nizke in visoke cone v Šmarju,
- hidranlno omrežje na avtobusni postaji Grosuplje,
- rekonstrukcija vodovoda v predelu viadukta Reber - Šmarje - 400 m,
- rekonstrukcija dela vodovoda v Mekinjah,
- povezava vodovodnega sistema Stična - Olohočee v naselju Češnjice - 800 m.
Geološki zavod je izvedel raziskovalno vrtino ob Črnelskem potoku (I. laza). Z vrtino se bo preverjala možnost dodatnega vira pitne vode za vodovodni sistem Stična - Krka - Zagradcc.
V letu 1993je bil zgrajen:
- vodovod za naselje Dcbcčc v dolžini 1200 m,
- vodovodni sistem Pctrušnja vas - Češnjice - baze - Kali (I. laza) v dolžini 2500 m,
- dokončanje vodovodnega sistema Curek,
- vodovodni sistem Rob (črpališče, vodohram in povezovalni cevovod),
- izgradnja hidropak postaje za vodovod Krka - Mali Videm.
Opravljene so bile rekonstrukcije za:
- vodovod pod cesto Zagradcc - Anibrus (II. faza)-400111,
- vodovod v Zdenski vasi - 384 m,
- rekonstrukcija vodovoda v Zagorici v dolžini 1750 m,
- rekonstrukcija vodovoda v Brezovem Dolu v dolžini 1200 m,
- rekonstrukcija vodovoda v Malem Mlačeveni v dolžini 400111,
- rekonstrukcija vodovoda na Industrijski cesti v Grosupljem - 400111.
Dokončali smo izvedbo vrtine ob Črnelskem potoku (globina 130111).
Za nadaljnji razvoj na področju vodooskrbe v občini je bila pridobljena:
- kompletna dokumentacija za izgradnjo vodovoda Pctrušnja vas - Češnjice -1 ,azc - Kali,
- projektna dokumentacija za ojačitev vodovoda iz vrtine v Trstcniku.
Sprejetje bil nov pravilnik na področju preskrbe prebivalcev občine Grosuplje s pitno vodo.
Izdelani so bili predlogi varovanja vodnih virov:
- vrtina ČP-I v dolini Črnelskega potoka,
- vrlina VP-3 v Črni dolini,
- Pod Skaleo II in Piskovka,
- vrtine v Radan ji vasi,
92
Franc Ahlin
- vrtina Stiski potok,
- drcnažno zajetje za vodovod Mctnaj,
- vrtini v dolini Trstcniščicc,
- zajetje Curek I., II.
Sprejetje bil tudi osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov na območju občine Grosuplje.
Občina Grosuplje je V letu 199.1 sofinancirala prevoze pitne vode na višjclcžcčc kraje v občini, kjer preskrba z vodovodnim omrežjem ni urejena.
Kanalizacija
V letu 1992 je bi lav naselju Ivančna Gorica - Studence končana gradnja kanalov 0(01-1)9). Glavni investitor je bila Občina Grosuplje, sredstva pa je prispevala tudi krajevna skupnost. Gradbena dela je izvajalo podjetje Komunalne gradnje Grosuplje
/grajena je bila primarna kanalizacija v območju križišča nove avtoceste v naselju Šmarje. Glavni investitor gradnje je bila Republiška uprava za ceste.
Iz občinskih sredstev in sredstev amortizacije je Komunalno podjetje izvedlo naslednja dela: -rekonstrukcijočistilne naprave v Ivančni Gorici (sistem ozračevanja),
- rekonstrukcijo kanala H1 v Grosupljem.
V letu 1993je bila zgrajena I faza povezovalnega kanala S Marof- Stična, ki bo omogočal priključitev Stične in ostalih naselij na centralno čistilno napravo pri Ivančni Gorici. Glavni investitor je bila Občina Grosuplje, sofinancerski delež pa je prispevalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor.
V sklopu izgradnje avtoceste skozi Šmarje je bil zgrajen tudi sekundarni kanalizacijski kanal v naselju Veliki Vrh. ki gaje financirala občina Grosuplje, gradbena dela pa je izvajalo podjetje SCT nizke gradnje Ljubljana.
VI Irastovcm Dolu seje izvedla sanacija kanalizacije, sredstva za izvajanje del pa sla prispevala Občina Grosuplje in Krajevna skupnost Dob
V Kompoljah seje izvedla sanacija kanalizacijskega sistema skozi naselje, dela je izvajala krajevna skupnost, občina pa prispevala sredstva.
Izdelana je bila celotna dokumentacija za izgradnjo kanalizacijskega sistema v I )obrepoljski dolini.
Odvoz in odlagališča komunalnih odpadkov
V letu 1992 smo v naselju Grosuplje preSli na ločen sistem zbiranja odpadkov, nabavili smo tudi kontejnerje za papir in gospodinjske odpadke
Sanirano je bilo divje odlagališče odpadkov pri Šentvidu.
Pripravljena je bila celotna dokumentacija za pridobitev novega komunalno urejenega odlagališča odpadkov, ki je ob lokaciji že obstoječega na Stchanu, in za sanacijo obstoječe deponije.
V letu 1993 smo začeli z izgradnjo novega polja komunalno urejene deponije Slehan Dela so bila večinoma izvedena že v letu 1993, dokončanje pa pričakujemo v pričetku prihodnjega leta.
V letu 1993 je bilo v sklopu nadaljevanja programa, ki naj bi pokril celotno ozemlje občine z <xlvozom komunalnih odpadkov, nabavljenih Sc dodatno 80 kom 900-litrskih zabojnikov /a gospodinjski odvoz odpadkov z zbirnih mest Investitorje bila Občina Grosuplje.
Saniranih je bilo več neurejenih odlagališč odpadkov v KS Šentvid (Pctrušnja vas, (cšnjiec) in večje črno odlagališče v bližini I Irastovcga Dola (KS Dob).
Urejanje pokopališč
V letu 1992 so bila zaključena dela na pokopališču v KS Šentvid.
V letu 1993 je bilo kupljeno zemljišče za širitev pokopališča v KS Št. Jurij in KS Šmarje. Obnovitvena dela smo izvedli na pokopališčih v KS Polica, KS Vidcm-Dobrepolje in KS Škocjan (začetek del). Razširjeno je bilo pokopališče v KS Račna.
Sprejetje bil pravilnik o merilih za oblikovanje cen za uporabo pokopaliških objektov in naprav ter zadruge pokopališke storitve in pogrebne dejavnosti.
Oskrba naselij s toplotno energijo
V letu 1992 smo nabavili nov kotel za kotlovnico na Trubarjevi ulici v Grosupljem.
V letu 1993 seje nadaljevala izgradnja toplovodnega omrežja v centru Grosuplja - 400 m. Izvajalce del jc podjetje GPG Grosuplje, investitor pa Občina Grosuplje.
NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV O OBČINI
To končnih podatkih popisa prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v Republiki Sloveniji na dan 3 I. 3. 1991 je bilo v občini Grosuplje 211 naselij v 24 krajevnih skupnostih. V 8.322 gospodinjstvih je živelo 28.151 stalnih prebivalcev. Na dan popisa je bilo 8.853 stanovanj in .3.492 kmečkih gospodarstev.
Družbeni proizvod v občini Grosuplje jc v letu 1990 znašal 48.600 din na prebivalca (Republika Slovenija 82.600 din/preb.). Po družbenem proizvodu na prebivalca je bila občina Grosuplje na 56. mestu v RS (leta 1989 na 44. mestu). Narodni dohodek je v občini Grosuplje v letu 1990 znašal 42.800 din na prebivalca (Republika Slovenija 70.400 din/preb.). Po narodnem dohodku na prebivalca jc bila občina Grosuplje na 55. mestu v RS.
VIRI
Informacija o poslovnem uspehu pravnih oseb iz gospodarstva in poslovnem izidu pravnih oseb družbenih dejavnosti za obdobjejanuar-deecmbcr 1992 injanuar-junij 1993 (SDK).
Informacija o investicijah na dan 30.9. 1993 na območju ljubljanske regije (SDK). Statistični podatki po občinah in statistične informacije (Zavod RS za statistiko). Interni podatki Zavoda za zaposlovanje, Območna enota I jubfjana, Izpostava Grosuplje. Interni podatki Oddelka za gospodarstvo in Oddelka za prostor Občine Grosuplje.
GEOMORFOLOŠKI RAZVOJ POVRŠJA OBČINE GROSUPLJE
Ivan Grandovec*
KAMENINSKA ZGRADBA
Na ozemlju občine Grosuplje se stikata dve veliki tektonski enoti:
- Posavske gube na skrajnem severu in
- Dolcnjsko-notranjske mezozoiske grude.
Stik obeli tektonskih enot je na območju Dolenjskega podolja, ki poteka od Šmarja preko Višnje Gore in Ivančne Gorice proti Trebnjem .... (podolje ob magistralni cesti). V severnem delu se čuti deloma alpska smer (Z-V), ki pa prehaja v dinarsko (SZ-.IV). Točno mejo med predalpskim in dinarsko-kraškim svetom je težko določiti. Deloma si lahko za določitev poteka obeh tektonskih enot pomagamo tudi s pomočjo kameninske zgradbe.
Območje dolenjsko-notranjskih mezozoiskih grud je precej veliko in se deli v manjše tektonske enote. Površje občine Grosuplje spada k zahodnodolenjskim mczoz.oiskim grudam, katerih površje je močno razrezano z. večjimi dinarskimi prelomi (največja sta dobrepoljski in žužemberški). Na tem ozemlju je še veliko manjših, manj znanih v dinarski smeri, nekateri pa so celo prečno na to smer. Zato je razumljivo, da seje ozemlje dvigalo oziroma zniževalo po posameznih kosih - grudah. Skoraj na vse prelome v dinarski smeri velja, da seje površje najbolj dvigovalo na jugozahodni strani preloma (npr. Mala gora).
Opis vrste in starosti kamenin:
1. PERMOKARBON (C, P)
Najstarejše kamenine občine Grosuplje so iz časa perma in karbona ter se nahajajo na območju nekdanjega slovenskega globokomorskega jarka, ki je danes nad Stično izražen v južnem krilu litijske antiklinale. V okolici Debcč in Višnje Gore je precej skrilavcev. V bližini Poljan pa se pojavljajo zelenkasti in rdečkasti peščenjaki in skrilavci. Debelina teh skladov je verjetno precej več kot sto metrov. V bližini teh območij so tudi kremenovi peščenjaki.
2. TRIAS
a. spodnji trias (T,)
Pojavlja se le v manjših zaplatah pri Šmarju, zahodno od Padtabora in severno od Kuclja.
b. srednji trias (T,)
Ta del triasa se deli na več stopenj. Iz časa anizijske stopnje (T1,) je siv do bel lepo skladovit dolomit. Med skladovitim pa se pojavljajo območja ncskladovitcga dolomita. Tu je dolomit drobnozrnat, skoraj gost.
Skladi spodnje ladinijske stopnje ('T22) so na Kuclju, pri Višnji Gori, Muljavi in v okolici Poljan. Na teh lokacijah so najdene tudi algc-fosili. Na Kuclju so v vznožju zelenkasti tufi, nad
* Osnovna šola Stična, predm. učitelj
njimi pa leži dolotnitni konglomerat ali pa črn ploščat in gomoljast apnenec, ki vsebuje alge. Vrh Kuclja pa je i/, temno sivih do rožnatih dolomitov. Tu so spodnjeladinijski skladi debeli do 150 m.
Zgornji del ladinijske stopnje (2'P,) je močno zastopan med Dednim Dolom in Blečjim Vrhom. Prevladuje debelozrnat dolomit, ki je večinoma masiven. I,c ponekod so manjši vložki sivobelega do rožnatega apnenca.
c. zgornji tri as
Pojavlja se pri Zgornji Slivnici in okoli Poljan kot rdečkast karnijski peščenjak in črni lapornati apnenec (T1,). Pri Leskovcu pa se iz tega obdobja pojavlja rdečkasti boksit.
Na pobočjih Magdalcnske gore, obrobju stiškega kota in severno od Šentvida je največ glavnega dolomita (T2*3,). Ta je lepo skladovit ter je sestavljen iz. temnejših in svetlejših pasov (pasoviti dolomit).
3. RETOLIAS (T, .1)
Kamenine, ki so nastale na prehodu iz triasa v juro, so na ozemlju občine vzhodno in zahodno od Stične ter vzhodno in zahodno od Šentvida, npr. Mala Dobrava, Gradišče. Tu je nad skladi glavnega dolomita siv apnence, ki pa se menja s plastmi apnenčevih breč. Doseže lahko tudi do 200 m.
4. JURA
Kamenine iz. tega obdobja so zelo močno zastopane na območju zahodno - dolenjske grude. Jurski pas se pričenja južno od dolenjskega podolja. Jura sc deli na več stopenj:
a. Plasti spodnjega in srednjega Masa (J1) sc raztezajo od Škocjana proti Ponikvam, na zahodni in vzhodni strani Radenskega polja, okoli Kamen Vrha nad Podpečjo, ob izviru Krke (Znojile -Reber - desno in levo pobočje reke Krke do Zagradca). Tu prevladuje siv gost apnenec z. litotidami ali pa so skladi razviti v obliki apnenčevih breč. Ob desnem pobočju doline Krke sc svetlo sivi apnenec menja s pasovitim dolomitom. Vzhodno od Muljave se tudi pojavlja belosiv apnenec, ki se menjuje z debelimi plastmi apnenčevih breč (Brezje). Veliko brečastega apnenca je v okolici Sušice in (iolobovca. Debelina spodnje - in srednjeliasnih plasti je lahko celo do 500 m.
b. zgornji lias in dogger (J, 2) sc vleče v pasu od Rašice preko Ponikev po pobočjih Male gore. Tudi nad spodnje-in srednjeliaškimi skladi nad desno dolino Krke se pojavlja širok pas teh kamenin, ki segajo pod Kriško planoto vse do Žalne. Na tem območju so med apnencem precej debeli vložki temno sivega dolomita (močno je zrnat).
Tudi na zahodni in južni strani Radenskega polja sc v dolgi progi vleče ta apnenec. Apnenec je ooliten in sc rad kruši, ker nima prave vezi med ooliti.
c. OXfordij in spodnji kimmcridgij (J1*2,); sivi apnence, ki ima veliko primerov koral, se nahaja na zahodni strani Radenskega polja nad liaskimi in doggerskimi kameninami. Sega do travnikov v l.okah pri Zdenski vasi. V tem apnencu je tudi najnižji "prelaz-prehod" iz. Dobrepolja v Radensko polje. Pas tega apnenca pa sc širi tudi od Velike Ilove Gore (Gradišče) proti Pučam in Žalni. Skladi tega apnenca so tudi v okolici Lučarjcvega Kala in Bojanskega boršta.
d. zgornji kimmcridgij in titonij (J'\); plasti apnenca se menjavajo z. dolomitom. Širi sc v ozkem pasu od Velikih Lipljen nad Cu.špcrkom (pod Starim Gradom) do Zdenske vtisi - Sv. Anton (Zdenska Reber). Razprostira sc tudi v okolici Korinja in na Javhah ter nad območjem Mlak na jugozahodu Kompolj (Mala gora).
5. KRPDA
a. Spodnja kreda (K,) sc vleče od Vodic do ravnega dna Dobrepolja pri vasi Cesta - Kovcc
Sledimo ji nato po vzhodnem pobočju dobrepoljske kotline, vse do Ceteža v Strugah. Povsod prevladuje svetlo siv apnenec, ki se ponekod še menjava z dolomitom. Debelina skladov je do 300 m.
b. Skladi aptija, albija in cenomanija (K, 2) se v severnem Dobrepolju vlečejo na obeh straneh doline. 'Poje temno siv, gost in lepo skladoviten bituminozni apnenec. Debelina plasti je od 500 do 1000 m. Iz, tega apnenca so Golo brdo, Videmski hrib in tudi podpeška jama na SZ Dobrcpolja. Na SV pa sta iz tega apnenca Gorica in zakraselo območje med Malo vasjo-Zagorico-Bruhanjo vasjo in Kompoljami (Plrastje, Gmajne, Loke ...). Iz geološke karte se da tudi na osnovi razporeditve tega apnenca jasno razbrati, da je dobrepoljska dolina tipična udorina.
Kamenina iste starosti se razteza tudi od Ambrusa proti Žužemberku in Kočevskemu Rogu. V KS Ambrus je največ vasi prav na območju, kjer so te plasti apnenca.
6. PLIOCEN IN KVARTAR (Pl, O)
Rdečerjava glina pokriva precejšnji del dolenjskega podolja. Velike količine te gline so okoli Šmarja, Grosuplja, Spodnjega Brezovega, v okolici Ivančne Gorice in Radohove vasi. Nekaj je je tudi pod Piano za Zdensko vasjo. Njene starosti se ne da točno določiti, vendar pa vemo, da nastane pri preperevanju apnenca in dolomita. Ker pa je netopnih delcev pri tem malo, je razumljivo, da je moralo preteči kar nekaj milijonov let, da so nastale tolikšne količine gline, kot jih vidimo še danes, kljub holoeenski eroziji. Večina gričev ima v dolenjskem podolju vrhnjo plast iz. gline.
7. IIOLOCLN - KVARTAR
V holocenu in v nekaterih drugih delih kvartal ja so nastajali aluvialni nanosi (al) ob potokih in rekah, lehnjak - lahki kamen (i) in jezerske sedimentne gline (j).
Aluvialnih nanosov je veliko v severnem Dobrepolju. Pas le-tch se vleče ob zahodnem robu polja vse do skrajnega južnega dela v Strugah. Tudi Radensko polje in Čučka uvala sta v celoti iz teh nanosov, ki se ob rečnih poplavnih terasah pojavljajo tudi v Grosupeljski kotlini. Podobni nanosi so tudi ob Višnjici, Stiškem potoku in ob manjših potokih v šentviškem gričevju.
Lehnjak se pojavlja v strugah gornjih tokov Kosce, Stiškega potoka in Bukovice. Zelo znani pa so tudi lehnjakovi pragovi - slapovi na Krki, med Zagradcem in Dvorom.
Pred začetkom vsake ledene dobe je prišlo verjetno do manjših ojezeritev, zato so tam tudi sive gline (v okolici Ponove vasi, pri Mlačevem, na Ratikah, v Stari Luži...). Te so nekdaj uporabljali za izdelavo opeke.
Na podlagi stratigrafsko-litoloških značilnosti lahko poenostavimo:
1. V predalpskem svetu občine prevladujejo dolomit in tudi starejše kamenine iz plerma in karbona, na katerih ni kraških pojavov. Triasni dolomit je razširjen tudi na desni strani Višnjicc okoli Višnje Gore, zato je tu rečni-fluvialni relief.
2. Meja nad zahodnodolcnjskimi mezozoiskimi grudami in Posavskimi gubami je zelo postopna in zato je ni moč natančno določiti.
.3. Zahodnodolenjske mezozoiske grude so dobile ime po zahodni Dolenjski in po grudasti zgradbi iz mezozoiskih kamenin (prevladuje jura in deloma kreda). Edino na Grajskem hribu pri Višnji Gori je nekaj permo-karbonskih skrilavcev.
Zahodno mejo teh grud predstavljata dobrepoljski in na skrajnem JZ občine, ortneški prelom. Dobrcpoljski prelom sega od Ljubljane, mimo Škofljice in Šentjurija za Videmskim hribom, mimo Podpeške jame proti Strugam in nato na Kočevsko proti Delnicam. Še večji pa je žužemberški prelom, ki sega verjetno kar iz doline zgornje Save (Rateče), Kranja in Medvod do Podlipoglava, od tod pa vzhodno od Spodnjega Brezovega v dolino Krke. Zelo pomemben je tudi prečni prelom od
98
Ivan Grandovec
Kompoljskc jame proti Tisovcu do Zagradca. Geološka karta prikazuje poleg tega preloma še obilico manjših! ki potekajo v dinarski smeri proti Grosupeljski kotlini; zato je popolnoma razumljivo, da je tu razširjena grudasta zgradba.
MINERALNE SUROVINE
BOKSIT
Jurski-malmski boksit je nastal v času, koje bilo na tem območju za krajši čas kopno. V manjših količinah, in še to s primesmi limonita, se nahaja pri Ambrusu, Čušperku in Veliki llovi Gori.
ŽELEZOVA RUDA
Nekdaj so izkoriščali nahajališča limonita in "železovih" boksitov pri llovi Gori in Šcntrumarju (Hočcvjc). Mnogo bolj znano pa je območje t.i. "železne poti" od Velikih Lipljen-Medvedice -Železnice - Malih Lipljcn-Škocjana do Ponikev. Tu naj bi bila celo rudišča hematita. Železovo rudo so kopali tudi blizu Lučarjcvcga Kala in na Krcmenjcku in jo vso predelovali v fužinah na Dvoru, Zagradcu in v Ponikvah.
Na Dolenjskem je železova ruda nastajala tudi v rdeči glini (P,Q). Ta se danes nahaja v obliki geod - elipsastih konkrecij. Te so običajno v sredini votle, ob robu pa je trda limonitna skorja. Zato ni izključeno, da se bodo našli manjši deli železove rude tudi v dolenjskem podolju. Železova ruda nima danes na območju občine nobenega gospodarskega pomena.
PREMOG
Nahajališča so znana na štirih mestih: Drmožnik, Spodnja Draga, Muljava in Kitni Vrh. Vsa Štiri rudišča so v kameninah zgornjega triasa (norijska in retijska stopnja). Po mnenju nekaterih (Sever, 1992) je pri Muljavi lignit. Vsi štirje rudniki so že vsaj pred pol stoletja prenehali z, delom.
KAMNOLOMI
Karbonatne kamenine prevladujejo na ozemlju zahodnodolenjskih mezozoiskih grud. Vendar pa je na tem ozemlju le en kamnolom (Prcdstrugc) krednega apnenca. To naselje ima dolgo tradicijo žganja apna, ki pa je v zadnjih dvajsetih letih izumrla. Sedaj je tu velik kamnolom.
OKRASNI KAMEN
Na Taborskem hribu je temno siv do črn apnenec, ki vsebuje številne velike bele lupine litotid. Apnenec je lepo skladovit in je primeren za pridobivanje kamnitih blokov, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Apnenec liaške starosti s podobnimi lastnostmi je tudi na pobočjih Kamen Vrha nad Podpečjo.
KREMENOV PESEK
Na Krcmenjcku so sledovi rudarjenja. Ta hrib ima še precej kremena, ki pa se danes ne izkorišča. Dokler je obratovala fužina na Dvoru, so ga tu kopali za njene potrebe.
PESEK
Peskokopov je veliko v triasnih dolomitih (Šmarje, Podsmreka, Valična vas). Veliko je tudi manjših peskokopov v okolici Višnje Gore in Žalne, ki pa se prevečkrat stihijsko širijo v naravo.
OPEKARSKA GLINA
Pred drugo svelovno vojno je bila znana opekarna na Mlačevem. Opeko pa so izdelovali tudi na Ratikab. Količine sive jezerske gline SO danes tako majhne, da bi bilo njihovo izkoriščanje popolnoma nerentabilno.
APNO
Po zaprtju apnenice v Predstrugah žgejo apno le kmetje na območju Suhe krajine (Korinj), in še to samo občasno.
LEHNJAK
Nekdaj so ga precej uporabljali za gradnjo na območjih, kjer se nahaja (glej stran št. ). Tako lahko še danes opazimo zgradbe iz tega materiala, ki imajo veliko kulturnozgodovinsko vrednost, npr. samostan Slična. Običajno pa so poleg lehnjaka pri gradnji uporabljali tudi apnenec ali opeko. Menim, da bi bilo potrebno nadaljnjo uporabo tega kamna v gradbene namene prepovedati, ker bodo v nasprotnem primeru naši potoki - pokrajina - prikrajšani za bistveni element lepote.
Tabela 1: GEOLOŠKA OBDOBJA, iz katerih so kamenine tudi v občini Grosuplje
Obdobje- vek	Doba		Oddelek	Stopnja
			HOLOCEN	inlerglacial
KENOZOIK	KVARTAR		PLEISTOCEN	wllnn inlerglacial riss inlerglacial mindel inlerglacial gflnz inlerglacial
		NEOGEN	PLIOCEN MIOCEN	
	TERCIAR	PAEEOGEN	OLIGOCEN EOCEN PALEOCEN	
			ZGORNJA	maastrichlij campanij sanlonij (senonij) coniaci) Inronij' cenomanij
	KREDA		SPODNJA	albij aplij barrcnuj hauicri vij valanginij bcrriasij'
MEZOZOIK	JURA		MALM	titonij kimirjerigdij oxfordij
			DOGGER UAS	
	TRIAS		ZGORNJI	retij nonj kaniij
			SREDNJI	ladinij anizij'
			SPODNJI skilij	
PALEOZOIK	PERM KARIiON DEVON SILUR URDOV1CIJ KAMISRI.I			
PREDKAMBRD	ALGONKIJ ARIIAIK			
ZGODOVINA NASTAJANJA POVRŠJA
Permokarbonske plasti sc na območju predalpskega sveta nahajajo v manjšem obsegu. To so kremenovi peščenjaki, kremenov konglomerat in glinasti skrilavci. Na tem območju je bilo tedaj zelo plitvo morje.
V srednjem permiju pa je postalo podnebje bolj sušno (aridno), zato se je pojavilo že prvo kopno. Danes so te kamenine precej rdeče barve (Kucclj..).
Konec permija pa je bil le severni del občine pod morjem, drugi del pa se je dvignil kot precej obširno kopno. To pa se je že ugreznilo v skitiju; iz tega časa so razviti dolomiti, ki kažejo, da so nastali v plitvem morju. V srednjem in zgornjem triasu je bilo močno orogenetsko delovanje, zato so bila tudi močna gubanja, ko so sc deli površja iz. morja dvigali in čez nekaj časa ponovno ugrezali. Kadar je bilo ozemlje kopno, je nastajala rdeča glina, ki je osnova za nastanek boksita. V tem času so bili mnogi izbruhi vulkanov, na katere nas opozarja tuf. Konce zgornjega triasa (norij, retij) pa so se gorotvornc sile umirile in začel seje usedati glavni dolomit.
V juri je bilo ozemlje dolenjskih mezozoiskih grud pod obširnim plitvim morjem, v katerem so nastajali apnenci in dolomiti. Le območje Posavskih gub - predalpskega sveta občine - je bilo nad morjem.
V kredi je nastalo kopno verjetno tudi v južnem obrobju Grosupeljske kotline, ki pa takrat ni bila kotlina, temveč dokaj ravno ozemlje. Tudi velik del severnega dela zahodnodolenjskih mezozoiskih grud se je dvignil iz morja. Le na jugu in jugozahodu občine so se odlagali kredni bituminozni apnenci in dolomiti.
Eocenskcga fliša v grosupeljski občini ni, čeprav ni moč z gotovostjo trditi, da niso bili določeni deli površja pod morjem. Povsem realno pa je, da po eocenu tega območja ni zalilo nobeno morje več, temveč je prihajalo le do občasnih ojezeritev.
V pliocenu je bilo površje dokaj uravnano in nastali so ugodni pogoji za preperevanje karbonatnih kamenin (apnenec, dolomit). Nastajala je rdeča glina, ki je danes v nižjih delih površja, kjer je erozija ni odnesla (npr. dolenjsko podolje). V srednjem in zgornjem pliocenu se je v Sloveniji pričelo močno tektonsko delovanje. Pri nas so nastali močni prelomi v dinarski smeri (dobrepoljski, žužemberški..) in pričelo seje grudasto - stopnjasto dviganje površja (hribi in vmesne doline-uvalc, kraška polja).
V začetku pleistocena (ledenih dob) seje pričelo območje Ljubljanskega barja ugrezati. Posebno močno je bilo ugrezanje v vvurmski ledeni dobi. Da sc tektonsko ozemlje naše občine še ni umirilo, pa kažejo številni potresi (primer: od 15. I. do 23. 8. 1990 je bilo v Dobrcpolju 57 potresov.
RAZVOJ RELIEFA
V srednjem pliocenu je bilo površje od Šmarne gore do Posavskih gub in zahodne Dolenjske dokaj uravnano. Lahko govorimo, daje bilo močno pcniplcnizirano. Pozneje pa so imele precejšen vpliv na izoblikovanje (razgibanost) reliefa reke, poledenitve in tektonika. O geomorfološkem razvoju Dolenjske jc bilo mnogo razprav, katerih teze pa so si v določenih območjih močno nasprotujoče. S pomočjo literature, kameninske zgradbe in poznavanja reliefa bom poskušal prikazati svoj pogled na razvoj reliefnih oblik.
Na ozemlju občine poznamo več vrst površja:
- fluvialno (izoblikovale so ga reke - vodni tokovi),
- kraško (izoblikovala gaje korozija - raztapljanje apnenca in dolomita),
- fluvialno - kraško (menjavanje vodne erozije in korozije).
Geograf Anton Melik trdi, da naj bi vode z območja naše občine tekle na Ljubljansko barje. Osnovni vodni tok naj bi predstavljala Rašica, ki naj bi se pri Šmarju spuščala proti barju. Prav lako naj bi tudi Krka tekla v tej smeri in se na območju grosupeljske kotline izlivala v Rašico. Melik (1928, 1931) podkrepi svojo tezo s pomočjo rečnih teras in suhih dolin. Premalo pa upošteva neotektoniko.
To lezo deloma zanika akademik Gams (1987), ki dokazuje, da imamo na dolenjskem podolju ravnik, ki ga prekinja le Višnjanska planota.' Ta ravnik lahno visi proti Zagorki pri Velikem Gabru. (Glej profil reliefa!).
Reliefni profil ŠMARJE SAP - ZAGORICA
V » JO km
G a ms . /., 1987, Razvoj reliefa na zahodnem Dolenjskem
Vzpetino-hrib med grosupeljskim in šentviškim ravnikom je akademik Gams poimenoval Višnjanska gora. Menim, da bi bilo bolj primerno ime Kriška ali pa Polževška planota. To ime je mnogo bolj domače med ljudmi in ne bi prihajalo do morebitnih nesporazumov glede lokacije. Okolico Spodnjega Brezovega, kjer so plio-kvartarne ilovice, pa je imenoval spodnjebrezovski ravnik.
Ker so v Dolenjskem podolju, hkrati pa tudi na spodnjebrezovskem ravniku, plio-kvartarne ilovice, lahko bolj golovo trdim, da je ta teza realnejša. Dolenjsko podolje se nadaljuje od Zagorice proti Velikemu Gabru in nato ob reki Temenici proti Mirni Peči. Verjetno je po tem območju potekal tudi vodni tok Palcoljubljanicc (ime temu vodnemu toku je dal Gams), imel pa je tudi pritoke na ozemlju občine Grosuplje. Z območja levega brega (današnjega predalpskega sveta) le manjše, na desnem bregu Palcoljubljanicc pa je bilo več močnejših tokov.
Menim, da je bilo največje sotočje na območju grosupeljskega ravnika. Tu naj bi se izlivala v Paleoljubljanico Rašica in dobrepoljski potok - rečica. Rašica je verjetno pri Ponikvah zavila proti škocjanskemu podolju. Če opazujemo relief danes, lahko v bližini Ponikcv vidimo velik zavoj -zalok proti Škocjanu. Tudi sedaj, preden ponikne, naredi zavoj za 90° proti severu. Tudi današnje nadmorske višine (Ponikve 464 m. Taborska jama 440 m) in relief nam dajo občutek, da podolje visi - je rahlo nagnjeno proti Grosupeljski kotlini. V istem času pa je tekel potok - rečica z območja kočevske Male gore (Sifrer, 1969) proti Dobrcpolju. Ta vodni lok naj bi potekal ob vzhodni sirani Dobrepolja, kjer je danes površje že močno zakraselo (Brezje, Loke, Zagorica, Mala vas). Za Zdcnsko vasjo pa naj bi odtekal proti Radenskemu polju in se izlival v Paleoljubljanico blizu motela. Gorica-holm sredi Dobrepolja ima nadmorsko višino 471 m, najvišji preval med Zdensko vasjo in Radenskim poljem pa ima 466 m nadmorske višine. Iz tega bi se dalo sklepati, da je Gorica del prvotnega površja, čeprav je bila tudi erozijsko znižana v zadnji ledeni dobi, ko tu ni več tekla voda. Podolje Zdenska vas - Boštanj ima dva dela:
G o S p o d a r i č, R., 1973, Viršnica - jamski sistem Šice oh Radenskem polju
Zbornik občine Grosuplje XVIII. 1994
103
- Suha dolina med Zdensko vasjo in Cušperkom poteka v smeri sever - jug in ima že delno zakraselo dno v nad. višini približno 410 m. Te suhe struge se drži tudi cestna povezava med Dobcrepoljem in Radenskim poljem.
- Severni del, od Polic do Boštanja, pa poteka v dinarski smeri. Ta del je nižji, če pa sklepamo po višini humov Kopanj (391 m) in Boštanj (374 m), je voda gotovo tekla proti severu grosupeljskega ravnika.
Ali je tekel pritok Paleoljiibljanice tudi s korinjske planote, mimo današnjih izvirov Krke in Luč, kakor trdi Melik, pa ne bi trdil.
S pleislocenom so se pričele ledene dobe in toplejša medobdobja (inlerglacial), ko se je močno spremenilo delovanje notranjih in zunanjih sil. V pleistocenu je enoten dolenjski ravnik začel razpadati. Začeli so se močni prelomi na dolenjskih mezozoiskih grudah v dinarski smeri. Ko se je začela Kriška planota dvigati, seje dvignil tudi spodnjebrezovski ravnik, ki ga zaradi majhne erozijske moči Paleoljubljanica ni mogla erodirati. Zato je spremenila svoj tok, verjetno po žužemberžkem prelomu proti Krki. Torej seje skrajšal tok Paleoljiibljanice.
Še mnogo bolj verjetno pa je, da se je začelo Radensko polje tektonsko zniževati inje privabilo vse vode s severnega dela grosupeljskega ravnika. Ker ima Radensko polje široko obliko (Gams 1987), je gotovo tu tekla večja reka, kije ob vzhodnem robu izoblikovala veliko ponikalnic. Danes je del teh ponikalnic še aktiven v nižji nadmorski višini. Najbolj znan je Viršnica - jamski ponorni sistem Šice ob vzhodnem robu polja.
Nad Lazarjevo jamo je vhod v suhi rov Viršnice 29,04 m (.349,08 m nad. viš.) nad Zatočnim rovom pa je ta vhod 31.10 m. Iz tega lahko sklepamo, daje bila tu globinska erozija pogojena z močno tektoniko. Hkrati je začel tudi dobrepoljski potok ponikati v tem območju. Iz topografske karte bi se dalo sklepati, daje ponikal v poliški uvali pod Čušpcrkom, katere dno je za cca. 10 m višje od dna Radenskega polja pri Zatočnem rovu. To bi se dalo sklepati tudi s pomočjo slepega Ilovnatega rova (glej skico). Tj rov ima smer proti robu polja, vendar je zasut in bi se ga le z natančnimi meritvami dalo locirati izven jame ob robu polja. S lega območja je voda tekla proti izvirom Krke.
Po mnenju Šcrclja (1966), so najstarejše odkladninc na Ljubljanskem barju iz mindla. Gotovo je le to, da v wurmu, morda pa celo v delu zg. rissa, Paleoljubljanica še ni tekla proti Grosupeljski kotlini, temveč je nastalo na barju jezero - pozneje pa seje rečni tok preusmeril proti Savi.
V času ledenih dob, posebno vvurma, je nastalo na ozemlju občine veliko tektonskih prelomnic. Zato so nastale mnoge rebri (hribi) in ravniki (Ilabič, 1988).
Na skici so naslednja območja na ozemlju občine Grosuplje:
- dobrepoljska reber, ki je zelo strma vzhodna stran Male gore in se širi nad dobrepoljskim ravnikom in struškim dolom. Glej grafikon, profil pobočja A;
- Vzhodnodobrepoljska reber1, imenuje se tudi tisovška reber, je manj strma in tudi bolj položna ter nižja od Dobrepoljske rebri ob Mali gori. Glej grafikon, profil pobočja B+C;
- Stranska reber se širi nad desnim bregom zgornje Krke do Soteske. Nad njo se začenja Korinjska planota;
- Žužembcrška reber je nad levim bregom Krke, najbolj izrazita je od Valične vasi proti Žužemberku, ko se močno približa strugi reke;
1000
500
NW
GROSUPELJSKO POLŽEVO KOBINJ POLJE 830  . ----731
.'»
SUHA KRAJINA
»UBRUS PLESN1CA
"  \«  /      \v      AM8BUS       PLESAČA -l ■   -V -___SčS«ž3 ./~^~ L
SE
•3«__v_/?10'
""'KOČEVSKI BOG
SOTESKA
VtSEJC
UPJE
SI. 2. Prečni (1) in vzdolžni (2) morfološki presek zahodne Suhe krajine, a-u reliefne struklurniee na n/elomnih conah, rebri: a - velikogorska, b - bukovniška, e - malogorska, d - dobrepol jsko-kukovska, c - seška, f - žlebjenska, g - zvirška, h - rctlanska, i - jarška, j - lopaška, k - selska, 1 - visejska, m - cerska, n - gradenska, o - stranska, p - žužemberška, r - zališka, s - dobrniška, 1 - vrbovska, u - trebenjska, v - slivniška, kriška, z - znojilsko-hočevska, ž - ambruška, w - smuška.
H a b i č, R, 1988, Tektonska pogojenost kraškega reliefa zahodne Suhe krajine
- Gradiško-znojilska prečna reber je nad izviri Krke. Nastala je ob prečnem prelomu na dinarsko smer. Ta strma reber je zelo zanimiv in še nerešen geomorfološki problem Slovenije. Morda je to strmo pobočje pogojeno z izviri Krke in retrogradenjsko erozijo, ki bi bila povezana s prelomnico in kamenino.
Te rebri se zvišujejo od vzhoda proti zahodu in zato je bilo verjetno močnejše delovanje na zahodni strani (Mala gora) kot pa na vzhodni (žužemberška reber).
Med dvignjenimi deli so ravniki - polja. Največji je dobrepoljski, ki ga imajo nekateri za samostojno enoto in ga ne štejemo k Suhi krajini.
Grandovec, /., I'986, Geografija severnega dela Dobrcpolja z obrobjem
Dobrepoljski ravnik poteka v dinarski smeri in je sestavljen iz treh delov-pregibnie, ki imajo lečasto obliko. Običajno se tudi samo kraško polje deli na tri dele:
- severno Dobrcpolje, Videm in okolica,
- srednje Dobrcpolje, Kompoljc,
- južno Dobrcpolje, Struge.
Zaradi zgodovinsko-družbenih procesov v razvoju izrazoslovja pa prebivalci Strug zanikajo, da naj bi bil ta del južno Dobrcpolje. Vendar pa takšno mnenje ne vpliva na naravno - zemljepisne značilnosti. Ravnik se znižuje od severa - Prcdstruge 456 m (Ponikve 465 m) - do 410 m nadmorske višine pri Rapljevem. Ta najnižji del je že v občini Kočevje in je nastal zaradi močnega zviševanja dobrepoljske rebri, ki tu doseže najvišjo točko Male gore (963 m - Stena svete Ane). Ker je severni del dobrepoljske rebri nižji, je ravnik višji. Dobrepoljski ravnik prehaja na severu v suhi dolini v ponikevskega, ta pa nato v podtaborskega (škocjansko podolje).
Poleg ravnikov so z. neotektoniko nastajali tudi doli - podolja:
- Ambruški dol ima široko ravno vrtačasto dno v višini 340-350 m. Korinjska in kamenska planota omejujeta predol (415 m) k dolini Krke. Ambruški dol se podaljšuje proti Primči vasi, nato pa se rahlo dviga proti Višnjam. To območje bi lahko imenovali tudi uvala.
- Od dobrepoljskega do žužemberškega preloma je več manjših dolov, ki se vsi znižujejo proti dolini Krke. Nastaii so verjetno v zdrobljenih conah v višini kraške podzemne vode, kije odtekala z ribniškega ravnika proti dolini Krke. Tam, kjer kamenina (apnenec, dolomit) ni bila kompaktna, se je jamski strop začel počasi ugrezati, voda pa je toliko časa odnašala kamenje, dokler ni prišla na površje.
Poleg neotektoniko je vplivala na površje tudi klima, ki seje v pleistocenu neprestano menjavala. Zaradi zamašitve požiralnikov in tektonskih premikov so v ledeni dobi na nekaterih kraških poljih nastale ojezeritve. Zaradi ohladitev - znižanja povprečne temperature od 4 do 1()°C - seje močno povečalo mehanično preperevanje kamenin.
1 Ikrati se je pojavilatudi soliflukcija(polzenje vrhnje plasti preperlinc po zamrznjenem pobočju) in tudi močno fluvialno obnašanje preperelih kamenin. Čeprav so bili vodni tokovi manjši, so prenašali veliko materiala zaradi močnega prepercvanja. Zato se je v ledenih dobah zmanjšalo zakrasevanje in površje je vse bolj dobivalo značilnosti rečnega reliefa. V vsaki medledeni dobi (interglacial) je prihajalo do velikih sprememb - ponovnega povečanja korozije v območjih, kjer sta apnenec in dolomit.
Površje občine se je glede na navedene značilnosti v zadnji ledeni dobi in holocenu verjetno razvijalo.
Zaradi rahlega dviganja škocjansko-taborskega podolja in zmanjšanja erozijske moči Rašice je prišlo v vvurmu do spremembe rečnega toka. Ker je Rašica zaradi velike količine proda potrebovala predvsem območje za akumulacijo le-tega, je razumljivo, da ni bila možna globinska erozija v škocjanskem podolju. Zato je pričela teči proti Dobrepolju, ki se je tedaj že močneje tektonsko zniževalo in je že imelo več ponikalnic (Struge). Zaradi spremembe naklona polja je začel v Strugah ponikati dobrepoljski potok. Od tod je podzemeljsko tekel proti Krki (dokaz: doli v zahodni Suhi krajini).
Ko je Rašica dosegla Dobrcpolje pri Predslrugah, seje začel prod odlagati v obliki vršaja proti Zdcnski vasi in Vidmu. Reka pa je verjetno tekla ob zahodnem robu proti Strugam. V srednjem delu je že manj proda, Rašica pa je ponikala postopno. V bližini Stolarne Dobrcpolje je bila na Ratikah (območje med Podpečjo, Vidmom in cesto Videm-Kompoljc) manjša ojezeritev. To nam dokazuje glina, ki so jo še pred drugo svetovno vojno kopali za opeko. Na nepropustno plast nas opozarjajo tudi hidrogena tla, ki so kljub melioraciji še vedno dokaj zahtevna za kmetijsko obdelavo (Grandovcc, 1986).
V vzhodnem delu Dobrepolja je že v času zadnje ledene dobe prišlo do zakrasevanja, ki pa je zlasti močno v današnji dobi (holocenu). To nam dokazujejo tudi pogosti udori v okolici Zagorice. Že v zgornjem vvurmu je Rašica prenehala s svojim ponikanjem in akumulacijo v Dobrcpolju, Ponikali je začela v jurskih apnencih južno od Ponikev (tu ponikne še danes). Pe v času visoke vode je pritekala po suhi strugi do Prcdstrug, nato pa je tekla ob zahodnem robu proti Kompoljam in Strugam, Velika poplava je bila leta 1933, zadnja, koje pritekla Rašica v Dobrcpolje, pa jc bila I. 1976, koje bila Podpeč popolnoma odrezana od ostalih vasi. Te poplave so bile pogojene tudi z bruhanjem vode iz. podpeške jame in estavel ob zahodnem robu polja. Po zgraditvi dobrepoljskega vodovoda v povirju Rašice (kobilji Curek) Ic-ta še ni pritekla po suhi strugi do Prcdstrug. Vode izpod Male gore pa še v času dolgotrajnejšega deževja poplavljajo in se razlivajo ob zahodnem delu Dobrepolja.
Rečica Rašica, ki ponika pri Ponikvah, teče pod zemljo proti Mali Račni, kjer v obliki obrha priteče na površje, nato pa v meandrih odteka proti Zatočnim jamam. Mnogokrat ponikne v apniški jami, še preden doseže vhod v Zatočni rov. Pod zemljo nato teče proti Pipovki in Podbukovskemu studencu.
Tudi presihajoči izvir Zelenka pod vasjo Predolc ima svoj tok proti vzhodnemu robu Radenskega polja, kjer v času visoke vode ponika v Peklu. Zanimivo bi bilo ugotoviti, od kod prihaja voda pri Marijini kapelici na severni strani Kopanja. Menim, da ta voda podzemeljsko teče iz škocjanskega podolja. Nekdaj jc bilo to območje le manjši kraški izvir na Radenskem polju. Ko pa je erozija v zadnjih ledenih dobah odnesla del površja, jc ta izvir ostal in ima značilnosti piezometričnega (vodno-kraškega) izvira.
Skoraj vse vode z, obrobja (irosupcl jske kotline meandrirajo po njenem dnu, pri tem pa odnašajo pltokvartarne ilovice in ustvarjajo manjša močvirna območja. Vsa voda se steka v Dobravko, ki ponika južno od Zagradca pri Mlačevem. Nato podzemeljsko teče proti izvirom Krke (Pod jamo in Poltarica). V času, ko nastanejo na Radenskem polju velike poplave (dno polja ni sestavljeno iz večjega proda, pač pa iz usedlin stoječe vode), priteče Dobravka kot Radcnščica na dan v Lučki uvali. Da bi ta uvala1 nastala le zaradi korozije, pa menim, daje skoraj nemogoče, ker je njeno dno preširoko. Nagibam se k mnenju, daje tu nekaj časa tekla Paleoljubljanica, ki je zaradi preloma erodirala to široko dno. Radcnščica ponikne na jugu te dinarsko potekajoče uvale in teče proti Krki. Podzemeljskemu loku bi se dalo slediti na območju Prostrana, kjer sla dve večji udornini (globoki 60 in 49 m). Zalo lahko ugotovim, da je ta del občine v območju erozijsko pretočnega krasa.
Reka Krka ima v zgornjem toku značilnosti erozijske rečne doline, ki ima ponekod obliko manjšega kanjona. Nad njeno strugo se vidijo erozijske terase, iz katerih bi se dalo sklepali o intenzivnem dviganju Ajdovske planote in Kočevskega Roga. Da je Krka tako hitro poglabljala slrugo, sla vsaj dva vzroka:
- V območju od Zagradca do izvirov seje površje zniževalo. V tem delu jc moč najti precej naplavin. Gotovo pa je, tla so ludi tu v pasastem in zrnatem dolomitu (norijska in retijska stopnja) tudi podzemeljski tokovi. To nam dokazujejo posamezne manjše udornine. ki žc spominjajo na začetek naslajanja vrtač, Posebno lep primer je neprestano ugrezanje na delu križišča cest Zagradec-Ivančna (iorica-Krka v (iabrovčeu.
Ta podzemeljska voda prihaja od ponikev Višnjanskega potoka v jurskem apnencu na koncu Muljavske doline in iz žužemberške rebri med (iabrovčcem in Muljavo. To lezo sc bi moralo preverili z barvanjem.
- Južno od Zagradca pa sc površje dviga. Ker pa tu poteka žužemberški prelom, je razumljivo, da so tu kamenine pretite, zalo je tudi hitro napredovala globinska erozija Krke. In ker sc novomeško-kr.ška kotlina ugreza, ima vodni lok še toliko večjo erozijsko moč.
108
Ivan Grandovcc
Geološka karta prikazuje prečni prelom nad izviri Krke; ta poteka proti Mali Ilovi Gori. Prav tako prikazuje prelom iz severnega Dobrepolja proti Hočcvju. Ob tem prelomu so številne vrtače, vendar pa menim, da tu ni tekel površinski vodni tok, ker v hočevskem podolju ni moč najti proda, ki bi na to spominjal. Znojilsko-gradiška reber nad izviri Krke pa je po mojem mnenju nastala zaradi ugrezanja rečne doline od izvira do Zagradca. Območje ob izviru je s treh strani obdano s prelomnimi conami. Kraški izviri Krke pa so Še pospešili hitrejšo erozijo v izvirnem zatrepu.
Po dvigu spodnjebrezovskega ravnika je manjši pritok Paleoljubljanicc postal samostojni tok -Višnjica. Po pretoku Paleoljubljanicc v Krko je Višnjica tekla po njeni strugi po dolenjskem podolju. Ta vodni tok se je tudi vrezoval ob prelomu med Leskovško in Kriško planoto. Tudi Stiski potok je bil pritok Višnjice, ki seje izlivala v Temenico, verjetno v bližini Velikega Gabra. Da še ni preteklo veliko časa, ko je Višnjica tekla proti vzhodu, nam dokazuje tudi nekdanja struga Stiškcga potoka, ki se je zlival v Višnjico bolj proti vzhodu od današnjega sotočja. To nam dokazuje tudi prod, ki so ga jeseni 1992 odkrili pri gradnji ceste do cerkve sv. Jožefa v Ivančni Gorici. Taje bil približno 80 cm pod današnjim površjem, v širini dobrih desetih metrov čez celotni izkop za gradnjo temeljev ceste. Struga - prod - nam kaže, daje potok tekel vzhodno od zdravstvenega doma proti jugovzhodu. Tudi pri gradnji Pivarja so naleteli na prod. Stiski potok je prenašal velike količine proda, ker je njegova struga do naselja Stična v območju manj prepustnih kamenin, hkrati pa je soteska potoka v prelomnem območju. Tudi izvir vode ob cesti proti šolskemu centru približno sto metrov od ceste Ivančna Gorica - Stična kaže na nekdanji vodni tok. Območje te suhe struge je v holocenu že zajelo rahlo zakrasevanje, zato tudi v Stiškem kotu lahko govorimo o fluviokrasu. Do spremembe toka Stiškcga potoka je prišlo lahko tudi zaradi prelomnice, ob kateri danes teče proti Višnjici. Ta ugotovitev je v nasprotju z Gamsovo tezo, 1987, po kateri naj bi bil tu namakalni kanal. Ta teza je malo verjetna tudi zaradi obdobja - časa, ko naj bi tu potekal, ker se v nekaj tisoč letih, odkar je civilizacija na tem območju (Vir), ne bi mogla popolnoma zasuti struga kanala.
Mnogo teže pa je ugotoviti vzroke za pretok Višnjice v Krko. O tem sta veliko pisala Melik, 1931, in Gams, 1987. Verjetno bi se dalo pri razlagi tega pretoka uporabiti ugotovitve obeh znanstvenikov:
- Od Ivančne Gorice proti dolini Krke poteka ob zahodnem robu Muljavske doline črnclski prelom. Območje proti Kriški planoti se je začelo sredi vvurma dvigovati, Muljavska dolina pa ugrezati.
- Žužemberška reber pri Muljavi seje zelo počasi dvigala.
- Muljavski potok naj bi z retrogradno erozijo ob prelomnici prišel do znižujočega se dna muljavske doline, Melik, 1931.
- Menim, da ta retrogradna erozija ni bila nemogoča, ker še danes v bližini žage Brezje ponika potoček Brž.ičck, ki pa je nekdaj po sedanji strugi Višnjice na območju žužemberške rebri tekel proti Krki. Verjetno je Višnjica spremenila svoj tok proti Muljavi potem, ko seje ta dolina začela rahlo ugrezati. Suha dolina pri Trcbežu ima obliko slepe doline in kaže na to, da bi lahko tu Višnjica najprej ponikala in nato podzemeljsko tekla proti Krki, v katero bi se lahko zlivala pri Virju. Še danes v času nizke poletne vode že precejšen del ponikne na jugovzhodu Muljavske doline, kjer je rečno korito v apniški podlagi. V času močnih poplav konec vvurma pa je prišlo lahko do pretoka od nekdanjih ponikalnic po nižjem podolju (dolini) proti muljavskemu potoku in preko njega v Krko. Za to tezo bi bilo dobro poiskati nekdanjo ponikalnico v bližini Trebcža. Menim, da to ne bi bilo nemogoče, ker so tu sivi gosti apnenci z litotidami podobne starosti kot ob vzhodnem robu Radenskega polja, kjer so danes ponikalnice voda Grosupeljske kotline in tistih, ki izvirajo na zahodu tega polja.
Po pretoku Višnjice h Krki so na območju šentviškega ravnika tekli le manjši potoki, ki pa so ob stiku s koralastimi grebenskimi apnenci ponikali. Kljub majhni erozijski moči pa so mehke pliokvartarnc ilovice razrezali, tako da ta pokrajina daje vtis mehkega dolenjskega rahlo valovitega
površja. Ta rahlo vzpeta območja bi verjetno že lahko imenovali gričevje. Potoki tečejo s severa (predalpskega sveta), kjer je triasni pasast in zrnat dolomit norijske in retijske stopnje, proti jugo -dobski uvali, katero dosežejo le v času visoke vode.
Dobska uvala je južni del šentviškega ravnika, po katerem je tekla Paleoljubljanica, pozneje pa tudi Višnjica. Pa uvala bi se lahko imenovala tudi podolje. Dobsko uvalo - podolje - je trasa magistralne ceste Ljubljana - Zagreb precej razdelila. Za poplavne vode so pod cesto zgrajeni prepusti za pretok vode. Ob nizki in srednji vodi ne priteče v to uvalo - podolje - noben vodni tok. Drugače pa je v času visoke vode:
- Virski studenec ob visoki vodi naplavlja proteuse (protejc), leče mimo zaselka Gomile in vasi Vrhpolje proti Artiži vasi in Velikim Pecam. Tuje manjše sotočje s potokom Glogovica. Ko Spaja jama ne more več sprejemati vode, se lc-ta razliva po ulegninah proti jugu in jugovzhodu.
- Večji potok je Šentpavelščica, ki v suši ponika severno od Doba. V deževnem obdobju pa teče pod cestnim propustom in se razliva proti zahodu in jugu, kjer nastane manjše poplavno jezerce. Proda tu ni, temveč prevladujejo mclj, glina, drobni in grobi pesek (Gams, 1987).
Dobska uvala - podolje - se konča med Bičem in Zagorieo, kjer se voda v plitvi ulegnini zadržuje kar nekaj mesecev v hladnejši polovici leta. V celotni dobski uvali - podolju - je na nekaterih območjih že močno zakrasevanjc, zato je tudi ta pokrajina fluviokraška.
ZAKLJUČEK
Geomorfološki razvoj površja občine Grosuplje je prvi poskus strnjenega pregleda razvoja reliefa naše občine. 0 posameznih enotah je napisano že nekaj prispevkov, ki pa jih je potrebno jemati z, določeno rezervo.
Zavedam se, da bodo bodoča znanstvena raziskovanja razvoja posameznih reliefnih oblik postavila tudi moja videnja ponekod na glavo. Vendar pa menim, da le neprestano iskanje, delo in terensko opazovanje, lahko, kljub nekaterim napačnim pogledom, pripelje do večje razjasnitve razvoja površja, na katerem živimo in ga občudujemo, skozi geološka obdobja.
LITERATURA IN VIRI
B u se r, S., 1974, Osnovna geološka karta 1:100 000 - tolmač lista Ribnica, Beograd. I! u s c r, S„ 1984, Nekaj novosti 0 geologiji Dolenjske, Ljubljana.
Gams, L, 1962, Nekatere značilnosti Krke in njenih pritokov. Dolenjska zemlja in ljudje Novo mesto. Gams, L, 1987, Razvoj reliefa na zahodnem Dolenjskem. Geografski zbornik, zv. 26. Ljubljana. Gams,!., 1974,Kras. Ijubljana.
Gospodaric, R., 1972, Viršnica-jamski sistem Šiccob Radenskem polju. Naše jame 12, Ljubljana.
Grandovec, l„ 1986, Geografija severnega dela Dobrepol ja z obrobjem.....diplomska naloga. Dobrcpolje.
Gregor i č, V, 1969, Nastanek tal na triadnih dolomitih. Geologija 12, Ljubljana. 11 a b i č , P, Strukturne oblike v kraškem reliefu Dolenjske in Bele Krajine. Dolenjska in Bela Krajina. Ljubljana. 1984.
II a b i č , P, Tektonska pogojenost kraškega reliefa zahodne Suhe Krajine Acta carsologica 17. Ljubljana
1988.
11 c r a k , M, 1987, Geologija. Zagreb.
K ranj c , A., 1984, Speleološke značilnosti osrednje Dolenjske in Bele Krajine. Dolenjska in Bela krajina. Ljubljana.
M c 1 i k , A., 1919, Pliocensko porečje Ljubljanice Geografski vestnik 4, Ljubljana.
110
Ivan Grandovec
M cI i k, A., 1931,1 lidrografski in morfološki razvoj naslednjem Dolenjskem. Geografski veslnik 7, Ljubljana.
Me I i k, A., 1955, Kraška polja Slovenije v 1'lcisloccnu. Dela 3 Inštituta za geografijo SAZU. Ljubljana.
N o v a k , D., 1981, Od kod prihaja voda k izvirom Krke. Protcus 43, Ljubljana.
P rem r u , U., s sodelavci, 1977,0 geološki zgradbi Dolenjske. Geologija 20, Ljubljana.
Sercclj, A., 1963, Pelodnc analize plcistoccnskih in holocenskih sedimentov Ljubljanskega barja. Razprave IV razrcdaSAZU, Ljubljana.
Šifrer, M., 1969, Kvartarni razvoj doline Krke. Tipkopis v Geografskem inštitutu AM/RC SAZU. Ljubljana S i f r c r, M., 1984, Poglavitne značilnosti geoniorfološkega razvoja Dolenjske s posebnim ozirom na poplavnih območjih. Dolenjska in Bela Krajina. Ljubljana.
Slebingcr.C., 1971 Geološke razmere Dobrcpolja. Zbornik občine Grosuplje zvezek 3, Grosuplje.
OPOMBE
1 Peter llabič napačno poimenuje geografsko ime Dobrepolje. Piše ga "Dobro polje". Naziv za to kraško polje pa je vedno bil Dobrepolje, zato morajo razpravljalci paziti, ko iz samostalnika izpeljujejo pridevniške ali druge oblike.
2 Lučko uvalo imenuje Gams, 1987, Lučki dol.
KOVAČI IN KOVAČIJE OD ČRNELA DO BAKRCA
Ju kob Miiller*
Železnica Ljubljana - Novo mesto, /grajena 1894. leta, je vasi, ležeče ob cesti lvančna Gorica - Žužemberk, odmaknila od pomembnejših prometnih tokov, vendar so bili kraji kmetijski, za delo in vožnjo so uporabljali vprežno živino, zato so imeli dela tudi kovači.
Prva kovačnica južno od Ivančnc Gorice je na Malem Črnelu, v vasici, ki leži nekaj sto metrov vzhodno od ceste proti Muljavi, ob vznožju Slemen. Vas je leta 1910 imela 9 hiš in 47 prebivalcev, leta 1991 pa 14 stanovanj in 43 prebivalcev, Črnclojc v listinah prvič omenjeno med letoma 1225 in 1250.
Hišo s kovačnico /M. Črnclo 1 / si je pred letom 1941 zgradil Anton KASTELIC /1907-1943/, Barbčev sin iz Leščevja oz. Kravjcka. Za kovača se je izučil doma pri očetu. Ko se je oženil z Erjavčevo, po domače I [ribarjevo z V. Crnela, si je na ženinem domu postavil tudi leseno kovačijo. Potem je kupil zemljišče na M. Črnelu, in sicer od Kavška, in si zgradil pritlično hišo s stanovanjem in kovačnico, prvotno leseno kovačijo pa uporabil za drvarnico. Kovačnica je v južnem delu pritličja. I lisa je dvokapnica na čop, brez. venca in s paradano: presledki med pokončnimi lesenimi stebri so zapolnjeni s kamnitim polnilom. Gradivo, cementne bloke, je za gradnjo hiše izdelal iznajdljivi in nadarjeni kovač sam in tudi strešniki so delo njegovih rok. Kovačnica meri 4 m krat 4 m, tla so zbila ilovica, strop je lesen. Vhod v kovačnico je s cestne /zahodne/ sirani - lesena dvokrilna vrata so 2 m visoka in 1,35 m široka. Okno meri 1,27 m krat 1,27 m in gleda na jug. Kovačnica je brez dimnika in podkovališča: konje so privezovali pred kovačnico.
Oprema kovačnico jc običajna: ognjišče z. nožnim mehom, panj z. nakovalom, delovna miza z, primežem, knlilno korilo, ročni vrtalni stroj. Večino drobnega orodja sije kovač naredil sam. Elektrike kovačnica ni imela, delalo seje pri petrolejki. Anton Kastelic je opravljal kovaška in podkovska dela: koval konje, izdeloval vozove - zanje je izdeloval tudi lesene dele - in popravljal ter izdeloval kmečko orodje: plevke, srpe, zlasli pa je slovel po nožih krivcih z roževinaslimi platnicami.
Največ dela je imel ob deževnih dnevih, ko kmetje niso mogli delati zunaj na polju. Pri delu mu je pomagala žena. včasih sosed - pogosto pa kar stranka. Pomočnika je potreboval zlasti pri težjih delih, npr. pri vlečenju obroča na kolo. Zunaj ob kovačnici je bil zabit v tla močan kol. Kolo sla pomagača na dveh koncih držala z natezalnikoma /"grajfcigarjema'7, tj. daljšima drogovoma s kavljem na konceh - kovač pa je tolkel po razbeljenem železu, da se jc obroč čim tesneje oprijel platišča.
II kovaču Kaslelicu so hodili naročniki s krškega in šentviškega področja: kravenjski kovač je bil daleč znani izdelovalec voz. ter krivcev. Kovačnica je nehala delali lela 194.3. ko je kovač padel kot partizan Levstikove brigade. Pozneje je še nekaj koval sin Tone, ki pa je sorazmerno mlad umrl.
Na jugozahodni strani Slemen leži vas I .eščevje, ki jo od severa zapira Brezovica, z. južne sirani p<i Žični vrh. Od Muljave jc oddaljena dva kilometra. Leta 1910 je šlela 16 hiš oz. 60 prebivalcev, lela 1991 pa je imela 12 stanovanj oziroma 39 prebivalcev. Ob zahodnem robu Slemen je stal grad Kravjek, v listinah prvič omenjen leta 124.3. Njegovi lastniki so bili med drugimi ludi Ravbnrji in pozneje Podrnnsbcrgi. V leščevskem zaselku Kurji Parkclj stoji opuščena BARBCEVA kovačija, v kateri so delali štirje rodovi kovačev.
Kasteličeva kovačija na Črnelu. Foto: A. Grošelj, 1993.
Kovačija jc lesena dvokapniea, krita je bila s skodlami. Kovačniea meri 5 m krat 6 m, vhodna vrata so visoka 1,80 m in široka 0,63 m. Prostor ima 3 majhna okna. Tla so /bita ilovica, stropa ni. Kovačijo jc postavil, ne daleč proč od stanovanjske kmečke hiše, kovač Kastelic, doma i/pod Ivančnc, ki je od graščine kupil zemljišče v Leščevju. Elektrike ni bilo v kovačnici nikoli, kovalo in delalo se je pri petrolejki. Oprema: ognjišče /brez dimnika/, nožni meh, lesen panj z nakovalom, delovna miza s primežem. Železo je kovač kalil v škafu vode tako, daje s šopom slame ometal po razbeljenem kosu. Varil je z rdečo, v okolici nabrano ilovico, ki jo je posul po razžaljenem železu in nato obdelal s kladivom. Pes za oglje je dal kdo od naročnikov, oglje pasi jc kovač kuhal sam, in sicer kakih 10 dni, pri čemer je spal in jedel pri kopi. Kope sije delal v Jeričkovi hosti v Mcvcah, v Vrhovskcm in drugje.
Od kravenjskih kovačev so poleg začetnika znani še njegov sin Ignac KASTELIC /1875-196.3/ , vnuk začetnika Anton KASTELIC /1907-1943/, ki si jc postavil svojo kovačnico na Črnelu, in Jože ČOŽ /1932-1992/, pravnuk začetnika: poročil se je k Mcvčanu v Mcvee, si tam uredil kovačnico za lastne potrebe, delal pa jc tudi kot kolarski in tesarski pomočnik. Tudi za njegovega deda Ignaca jc znano, da voz ni samo okoval, ampak*je zanje izdelal tudi lesene dele. Izdeloval pa je tudi drobna kmečka orodja: vojnike, sekire, plevkc, brane, popravljal drevesa ipd. Delovno orodje, tudi svedre, si je izdelal sam. Poleg mož so v kovačnici delale tudi žene in hčeri. Po vojni je kovačija delala samo še za domače potrebe ali pa usluge za najbližje sosede.
K Barbčcvi kovačiji jc spadalo okoli 4 ha zemljišč in hoste, gojili so dve kravi, s katerima so vozili in celo orali, ter 2 prašiča. Ker jc bila kovačija odmaknjena, so se ukvarjali tudi z drugimi obrtmi, zlasti lesnimi, ter s kmetijstvom.
Harbčeva kovačija. Folo: A. Grošelj, 1993.
Kravenjska kovača (od leve): Jože Čož in Ignac Kaslelic.
Muljava, v listinah prvič omenjena šele leta 1463, je lokalno prometno kri/išče: tu SO odcepi za Sušico oz. pogovorno za Šico, za Kompolje in Bojanji Vrh, za Oslico in za Potok. Leta 1910 je Muljava imela 33 hiš in 155 prebivalcev, leta 1991 pa 81 stanovanj in 284 prebivalcev. Najstarejša še znana ŠTROHNOVA kovačija je stala v zaselku vzhodno od cerkve, in sicer kakih 50 m od gospodarskega poslopja. Narejena je bila iz. blata, služila pa jc za potrebe domače kmetije in soseske. V kovačiji jc delal Franc ZUPANČIČ /1859-1927/, kmet in priučeni vozni in orodni kovač, ter njegov sin Alojz ZUPANČIČ, katerega hči Angela seje poročila s kovačem Leopoldom BREGARJEM /1904-1978/, doma z M. Kompolja. Leopold seje za kovača učil od 1916-1920 pri svaku Gašperju Golobu v Zadobrovi pri Ljubljani in naredil v Ljubljani tudi podkovsko šolo. Sprva je delal pri Brezniku na Muljavi kot samostojen kovač, leta 1933 pa si je postavil novo hišo na robu gozda nedaleč od tastove, Štrohnove hiše.
Zahodni del dvokapne stavbe z opečnato kritino zavzema kovačnica, v vzhodnem delu pa so stanovanjski prostori. Leta 1942 so hišo požgali Italijani, zato se jc kovač Leopold za nekaj let preselil v staro Štrohnovo kovačijo. Po vojski so požgano hišo obnovili, podaljšali za podkovališče in nekoliko nadzidali. Vhod v kovačnico je zdaj z zahodne strani, prvotno pa je bil s severa, tj. pravokotno na os hiše. Ognjišče stoji na južni strani, pod oknom na severu teče delovna miza s primežem, tla so zbita ilovica, 3,50 m visok strop jc lesen. Kovačnica ima dva varilna aparata, nožni okrogli meh, ročni vrtalni stroj (prenos 1:1,5) in nakovalo. Korito za kaljenje stoji pred kovačnico.
Bregar jc bil podkovski, vozni in orodni kovač. Izjemno dobro jc znal podkovati vola. Izdeloval je krivec za trte, plevke, sekače za veje, podkve, popravljal pluge, brane, verige, vage, krampe, motike in sekire, po letu 1955 tudi mlatilnice. Bil jc strokovnjak za kaljenje. Prvi voz gumar je naredil leta 1957, ko so dobili tudi elektriko. Sicer pa je bil dober pevce - član zbora Josipa Jurčiča na Muljavi - in harmonikar, ki jc igral tudi po svatbah. Delo se je začelo ob 5. uri zjutraj in sc pogosto končalo ob 9. ali 10. uri ponoči. Pri delu v kovačnici je sodelovala tudi žena, za kovača pa seje ob očetu priučil tudi sin Polde.
Dva kilometra vzhodno od Muljave ležijo Male Kompolje, ki so leta 1910 imele pet hiš oz. 25 prebivalcev, leta 1991 pa9 stanovanj oz. 20 prebivalcev - in imajo kovačijo pri OKL.IUKAR.1U /M. Kompolje 6/. Zgradil jo jc Ludvik URŠIČ /1931/, ki seje za kovača izučil v Šentvidu pri Pušu. Strokovno šolo je obiskoval v Stični in Celju, pomočniški izpit pa jc naredil v Idriji leta 1949. Delal je v kovačnici v Šentvidu, ki jo jc vodil Puš, in v Agroscrvisu v Ivančni Gorici. Koval je vozove. Skupaj s kovačem Jožctom Smrckarjcm sta imela delovno normo: okovati 5 voz. na mesec. Bila sta pridna in urna in sta dobro zaslužila.
Ko si jc leta 1973 sezidal kovačijo doma, jc šel "na pri vat". Največ je delal ograje, vrata in gumarje. Lesene dele zanje mu jc izdeloval kolar Ivan Mavsar z. Mrzlega Polja. Naročniki so bili zlasti Hrvatje. To so bili 3- do 4-tonski vozovi, dva gumarja pa sta imela 7 ton nosilnosti: za prevoz lesa. Kovane ograje je delal za Krajino in za Grosuplje. Konj ni koval, ker ni bilo zaslužka, pač pa jc popravljal tudi avtomobile.
Kovačija je bila sprva samostojno poslopje, pozneje jc nadzidal stanovanje in prizidal garažo. Kovačnica meri 5 m krat 7 m, strop jc visok 3,50 m, tla so zbita ilovica. Ima ognjišče z. dimnikom, meh z. ventilatorjem in delovno mizo pod velikim oknom. Poleg kovaškega varjenja sta na razpolago tudi aparata za avtogeno in elektro varjenje. V kovačnici stojijo tudi stružnica, brusilni aparat in rezilke. Razen kovačije ima Uršič še okoli 7 ha zemljišč in gozdov in redi 6 glav goveje živine.
V zaselku Brezje /Muljava 28/, kilometer jugozahodno od vaškega središča, je delovala BREZNIKOVA kovačnica. Najstarejši znani kovač v njej je Janez SMREKAR, doma iz Drašče vasi, ki je podpisan na kamnitem koritu za kaljenje, stoječem pred vhodom v domačijo. Korito nosi letnico 1854. Poslednji lastnik kovač jc bil ADAMIČ /u. 1929/, doma iz Dobrepolja. Bil jc neki tako močan, daje dvignil voz, držeč ga za soro, in potrkal z. njegovimi kolesi ob tla. Adamič je bil podkovski, vozni in orodni kovač. Njegove sekire in kuhinjski noži se še uporabljajo v okolici. Tudi
lireznikova fužina z mlinom. Foto: A. Grošelj, 1993.
za zvonove v korinjski cerkvi je naredil železno opremo. Po gospodarjevi smrti je nekaj let pri Brezniku koval Leopold BREG AR z, Muljave.
Breznikova kovačnica je zavzemala manjši, zahodni del poslopja ob Višenjci, v vzhodnem delu je bil malen. Stavba je dvokapnica, krita z opeko, strop v kovačnici je bil lesen, tla pa ilovnata. Kovačnica je imela norca, težko kladivo, ki ga je gonila Višnjica- bila je torej fužina! V nasprotnem severozahodnem vogalu je stala ješa. Podkovališča ni bilo.
Brezniki so poleg mlina in kovačnice imeli tudi vodno žago /prim. Adamič 1974/ in kmetijo. Nad vhodom v domačijo je v niši freska sv. Plorijana, ki jo je pred letom 1941 naredil neki Jug. Isti je slikal tudi v cerkvici na bližnji Šici.
Krka, lokalno gospodarsko, cerkveno in prometno središče, je imela 1910. leta 56 hiš in 291 prebivalcev, leta 1991 pa 91 stanovanj in 19.1 prebivalcev. Sestavljajo jo trije zaselki: Videm - v listinah se prvič omenja leta 1250, cerkev pa že leta 1135 - z, odcepom proti Gradičku. Mali Videm ob cesti proti lločcvju in z odcepi za Podbukovjc in za Puče pred vasjo, za Korinj pa za vasjo, ter Gmajna z. odcepom proti Trebnji Gorici in Znojilam.
Na Gmajni, ob mostu na levi strani Krke, je delovala MAGOVČPVA najemniška kovačnica /Krka 1.3/. Zgradil jo je Anton Magovac, oče sedanjega gospodarja, ki je preuredil poslopje žganjckiihe. Magovci, po rodu Žumbcrčani, so imeli trgovino, pošto in gostilno, v kateri so se ustavljali vozniki, ki so pripregali konje zaradi klanca proti Lučam, ler Bločanjc s kupljenimi volmi. Za voznike so imeli Magovci velik hlev z vrati na obeh koncih.
Vhod v kovačijo je bil s ceste proti Znojilam oz. Trebnji Gorici. Poleg običajne opreme je stal v kovačiji meh na električni pogon. Kovač najemnik pred letom 1930 je bil domačin Anton MURN, po vojni pa nekaj let Franc SMRLKAR iz Draščc vasi. Najemnik je lastniku odslužil najemnino s kovaškimi uslugami, zaslužek od dela ostalim pa je bil njegov. Zdaj je pri Magovcu kmečki turizem: na razpolago so sobe in domača hrana.
V Krški vasi - prvič v listinah omenjeni leta 1350; leta 1910 je imela .34 hiš oz. 1.32 prebivalcev, leta 1991 pa 48 stanovanj oz. 136 prebivalcev - sije leta 19.30, ko seje izučil, zgradil ob stanovanjski hiši kovačnico s podkovališčem Anton MURN /1909-?), vozni, podkovski in orodni kovač. Kovaška obrt mu je pred vojno kar dobro šla, zato je imel več vajencev: Staneta Zupanca, po domače Špančcvcga iz Znojil, Andreja I labjana, po domače Rcštovega iz Trebnje Gorice, in Brczovčcvega s Korinja, pomočnik pa je bil Alojz. Godec, po domače Jernejev iz. Trebnje Gorice.
V kovačnici so se med vojno zbirali somišljeniki partizanov in vsi vajenci in pomočnik so kot partizani padli, razen Rcštovega. Avgusta 1942 so kovača Murna okupatorji internirali na Rabu. Ko so se med potjo, zastraženi na tovornjaku, ustavili na dobrepoljskem Vidmu, so se jim nekateri domačini posmehovali, kovač Murn pa jih je zavrnil: Ko pridemo nazaj, se boste peljali vi, ampak nazaj ne boste prišli. Po vrnitvi jeseni 194.3 je Murn odšel v partizane. Bil je okrožni sekretar OP", zadrževal seje pri Špintku v Gabrovčcu ter v Hribarjevi hiši v Velikih Pesah. Jeseni 1944 je bil kovač v 15. diviziji. Po vojni je šc nekaj koval v svoji kovačnici, potem je postal predsednik zadružne ekonomije, ustvarjene iz. odvzetih zemljišč. Koje zadruga propadla, si je v Vitju, zaselku Globočea, pri žagi naredil barako, kjer je izdeloval hrbte za sirkove krtače in metlišča. Peta 1952 je odšel delat v Rog, kjer so sekali gozdove - v treh tednih je zaslužil za kravo. Še istega leta je domačijo s kovačnico prodal in se preselil v Ljubljano. 'Tuje "štancal" za neko podjetje, potem pa odšel delat v Nemčijo.
Smrekarjeva kovačija v 1'odbukovju. Foto: A. Grošelj, 1993.
Kn kilometer od Krke oddaljeno Podbukovje leži na desnem bregu reke pod Šiškim hribom. Leta 1910 je imelo 39 hiš oz. 162 prebivalcev, leta 1991 pa 49 stanovanj in 104 prebivalec. V listinah sc prvič omenja leta 1393. V prometno zamaknjeni vasi si je pri GAŠPERJU oz. pri KOROŠCU zgradil kovačijo Franc SMREKAR /1926-199.3/. Za kovača seje izučil doma v Drašči vasi pri očetu Alojzu, podkovsko šolo je končal v Ljubljani in delal dve leti kol kovač pri vojakih v Vršcu. Po vrnitvi je leta 1954 naredil mojstrski izpit v Novem mestu, se oženil in leta 1955 zgradil kovačijo v Podbukovju. Po šestih letih samostojne obrti je zaradi prevelikih davkov odšel v IMI' v Ivanino Gorico, kjer je skupaj z. Uršičem s Kompolj koval vozove. Po 18 letih dela seje zaposlil v Kovinastroju na Grosupljem kot popravljata polizdelkov.
Smrckar je bil podkovski, vozni in orodni kovač. Koval je konje s Korinja. Ravnega Dola. Znojil. Globočea, Krke, z zagraškega in ivanj.škcga konca. Največ dela jc bilo ob sobotah. Koval je tudi Bločanom, ki so gonili konje in govedo od Karlovca. Po letu 1975 so sc vse bolj uveljavljali traktorji. 1'olcg trdih voz. in gumarjev jc koval tudi samokolniec in kola /"šajtrge'7, in sicer prvi v okolici take z gumijastimi kolesi. Poleg popravljanja kmečkega orodja je izdeloval tudi srpice, motike, plcvkc pa tudi črpalke za gnojnico.
Kovačijo sestavljata kovačnica v pritličju in majhno stanovanje nad njo. Pred vhodom ima napušč za podkovališče. V kovačnici z zbitimi ilovnatimi tlemi je ješa z dimnikom, nožni meh, nakovalo, miza s primežem ter ročni vrtalni stroj. Do leta 1955 je elektrika zadoščala samo za žarnico, pozneje si je kovač segreval oglje z. elektriko in tudi avtogeno varil. Na ješi je kotanja za kremenčev pesek, ki gaje posipal ob premočnem taljenju železa. Oglje je dobival s Korinja ter Laz, kjer so ga kuhali brancin in drugi.
Pred leti jc kovač gojil tudi šest glav živine - kravo in bike, mrvo pa je dokupoval.
V Marinči vasi - v listinah prvič navedena leta 1.382, s 17 hišami in 96 prebivalci v letu 1910 in 35 stanovanji oz. 91 prebivalci 81 let pozneje - je kovačija pri VEHOVCU /Marinča vas 17/. Zgradil jo je sedanji gospodar Jože IZANLC /1931/, doma iz V. Gabra. Za kovača seje izučil na V. Loki leta 1952, delal nato v Zagradcu in se zaradi prevelikih davkov zaposlil v industriji: pri Toplovodu, nato v Litostroju in na koncu pri IMP.
Kovačijo pri Vehoveu, kjer seje poročil, si je sezidal leta 1975. Bil je podkovski, vozni in orodni kovač, vajencev ni imel. Kovačnica v dvokapnici, kriti z. opečnato kritino, ima betonski tlak in enak 3 m visok strop. Oprema: ješa. delovna miza s primežem, nakovalo na lesenem panju, električni brusilni stroj. Gojili so tudi kravo, teleta in 2 prašiča, zdaj imajo 4 krave in 5 prašičev.
9. nov. 1944 so domobranci in Nemci ubili tasta sedanjega gospodarja, starega 47 let. in taščo, staro 44 let. Ostalo jc pet sirot, ki od države niso dobile nikoli kake podpore ali denarne pomoči.
Na Fužinah pri Zagradcu je bilo od 16. do srede 19. stoletja industrijsko kovaštvo, povezano s taljenjem železne rude, o čemer govori poseben članek v letošnjem ZOG.
Zagradec jc imel leta 1910 28 hiš s 94 prebivalci, leta 1991 pa 42 stanovanj oz. 73 prebivalcev. V listinah se prvič pojavi leta 146.3. Lastnik ŠORČLVL kovačije jc bil kovač Jože PLUT /1907-1991/, doma iz Valične vasi. Za kovača seje izučil pri tetinem možu kovaču Ignacu Mestniku v Drašči vasi. Po vojaščini je leta 1946 v Novem mestu naredil kovaški izpit in z ženo sta kupila od občine zemljišče na sejmišču v Zagradcu. Kovačijo si je zgradil ob stranski cesti proti Gabrovki. s kletjo in hlevom poleg v pritličju in s stanovanjem v nadstropju. Oprema kovačniee: ognjišče, sprva nožni meh, nato ventilator, ročni vrtalni stroj in nakovalo.
Obrt jc sprva kar dobro nesla, saj je bilo dela veliko. Popravljal je kmečko orodje, izdelal okoli 100 voz gumarjev. Plutov vajence je bil Ignac Hočevar iz. Tolčan, pri kovaških delih pa je kovaču pomagala tudi žena. Delalo sc je od 5. ure zjutraj do K), ure zvečer. Leta 1973 seje upokojil, vendar je kovaške usluge nudil tudi po upokojitvi.
Dokupil jc 1 ha orne zemlje, vinograd, zgradil si jc zidanico, doma pa pod in kozolec. Gojili so 1-2 kravi ter prašiča. Med vojno je bil .3 mesece v internaciji, po vrnitvi pa se je izmikal tako domobrancem kot partizanom.
Zagraški kovač Jože Plut z ženo.
Ambrus, lokalno središče v Krajini na desni strani Krke, se v listinah prvič omenja leta 1433. Leta 1910 je imel 61 hiš oz. 245 prebivalcev, leta 1991 pa 71 stanovanj in 275 prebivalcev. I/, polpreteklega časa sta v vasi znani dve kovačiji: PEREORINOVA, ki je na mestu sedanjega zadružnega doma, ter zasilna kovačija pri DOLNJI11 IIOČLVARJIII na bregu vzhodno od cerkve. Slednja je delala le med vojno kaki dve leti, v njej pa različni kovači. Percgrin NOVAK /1905-1972/ iz. Ambrusa seje izučil kovaštva v Zagradcu. Leta 1936 si je v rojstnem kraju sezidal kovačijo s stanovanjem v gornjem delu. V kovačnici je bilo ognjišče, nožni meh, panj z nakovalom, ročni vrtalni stroj in delovna miza s primežem ter drobno kovaško orodje. Novak je bil podkovski, vozni in orodni kovač. Po nekaj letih, vsekakor pred letom 1940, je kovaštvo opustil in začel odkupovati zelišča.
Med vojno je kovač delal za OF, v kovačiji in osnovi šoli pa je bila postojanka legijeev. Ob napadu partizanov na Ambrus marca 1943 so partizani kovačijo požgali. Novakovi so se rešili v Žužemberk. Ker je bila na kovačevo glavo razpisana italijanska nagrada, seje Novak umaknil v
Zbornik občine Grosuplje XVIII. I<)'M
119
Belo krajino, nakar so ga partizani zaradi bolezni evakuirali v Italijo. l'o vojni kovačija ni bila obnovljena, na njenem mestu pa sloji zdaj zadružni dom. Kovač Novak si je naredil stanovanjsko hišo v Stični.
Primča vas, naselje sredi ravnice 2 km jugovzhodno od Ambrusa, se v listinah prvič omenja leta 1288. Leta 1910 je imela 29 hiš in 114 prebivalcev, leta 1991 pa 23 stanovanj in 92 prebivalcev.
Na koncu vasi proti Višnjam je zgradil kovačijo Miha HOČEVAR /1848-1918/. doma iz.Rošljevc hiše na Bakrcu. V pritličju je bila kovačnica, nad njo pa stanovanje. Ko je leta 1926 poslopje pogorelo, kovačnice niso več obnovili. Miha je bil izučen podkovski, vozni in orodni kovač. Pri delu mu je padel v oko žareč železni okrušek, zato je oslepel in ni dovolil, da bi kateri od njegovih 9 sinov poslal kovač. Z očetom je v kovačnici delal sin Alojz, ki seje oženil v Zagorje ob Savi in se pred letom 1941 odselil v Belgijo.
V okolici Ambrusa so kovačije šc na Kalu. na Kamnem Vrhu. v Brezovem Dolu in na Bakrcu.
Kal, I km severozahodno od Ambrusa, je v listinah prvič omenjen leta 14.33. Leta 1910 je imel .35 hiš oz. 171 prebivalcev, leta 1991 pa 26 stanovanj in 98 prebivalcev. Južno od cerkve stoji ob cesti ČOPARJEVA kovačija /Kal 19/. To je velika Stanovanjska hiša s kovačnico v kletnem delu Icr napušecm za podkovališče. Zgradil jo je Henrik RUS /1912/. Izučil se je lela 19.30 pri Ignacu Tomšiču v Štihovi kovačnici na Vidmu. Pet lel pozneje je dobil lastno obrt. Izpit za voznega kovača
je delal v Novem mestu: izdelal je drevo: kozolec, dole, Icmež, in črtalo, kar je trajalo I teden. Podkovsko šolo, ki je trajala 6 mesecev, je končal v banovinski podkovski šoli v Ljubljani. Dopoldne je bilo praktično delo, vendar ljudje niso radi vodili konj "učencem" v roke, zato so se večinoma delale podkve in kovaške drobnarije - popoldne pa je bila šola. Za izpit je naredil volovsko in konjsko podkev.
V kovačiji na Kalu je delal sam, včasih tudi celo noč, sicer pa od dne do dne. Okoval je 600 do 700 gumarjev, Irdih voz, pa še več. En voz, je delal osem dni. Lesene dele je dobival od kolarja Mavsarja z Mrzlega Polja.
Kalski kovač Henrik Rus.
Med vojno je bil doma: delal je v kovačnici in hodil kdaj v hosto kovat konje tudi partizanom. V Coparjevi kovačnici so partizani naredili top. Ko so partizani leta 1945 vas bombardirali in nato zažgali, sta ostali le dve hiši na Kalu nepoškodovani, ena od njiju je bila kovačija.
Kovačnica je bila velika 9 m krat 6 m, poleg je bilo skladišče za oglje, za les ipd. Tla so bila zbila ilovica, strop lesen in ometan. Oprema: ognjišče, nožni meh, ročni vrtalni stroj, čeber za kaljenje, delovna miza, primež, in panj z, nakovalom ter elektrovarilni aparal. Pred vrati zdaj opuščene kovačije še stoji trinožnik /"frajpok'7, na katerem so se konju po kovanju pobrusila kopita.
Naročniki v Coparjevi kovačnici so bili Dobrepoljci, Stružanci, iz ambruške župnije, 11 in j, Žvirč, Zagradca in celo od Krke. Dela je bilo in tudi zaslužka. Kovač je gojil 6-7 krav ter 1-3 prašiče. Posestvo je podedoval.
Kamni Vrh leži severovzhodno od Ambrusa na pobočju istoimenskega hriba. V listinah je prvič omenjen leta 1444. Leta 1910 je imel 17 hiš oz. 78 prebivalcev, leta 1991 pa 17 stanovanj oz. 52 prebivalcev. Kovačnico ima Anton IIROVAT, po domače RATLANOV /1934/, kmet, ki zna spretno prijeti za vrsto obrti: čevljarsko, mizarsko, kolarsko, tesarsko, zidarsko in kovaško. Za kovaška dela je najprej uporabljal kar kmečki štedilnik, potem si je uredil prijetno delavnico v gospodarskem poslopju ob hlevu: tla cementna, strop lesen, ješa z dimnikom, panj s 4 orodji -nakovalom, primežem, električnim brusilnikom in škarjami. Delovno mizo mu je naredil kolar Žlicarjcv iz Brezovega Dola. Na njej jc vrtalni stroj. Vari na oglje, ki si ga kuha sam. Izdeluje plcvke, srpice, norezke /krivce za zobotrebec/, kljukice /vejnike/, popravlja svoja in vaška orodja in podkuje konja, vendar so v vasi samo še trije. Elektriko - enofazni tok - so dobili leta 1954, trifaznega pa leta 1970.
Kovač IIroval pred svojo kovačnico. Foto: A. Grošelj, I')')i.
Ima posestvo 25 ha, večinoma hosto in vinograd s šmarnico ter batUŠkem, Žena in sin sla zaposlena v Ambrusu.
Brezovi Dol, .3 km vzhodno od Ambrusa, je križišče cest proti Viscjeu, 1'lešivici in Bakrcu. V listinah je prvič zapisan leta 1350. Leta 1910 je imel 42 hiš oz. 16.3 ljudi, leta 1991 pa 45 stanovanj oz. 168 prebivalcev.
Kovačijo je imel Jože ŠOBA, imenovan Žov, rojen v ZDA leta 1909. Njegov oče je bil doma z Vidma pri Krškem, mati pa je bila domačinka. Brezovka. Ko jc oče v Ameriki umrl. se je mati z Otroki leta 1914 vrnila v rodni kraj in štiri leta pozneje umrla. Jože /1909-1989/ se je izučil za kovača pri Pušu v Radohovi vasi. Na zemljišču svojih starih staršev, po domače Matijevih, si jc v Brezovem Dolu sezidal kovačijo, krilo z opeko. Dela podkovskega. voznega in orodnega kovača je opravljal sam do vojne, ko je postal partizanski komandant. Pozneje se je premislil in postal domobranec. Ob koncu vojne seje umaknil v Avstrijo in od tam z družino v Argentino. ljudje v Brezovem Dolu, ki so kovača poznali, vedo povedali, daje bil lako močan človek, da bi mrzlo železo vlekel.
Bakre jc ena od najmanjših vasi v občini Grosuplje: leta 1910 je imel 8 hiš oz. 20 prebivalcev. Ida 1991 pa 4 stanovanja in 1.3 prebivalcev. V listinah se do leta 1500 nc omenja, torej je verjetno nastal pozno. Tudi prometno je zamaknjen: povezan je z. Brezovim Dolom - še dolgo po Iclu 1915 samo s kolovozom -. z. Višnjami ter - s poljsko potjo - z Visejcami. In vendar sta na Bakrcu delovali kar dve kovačiji: ROŠLJEVA /Bakrc 4/ in pri KOVAČEVIH /Bakrc 21. Lastnik prve je zdaj Alojz I lOČLVAR /1933/, ki vc povedati, da ima kovaštvo pri njih žc več kot tri Stoletno tradicijo: kovači so namreč bili tudi njegov oče Janez, ded Jane/, praded Anton in pradedov oče Frenk. Pravzaprav sta pri Rošljcvih ohranjeni dve kovačiji. Starejša jc narejena v bregu pod cesto in jo zdaj uporabljajo /a zidanico. Bila jc last deda sedanjega kovača. V njej seje kovalo do leta 194.3. Ded je bil podkovski. vozni in orodni kovač, popravljal in izdeloval pa je ludi lovske puške in pištole. Ko seje nekoč sprožila puška in v hiši ubila enega izmed njegovih otrok, se je nehal ukvarjati s pu.škarstvom. Opremeljena jc bila z. ognjiščem brez, dimnika, nožnim mehom, panjem z, nakovalom, vrtalnim strojem in delovno mizo s primežem. Tla so bila ilovnata, slrop lesen.
Drugo, kamnito kovačijo z velikim podkovališčem je naredil oče Janez HOČEVAR /188.3-?/, ki seje, kot vsi Rošljevi kovači, izučil pri svojem očetu. Pri delu so mu pomagali zlasti sinovi Ivan. Jože in Alojz ter hči Cilka.
Podkovališčc ima belouška tla. Oprema kovačnice je običajna, v prostoru je tudi elektrika -včasih so podkovali tudi 15 konj v enem dnevu. Izdelovali so tudi drobno kmečko orodje: kljukce /vejnike/, niolike. svedre za ročno vrtanje skal ipd., kar so prodajali 1 linjčanom in Žiižeinbcrčanom. Oglje so si kuhali sami. zadnja leta zlasli v Švedrovcm talu vzhodno od hiše.
Marca 194.3 so se na Bakrcu spopadli partizani in legijci. V lločcvarjcvo kovačijo seje zatekel ranjen partizan in oče mu je obvezal nogo. Po vojni so spoznali, da je bil ranjence tovariš Maček -Matija! Partizani SO se zaradi premoči nasprotnikov morali umaknili, (oda čez dva dni so se vrnili in vse hiše na Bakrcu požgali. Ker so bili požigalci slovenskih domov uradno po vojni samo fašisti, piše v Savniku 1971, 124, da so Bakrc marca 1943 požgali Italijani. Rošljevi so nato 7 lel stanovali v kovačnici, ki zaradi kamnitih zidov ni pogorela. Družina je poleg očela in matere ter starih staršev imela 9 otrok, stanovali pa so v prostoru, kije služil podnevi za kovanje.
Kovačevo kovačijo je zgradil ded sedanjega lastnika Jože M1KL1Č, ki sta mu pri kovaškem ognjišču sledila sin Janez MIKLIČ /18X4-1970/ in vnuk Janez M1KLIČ /u. 1945/. Slednji seje izučil na Dvoru in med vojno nekaj časa delal pri Dolnjem Hočevarju v Ambrusu. Očetu in bratu je v kovačnici pomagal ludi sedanji gospodar Ignac Miklič. Trije bratje Mikliči. med njimi tudi kovač Janez, so bili protirevolucionarni borci in so "pokopani" v Kočevskem Rogu.
Mikličeva kovačija na liakrcu. Foto: A. Grošelj, 1993.
Vsi trije rodovi Kovačevih so bili podkovski, vozni in orodni kovači. Njihovi naročniki so bili kmetje iz vasi Visejec, Višnje, Brezov Dol, Prevole, Ratjc. Tudi Kovačevim je kovačniea po vojni, ko jim je pogorela hiša, služila za "stanovanje", v podkovališču so pa kovali. Kovačija je pritlična dvokapnica ob stranski cesti, krita z. bobovcem. Oprema: ognjišče, nožni meh, panj z. nakovalom delovna miza. Elektrike v kovačiji niso imeli. Oglje so si kovači kuhali sami.
Kovačevi so se ukvarjali tudi s kmetovanjem: imeli so 11 ha zemlje oz. gozda, gojili so dve kravi ter 2-3 prašiče. Oče Janez, je delal tudi v Ameriki.
Navedenki
Adamič, F. /1974/: Mlinska kolesa, stope in žage. ZOO, 6 /1974/, str. .310-321.
Savnik, R. /1971/: Krajevni leksikon Slovenije: 2. knjiga, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1971 str 12.3-124.
Ustni viri /1992-1993/
liregar, Polde, kovačev sin, Muljava. Čož, FranCiška, r. Kastelic, Leščcvje 12.
I ločcvar, Alojz, kovač, Bakrc 4.
I ločeval, Ana, kovačeva žena, Primča vas.
I Irovat, Anton, kovač. Kamni Vrh (■>.
Ižanc, Ljudmila Albina, kovačeva žena, Marinča vas 17.
Magovac, Anton, Krka 13,
Jaklič, Ana, Muljava28.
Mikličcva, Bakrc 2.
Nadrah, Alojz, MaloČrnclo.
Novak, Line, kovačev sin. Stična.
Plut, Marija, kovačeva žena, /agradec 5,
Poljanec, Anion, (iabrovčec 15.
Rus, Henrik, kovač, Kal 19.
Smrekar, brane, kovač, Podbukovje 12.
Soba, Marjan, kovačev nečak. Gesta na Poljane 14, Šcnlvid pri Lj.
Tckavec, Anton, Muljava 27.
UrSifi, I .udvik, kovač, Male Kompoljc 6.
LOV IN LOVSTVO V OBČINI GROSUPLJE
Stane Valenlinčič* UVOD
Zbornik občine Grosuplje (ZOG) je že dvakrat objavil prikaz lova na območju občine Grosuplje (1.2).
V III. zvezku ZOG je prikazana lovska organizacija z osmimi lovskimi družinami, kot so bile oblikovane I. 1949, njihovo članstvo in divjad do I. 1967. V VIII. zvezku ZOG je objavljeno - poleg podatkov z organizacijskega področja - gibanje članstva v lovski družini (LD) Grosuplje - in odstrel divjadi od I. 1946 do 1976.
Leta 1986je ob svoji 40-letnici LD Grosuplje izdala priložnostno brošurico, ki seje bomo v naslednjem analitičnem prikazu stanja in razmer v loviščih občine Grosuplje tudi poslužili (3).
Pri tem se bomo - glede na to, da je organizacija osmih loviSč z malimi spremembami ves čas ostala (skoraj) enaka kot 1. 1949 - omejili na LD Grosuplje, in to na temo o divjadi v I. 1992, in sicer z dveh vidikov: glede na vrste in število divjadi ter na njeno gibanje.
Lov in lovstvo se v lovskih družinah na območju občine Grosuplje odvija po veljavnih zakonih o lovu in lovstvu. Ti so se v obdobju po drugi svetovni vojni različno imenovali, v bistvu pa ostali enaki ali zelo podobni. Po njih se je tudi v naših lovskih organizacijah lov in lovstvo urejalo vse od prvega povojnega zakona, ki je bil še zvezni, in potem po republiških zakonih (iz. let 1949. 1954, 1966 in 1974, ki je zadnji med njimi in velja tudi sedaj). Čeprav so se posamezna pomembna določila v teh zakonih spreminjala, pa je njihova vsebina v globalu ostajala enaka. V našem sestavku se bomo k tem različnostim še vračali, lahko pa že v uvodu ugotovimo eno od osnovnih konstalacij. to je. da so vsi navedeni zakoni, pa tudi sedaj veljavni (iz I. 1974), obravnavali v osnovi lov. nc pa varstvo (divjih) živali in njih življenjskih stanišč (biotopov) ter ekosistemov kot celote. Spričo današnjih globalnih trendov in gibanj jih sama po sebi karakterizira nesodobnost (globalna, družbena), da nc uporabimo izraza zaostalost. V tej luči je tudi treba gledali ta naš prispevek.
V literaturi, ki je navedena na koncu, bodo bralci ZOG lahko spoznali razne podrobnosti (prispevki v lil. in VIII. številki ZOG), la naš sestavek pa podajamo enciklopedično.
LOVSKA ZAKONODAJA IN ORGANIZACIJA
Na območju občine Grosuplje je po današnjem stanju osem lovskih organizacij (lovskih družin).
Po ekstenziji le-lc obsegajo od 3940 ha (LD Krka) pa do 6394 ha (Dobrepolje) površine, v povprečju vzelo pa. za vseh 8 ID. okroglo po 5.300 ha.
Lovske družine imajo po zakonu pravico in dolžnost, da upravljajo z lovišči in z divjadjo v njih. Zalo sc (lahko) združujejo v lovsko-gojitvena območja.
Divjad je zakonska oznaka za določene vrste divjih živali, ki spadajo med vretenčarje! Vcrtcbrala) in sc delijo na dva razreda: sesalci (Mammalia) in ptice (Aves).
Sedanji zakon - imenuje sc Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč - iz I. 1974 - šteje med divjad 130 vrst divjih živali (sesalcev in ptic). Lovskim organizacijam nalaga med drugim izdelavo lovsko-gojitvcnih načrtov, na katerih temelju potem le-le pripravljajo svoje letne načrte.
* Ljubljana 61000, Slovenska 25; dipl. vet., dr. se.
Lovske organizacije se na teh osnovah (lahko) med seboj dogovarjajo o določenih zakonskih postavkah, za svoje člane pa (lahko) določajo posebne daljše (ali vsaj eno leto trajajoče) lovske režime za posamezne vrste divjadi. Vse to so obveznosti društvenega značaja, ki pa se znotraj organizacije praviloma strogo upoštevajo in uporabljajo, prekršitelji pa disciplinsko sankcionirajo.
To je treba reči zato, da se ve, da bi lovsko članstvo izpolnjevalo ali vsaj v glavnem upoštevalo razne režime varstva narave in okolja, če bi bili določeni, prav tako, kot to velja za izvrševanje lova ipd.
DIVJAD, GOJITEV, LOV IN ODSTREL
V ZOG III so navedeni številčni podatki o vrstah divjadi in odstrelu za vseh osem lovskih družin na območju občine Grosuplje do leta 1967. V ZOG VIII pa so navedeni podatki o vrstah divjadi in odstrelu le za LD Grosuplje, od pričetka evidence leta 1948 do I. 1976, in to posebej za srnjad, sicer pa za vso ostalo odstreljeno divjad (sesalci in ptice). V pričujočem prikazu bomo sledili modelu, ki je uporabljen v ZOG VIII, prikaz, o odstrelih pa bomo razširili še na nekatere druge vrste divjadi.
Poudariti želimo, da vsi ti (in torej tudi navedeni) prikazi o številčnosti v njih zajetih vrst divjadi temeljijo na številkah o odstrelih in ne na njihovi številnosti (staležih) in njihovem gibanju v loviščih živečih vrst divjadi. Pri nas namreč ni mogoče prikazati številčnosti (po lovsko slaležev) dejansko živeče divjadi, ker:
- se pri nas ne prakticira ugotavljanje tega števila; lovsko-gojitveni načrti sicer temeljijo na teh kazalcih, vendar se za ugotavljanje dejanske številčnosti ne uporabljajo, kar bi teoretično bilo mogoče (po raznih metodah, kot so npr. izračun po Linkolnovcm indeksu, štetje ptic, kot se uporablja v ornitologi j i ipd.),
- tudi kadar podatki o številčnosti slonijo na preštevanju - ki se tu in tam prakticira, na primer za ugotavljanje števila medvedov - ti podatki niso verodostojni ali pa le izjemoma,
- se naše lovske organizacije poslužujejo OCENE številčnosti. Kolikšna pa je zanesljivost ocene v odnosu do stvarnosti (števila, staležev), naj prikažemo s primerom (št. 1) LD Grosuplje, ko je I. 1988 načrtovala in potem uresničila odstrel naslednjih vrst divjadi:
VRSTA DIVJADI
ODSTREL
Načrt
Realizacija
Golob - grivar Grlica Njivska gos Ostale race
Velika raca Gozdni jereb
Srnjad Zajce Jazbec Kuna
Kljunač Kozica
Kragulj Skobec
Pižmovka
Dihur
Fazan
120 60 10
4 20 3
250 150 5 10 10 20 10 10 10 2 2
313 243
146
.38 10
6 6 2
5
K navedenemu primeru št. I se bomo v nadaljevanju še vračali. Iz tega primera (lahko bi jih navedli še več) sklepamo, da ostanejo edino številke o ODSTRELIH bolj ali manj zanesljivi kazalci 0 staležih v lovišču živečih vrst divjadi pa tudi o njihovem gibanju - rasti ali padanju oziroma stagniranju.
Zato bomo v nadaljevanju prikazali podatke o evidentiranih (zabeleženih) odstrelih določenih vrst divjadi v 1,1) Grosuplje, in to v štirih tabelah:
a. pregled odstrela nekaterih vrst (z lovskega vidika pomembnejših) divjadi od začetka evidentiranja, tj. od I. 1948 do vključno 1992,
b. odstrel divjadi, ki se ne smatra za pomembno,
c. odstrel srnjadi, kot številčno pomembnejše vrste in
d. odstrel nekaterih vrst divjadi za sedemletno obdobje 1986 - 1992.
Skupina a
Divji Poljska Velika
Lovsko leto	Zajec	Lisica	prašič	Jelen	Fazan	jerebica	raca
1948	53	12	-	-		_	15
1949	133	9	6	-	-	-	-
1931	108	10	3	-	-	-	-
1954	83	28	3	■ -	-	-	4
1955	91	10	1	-	2	-	25
1956	84	14	2	-	2	-	1.3
1957	22	32	-	-	7	-	33
1958	33	20	-	-	10	-	10
1959	38	17	8	1	9	10	12
1960	37	22	3	-	20	21	12
1961	42	25	8	3	29	15	21
1962	.31	58	11	.3	19	8	25
1963	7	58	4	1	28	-	15
1964	48	58	4	1	28	-	15
1965	62	41	4	1	9	-	15
1966	125	.31	2	3	4	-	6
1967	101	62	8	II	26	11	.34
1968	1.3.3	5.3	1	8	24	22	8
1969	1.37	44	7	9	64	20	-
1970	80	29	9	8	36	16	-
1971	89	40	1	7	59	26	15
1972	116	40	4	3	37	4	21
197.3	1.30	41	1	1	.30	12	-
1974	92	.38	5	5	166	12	-
1975	5.3	37	8	4	199	9	52
1976	60	.38	16	10	181	4	.32
1977	38	47	1.3	12	164	9	55
1978	21	37	8	18	47	2	58
1979	20	65	15	10	.3	2	65
1980	-	47	16	11	148	-	88
1981	15	102	16	6	175	-	66
19X2	12	55	10	-	262	-	64
1983	24	51	16	3	242	-	145
1984	26	12	12	2	232	-	87
1985	48	18	23	1	203	-	99
1986	51	26	2	3	221	-	78
1987	46	24	30	-	243	18	136
1988	38	19	15	2	313	11	243
1989	92	4	18	5	480	-	247
1990	59	13	40	8	315	-	88
1991	43	11	13	9	263	-	83
1992	56	14	10	5	289	-	234
Skupina b
	Kuna				Divja	Gozdni		Veliki	
Lovsko leto	Medved /lat.	Dihur	Vidra	Jazbec	mačka	jereb	Gosi	kljunač	Ko/iea
1948		-	-	-	-	-	-	.	
1949	-	-	-	-	4	3	-	3	4
1951	-	-	-	2	1	16	-	-	_
1954	-		-	10	-	6	1	-	-
1955	-	-	-	2	-	4	-	-	6
1956	-	-	-	1	-	6	-	1	-
1957	-	-	-	-	-	1	3	-	11
1958	-	1	-	2	-	5	10	-	_
1959	-	1	-	6	1	6	-	-	2
1960	1	1	-	2	1	6	-	3	15
1961	-	2	4	8	1	6	-	2	15
1962	-	3	-	-	2	6	-	4	_
1963	-	5	1	10	-	-	-	-	_
1964	-	5	1	10	-	-	-	_	_
1965	1	4	1	2	-	2	-	4	12
1966	1	2	-	5	2	1	-		_
1977	-	1	1	-	1	-		_	_
1978	2	-	-	2	-	-	-	3	2
1979	1	-	-	6	1	-	-	5	_
1980	2	-	-	4	-	-	-	1	14
1981	1	-	-	9	-	-	-		5
1982	-	-	-	-	-	1	-		II
1983	-	-	-	II	-	-		8	8
1984	-	-	-	8	-	-	-	4	3
1985	1 4	-	-	6	-	-	-	6	2
1986	1	1	-	6	-	-	_	.3	2
1987	1	-	-	6	-	-	-	2	2
1988	1	1	-	10	-	-	-	4	6
1989	I	1	-	5	-	-	-	.3	10
1990	1	-	-	7	1	-	-	5	_
1991	3	-	-	4	-	-	-	4	8
1992	-	-	-	4	-	-	-	3	16
		Zbornik občine Grosuplje XVIII, 1094			129
Skupina c.   Odstrel srnjadi v LĐ Grosuplje od 1948 do 1992					
1 .ovsko leto	Srnjaki	Srne	Mladiči (oba spola)	Skupaj	Registriran pogin
1948	-	-	-	_	_
1949	11	3	-	14	-
1951	5	7	1	13	-
1954	5	7	1	1.3	_
1955	9	14	7	30	-
1956	10	15	2	27	-
1957	11	3	.3	17	-
1958	8	5	3	16	
1959	9	10	9	28	-
1960	11	8	4	2.3	-
1961	13	12	9	34	-
1962	18	14	10	42	-
1963	6	5	1	12	
1964	6	5	"'i,;	12	-
1965	13	12	13	38	-
1966		ni podatkov		41	-
1967	15	6	6	27	-
1968	20	15	11	46	
1969	23	17	16	56	-
1970	23	12	11	46	34
1971	24	18	21	6.3	-
1972	17	17	17	51	-
1973	24	15	25	64	-
1974	26	26	26	77	17
1975	26	26	29	81	-
1976	30	.30	40	100	10
1977	35	35	47	117	5
1978	42	42	51	1.35	7
1979	42	37	52	1.31	.3
1980	34	28	47	109	2
1981	41	25	39	105	2
1982	42	29	23	94	11
1983	47	27	38	111	7
1984	41	.34	37	112	17
1985	53	31	37	121	11
1986	-	-	-	110	29
1987	?	?	?	139	22
1988	?	?	?	146	15
1989	?	?	?	158	16
1990	?	?	?	150	.34
1991	?	?	?	195	20
1992	115	79	80	236	.38
d. dodatni pregled odstrela nekaterih vrst divjadi v LD Grosuplje za zadnjih 7 let
Lovsko leto	Golobi Gdicc	Pižmovka	Kragulj	Skobec
1948	14	39	1	-
1987	S	14	-	3
1988	2	5	3	1
1989	3	12	-	-
1990	4		2	4
1991	-	1	-	2
1992	-	-	-	
Analitične pripombe ob prikazu odstrelov divjadi pod a, b, c in d
Za navedeno relativno dolgo (44 let) časovno obdobje evidentiranih odstrelov 19 vrst divjadi v LD Grosuplje je mogoče ugotoviti določene zakonitosti glede več parametrov - to so vrste lovne divjadi, številčna gibanja v teku let, menjanje stopnje ogroženosti vrst divjadi, vpliv družbenega dogovarjanja itd. - za LD Grosuplje. Glede na naše poznavanje razmer bomo te zakonitosti - z izjemo številk - posploševali za vse lovske organizacije na območju občine Grosuplje, iz razlogov, kijih bomo razložili v naslednjem poglavju.
Uvodoma naj še dodamo, da v časovnem prikazu odstrela uporabljamo samo eno polletje, to je prvi del lovskega leta, ki se v statistikah običajno navaja z dvema letnicama (npr. 1948/1949), kot jc bilo v rabi dolgo časa. Lovsko leto namreč zajema dve polovici: poletje/jesen in zima/pomlad. Vendar se odstrel v veliki meri opravlja v prvi od teh dveh polovic (poletje/jesen).
Naš prikaz, nam daje naslednjo sliko:
1. Malo je vrst divjadi, kjer je odstrel do neke mere konstanten. To bi v glavnem veljalo za 9 živalskih vrst: poljski zajec, lisica, divji prašič, srnjad, jelenjad, jazbec, fazan, poljska jerebica in velika raca (mlakarica) - vendar tudi pri teh z velikimi nihanji, ki jih je mogoče razložiti takole:
a) za srnjad in jelenjad (cervidi) jc v začetku prikazanega obdobja (in še nekaj let po leni) veljala prepoved odstrela cervidov, ki jo je jeseni I. 1945 izdal maršal lito za zaščito teh dveh vrst, ki se jih je takrat smatralo za redke;
b) najstalncjšc vrste divjadi v odstrelu so: poljski zajce, lisica, divji prašič in raca mlakarica. Pri zajcu so vidni občasni dvigi in padanje odstrela, ki najverjetneje ustrezajo tudi gibanju slaležev. Za lisico je možno reči, da v zadnjem času na število (nižjega) odstrela vpliva akcija proti steklini (močnejši odstrel, vakcinacija). Za dvig odstrela (staleža) divjih prašičev bi bila razlaga v režimu (prepovedi) odstrela določenih starostnih kategorij (vodečih samic).
2. Začetek odstrela nekaterih vrst sovpada z določenimi človekovimi odločitvami in dejanji: poleg začetka odstrela cervidov (zaradi prepovedi izl. 1945) se začne sredi petdesetih let ti. nasajanje umetno odgojenih fazanov, ki se nadaljuje in še potencira, kar velja tudi za jerebico, vendar v mnogo manjši meri (umetna gojitev jc mnogo bolj zahtevna od gojitve fazana ali race). Pri slednji je opazno dviganje številčnosti tudi z začetkom nasajanja umetno vzrejenih rac.
Za medveda je dolgo veljala zakonska omejitev odstrela, potem je bil odstrel omejevan z dovolilnico državnih organov (ministrstva), zadnjih 15 let pa, ko so omenjene omejitve odpadle, številčnost medvedov pa narasla, je bil odstrel medveda samoupravno omejevan, tako na primer so se lovske družine na območju občine Grosuplje dogovorile, da smejo letno uplenili (vse skupaj) le .3 medvede.
Določene omejitve pri odstrelu (medved, jelenjad, prašič) izvirajo tudi iz dogovarjanja v okviru lovsko-gojitvenega (krimsko-notranjskega) območja.
3. Vidimo pa, da vrste, ki so nekoč bile predmet odstrela, to niso več, vsaj ne po programu odstrela, kar si razlagamo z različnimi okoliščinami:
- vidra, katere odstrel je v občini Grosuplje zabeležen nazadnje I. 1967, izumira, ne samo zaradi (nikoli velikega) odstrela, pač pa bolj zaradi spremenjenih hidrografskih razmer (regulacija potokov) pa tudi zaradi naraščanja človeške populacije:
- podobno je z. gozdnim jerebom, za katerega je od 1975 evidentiran le en odstrel; pri njem gre verjetno za vpliv ekoloških sprememb, kar pa zahteva določeno študijo;
- za gosi in druge race (razen mlakarice), ki v prikazu evidentiranega odstrela ne ligurirajo že več kot dve desetletji, je mogoče reči, da njihov odstrel nikoli ni bil visok, saj njihove selivskc poli v glavnem ne potekajo prek alpskega prostora, morda pa bi se dalo iskati vzrok za manjšo prisotnost drugih rac (razen mlakarice), to so regelje, kreheljc, črna liska itd., tudi v zelo pojačani kompetitivnosti mlakarice, ki jo redno vlagajo.
4. S tem pa smo že pri pojavu "vlaganja" določenih vrst (predvsem) perjadi (fazan, raca mlakai icn). kar sc dogaja že dolga leta in predstavlja pomemben dejavnik.
V raznih rejskih centrih, predvsem v Sloveniji, nabavljajo lovske družine, zlasti velja to za 1,1) Grosuplje, skoraj vsako leto večje število te perjadi, jo nekaj časa (poletni meseci) drže v zaprtih prostorih (fazanerija. račarnik) in jih na jesen spustijo v lovišče. Tu ne gre toliko za krepitev (naravnega) fonda teh vrst pernate divjadi (ali pa sploh ne), ampak je namen teh dejavnosti - lov, v veliki meri takoimenovani turistični lov (odstrel).
Ta "gojitvena" dejavnost, resda namenjena izključno ekonomskim interesom (lov domačih lovcev, lov tujih lovcev - turistov) in v tem kontekstu bolj ali manj uspešna oziroma pozitivna, pa lahko ima oziroma že ima negativne ekološke posledice. Omenili smo žc možnost kompetitivnega vpliva na izginotje drugih vodnih pernatih vrst (druge race, liska), posledica pa je tudi izginotje -recimo jim tako - pravih divjih mlakaric: te vložene mlakarice izgube mik in obeležje divjosti in postanejo takorekoč (na pol) domače ptice. Za fazana in zlasti poljsko jerebico je treba reči. tla jima biotopi na območju grosupeljske občine ekološko ne (ali malo) ustrezajo, zato v obliki naravne populacije na tem območju niso prisotne in brez dodatnega nasajanja (vlaganja) izginejo.
5. Za ujede, ki jih kot stalno perjad najdemo na območju lovskih organizacij občine Grosuplje - to so kragulj (Aecipitar gentilis), skobec (Accipitcr nissus). kanja (Buleo butcu) in navadna postovka (Falco tinunsulus) - je mogoče ob navedenem analitičnem prikazu reči sledeče:
- odstrel kragulja in skobca se. kot se vidi tudi iz, navedenega primera (1), za 1,1) Grosuplje za I. 19X8 še planira in se, kot se vidi i/, dodatnega pregleda pod c), tudi uresničuje. To preneha z 1. 1992. ko se tema vrstama pojača varstvo (I. 1993 pride prepoved odstrela), medtem ko evidenca odstrelil ne kaže odstrelil kanje pa tudi ne postovke (ki je lovci dejansko ne odstreljujejo. medtem ko se za kanjo to ne bi moglo trditi).
6. Pregled pod c), ki sicer kaze le krajše obdobje (zadnjih sedmih let) za LD Grosuplje, pa opozarja na to, da je odstrel kolombin (golobi, grlice) padci na ničlo, kar dokazuje, da je tudi njihova številčnost (močno) upadla. Težko je trditi, ali gre dejansko za naravni pojav zmanjšanja njihove populacije ali pa za bolj ali manj efemerni pojav, vendar bi sedalo navesti vsaj en antropogeni dejavnik, ki bi govoril za zmanjšanje odstrela, to je večletno intenzivno odstreljevanje oziroma prodajanje odstrela tujim turistom - lovcem, v prvi vrsti Italijanom.
7. Naša analiza gotovo pove še marsikaj razen navedenih refleksij, predvsem pa (tudi) to, da v evidencah odstrela niso navedene še številne druge, dostikrat zelo številčne vrste divjadi, ki po zakonu to so, ki so in tudi morajo biti predmet lovskega gospodarjenja in ki jih lovci redno v manjši
ali večji meri tudi odstreljujejo. To so na primer koraeide - vrane, srake, šoje, potem pa tudi veverice in pol h i (kijih lovijo v pasti).
8. Ob analizi odstrela posebno zbode v oči odstrel srnjadi. Lahko bi ga razdelili na tri obdobja. Prvo (povojno) obdobje (zapovedanega) varovanja srnjadi je pustilo sledi, tudi po prenehanju prepovedi, v odnosu lovcev do odstrela srnjadi ("štednja"), to je nekako od 1945. do 1955. 1. To se potem nadaljuje s fazo (1955-1975), ko se tendence štednje umikajo tendencam po večjem odstrelu, zlasti ko začne srnjad poginjati zaradi zajedavskih bolezni; potem pa sledi faza močnega dviga (števila) odstrela (od 1976 dalje), kar pa je nedvomno odraz, večje številčnosti srnjadi; srečujemo se z znanim fenomenom, značilnim za Lvropo sploh, ki ga označuje "eksplozija" populacije srnjadi (pa tudi jelenjadi).
Značilnosti lovskega gospodarjenja oziroma upravljanja lovišč
Glede na določila lovskega zakona so lovske organizacije upravljalci lovišča in divjadi v njem.
Uvodoma bodi povedano, da je le-to značilno za vse lovske družine v Sloveniji in tako tutli za one z območja občine Grosuplje (z izjemo numeričnih kazalcev seveda), čeravno bomo povzeli zaključke le na primeru LD Grosuplje, ki je podrobneje prikazana.
Za to je več razlogov: delovanje lovskih organizacij temelji na isti lovni zakonodaji, organizacijsko spadajo v isto (višje) lovsko združenje (LZ Ljubljana, LZ Slovenije), katerega navodila in sklepe v celoti spoštujejo in jih celo natanko izvajajo. Lovsko-članska populacija v vseh teh lovskih družinah je v socialnem in izobrazbenem pogledu v bistvu enaka in enako misleča, občinski uravnalni in kontrolni organi so za vse te LD skupni, in ne nazadnje je LD Grosuplje neke vrste vzorčna osnovna lovska organizacija za to območje.
Osnovna izhodišča lovskega gospodarjenja
SPLOŠNI IN SKUPNI CILJI. Dejstvo je, daje pri tem vodilna usmeritev ekonomskega značaja, v prvi vrsti, seveda, lovsko-ckonomskega, predvsem v odnosu do temeljne lovske organizacije (lovske družine) pa tudi širše gledano (npr. lovni turizem, ki jc nacionalnega gospodarskega pomena). V isto skupino je mogoče šteti tudi, recimo mu tako, posebni lovski užitek, to je pridobivanje lovskih trofej, ki so izrazito osebno pomembne in pomenske, včasih tudi širše pomenske, lemu dodajamo še različne druge osebne užitke, ki nimajo ekonomskega značaja v neposrednem smislu, kot so: rekreacija v naravi, privrženost svetu divjadi, urjenje v strclstvu pa še nekatere druge veščine, kot so sposobnost orientiranja v naravi, sposobnost opazovanja življenja v naravi in samo opazovanje okolice, kar vse ima tudi določen nacionalni pomen itd.
Med cilje lovske organizacije pa ne moremo šteti lastnosti, kot so: globalno varstvo okolja, integralno varstvo divjih živalskih vrst, celo ne tistih, ki spadajo po zakonu med divjad, varovanje biotopov in ekosistemov, varstvo narave v celoti - čeprav jc slovenska lovska organizacija Ic-to proklamirala že pred leti in čeprav se svetovna lovska organizacija CIC (Conseil international de la Chassc), ki ji pripada tudi slovenska lovska organizacija, od pred nekaj leti imenuje Conseil international de la Chassc ct de la Conscrvation du Gibier (Mednarodni lovski svet in svet za varstvo divjadi).
Izvajanje lovske zakonodaje in podzakonskih predpisov
Za slovenske lovske organizacije, tedaj tudi za lovske družine na območju občine Grosuplje, je značilno bolj ali manj dobesedno izvajanje navedenih predpisov in v ne manjši meri tudi številnih
_/.bcirnik občine Grosuplje XVIII, 1004_ fjjj
notranjih (lastnih) predpisov (pravilnikov, poslovnikov itd.).
Za kontrolo Izvajanja vseh teh predpisov imajo lovske organizacije svoje posebne organe, v prvi vrsti so to disciplinske komisije, ki poslujejo po sprejetem poslovniku. Prav tako imajo tudi višje lovske organizacije organe sankcioniranja prekrškov in protizakonitih prestopkov.
V splošnem veljajo lovske organizacije za organizacijsko in disciplinsko trdne - da ne rečemo trde - društvene organizacije.
Združevanje
Nc samo da osnovnim lovskim organizacijam združevanje ni tuje, ampak ga prostovoljno sprejemajo in se po dogovorih ravnajo. Razen združevanja v lovske zveze se združujejo v: bazensko organizacijo, lovsko gospodarsko območje (krimsko-notranjsko). znano je tudi dogovarjanje preko državne meje. Za območje grosupeljske občine pride v poštev dogovor o gojitvi oziroma varovanju medveda, risa, jelenjad i in divjih prašičev. To velja tako glede posebnega (za navedene vrste divjadi) lovnega režima kot tudi za plačevanje odškodnin za (gospodarske idr.) škode, ki jo napravi divjad navedenih vrst.
Gospodarjenje investicijskega in splošno lovskega značaja
Obeležje mu dajeta dve opciji, to je nakup zemljiških parcel in lovski objekti: lovske koče, objekti za vzrejo divjadi, lovni objekti, kot so npr. lovske preže raznih tipov in namenov. Potem so tu še drugi objekti, kot npr. strelišča, in končno lovsko orožje in psi. Poudarili je treba prvo opcijo - nakup zemljiških parcel. To se je razširilo posebno v zadnjem času; 1,1) Grosuplje je naprimer v I. 1993 lastnica 39 parcel v skupni izmeri 135.799 m2. Uporabljajo jih predvsem za obdelavo, tj. zasejavanje kultur, ki služijo divjadi za hrano, obenem pa naj bi jo odvračale od takoimenovanih lovskih škod, poljskih in gozdnih.
Lovski turizem
Z ekonomsko miselnostjo v lovskih družinah se je vse bolj razmahnila dejavnost lovskega turizma. Pe-temu dajejo podporo tudi združenja lovskih organizacij (lovske zveze). Ta dejavnost se po eni strani vklaplja v družbene težnje po pridobivanju deviz, po drugi pa krepi ekonomske sposobnosti lovskih družin: omogoča nabavo divjadi za "vlaganje" v lovišča in s tem uspešnejši lov. omogoča tudi več nabave zemljiških parcel idr.
Razlike v metodah takoimenovanc gojitve divjadi (v naravi)
Za razlago termina takoimenovanc gojitve divjadi v naravi je moč reči, daje to termin, ki se v slovenskih lovskih organizacijah praviloma ali celo izključno uporablja. Ta termin se zelo razlikuje od termina, ki ga uporablja npr. angleško govoreča (in misleča) sfera, to je nadzor (če tako prevajamo ustaljeni termin control), in ki pomeni po eni strani mnogo manj vmešavanja človeka v naravo biocenoze, po drugi pa mnogo več - to je tudi intervencija v primeru ogroženosti (posameznih) vrst. V tem prikazu ostajamo pri uporabi termina gojitev divjadi; pri tem pa nimamo v mislih reje divjadi v zaprtih prostorih v oborah, ograjah ipd., ampak v naravi. Osnovna različnost teh metod se izraža zlasti glede dveh skupin divjadi: tistih vrst, ki so, smatrane ekonomsko - v širšem smislu - pomembne za lovce in za lov, in one druge, ki to niso, ali vsaj v glavnem niso. V prvo skupino je mogoče v lovskih organizacijah na območju občine Grosuplje (kot, seveda, tudi drugod) šteli po, običajno v
lovskih organizacijah uporabljeni razvrstitvi (ki pa odstopa od znanstvene zoološke razvrstitve), naslednje vrste: navadni jelen, srna, poljski zajec, divji prašič, fazan, poljska jerebica in raca mlakarica, v drugo skupino pa vrste: gozdni jereb, kljunač, kozica, gosi in druga vodna in obvodna perjad (razen race mlakarice); sem spadajo še ostali dlakarji - jazbec, obe kuni, obe podlasici, dihur, vidra, pižmovka, veverica, polh. Sem lahko še prištejemo, glede na gojitev, redkejše vrste: zveri - medved, lisica, ris, volk, ujede - kragulj, skobec, kanja in postovka ter korvidc (vrane) -krokarja, vrano, srako, šojo. Nazadnje so tu še vrste, kijih zakon tudi šteje za divjad in v navedenih loviščih živijo stalno ali le občasno, kot so sove, orli, mrhovinarji in še morda katera vrsta.
Bistvene razlike med modeli gojitve pa so sledeče: predvsem v prvi skupini je za režim gojitve^ značilno: ugotavljanje staležev (števila), načrtovan in kontroliran odstrel, krmljenje (krmišča, mrhovišča, kaluže itd.), specialni režimi odstrela, vlaganje, tj. dodajanje določenega števila individuov teh vrst v lovišče (iz narave ali iz vzrejališč), stroga in bolj ali manj podrobna evidenca o staležu, spolni in starostni strukturi (odstrela), o boleznih in poginih itd.
Povsko-gojitcljski odnos do druge skupine divjadi pa je bistveno drugačen od pravkar navedenega odnosa do divjadi iz prve skupine. Pa tudi v tej drugi skupini je med posameznimi podskupinami razlika v metodah gojitve. So vrste divjadi, ki se že tradicionalno lovijo, in sicer: gozdni jereb (petelinček, kokoška se nc lovi), vodna in obvodna perjad (gosi, race - razen mlakarice, liska), zveri: lisica, mustelide, pižmovka, pa ujede - kragulj, skobec, kanja, /a te vrste ni evidentiranja o staležih (številih), odstrel se sicer načrtuje v zakonskih rokih in uresničuje, če je priložnost, zanje nc veljajo nikakršni (drugi) gojitveni ukrepi (npr. krmljenje, napajališča, selekcijski ukrepi itd.), podrobne evidence odstrela (po spolu, po starosti ipd.) ni.
Poseben je odnos do druge podskupine, ki je sicer številna, to so vrane, srake, šoje. ludi za to skupino ni nikakršnih gojitcljskih ukrepov, tudi ne evidentiranja (staležev, odstrela).
Končno je tu še podskupina, ki je po zakonu ali po kakem drugem dogovoru varovana, to pa so vrste: vidra, divja mačka, veverica, postovka, krokar, orli (accipitrinae), jastrebi (accipitridae), sove. Gre za močno ogrožene ali celo iztrebljcnc vrste. Zanje se pa tudi nc programirajo ukrepi varstva, kot je izpuščanje primerkov za pojačanje naravne populacije v lovišče, reintrodukcija iztrebi jenih vrst ali kakršenkoli gojitveni ukrep. V zadnjem času je med divjad po zakonu prištet tudi polh (Glis glis), ki pa se ne odstreljujc, ampak lovi v posebne polšje pasti, in to šele od 25. septembra dalje.
Ocena dejavnosti lovskih organizacij tega območja z vidika varstva narave oziroma naravnega okolja sploh
Spis Lov in lovstvo v občini Grosuplje je študijsko-analitični prikaz relevantnih razmer v lovskih organizacijah z navedenega območja, ki dopušča določeno oceno tudi z naravovarstvenih vidikov na relaciji lovska organizacija - varstvo okolja na tem območju. Na kratko jih jc mogoče povzeti v naslednjem.
Poleg izrazite ekonomske naravnanosti gledišč in dejanj v lovstvu bi kazalo področja dejavnosti lovskih organizacij intenzivneje preusmeriti v smislu varstva narave, s končnim namenom in ciljem, izboljšati razmere v naravi in s tem tudi v lovstvu.
Preusmeritve, ki bi tem namenom ustrezale, bi lahko bile:
- pristopiti k načrtnemu ugotavljanju prisotnosti vseh vrst divljadi (ali tudi drugih živali) ob sedanji lovski organizaciji, ko so za vse predele vsakega lovišča stalno zadolženi posamezni člani LD, pa tudi na druge načine, takorekoč mimogrede;
- čim točneje evidentirati, razen prisotnosti vrst. in njih števila, tudi druge populacijske lastnosti, kot kraj in čas pojavljanja, stalnost ali le prehodnost, gnezdenje in ostali parametri razmnoževanja.
kompletitivnost, bolezni, pogini itd.;
- preučili potrebe in možnosti varstvu ne dovolj zaščitenih vrst, ki jim morda še ne preti iztrebitev, so pa ogrožene; to je na primer jazbec, ki se mu življenjski pogoji slabšajo, golobi in grlice, ki jih je donedavno bilo mnogo več, sedaj pa se čuti izrazit padec števila; tudi varovanju populacije poljskega zajca bi veljalo posvetiti več pozornosti itd.;
- omejitev gojenja določenih vrst divjadi v ograjenih in drugače omejenih površinah, brez škode za naravno populacijo, bi koristilo tudi lovu;
- posvečali pozornost ludi ugotavljanju populacije, odstrelu in evidenci vran, srak, šoj pa tudi polhov in drugih (redkih) vrst;
- vključevali se gmotno in dejavno v razne relevantne projekte introdukcije in reintrodukcije vrst, v raziskovalne projekte v biocenozah;
- v nemanjši meri sprožati ali pa sc pridruževati projektom varstva ekosislemov z vsemi njihovimi komponentami: varovanje močvirij, voda, čim prirodnejšo poljsko in gozdno gospodarjenje, na naravi prijaznih osnovah, proti kemizaciji nastopali z biološkimi metodami tudi v gospodarstvu, zdravstvu itd.;
- razvijati in se priključevati neposrednim projektom varstva divjih živali, npr. boju proti steklini, Ograditvi avtocest zaradi varovanja divjadi, in sicer tako, da ne bo ovirano njeno naravno gibanje.
(iledc na možnosti in usposobljenost lovskih družin je to mogoče, posebej še, ker so to organizacije, ki spoštujejo disciplino, imajo finančna sredstva iz lova (ki pa jih vlagajo v nabavo parcel ipd.), razpolagajo pa tudi z izdatnim človeškim potencialom.
Predvsem pa je potrebno preusmerjanje miselnosti in potem tudi akcij.
K tej preusmeritvi bo do določene mere pomagala ludi uredba o Strožjem varovanju ogrožene lamine divjadi, veljavna od I. X. 199.3.
Literatura:
IS. Valenl inčič. I ,ov na območju sedanje občine (iiosupljc po drugi svetovni vojni. Zbornik občine (irosuplje. III, 1971.211-219.
2. Valenlinčič S..I. Šporar. 30 let lovske družine Grosuplje, ZOG VIII, 1976, 279-388.
3. Lovska družina Grosuplje. 40 let lovske družine Grosuplje, brošura, 1986.
4. Lovska družina Grosuplje. Letna poročila 1986 do 1992.
POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV, STANOVANJ IN KMEČKIH GOSPODARSTEV V OBČINI GROSUPLJE
Ivan Ahlin*
Peto 1991 jc leto velikih sprememb v življenju Slovencev, pa tudi občanov občine Grosuplje. V tem letuje bil opravljen tudi redni popis /vsakih deset let/prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev. Uredniški odbor Zbornika občine Grosuplje seje odločil, da objavi nekatere podatke iz popisa, z željo, da bi jih skupno z že objavljenimi v Zborniku 17, stran 95 do 102, koristno uporabljali.
Na Grosupljem, julij 1993 METODOLOŠKA POJASNILA
Podatki popisa prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v letu 1991 se nanašajo na stanje opolnoči 31. 3. 1991, po teritorialno politični razdelitvi, veljavni ta dan.
NARODNOSTNA PRIPADNOST
V popisu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v letu 1991 je bilo tako kot v vseh popisih prebivalstva po II. svetovni vojni tudi vprašanje o narodnostni pripadnosti. Skladno z 214. členom Ustave Republike Slovenije je bila vsakomur zagotovljena popolna svoboda izjavljanja in opredeljevanja narodnostne pripadnosti. Dolžnost popisovalca je bila, daje na osnovi določil vpisal natančno tak odgovor, kot ga je povedala popisana oseba. Za tiste, ki na to vprašanje niso želeli odgovoriti, je popisovalec vpisal "ni želel odgovoriti" ali "ni se želel opredeliti", za tiste, ki so želeli, da popisovalec kot odgovor na to vprašanje vpiše Jugoslovan, jc popisovalec vpisal ta odgovor.
V vseh popisih po II. svetovni vojni je bilo vprašanje o narodnostni pripadnosti postavljeno na isti način, prav tako se jc uporabljala ista klasifikacija za prikazovanje rezultatov. Upoštevati je treba le metodološke razlike pri prikazovanju Muslimanov in Jugoslovanov.
Osebe jugoslovanskega rodu, ki so se štele za Muslimane v smislu etnične in ne verske pripadnosti, so se lahko narodnostno opredelile za Muslimane prvič leta 1961. Pred tem so bile opredeljene kot "Jugoslovan - neopredeljen". Osebe, ki so se štele za Muslimane v smislu verske in ne narodnostne pripadnosti, so se opredelile po narodnostni pripadnosti tako, kot so želele, npr.: Turki, Albanci, Srbi, Hrvati itd. Ob popisu leta 1961 so državljani Jugoslavije, ki se niso podrobneje narodnostno opredelili, odgovorili "Jugoslovan - narodnostno neopredeljen". P.nak odgovor je veljal tudi za osebe, ki so za narodnostno pripadnost navedle pokrajinsko - regionalno pripadnost (npr. Gorenjec, Hercegovce, Bunjevce ipd.). Tuji državljani, ki se niso narodnostno opredelili, so bili
* Grosuplje 61290, Taborska 17
138
Ivan Alilin
prikazani kot "narodnostno neopredeljeni". Leta 1971 je bila sprejela klasifikacija, ki je ustrezala ustavnim določbam o enakopravnosti vseh narodov in narodnosti in o pravici prebivalcev, da prosto izjavijo narodnostno pripadnost, vključno s pravico, da se narodnostno ne opredelijo, če sc ne želijo. V tej klasifikaciji, kije veljala tudi ob popisu prebivalstva 1981 in 1991, so vsi prebivalci razvrščeni v dve osnovni skupini:
- "narodnostno opredeljeni" in
- "narodnostno neopredeljeni".
Osebe, ki sc niso narodnostno opredelile, so bile oz. so razvrščene v tri skupine:
1. Narodnostno se niso opredelili (po 41. členu Ustave SFRJ lela 1971 oz. 170. členu Ustave SFRJ leta 1981 oz. 170. člena Ustave SFRJ in 214. členu Ustave Republike Slovenije leta 1991)
2. Opredelili so sc kot "Jugoslovan".
.3. Opredelili so sc po regionalni pripadnosti.
Prva od navedenih podskupin je bila prvič vpeljana v klasifikacijo za popis leta 1971 in s tem je bilo prebivalcem omogočeno, da uveljavijo svojo pravico, ki jo daje ustava, in se narodnostno ne opredelijo.
Prebivalci so ob zadnjih treh popisih lahko izjavili, da so "Jugoslovani", čeprav taka izjava ne pomeni narodnostne opredelitve.
Kadar sc je nekdo namesto narodnostno opredelil regionalno, je bil tak odgovor upoštevan kot "opredelil seje po regionalni pripadnosti".
MATERNI .JEZIK
Matcmi jezik je jezik, ki se gaje oseba naučila v zgodnjem otroštvu v krogu družine oz. drugem primarnem okolju, kadar je otrok živel pri sorodnikih, v domovih ipd. Če se je oseba v zgodnjem otroštvu naučila več jezikov, je to jezik, za katerega je popisana oseba menila, da je njen materni jezik.
Za osebe, mlajše od 15 let, so podatke o maternem jeziku dali starši oz. skrbniki. VEROIZPOVED
Vprašanje o veroizpovedi oz. verski pripadnosti je bilo ob popisih zadnjič postavljeno leta 1953. Na sprejem odločitve, da se v popisu prebivalstva 1991 zastavi tudi to vprašanje, je vplivalo dejstvo, da religija (vera) predstavlja eno od družbenih kategorij, katere vpliv je velik, saj večina prebivalstva pripada eni ali drugi veroizpovedi.
Stalno prebivalstvo brez oseb, ki delajo v tujini, in družinskih članov, ki z njimi živijo v tujini
V tabelah je prikazano stalno prebivalstvo Republike Slovenije. Po definiciji popisa so to vsi tisti prebivalci nekega naselja, ki so izjavili, da v njem stalno prebivajo. V številu stalnih prebivalcev so zajeti tudi vsi, ki v času popisa (.31. .3. 1991 ob 24.00) niso bili v naselju stalnega prebivališča, pač pa so bili začasno v drugih naseljih Republike Slovenije oz. naseljih drugih republik nekdanje Jugoslavije in se le občasno vračajo v naselje stalnega prebivališča. Med stalno prebivalstvo so všteti tudi tisti, ki so bili v času popisa na delu v diplomatsko-konzularnih predstavništvih, mednarodnih organizacijah oz. so jih njihova podjetja in druge organizacije napotila na dela. ki jih
ta opravljajo v tujini, Zajeti so tudi družinski člani, ki so bili /. njimi v tujini. Niso pa zajeti stalni prebivalci, ki so bili v času popisa odsotni zato. ker delajo pri tujem delodajalcu ali samostojno, in tisti družinski člani, ki z njimi živijo v tujini.
Aktivno prebivalstvo
Aktivno prebivalstvo so vse osebe, ki opravljajo poklic in za svoje delo prejemajo dohodke v naravi ali denarju. Aktivni so tudi listi, ki iščejo prvo ali ponovno zaposlitev, ler tisti, ki služijo vojaški rok ali prestajajo kazen odvzema svobode, če so bili pred tem zaposleni. V kmečkih gospodarstvih veljajo za aktivne ludi pomagajoči družinski člani (osebe. Starejše od 14 let, ki ne obiskujejo šole) in kmečke gospodinje, če se pretežno ukvarjajo s kmečkimi deli.
Osebe z lastnimi dohodki
Osebe z lastnimi dohodki so tisle, ki niso aktivne, so pa ekonomsko samostojne, ker živijo od dohodkov svoje prejšnje zaposlitve (upokojenci, delovni invalidi itd.) ali prejšnje zaposlilve enega od družinskih članov ožje družine (družinski člani). V to skupino spadajo tudi tisti, ki imajo socialno podporo, štipendisli, če živijo izključno od te ipd.
Vzdrževano prebivalstvo
Vzdrževani so vsi listi, ki nimajo lastnih dohodkov, ampak jih vzdržujejo starši, sorodniki ali druge osebe.
Dejavnost
Dejavnost so vsa opravila in aktivnosti, kijih podjetja, zavodi in drugi pravni subjekti izvajajo in opravljajo. Aktivno prebivalstvo je razvrščeno po dejavnosti na podlagi Enotne klasifikacije dejavnosti. Klasifikacija obsega 14 področij, kijih združujemo v 4 sektorje:
primarni: kmetijstvo in ribištvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo
sekundarni: industrija in rudarstvo, gradbeništvo, obrt in storitve
terciarni: promet in zveze, trgovina, gostinstvo in turizem, osebne Storitve, stanovanjsko-komunalne dejavnosti
kvartarni: finančne, tehnične in poslovne storitve, izobraževanje, znanost, kultura in informacije, zdravstvo in socialno varstvo ter družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije.
Stanovanje je gradbeno povezana celota, namenjena za Stanovanje, in ima eno ali več sob z ustreznimi pomožnimi prostori (kuhinjo, kopalnico. Straniščem, predsobo, shrambo ipd.) ali pa je brez pomožnih prostorov ter ima en vhod ali več posebnih vhodov.
Stanovanje za počitek in rekreacijo je po definiciji stanovanje, v katerem gospodinjstvo ni stalno prijavljeno, uporablja pa ga izključno za počitek in rekreacijo, občasno ali več mesecev v letu.
Soba je prostor, namenjen za stanovanje, ki je od drugih prostorov stanovanja ločen z zidovi, ima direktno dnevno svetlobo, površina pa znaša najmanj 6 m'.
Površina stanovanja je seštevek površin vseh prostorov, ki so v sestavi stanovanja, ter vsota površin: loggie (75 % celotne površine), pokritih teras (50 % celotne površine), balkonov in teras (25 % celotne površine).
Leto zgraditve jc določeno z. letom zgraditve stavbe, saj se večinoma leto zgraditve Stanovanja ujema z. letom zgraditve stavbe. Za stavbe, ki so bile močno poškodovane ali skoraj uničene, kasneje pa rekonstruirane oz. sanirane in jim je na ta način podaljšana življenjska doba, je upoštevano leto rekonstrukcije oz. sanacije in ne leto zgraditve. Za stanovanja, ki so v povečanem ali adaptiranem delu stavbe, je upoštevano leto povečave oz. adaptacije.
Opremljenost stanovanja z napeljavami vodovoda, kanalizacije, električnega toka in centralnega ogrevanja je bila zbrana za vsako stanovanje posebej. Zaradi boljšega vpogleda v kvaliteto stanovanj so ti znaki obdelani v kombinacijah. V stanovanju je napeljava vodovoda, kanalizacije, električnega toka in centralnega ogrevanja, čc vsaj v enem prostoru obstaja ustrezna napeljava, ne glede na to, ali je bila v kritičnem trenutku popisa priključena na javno omrežje ali na kakšen drug objekt.
Pomožni prostori:
- Kuhinja je v stanovanju, če je prostor, kije pri gradnji ali kasneje pri predelavi (adaptaciji), namenjen za kuhinjo. Kot kuhinja je upoštevana tudi takoimenovana "čajna kuhinja". Kuhinja, sestavljena iz jedilnega in delovnega prostora, ki medsebojno nista popolnoma ločena, je vsa upoštevana kot kuhinja.
- Kopalnica je v stanovanju, čc je v stanovanju prostor, kjer je kad in prha in v kateri so napeljave vodovoda in kanalizacije, ne glede na to, ali sta priključena na javno ali lastno omrežje.
- Stranišče v stanovanju je lahko v posebnem prostoru ali v kopalnici.
Naseljena stanovanja so del stanovanjskega sklada, ker vključujejo stanovanja:
- ki jih eno ali več gospodinjstev uporablja za stalno stanovanje,
- ki jih uporabljajo osebe, ki stanujejo v naselju popisa zaradi dela ali šolanja,
- gospodinjstev, ki so na začasnem delu v tujini, v kritičnem trenutku popisa pa v njihovem stanovanju nihče ne stanuje.
Za osebe v stanovanju so upoštevane osebe, ki so stalno prijavljene v tem naselju, ter osebe, ki začasno (zaradi dela ali šolanja) stanujejo v tem naselju.
Niso upoštevane osebe v skupinskih stanovanjih in osebe v poslovnih in zasilnih prostorih.
Povprečna površina stanovanja na osebo je izračunana za vsako posamezno stanovanje z delitvijo skupne površine stanovanja s številom oseb, ki stanujejo v tem stanovanju.
Pismenost
Podatek o pismenosti je zbran le za osebe, starejše od 10 let. Pismena je vsaka oseba, ki zna prebrati in napisati pismo. Pri tem je vseeno, v katerem jeziku in v kateri pisavi zna brati in pisati V popisu seje štelo, da so pismene vse osebe, ki so dokončale vsaj .3 razrede osnovne šole.
Šolska izobrazba
Podatek o šolski izobrazbi je bil zbran za vse prebivalstvo, razen za predšolske otroke in učence osnovnih šol. Zato je v tabeli I prikazana le najvišja dokončana šola za prebivalstvo, starejše od 15 let. Najvišja dokončana šola pa je šola, z dokončanjem katere si je oseba pridobila najvišjo stopnjo šolske izobrazbe. To lahko doseže:
- z. dokončanjem redne šole (osnovna, srednja, višja, visoka)
- z dokončanjem šole, ki nadomešča redno šolo (šola za izobraževanje ob delu)
- z uspešno opravljenimi izpiti na redni šoli
- z uspešno dokončanim tečajem za skrajšano šolo, s katerim je po veljavnih predpisih oseba dobila določeno šolsko izobrazbo.
Kmečko gospodarstvo
Kmečko gospodarstvo ima listo gospodinjstvo, ki uporablja:
a. najmanj 10 arov obdelovalnih zemljišč
b. manj kot 10 arov obdelovalnih zemljišč, vendar ima najmanj:
- kravo in tele ali kravo in mlado goved ali
- kravo in dve odrasli drobnici ali
- pet odraslih ovac ali
- tri odrasle prašiče ali
- štiri odrasle ovce in prašiče skupaj ali
- 50 odrasle perutnine
- 20 čebeljih panjev.
Gospodinjstva s kmečkim gospodarstvom po viru dohodka
Podatek o viru dohodka dobimo iz odgovora o poklicu posameznih članov gospodinjstva in njihovih rednih dohodkov.
Vir dohodka je samo iz kmetijstva, to so gospodinjstva, katerih aktivnost članov je omejena na lastno kmečko gospodarstvo, ki je tudi izključno vir dohodka tega gospodinjstva. Vsaj en član tega gospodinjstva mora biti aktiven kmet.
Mešani vir dohodka imajo gospodinjstva, katerih člani so aktivni v lastnem kmečkem gospodarstvu in zunaj njega v kmetijskih ali nekmetijskih dejavnostih. Vir dohodka je skupek dohodkov iz kmečkih in nekmečkih dejavnosti in morebitni lastni dohodki ali dohodki iz. kmetijskih dejavnosti in lastnih dohodkov.
Vir dohodka iz, nekmetijstva imajo gospodinjstva, katerih aktivnost članov je omejena na nekmečke dejavnosti. Noben član gospodinjstva ne sme biti aktiven kmet.
V kategorijo gospodinjstev brez vira dohodka spadajo gospodinjstva, katerih člani so vzdrževani, oziroma delajo v tujini in jih metodologija popisa ne obdela po poklicu.
Uporabljana zemljišča
Uporabljana zemljišča so vsa zemljišča, ki jih je gospodinjstvo uporabljalo v času popisa. To so: njive in vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki, pašniki, trstičja in močvirja, gozd in nerodovitna zemlja, kot so poti, dvorišča, stavbna zemljišča in podobno.
Uporabljana kmetijska zemljišča so površine obdelovalnih zemljišč, pašnikov, trstici j in močvirij. Uporabljana obdelovalna zemljišča so površine njiv in vrtov, sadovnjakov, vinogradov in travnikov.
Popisana so bila vsa uporabljana zemljišča, ne glede na to, ali so ta zemljišča na območju občine, kjer je gospodinjstvo, ali v drugi občini ali celo prek državne meje.
Viri: Popis prebivalcev, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v letu 1991 Statistični letopis 1991
PREBIVALSTVO PO NARODNOSTNI PRIPADNOSTI
	SKUPAJ	NARODNOSTNO OPREDELJENI														
		Slovenci	Italijani	Madžari	Romi	Albanci	Avstrijci	Bolgari	Čehi	Črnogorci	Grki	Hrvati	Makedonci	Muslimani	Nemci	Poljaki
REPUBLIKA SLOVENIJA  1965986 1727018     3064      8503      2293      3629        199        169       323      4396 23    54212      4432    26842       546 204
GROSUPUE 28151    26494 - 3 52 8 - - 2 18 -       398 9        131 2
PREBIVALSTVO PO MATERNEM JEZIKU
MATERNI JEZIK
	nizozemski	norveški	poljski	romunski	rusinski	ruski	slovaški	srbski	srbo-hrvatski	švedski	turški	ukrajinski	vlaški	židovski	drugi jeziki	neznano
REPUBLIKA SLOVENIJA GROSUPUE	38	12	323	303	49	235 5	168	18407 129	81220 499	59	187	172	56	37	2300	52552 569
2
PREBIVALSTVO PO NARODNOSTNI PRIPADNOSTI (NADALJEVANJE)
	NARODNOSTNO OPREDELJENI										NARODNOSTNO NEOPREDELJENI			
											narod-			
											nostno sc niso	opredelili so se kot Jugoslovani	opredelili BO se	
	Romuni	Rusi	Rusini	Slovaki	Srbi	Turki	Ukrajinci	Vlahi	Židje	Drugi	opredelili po čl. 214 ustave RS		po regionalni pripadnosti	Neznano
REPUBLIKA SLOVENIJA	116	170	57	141	47911	155	213	38	37	1178	9011	12307	5254	53545
GROSUPLJE	1	2			288	1	1			4	52	47	44	584
PREBIVALSTVO PO MATERNEM JEZIKU
	skupaj	jMATERNI jezik														
		slovenski	italijanski	madžarski	romski	albanski	angleški	bolgarski	češki	danski	francoski	grški	hrvatski	hrvatsko srbski	makedonski	nemški
REPUBLIKA SLOVENIJA  1965986 1727360     4009      9240      2847      4022        155        131       467 4        108 33    52110      3276      4603 1543
GROSUPLJE 28151    26442 4 3 94 19 - - 2 - 2 -       343 12 13 9
4
PREBIVALSTVO PO VEROIZPOVEDI
		VEROIZPOVED										
									verniki.			
	SKUPAJ	islamska	judovska	katoliška	pravoslavna	protestantska	pro orientalski kulti	druge veroizpovedi	ki ne pripadajo nobeni veroiz-	ni vernik	ni želel odgovoriti	neznano
									povedi			
REPUBLIKA SLOVENIJA 1965986     29719 201     1403014     46819      19000 346 254        3993      85485      82837 294318
GROSUPLJE 28151 124 1        23688        282 16 1 - 4 475 376 3184
PREBIVALSTVO, KI OD ROJSTVA ŽIVI V NASELJU STALNEGA PREBIVALIŠČA, TER PRISELJENI GLEDE NA OBMOČJE IN LETO PRISELITVE
	SKUPAJ	OD ROJSTVA ŽIVIJO V NASELJU STALNEGA PREBIVALIŠČA	PRISELJENI											
			iz območja					leta						
			iste občine	druge občine Republike Slove-	druge republike nekdanje	tujine	neznano	1940 in prej	1941-1945	1946-1960	1961-1970	1971-1980	1981-1991	neznano
				nije	Jugoslavije									
REPUBLIKA SLOVENIJA 1965986   1007579  401384  390836   130039    24890     11258    45821     20150   175045   167856   237313   253035 59087
GROSUPLJE 28151      14608      6568     6143       478       241        113       614        194      1905      2146      3208      4965 511
6
PREBIVALSTVO PO SPOLU IN AKTIVNOSTI
(BREZ OSEB, KI DELAJO V TUJINI IN DRUŽINSKIH ČLANOV, KI Z NJIMI ŽIVIJO V TUJINI)
	SKUPAJ		AKTIVNI				OSEBE Z LASTNIMI DOHODKI		VZDRŽEVANI		DELEŽ %	
					ženske						aktivni od vsega prebivalstva	
	skupaj	ženske	skupaj	opravlja poklic	skupaj	opravlja poklic	skupaj	ženske	skupaj	ženske		aktivnih žena od vseh žena
REPUBLIKA SLOVENIJA GROSUPLJE	1913355 27752	989712 14200	945766 14397	878789 13552	441384 6685	415103 6420	441197 5154	262619 3133	526392 8201	285709 43802	49.4 51.9	44.6 47.1
AKTIVNO PREBIVALSTVO, KI OPRAVLJA POKLIC, PO DEJAVNOSTI
(BREZ OSEB, KI DELAJO V TUJINI IN DRUŽINSKIH ČLANOV, KI Z NJIMI ŽIVIJO V TUJINI)
SKUPAJ
DEJAVNOST
industrija in rudarstvo
kmetijstvo in ribištvo
gozdarstvo
vodno gospodarstvo
gradbeništvo
promet
trgovina
gostinstvo in turizem
obrt in osebne storitve
stanovanjsko komunalne dejavnosti
finančne, tehnične in
poslov-
izobra-ževanje, znanost, kultura in informiranje
zdravstveno in socialno varstvo
družbe -nopol. skup.. SIS,
družbe -nopol.
organizacije
REPUBLIKA SLOVENIJA 878789 314033 114612 GROSUPLJE 13552      3506 2329
5096
37
787
7
40643 45578
76115 1534
28276 319
45804 913
10644 319
48750 699
S2253 736
52754 772
38275 579
4169
82
8
ZAPOSLENI PO NASELJU STALNEGA PREBIVALIŠČA IN KRAJU DELA, NEZAPOSLENI, DNEVNI MIGRANTI TER UČENCI IN ŠTUDENTI (BREZ OSEB, KI DELAJO V TUJINI IN DRUŽINSKIH ČLANOV, KI Z NJIMI ŽIVLJO V TUJINI
	S P O L	ZAPOSLENI									NEZAPOSLENI	UČENCI IN ŠTUDENTI			
		skupaj	delajo v naselju stalnega prebivališča	zaposleni zunaj naselja stalnege prebivališča						zaposleni dnevni migranti		učenci osnovne šole	učenci srednje šole	študenti	učenci in študenti dnevni migranti
				skupaj	v drugem naselju v občini	v drugi občini Republike Slovenije	v drugi republiki nekdanje Jugoslavije	v tujini	neznano						
REPUBLIKA SLOVENIJA		735584	338755	396829	258095	134551	2041	404	1738	444095	59247	230308	94091	36534	169125
	M	383412	163473	219939	138844	78249	1356	339	1151	239197	35248	118645	46645	16686	84513
	Ž	352172	175282	176890	119251	56302	685	65	587	204898	23999	111663	47446	19848	84612
GROSUPLJE		10777	1698	9079	3457	5592	6	2	22	8966	705	3520	1347	392	3458
	M	5700	844	4856	1863	2973	2	2	16	4787	466	1789	633	192	1713
	Ž	5077	854	4223	1594	2619	4		6	4179	239	1731	714	200	1745
STANOVANJA IN STANOVALCI, VRSTA STANOVANJ IN LETO ZGRADITVE
		STANOVANJA PO ŠTEVTLU SOB						LETO ZGRADITVE					
	SKUPAJ	posebne sobe	garsonjere eno-sobna stan.	dvosobna	trisobna	štiri-sobna	pet in večsobna	do 1918	1919 1945	1946 1970	1971 1980	1981 1985	1986 1991
REPUBLIKA SLOVENIJA
ST 652422 3786 101793 220070 191679 85925 49008 108459 49344 193614 164287 69099 57117
0 1961200 6247 204427 504227 633733 315166 196919 282021 132383 564540 536358 234611 186075
GROSUPUE
ST 8853 49 980 2904 2772 1420 727 1314 594 2387 2172 1116 1103
0 28014 70 2069 7871 9402 5511 3087 2904 1469 7707 7849 4084 3561
10
ŠTEVILO VSEH STANOVANJ PO LASTNIŠTVU, ŠTEVILO NASELJENIH STANOVANJ PO NAČINU UPORABE IN SKUPNO ŠTEVILO GOSPODINJSTEV
		LASTNINA STANOVANJA				NASELJENA STANOVANJA, KI JIH					
						GOSPODINJSTVO UPORABLJA KOT					
		družbena		zasebna			lastnik	lastnik	imetnik	najemnik celega	Skupaj gospo-
											dinjstev
	SKUPAJ	v individualni hiši	v več stanovanjski	v individualni hiši	v več stanovanjski hiši	SKUPAJ	v individualni hiši	v več stanovanjski hiši	stanovanjske pravice	stanovanja brez stanovanjske	v stanovanjih
										pravice	
REPUBLIKA SLOVENIJA 652422		13010	189028	399042	51342	625697	343246	9407	200560	16641	635331
GROSUPLJE 8853		119	710	7774	250	8175	6560	173	873	197	8272
STANOVANJA IN STANOVALCI, NAPELJAVA IN POMOŽNI PROSTORI V STANOVANJIH IN VRSTA MATERIALA
NASELJE		STANOVANJA PO ŠTEVILU SOB					LETO ZGRADITVE			
	SKUPAJ	central, ogrev. vodovod kanal, električni tok	vodovod kanal, in električni tok	vodovod in električni tok	samo električni tok	brez napeljav	kopalnica	stranišče	kuhinja	stanovanja v stavbah iz trdega materiala
REPUBLIKA SLOVENIJA
ST 652422 412023 223213 15 14111 3057 564903 585294 642243 634855
0 1961200 1322075 604089 80 30982 3978 1756639 1801737 1945274 1919848
GROSUPUE
ST 8853 5685 2784 - 323 61 7347 7541 8778 8515
0 28014 19993 7383 - 558 80 24824 25435 27917 27336
12
POVPREČNA POVRŠINA STANOVANJA NA OSEBO V NASELJENIH STANOVANJIH
POVPREČNA POVRŠINA STANOVANJA NA OSEBO
D0 6nr
STEV STAN.
STEV. OSEB
6,1 ■ 10,0
STEV STAV
STEV. OSEB
10,1 -12,0
STEV. STAN.
STEV OSEB
12,1 ■ 15,0
STEV. STAN.
STEV. OSEB
15,1 - 20,0
STEV. STAN.
STEV OSEB
20,1 • 25,0
NAD 23 m"
STEV. STAN.
STEV. OSEB
STEV STAN.
STEV. OSEB
REPUBLIKA SLOVENIJA GROSUPUE
6320    32198    36274   171610    30202   136523    74593   309630   136435   502165    97283   307449   244591 501636 66       398       518      2583       369      1812       936      4182      1931      7694      1291      4546      3064 6799
NASELJENA STANOVANJA IN DRUŽBENA NASELJENA STANOVANJA PO ŠTEVILU GOSPODINJSTEV IN OSEB
SKUPAJ
ŠTEVILO STAN.
ŠTEVILO OSEB
STANOVANJA V KATERIH STANUJE
eno gospodinjstvo
STEV. STAN.
STEV. OSEB
dve gospodinjstvi
STEV STAN.
STEV. OSEB
tri in več gospodinjstev
STEV. STAN.
STEV. OSEB
SKUPAJ GOSPODINJSTEV V
STANOVANJIH
STANOVANJA V DRUŽBENI LASTI
ŠTEVILO	ŠTEVILO	ŠTEVILO
STAN.	GOSPOD.	OSEB
REPUBLIKA SLOVENIJA GROSUPUE
625697 8125
1961200 28014
613752 1903317 8069 27427
9830 100
51033 569
4324
6
635331 8272
197693 779
199233 781
561346 2373
14
STANOVANJA ZA POČITEK IN REKREACIJO PO LETU ZGRADITVE, NAPELJAVI IN POMOŽNIMI PROSTORI TER MATERIALU ZUNANJIH ZIDOV STAVBE
	SKUPAJ	LETO ZGRADITVE			OPREMLJENOST Z NAPELJAVO					STANOVANJA S POMOŽNIMI PROSTORI			STANOVANJA V STAVBAH IZ TRDEGA MATERIALA
		do 1970	1971-1980	po 1980	centralno ogrevanje, vodovod, kanal., električni tok	vodovod, kana)., in električni tok	vodovod in električni tok	samo električni tok	brez napeljave	kopalnica	stranišče	kuhinja	
													
REPUBLIKA SLOVENIJA 26374       10456        5965        7739        4852       17604 -        2365        1553       15311       19712       23885 24963
GROSUPUE 1043 317 266 429 182 772 - 46 43 667 841 950 988
STANOVANJA ZA POČITEK IN REKREACIJO PO ŠTEVILU SOB, POVRŠINI IN VRSTI STAVBE
		STANOVANJA PO ŠTEVILU SOB					STANOVANJSKA POVRŠINA					SKUP-	STANOVANJA V		
	SKUPAJ	eno-sobna	dvosobna	trisobna	štiri-sobna	pet in več sobna	do 20 m:	21-W	41-60	61-80	čez 80 m:	NA POVRŠINA m"	počitniških hišah	družinskih hišah	drugi vrsti stavbe
REPUBLIKA SLOVENIJA GROSUPLJE	26374 1043	10943 325	9333 412	4208 239	1290 54	587 13	2851 83	11381 368	7238 375	2895 142	2009 75	1195993 50522	19154 935	4006 91	3214 17
16
ŠTEVILO IN MOČ TRAKTORJEV IN KOMBAJNOV, ŠTEVILO PRIKLOPNIKOV, POVRŠINA HLEVOV IN PROSTOROV ZA SHRANJEVANJE TER PROSTORNINA SILOSOV (nadaljevanje)
	TRAKTORJI				KOMBAJNI		PRIKLOPNIKI		HLEVI, nv		PROSTORI ZA SHRANJEVANJE. m:		SILAZNI SILOSI m1
	ENOOSNI		DVOOSNI		ŠTEVILO	KW	NAVADNI IN KIPER	SAMO-NAKLA-DALNI	ZA GOVED IN KONJE	ZA PRAŠIČE	STROJEV	PRIDELKOV	
	ŠTEVILO	KW	ŠTEVILO	KW									
GROSUPUE													
GOSPODINJSTVA S KMEČKPM													
GOSPODARSTVOM. SKUPAJ	1029	9307	2246	63235	9	297	978	946	109861	14662	74792	46276	33909
ČISTO KMEČKO	lit	1077	230	6668	1	29	113	105	13489	1726	7748	5627	4108
MEŠANO	523	4749	1196	34345	6	191	537	549	61562	8505	44035	24231	21830
NEKMEČKO	387	3471	817	22110	2	77	326	289	34331	4400	22809	16299	7816
BREZ DELOVNE SILE	1	10	3	112	-	•	2	3	479	31	200	119	55
GOSPODINJSTVA, KI IMAJO KMEČKO GOSPODARSTVO PO SKUPNIH UPORABLJANIH ZEMLJIŠČIH IN VIRU DOHODKA (nadaljevanje)
KMEČKA GOSPODARSTVA PO SKUPNIH UPORABLJANIH ZEMLJIŠČIH	SKUPAJ	SAMO IZ KMETIJSTVA	MEŠANI VIR				IZ KMETIJSTVA				BREZ DELOVNE SILE
			skupaj	kmečki in nekmečki	kmečki, nekmečki in lastni dohodki	kmečki in lastni dohodki	skupaj	nekmečki	lastni dohodki	nekmečki in lastni dohodki	
GROSUPIJF	140;	376	r,44	728	388	228	1754	747	V<6	571	15
BREZ ZEMLJE	-	-		-			-	-			
DO  - OJOHA	10	-	1	1	-	-	9	4	3	7	-
0J1 - 0.50	425	27	51	22	16	13	345	210	65	70	2
0.5: - l.oo	222	25	48	25	7	16	149	61	48	40	-
1.01 - 2,00	345	30	99	52	25	22	210	86	61	63	6
2.01 - 3.00	257	25	71	39	22	10	160	70	45	45	1
3,01 - 4.00	210	18	86	50	18	18	105	36	34	35	1
4.01 - 5.00	194	31	59	35	14	10	103	29	24	50	1
5.01 - 6.00	182	20	66	36	18	12	96	42	25	29	
6.01 - 8.00	288	35	119	64	33	22	132	55	29	48	2
8.01 - 10.00	242	22	118	73	27	18	101	31	26	44	1
10.01 - 15.00	546	55	291	161	93	37	198	70	42	86	;
15,01 - 20.00	312	44	174	88	59	27	93	34	22	37	1
NAD    20,00 HA	259	44	161	82	56	23	53	19	12	22	1
18
ČLANI GOSPODINJSTEV S KMEČKIM GOSPODARSTVOM PO AKTIVNOSTI IN VIRU DOHODKA (nadaljevanje)
KMEČKA GOSPODARSTVA PO VIRU DOHODKA	ČLANI GOSPODINJSTVA			AKTIVNI ČLANI GOSPODINJSTVA				Z LASTNIMI DOHODKI	VZDRŽEVANI	OSEBE NA ZAČAS-NAM DELI i V TUJINI IN NJIHOVI DRUŽINSKI ČLANI	ČLANI GOSPODINJSTVA. KI OBČASNO OPRAVLJAJO KMETIJSKA DELA			
	SKUPAJ	MOŠKI	POVPREČNO NA GOSPODINJSTVO	KMETJE NA SVOJEM GOSPODARSTVU		AKTIVNI IZVEN SVOJEGA GOSPODARSTVA					AKTIVNI IZVEN SVOJEGA GOSPODARSTVA	Z LASTNIMI DOHODKI	VZDRŽEVANI	
				SKUPAJ	MOŠKI	SKUPAJ	MOŠKI						SKUPAJ	GOSPODINJE
GROSUPLJE														
GOSPODINJSTVA S KMEČKIM														
GOSPODARSTVOM. SKUPAJ	12843	6323	3.7	2164	961	4549	2652	1993	3965	172	2167	634	587	262
ČISTO KMEČKO	705	329	1.9	515	146	-			176	14	-	-	64	29
MEŠANO	5841	2909	4J	1649	715	1935	1163	682	1522	53	1100	2*7	239	75
NEKMEČKO	6257	3061	3.6			2614	1489	1311	2250	82	1067	347	273	152
BREZ DELOVNE SILE	40	;4	2.2					-	17	23	-	-	11	6
PREBIVALSTVO, STARO 15 IN VEČ LET, PO SPOLU, ŠOLSKI IZOBRAZBI IN PISMENOSTI
	S p O L	SKUPAJ	BREZ ŠOLSKE IZOBRAZBE		1-3 RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE		4-7 RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE	OSNOVNA ŠOLA	SREDNJE ŠOLE					VIŠJE ŠOLE	VISOKE ŠOLE	NEZNANO
			skupaj	nepismeni	skupaj	nepismeni			skupaj	poklicne delo-vodske in poslo-vodske šole	gimnazija	tehnične in druge strokovne šole	šole za srednje usmerjeno izobraževanje			
REPUBLIKA SLOVENIJA		1561628	9909	5920	17810	1314	238885	468782	669158	303198	38944	215541	111475	70779	67233	21072
	M	744982	3633	2269	8113	610	104878	176818	369983	196840	13800	102670	56673	30979	40398	10)80
	Ž	816646	6276	3651	9697	704	134007	289964	299175	106358	25144	112871	54802	39800	26835	10892
GROSUPLJE		21623	152	113	345	18	4172	6088	9378	4496	515	2388	1979	772	502	214
	M	10424	55	44	170	9	1796	2386	5324	2970	206	1133	1015	301	289	103
	Ž	II199	97	96	175	9	2376	3702	4054	1526	309	1255	964	471	213	111
20
PODJETJA PO PODROČJIH DEJAVNOSTI, 31. 12. 1990
	Gospodarstvo												Negospodarstvo		
	skupaj	industrija in rudarstvo	kmetijstvo in ribištvo	o > n ■ ■	vod m> gospodarstvo	C v X "*3 Ti	u 6 E ti C C	trgovina	gostinstvo in turizem	obrt in osebne storitve	stanovanjsko komunalne dejavnosti	finančne, tehnične in poslovne storitve	S u s I M Tff c rs ■ — > C V — j B J 1	zdravstveno in socialno varstvo	družbenopolitične skupnosti, sls in družbenopolitične organizacije
Grosuplje 191 27 3 - - 12 2 65 4 17 3 54 2 I 1
PODJETJA PO VRSTAH, 31. 12. 1990
		Vrsta podjetja														
							> -3									
			u				"S		M		o			o		
							C u	■ C ■o U	3 J	ca jO <s 3	u iT E	O	ta	u 8 1		
	o.	v no podj	C v jO ■	0 y X ■-> 1 "j	C ti	o Ji E	21 .a, s TJ v 9 m	3'3 m 3 g	stavljenj 1 ruže van	~3 a C	o j ♦j 3	i o > o	C Si	užbe /. n J govorne	■ 5 t3	uge obli •ga.
	v;	19	"D	3 &	E. S.	1	& 3			4!		o		-o o	R	■a c
Grosuplje 191 - 16 6 - - I 1 - - 165
22
OBRATOVALNICE PO DEJAVNOSTIH, 31. 12. 1991
	Skupaj	Obrt in osebne storitve	Gradbeništvo	Promet	Trgovina	Gostinstvo in turizem	Poslovne in tehnične storitve	Kmetijstvo, ribištvo in Skolj-karstvo
Grosuplje	751	426	13	117	60	63	10	3
40 LET ABC TABOR GROSUPLJE
Marjan A hI in*
Krajevni ljudski odbor Grosuplje je 31.10.1951 ustanovil Splošno trgovsko podjetje Grosuplje, ki je poslovalo v treh poslovalnieah: v Grosupljem, Šmarju in Vel. Mlačcvem. V istem času sta bili ustanovljeni Se Splošno trgovsko podjetje Ivančna Gorica in Splošno trgovsko podjetje v I )obrepoljU. Vsa ta podjetja so nastala i/. Okrajnega magazina, ki je obstajal od 1948 do 1951.
Ob ustanovitvi je bilo zaposlenih 2.3 delavecv. Lokali so bili skromni in najeli od zasebnikov ali pa od Splošnega ljudskega premoženja (SLP). Podjetje je poslovalo kot maloprodajna preskrbovalna organizacija, njegov prvi direktor pa je bil Stane Marinšck. 16. 5. 1953 seje Splošno trgovsko podjetje preimenovalo v Trgovsko podjetje TABOR in lo lelo se šteje kol ustanovitev podjetja z imenom, ki obstaja še danes. Ob preimenovanju podjetja je bilo pridobljeno tudi dovoljenje /a prodajo na debelo. V tem času je TABOR že imel 5 prodajaln in centralno skladišče, kije bilo skupaj z upravo v zelo skromnih prostorih na mestu sedanje Kovine. Že v tem lelu seje število poslovnih enot povečalo na 9. zaposlenih pa je bilo .38 delavcev.
Posamezne poslovne enote so začele poslovati po naslednjem vrstnem redu:
01. II. 1951	1. Pri pošti - Grosuplje. Kolodvorska c.
01. II. 1951	2. Šmarje-Sap
01. II. 1951	.3. Veliko Mlačevo (Pri Froncu)
10. 09. 1952	4. Velike Lašče (Grmada)
25. 09. 1952	5. Ig pri Ljubljani (Vintgar)
06. 06. 195.3	6. Škofljica (Čebelica)
25. 05. 1953	7. Višnja Gora (Gora)
K). 08. 195.3	8. Velenje
25. 10. 1953	9. Grosuplje (Pri mostu)
Povprečna obračunana marža v letu 1953 je bila 6,6 %, povprečni koeficient obračanja pa je znašal 7. Poslovalnice s špecerijskim blagom so imele koeficient obračanja II, manufakture in ostale trgovine z mešanim blagom pa med 4 in 5.
V lelu 1953 je imelo podjetje v uku 5 vajencev, ki so izmenoma obiskovali vajeniško šolo v Kranju. Povprečni zaslužek na delavca je na uro znašal 42,55 din (0.6 dolarja). Povprečen mesečni zaslužek na uslužbenca pa je bil 8.675 din (125 dolarjev).
V lelu 1958 je bila zgrajena upravno-poslovna Zgradba, Tabor pa je od Kmetijske zadruge pridobil še 7 poslovnih enot. V tem letu seje v Ivančni Gorici ustanovilo Trgovsko podjetje Vir s 13 poslovnimi enotami. Na pobudo Občine Grosuplje je v letu 1962 prišlo do združitve trgovskih podjetij Tabor in Vir v eno delovno organizacijo TABOR s .37 poslovnimi enotami in skupno 128 zaposlenimi delavci, direktor pa je poslal Janko Petek.
Prvih deset let poslovanja Tabora je minilo v obdobju, ko družba ni bila naklonjena trgovini, saj seje takrat gradila težka in predvsem proizvodna industrija, trgovina pa je opravljala le nekakšno funkcijo razdeljevanja blagovnih in prehrambenih proizvodov v zastarelih najemniških lokalih.
* Grosuplje 61290, Perovo 37, ing. gradh.
Možnosti /a razvoj trgovine so bile skope, zato je bilo tudi vlaganje v poslovne objekte praktično nemogoče. Po 1960. letuje trgovina prevzela skrb za potrošnika, pričelo se je obdobje boljše ponudbe trgovskega blaga za široko potrošnjo. Ta proces je zahteval sodobnejše oblike prodaje in delitev prodajaln po vrstah blaga, torej je to začetek specializiranih trgovin. V letu 1962 je bila odprla prva samopostrežna trgovina v Grosupljem, kar je pomenilo pomemben preobrat v načinu prodaje. V naslednjih letih je sledil odkup treh trgovskih lokalov od Občine Grosuplje in nakup lokala na Adamičevi 8.
V letu 1967 pa je moral Tabor 6 poslovnih enot odstopiti Agrokombinalu, ker so bile le-le v njegovih najemniških prostorih. Za 'TABOR je bila ta izguba boleča, na drugi strani pa izziv za vlaganje v nove objekte. V tem času so bile zgrajene trgovine v Šmarju, Ivančni Gorici, Šentvidu, Krki in Strugah, vzporedno z gradnjo pa so se posodabljali tudi obstoječi lokali, predvsem se je vlagalo v novo opremo in inventar.
Na koncu leta 1975 je imel Tabor 36 trgovin, dva bifeja in centralno skladišče ter upravno zgradbo.
Površina vseh trgovin jc znašala 256.3 m2, skladišč pa 4905 m2. Lastnih trgovinskih površin je bilo 69 %. skladišč pa 88 %. Od teh lokalov jc imel 'Tabor 19 najemnih, in sicer 2 od društev, 9 od kmetijskih zadrug in drugih podjetij in 8 od zasebnikov. Med letoma 1970 in 1975 je bilo zgrajenih .34.3 m2 trgovin in 3221 m2 skladišč v skupni vrednosti 10.480.910 din.
V tem času jc bilo zaposlenih 182 delavcev, od tega 126 žensk ali 69 %. Poleg teh pa je bilo še 57 učencev.
V letu 1974 je TABOR začel gradili novo centralno skladišče, ker stari prostori ob Partizanski cesti v Grosupljem niso več zadoščali. V prvi fazi je bilo zgrajenih 30(10 m2 skladišč, po nekaj letih pa še 1000 m' in vsi spremljevalni objekti, potrebni za veleprodajo in komercialo. V začetku 80. let je moral TABOR vrniti poslovne prostore, najete pri Kmetijski zadrugi Stična. To je bil tudi začetek hujše konkurence, saj je izguba teh prostorov predstavljala 8-procentni izpad celotnega prihodka. Ta dogodek jc TABOR še bolj prepričal spoznanju, daje izhod le v širitvi lastne prodajne mreže. V tem času so bile zgrajene nove sodobne samopostrežne trgovine v Dobrcpolju. Grosupljem in Višnji (iori, ki so zapolnile vrzel.
Vse investicije so bile dokončane z lastnimi sredstvi, kar je vplivalo na zaostajanje osebnih dohodkov zaposlenih, saj so v kritičnem letu 1984 zaostajali 20 % za OD v gospodarstvu.
Po spremembi ustave in sprejemu Zakona o združenem delu seje spreminjala tudi organiziranost delovne organizacije. V začetku leta 1970 je bil TABOR soustanovitelj Združenega trgovskega podjetja ABC. v letu 1976. po združitvi ABC s Pomurko, pa je poslal član SO/1) ABC Pomurka. Tako je bila dosežena povezava med primarno in predelovalno proizvodnjo ter trgovino. Leta 1978 so na osnovi nove samoupravne organiziranosti nastali trije TOZD-i, in tO Maloprodaja, Veleprodaja. Gostinstvo Polževo in Delovna skupnost skupnih služb. 01.01. 1990 pa je prišlo do ponovne združitve TOZD-ov v enovito delovno organizacijo ABC Pomurka Tabor, trgovina, gostinstvo in turizem p.o. SOZI) ABC Pomurka je konec septembra 1991 razpadel in od 09. 0.3. 1992 je podjetje registrirano kol ABC Tabor, trgovina, gostinstvo in turizem p.o.
V preteklem desetletju je TOZD Gostinstvo kar dobro poslovalo, kupilo in posodobilo je poslovno enoto Rubin ter zgradilo novo gostišče Brdavs v Dobicpolju in bife v Višnji (iori in Škofljici. I IspeSno poslovanje je pogojevala dokaj monopolna situacija na trgu in posojanje gotovine drugim zaradi slabe likvidnosti in visokih obresti.
TABOR jc veliko sredstev vložil v gradnjo stanovanj za svoje delavce; v obdobju 1966 do 1984 je bilo podeljenih 129 kreditov /a gradnjo stanovanjskih hiš v skupnem znesku 13.522.000,00 din. Če ta znesek primerjamo s povprečnimi plačami, je to znašalo 2.5.30 povprečnih plač, kar pomeni, daje posameznik prejel v povprečju 19,6 povprečnih OI). Največji znesek pa jc znašal 68 povprečnih plač.
V 1986. letuje imel TABOR 35 trgovskih lokalov, 14 gostinskih in 4000 m2 skladiščnih prostorov z ustrezno, dokaj moderno opremo, in 900 m2 upravnih prostorov.
V obdobju do leta 1990 je TABOR še nadaljeval z. naložbeno dejavnostjo v objekte, opremo in računalništvo. Povečeval seje seveda tudi promet, kar jc razvidno iz tabelaričnega prikaza. V tem času so nadgradili stavbo uprave v Grosupljem, rekonstruirali gostilno Pri Rusu v moderno samopostrežno restavracijo, na Škofljici pa zgradili novosamopostrez.no trgovino s štirimi poslovnimi enotami. V obdobju od I. 1986 do 1990 jc delovno organizacijo kot glavni direktor vodil Jože Košak.
Po letu 1990 posluje ABC TABOR kot enovita organizacija, v svojem sestavu pa ima Veleprodajo, ki ima tudi konsignacijsko skladišče PODRAVKI', .36 trgovin in 16 gostinskih enot.
V sedanjem obdobju se na področju trgovine gotovo največ spremenilo, saj je konkurenca izredno velika, predvsem pa nelojalna, ker država še ne funkcionira.
Kljub vsem težavam, s katerimi se srečuje tudi trgovina, je 'TABOR v zadnjem času investiral v izgradnjo nove samopostrežne trgovine v Stični, adaptiral restavracijo Mini, uredil jc zunanjost ter zgradil prizidek pri Maku, povečal skladišče in uredil trgovino Dom - Oprema na Škofljici, adaptiral najstarejši objekt Kovine ter asfaltiral celotni kompleks.
Posebno pozornost so posvetili nabavi računalniške opreme za trgovine, skladišče in upravo. Nabavljenih jc bilo 20 osebnih računalnikov in obnovljen računski center z računalnikom ADRIA. Vrednost računalniške opreme po nabavni vrednosti je .35 milijonov SIT, Prav tako se je vlagalo tudi v ostalo opremo.
'Trajni viri sredstev so s stališča lastnine še vedno družbeni kapital, ustvarjen pretežno z. lastno dejavnostjo, deloma pa na osnovi zakona o nacionalizaciji.
V zvezi z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij tudi v TABORU intenzivno pripravljamo potrebno dokumentacijo za pripravo programa lastninjenja v delniško družbo.
Po zaključnem računu za leto 1992 jc bila vrednost družbenega kapitala 861.558.189,00 SIT to pa seveda še ni prava vrednost za lastninjenje, saj ravno v tem času pripravljamo vrednotenje podjetja v skladu z Zakonom.
Tabor je v preteklosti od Občine kupil štiri lokale, ki so sedaj predmet denacionalizacije, poleg tega sta še dve zahtevi zavrnitev trgovskih lokalov, en lokal na Škofljici pa jc bil že vrnjen lastnikom.
V letu 199.3 razpolaga Tabor s 17.000 m2 poslovnih površin. Poslovnih enot je .38, in sicer 2 veleprodajni, 18 živilskih, 3 železninc z gradbenim materialom, 5 tekstilnih, 3 pohištvene, I trgovina s čevlji in papirjem ter 6 gostinskih enot. 10 živilskih trgovin posluje na samopostrežni način, Markct v Grosupljem pa je voden računalniško po sistemu črtne kode že od leta 1992.
Glede na hudo konkurenco privatnih trgovin in gostišč je TABOR razvil tudi sistem "franehisinga" in v zadnjih dveh letih oddal svojim delavcem I trgovino in 5 gostinskih lokalov po taki pogodbi. Hotel Polževo pa je v klasičnem najemu že tretje leto.
NEKATERI KAZALCI RAZVOJA ABC TABOR
	Celotni prihodek	Celotni prihodek	Dobiček	Dobiček	
LETO	(v 1000 din, SIT)	(v USA $)	v 1000din.SU	v t ISA $	Št. zap.
195.3	179.625	2.574.000	880	12.613	.38
1954	271.098	3.885.000	1.788	25.628	52
1955	292.295	4.189.000	2.161	30.974	48
1956	314.082	4.292.000	2.329	.31.830	5.3
1957	479.790	6.397.000	2.859	38.120	59
1958	480.275	6.243.500	2.868	.37.284	75
1959	568.788	7.394.200	2.447	31.811	75
1960	754.166	9.804.100	.3.482	45.266	80
1961	1.647.608	21.968.100	27.357	.364.760	96
1962	1.204.920	15.663.900	15.942	207.246	128
1963	1.317.454	7.066.000	28.512	152.064	1.32
1964	1.702.844	9.081.800	125.412	668.864	1.30
1965	2.248.035	9.465.400	193.612	815.208	129
1966	26.484	8.051.100	1.180	358.720	1.36
1967	28.86.3	8.54.3.400	1.16.3	.344.248	1.31
1968	.30.65.3	8.828.100	1.179	339.552	1.36
1969	.3.3.855	9.479.400	1.169	327.320	1.36
1970	42.257	11.49.3.900	1.372	.37.3.184	145
1971	55.800	11.731.876	1.174	246.819	147
1972	70.811	13.105.313	.3.609	667.940	148
197.3	85.061	15.284.179	2.855	513.011	149
1974	112.830	15.191.690	.3.08.3	415.108	164
1975	140.066	16.337.551	3.442	401.471	182
1976	172.048	18.809.021	4.92.3	538.203	197
1977	213.570	22.060.018	5.541	572.345	201
1978	.305.450	29.367.996	11.6.39	1.119.040	220
1979	481.395	40.279.676	14.568	1.218.956	.320*
1980	637.455	.30.591.091	26.478	1.270.657	.3.34
1981	841.699	27.267.277	.34.38.3	1.11.3.872	330
1982	1.071.0.3.3	20.586.502	45.000	864.952	3.3.3
1983	1.486.1.31	14.226.566	5.3.522	512.644	336
1984	2.258.877	13.332.907	72.685	429.019	338
1985	4.104.754	16.139.909	96.379	378.963	338
1986	9.145.212	24.270.710	244.882	649.898	350
1987	22.200.426	19.321.457	54.3.007	472.589	345
1988	64.274.547	14.744.798	1.449.293	.3.32.47.3	352
1989	85.538	26.760.000	9.136	853.804	.351
1990	414.940	.38.934.449	16.97.3	1.592.662	.347
1991	892.825	15.748.500	25.860	456.143	.319
1992	2.230.972	22.603.452	3.3.386	3.38.256	280
* pridružitev Gostinstva Polževo
OPOMBA:
V .štiridesetletnem obdobju je bilo več devalvacij; vsi zneski so bili takrat v veljavi. Za primerjavo pa smo te zneske preračunali v ameriške dolarje po Odredbi o koeficientu povečanja dolarskih cen, po 31. 12. 1970 pa po dnevnem tečaju Narodne banke Jugoslavije oziroma Slovenije.
Vzporedno z. naložbeno dejavnostjo je TABOR dokaj.šnjo skrb posvečal razvoju in kadrom, v zadnjem času pa seveda tudi reklami, ki je z razvojem trgovine vse bolj potrebna. Sedanja izobrazbena struktura zaposlenih v Taboru je naslednja:
I stopnja	2.3 delavcev	8,2 %
II stopnja	17 delavcev	6,1 %
III stopnja	15 delavcev	5,4 %
IV stopnja	170 delavcev	60,7 %
V stopnja	42 delavcev	15 %
VI stopnja	12 delavcev	4,3 %
VII stopnja	1 delavec	0,3 %
SKUPAJ:	280 delavcev	100 %
Trenutno je TABOR vezan z ABC Trgovina d.o.o., ki z ostalimi člani pokriva približno 20 % slovenskega trga. V letu 1991 je bil Tabor po podatkih Gospodarskega vestnika na osnovi bruto dobička razporejen na 284. mesto med .300 največjimi podjetji v Sloveniji, leta 1992 pa na 215. mesto. Tudi ta podatek kaže, da se Tabor kljub težkim razmeram prilagaja situaciji in ne ostaja na mestu.
Taborovi delavci so v letu 1992 za 7 % presegali povprečne osebne dohodke v Sloveniji, v letošnjem letu pa so Ic-ti tudi zaradi administrativnih odločitev države padli, vendar pa so še vedno nekaj procentov nad povprečjem gospodarstva Slovenije.
ABC TABOR Grosuplje vstopa v peto desetletje kot renomirana trgovska hiša, ki z. maloprodajo pokriva področje treh občin, z veleprodajo pa 10 občin. Vse navedeno daje dovolj dobro garancijo, da bo TABOR tudi kot bodoča delniška družba, ob dobri poslovni politiki, še naprej posloval kot stabilna in kvalitetna trgovska hiša s posluhom za kupca.
NOVA CERKEV V TVANČNI GORICI
Vladimir Brezar*
Ivančna Gorica, eno najhitreje rastočih naselij v zadnjih dveh desetletjih, je lani dobila novo cerkev.
Spontani razvoj kraja, kije bil na začetku zgolj železniška postaja za Stično, je mogoče pripisati Splošnim družbeno-gospodarskim tokovom, katerih značilnost je bila koncentracija industrije v velikih središčih in dnevna migracija delovne sile iz. okolice. Bližina ceste, železnice in delovne sile pa jc omogočila tudi nastanek nekaterih industrijskih obratov v samem kraju. Tako je kraj postal satelit Ljubljane, v smislu produkcijskih enot, in spalno naselje. Intenzivna graditev stanovanj, deloma v manjših blokih, pretežno pa v individualni enodružinski stihiji, jc dala kraju današnji videz in značaj. Zavzemala je velike nove površine med postajo in križiščem obeh večjih cesl v smereh sever - jug in vzhod - zahod. Javni program seje razvijal nesmotrno in kraju ne daje tiste identitete, kot bi jo moral. Deloma je razpršen po starejših stavbah z. drugačno pomensko konotacijo, deloma pa jc postavljen v zgradbe brez, pravega značaja ali na napačnem kraju.
Tako stanje seveda na Slovenskem ni nobena izjema.
D
* Ljubljana 610(10, Ilirska 14, dipl. ing. arh.
Naselje je po številu prebivalstva doseglo tisto kritično maso, ki v organiziranosti pastoralnega delovanja katoliške cerkve narekuje zasnovo samostojne župnije. Ta je kar dolgo delovala v skrajno neprimernih pogojih: bogoslužni prostor je bil urejen v stari hiši sredi naselja. Stiska je vzpodbudila župljanc in njihovega župnika, gospoda Kastelica, k odločitvi o gradnji novega župnijskega središča. Nekajletni trud, požrtvovalno delo in prispevki v denarju in materialu so obrodili žetev: novembra 1992 je bila nova zgradba blagoslovljena in odprta.
Pot do lokacije nove cerkve je bila zamotana in odločitev težavna. Na razpolago so bile tri možnosti: v strogem središču - tu bi bila zgradba utesnjena, brez zunanjega prostora in blizu nevarnega križišča; druga možnost je bila na vrhu griča na severnem robu naselja - ta položaj je povsem na robu župnijskega območja in pešpot do njega bi bila preko popolnoma zazidanega južnega pobočja praktično onemogočena; tretja lokacija, ki je nazadnje obveljala, je jugovzhodno od središča na položnem griču med železnico in bodočo avtocesto. Položaj je dominanten, navezan na zgodovinsko izpričano rimsko pot, ki vodi tod mimo na sever proti Stični. Pridobitev zemljišča je potekala brez večjih ovir. Ob predvidenem dolgoročnem razvoju naselja, ki okrog tega griča načrtuje gosto in pretežno stanovanjsko zazidavo, bo nova cerkev stala blizu interesnega središča kraja in cele župnije.
Zgradba župnijskega središča danes združuje programe, ki so bili včasih večinoma ločeni: glavni bogoslužni prostor s pripadajočimi stranskimi prostori, bivalne prostore (župnišče), učilniee za verouk, pa še prostore za različne dejavnosti in oblike združevanja, kot so župnijski sveti, srečanja, prireditve, praznovanja in dobrodelne akcije. To predstavlja tipološko zagato, ko v enem objektu ni več mogoče adekvatno sporočati vsebine, ne da bi bila prizadeta simbolika cerkve kol božje hiše in ne da bi župnišče dobilo večji pomen, kot mu gre.
Zasnova cerkve v Ivančni Gorici zato sledi zamisli, ki celolo zgradbe razlomi na tri geometrične in simbolne enote ter jih razpostavi na scenski način. Vsak od teh delov ima svojo notranjo funkcijo in na zunaj sooblikuje prostor s svojim specifičnim nagovorom. Zvonik je krajinska dominanta. vidna kilometre daleč kot oznaka kraja in cilj poli z vseh strani župnije. Od blizu, ob vznožju griča ali na ploščadi pred zgradbo, prevzame prevladujočo vlogo slavolok, simbol vhoda, kije dejansko postavljen v njegovi osi, obenem pa glasnik nečesa, kar je za njim inje najpomembnejše: osrednji cerkveni prostor, Stavbno krilo župnišča tvori jugovzhodno Stranico ploščadi, ki proli cerkvi dobi značaj majhnega trga, proti jugozahodu pa vlogo razgledišča. balkona, mesto vizualnega kontakta z. drugimi cerkvami na gričih in z dolenjsko pokrajino.
Glavni cerkveni prostor sprejme 200 do 400 ljudi (odvisno od razporeditve sedežev); ob konicah, za velike praznike, pa se da razširiti v preddverje, na kor, v stranski prostor za matere z otroki in v glasbeno sobo za korom. Na ta način, to seje pokazalo tudi ob otvoritveni slovesnosti, gre v cerkev tisoč ljudi in več. Sliši se pretirano, a župnija jc v preteklih letih hitro rasla in tudi v bodoče bo, čeprav počasneje; cerkve pa so sc vedno gradile za zelo dolga obdobja.
V luči pokoncilskih liturgičnih sprememb je cerkveni prostor vedno bolj podoben avditoriju, kjer sta pomembni dobra vidnost in slišnost; razdalja med ljudmi in oltarjem se manjša zaradi vzpodbujanja k aktivnemu sodelovanju pri obredu. Tako sc tisočletno nihanje med longitudinalno in centralno zasnovo spet nagiba k odprtemu, enotnemu volumnu. Omejitev gradnje v višino iz. ekonomskih razlogov je popolnoma spremenila proporcije prostora in tudi njegove akustične lastnosti: te morajo biti regulirane s fiziko lupine in ne več z njeno geometrijo. Tudi "sakralnost" prostora ali mistično vzdušje v smislu srednjeveških cerkvenih notranjščin je tako težko ustvariti; še najbliže je današnji cerkveni prostor baroku, ki pa je tudi v zavesti ljudi najbolj "domač": svetla, vesela cerkev, s kontrasti med ostrimi profili arhitravov in mehko lupino svodov. Cerkveni prostor v Ivančni (torici je geotnetriziran v območju sten, ki sc v lomljcnih ploskvah raztezajo okrog njega, se dvigajo, spuščajo, luščijo za vdor svetlobe od zunaj - preko njih pa lebdi baldahin v obliki kasetiranega stropa, napetega v rahlem loku.
Lupina notranjega prostora se nc izraža na zunanji podobi stavbe. Tako dvojnost je mogoče opaziti v nekaterih zgodovinskih obdobjih, v drugih spet nc. Pri sodobnih dvoranskih stavbah je to običajno, ker gre za velike dimenzije konstrukcije pri premoščanju izjemnih razpetin. Če je konstrukcija spodaj vidna in lepo oblikovana, je lahko sestavni, celo odločilni del notranje arhitekture - takih primerov jc precej tudi med novejšimi cerkvami pri nas. Druga možnost, ki je izrabljena v Ivančni Gorici, pa jc samostojno oblikovanje stropa, ki sledi od strehe neodvisnemu konceptu prostora in tudi njegovim akustičnim zahtevam.
Strma, piramidalno zasnovana streha, pokrita z rdečim bobrovcem, in bele obodne stene tvorijo zunanjo podobo cerkve, ki jo na zahodni strani, torej proti naselju, preglasijo simbolni arhitekturni členi zvonika in portala. Namenoma preprosta geometrija, ki izhaja iz kvadrata in diagonale, se odraža tudi v podrobnostih strehe, napuščev, oken in zlasti zvonika: ta sicer v osnovnih razmerjih sledi lokalni in širši tradiciji, ne posnema pa formalno nobenega "sloga" in ostaja v mejah abstraktnega geometričnega ogrodja.
Novembra lani jc bila cerkev sv. Jožefa predana svojemu namenu. Še zdaleč pa ni dokončana. Nujno potrebna oprema je improvizirana. Prezbitcrij, spovednice. orgle, klopi, dnevna kapela - vse to čaka na nadaljnje investicije tako v samo opremo kot tudi v tisto, kar je v cerkvi prav tako nujno - v umetniška dela. Prazne bele stene čakajo ... Enako velja tudi za ureditev okolice. Nadaljnji razvoj kraja bo, tako kot je bilo v zgodovini običajno, prispeval tudi k rasti in bogatitvi cerkve. Vsako desetletje in vsaka generacija bosta dodala svoje in tako pustila za seboj sled v prostoru in času.
DRUŽBENI CENTER KRKA V OČEH PROJEKTANTA
Tone '/.alaznik*
S krajani Krke oziroma odborom za gradnjo Družbenega centra sva se s kolegom Janezom Zatlerjem d.i.a. srečala jeseni 1986, Takrat so člani odbora posredovali prve podalke 0 nameravani gradnji, ki so potrebni projektantu za pripravo in izdelavo idejne zasnove gradnje.
V kraju so zalo že izglasovali krajevni samoprispevek, izdelana sla bila ureditveni načrt, ki so ga zasnovali pri Komunalnem podjetju v Ljubljani, ter lokacijska dokumentacija, izdelana pri Razvojnem zavodu v Grosupljem. V prvotnih zasnovah je bilo predvidenih več lokacij, vendar je bilo ob preverjanju pozitivnih in negativnih pogledov in pogojev gradnje odločeno, da se uporabi zemljišče ob nekdanji novi šoli, ki ni nikoli služila svojemu namenu. Pouk seje nadaljeval v stari šoli, novo pa so preuredili v šivalnico podjetja Kroj iz Školjc Loke, inje lo še danes.
Da so priprave in dela dobro potekala, gre zahvala gradbenemu odboru, katerega jedro SO tvorili g. Anton Hočevar, g. Jože Kozinc, g. Jože Mišma.š, g. (iregor Brcgar in ostali, kijih vseh ne naštevam. Posebej moramo poudarili, da so omenjeni sodelovali od začetka do otvoritve v oktobru 1993, kar je redkost, vendar pogoj za uspešno izvedbo načrtovanega dela.
Menim, daje bilo pozitivno in dragoceno, da so bili v odboru člani vseh dejavnosti, katerim naj bi bil družbeni center namenjen. Vsem jc bila skupna misel, da bodo v novih in primernih prostorih lahko izvajali aktivnosti, ki krajane združujejo in dajejo kraju višjo kulturno raven. Primarna zamisel jc bila, imeti v kraju dostojno večnamensko dvorano za kult urne in športne prireditve. Gasilci naj bi imeli primeren prostor za svojo dejavnost, prav tako tudi krajevna skupnost. Predvidena je bila tudi šola za nižje razrede, vzgojno-varstveni prostori ter jedilnica in pripadajoči pomožni prostori.
V začetku leta 1987 je bil izdelan idejni predlog zidave družbenega centra pod eno streho, v katerem so bile zajete vse omenjene dejavnosti.
Člani odbora so idejni projekt pregledali in ocenili za sprejemljivega, vendar tudi ugotovili, da s finančnimi sredslvi. ki naj bi jih imeli na razpolago (samoprispevek), ne bo mogoče realizirali vsega, kar predvideva. Odločili so se za fazno gradnjo, in sicer lako. da bodo v I. fazi zgradili večnamensko dvorano, dom gasilcev in prostore krajevne skupnosti, ki vključujejo tudi krajevno knjižnico. V marcu 1987 je bila podpisana pogodba za izdelavo inveslieijsko-lchnične dokumentacije za I. fazo gradnje predvidenih objektov. Načrti so bili izdelani in posredovani investitorju v septembru 1987.
Junija 1987 je bila v Znojilah proslava v spomin na medvojne dogodke v tem kraju, katere organizatorici sla bili občina Grosuplje in republika Slovenija. To jc bila tudi priložnost, da sc prizadevanja krajanov KS Krka proslavi s postavitvijo temeljnega kamna za bodoči družbeni center.
Spomladi leta 1988 je bila podpisana pogodba za izvajanje gradbenih del. ki so nato potekala vse leto. Veliko del so opravili krajani sami, predvsem lakih, ki niso zahtevala visoke strokovnosti. Ob koncu 1988. in v začetku 1989. leta so dom že pokrili. Do otvoritve v oktobru 1993 so opravili šc vsa ostala dela, kot so jih dopuščale finančne zmožnosti.
* Ljubljana 61000, Vipavska 20, (lipi. ing. arb.
Od tod dalje so dela potekala, kot je običaj pri tovrstnih gradnjah: nabave in vzidave stavbnega pohištva, instalacije, grobi in lini ometi, grobi in fini tlaki, vse skupaj pa v odvisnosti od razpoložljivih finančnih sredstev. Dela so bila v glavnini zaključena tik pred otvoritvijo centra v septembru 1993.
TEHNIČNI PODATKI
Objektje bil zasnovan v.skladu z, ureditvenim načrtom kraja in idejnim projektom ter predstavlja I. fazo gradnje družbenega centra Krka s sledečo vsebino:
- Glavnino objekta I. faze zavzema večnamenska dvorana dim. 17,5x 11,5 m z. 200 sedeži, ki ji pripadata še vhodna avla z. vetrolovom in oder z manipulativnim prostorom. Kletni prostor pod odrom in avlo je namenjen začasni knjižnici, sanitarijam in garderobam. Podstrešni del enake površine je predviden za upravno dejavnost krajevne skupnosti. V pritličju so poleg dvorane prostori za dejavnost gasilskega društva: garaža za dva gasilska avtomobila in gasilsko opremo ter manjši prostor za operativne sestanke.
- Konstrukcijsko je objekt grajen klasično, kot masivna zgradba. Dvorano sestavljajo armiranobetonski stebri v rastru 9.5/12.00 m. Preko stebrov so postavljeni leseni ločni lepljeni nosilci, ki nosijo klasično koncipirano ostrešje, sestavljeno iz nosilnih lesenih leg in špirovcev. Medctaž.ne konstrukcije so izvedene v obliki armiranobetonskih plošč, naslonjenih na opečne zidove oziroma armiranobetonske slope. Objekt je toplotno in hidroizoliran. Obdelava je klasična: apneno-eementni izdelki z. lesenimi oblogami in zatrepi, ki so v kraju avtohtoni.
V objektu sin v celoti izvedeni elektro- in vodovodna instalacija, instalacijo centralne kurjave še dokončujejo.
- Povedati je treba, daje družbeni center zaključen v predvideni I. fazi, vendar pa manjka II. raza, v kateri sla predvidena šliriraz.tcdna osnovna šola s pripadajočimi prostori ter poseben prostor za kulturno dejavnost. S predvideno II. fazo gradnje bi družbeni center res zaživel v polni meri.
Poudarili je treba, da so v sklopu centra že /gradili zunanje športno igrišče za rokomet, mali IlOgomel In košarko. To daje centru Se posebno živahnost, in kar je šc pomembnejše, krajani, željni
Športne aktivnosti, lahko trenirajo in se rekreirajo v domačem okolju.
Sestavek končujem /. ugotovitvijo, da trud nadvse delovnih domačinov in Ostalih, ki so prav tako po svojih močeh priskočili na pomoč, res ni bil zaman. V septembru in oktobru leta 1993 so se vrstile zaključne prireditve glasbenih in drugih skupin. Dvorana je bila vedno polna navdušenih obiskovalcev. Upam, tla bo tudi v bodoče lako in da se bodo želje različnih govornikov ob odpiranju cenlra uresničile.
Vsem krajanom Krke in šc posebej prizadevnemu odboru, ki je vztrajal od začetka do konca, iskrene čestitke z željo, da bodo tudi naprej trdno odločeni, opraviti načrtovano delo do kraja.
OSEBNI STIKI LOUISA ADAMIČA Z EDVARDOM KOCBEKOM
V LETU 1949
Mihael Glavan* Uvod
Edvard Kocbek je bil po svojem življenjskem nazoru nosilec in glasnik velike ideje socialne osvoboditve človeka in prvenstva osebne svobode. V zelo kratkem času, v desetletju od 1941 do 1951, je doživel usodo, vzpone in bremena ideologa in tvorca socialne in politične revolucije, odrinjenega sopotnika in oporečnika v duhovnem izgonu lastne države. Taka je bila njegova življenjska usoda. Hkrati izraz njegovega duhovnega profila kristjana in personalista in odraz osvobodilnega boja ter komunistične in socialne revolucije. V primežu notranjih in zunanjih silnic je gorela in snovala Kocbekova močna ustvarjalnost, kije rodila izjemne sadove v besedni umetnosti (poezija, proza, dnevnik, esej) in v sociološki, politični ter filozofski misli. Predvsem zaradi njegovega ustvarjalnega deleža na vseh teh področjih, ki pa je tesno povezan z njegovo zasebno in družbeno usodo, je Kocbek nedvomno ena največjih duhovnih postav slovenske narodne biti, ne samo v času svojega življenja, temveč v 20. stoletju sploh.
V islctn času kakor Kocbek je tudi Louis Adamič zelo pomembno in odmevno vstopil v slovensko politično življenje.
Literarno in širše kulturno sta seveda oba delovala že dobro desetletje poprej. Do osebnega stika med tema izpostavljenima ustvarjalcema je seveda moralo priti. Prišlo bi gotovo že v letu 1932, ko je Adamič prvič potoval po Sloveniji in Jugoslaviji, če ne bi bil Kocbek tedaj na študiju v Franciji. Tako seje njuno prvo srečanje pač dogodilo šele 21 .januarja 1949, kmalu po Adamičevem prihodu na daljši obisk v staro domovino. Potem jih je bilo v lem letu še več, vse do jeseni, ko je Adamič odpotoval v svojo Ameriko, kjer seje njegova osebna in politična usoda kmalu nevarno zavozlala in tragično razpletla.
Sliki Louisa Adamiča in Edvarda Kocbeka so eden od najvažnejših členov v verigi Adamičevih povezav s Slovenijo, ki je doslej bistveno manjkal v analizah Adamičevih duhovnih razmerij s sodobniki. Kocbekovi izjemni vestnosti pri zapisovanju svojih pričevanj se moramo zahvaliti, da lahko vsaj zdaj, po 45 letih, prvič in v docela neokrnjeni obliki objavimo dnevniške zapise o njunih srečanjih in reminiscencah nanje.
Besedilo terja tudi natančnejšo vsebinsko obravnavo in zlasti šc ovrednotenje ter umestitev tega dogajanja v celoto Adamičevega kulturnega in političnega dela za povojno Slovenijo in Jugoslavijo, pa tudi za genezo njegovega literarnega dela iz tega časa. Taka analiza bo gotovo kmalu opravljena, za sedaj pa, z dovoljenjem njegovih sinov, kol njen Icmelj objavljamo Kocbekove zapise.
17. januarja
V Jugoslavijo prišel Louis Adamič. 21. januarja
Ko sem prišel na svoje mesto v dvorani in pozdravil Vidmarja1, meje predstavil Louisu Adamiču, kije sedel med njim in F, Kozakom7. Adamič seje dvignil in me prijazno pozdravil. Čez nekaj časa
* lvančna Gorica 61295, Stična 140, prof.
seje obrnil znova k meni in mc vprašal, če sc moreva kaj videti. Sledilo je kratko izmenjavanje besed o prihodu, počutku, Ivu Pirkoviču. Adamič govori lepo slovenščino, je lepo oblečen in razodeva v svoji civilizaciji osebno kulturo, .le mirnejši in slovcsnejši človek, kakor sem si to do zdaj predstavljal. Nekaj izrazilo slovenskega je na njem. Čudno, po kretnjah me spominja na Izidorja Cankarja.
26. januarja
V pavzi1 mi je dejala Mira Pueova, da je na nekem razgovoru v klubu Miško Kranjec naštel med tistimi književniki, ki pišejo dober jezik, tudi mene.
Pohvalil sem njen sestavek o Adamiču'. Rekla je, da odgovarja ljudem, da gaje napisal Moša Pijade.
29. januarja
Pino M.' mi je prinesel pismo za prijatelja iz. Amerike, ki naj bi ga Adamič usmeril na pravo mesto. Prosil me je. naj bi pismo na Adamiča prebral, kakor tudi drugo pismo na prijatelja v Ameriki.
8. februarja
Sedel sem v prijetni literarni družbi: Mira'', Joco', Mihclič", Bor'', Klopčič1", nekaj časa Desanka Maksimović, potem je prišel Adamič, ki pa me zgleda ni prepoznal ali pa je iz gradiva, doslej nabranega, dobil do mene rezervo. /, Miro sta precej časa govorila. Med nama je precej časa sedel tudi Čolaković", pomudil se jc tudi Vidmar in nazadnje Kardelj, ki sem mu že v precejšnji omamljenosti nekaj pripovedoval o mojem Dnevniku12. On mi jc pritrjeval, čeprav sva resno govorila.
16. februarja
Slišal, daje Adamič že malo izrazil težave, ki jih čuti, ko naj Jugoslavijo prikaže v naprednem amerikanskem svetu. Pravi namreč pravilno, da bo tem bolj nižal Sovjetsko zvezo, čim bolj bo višal Jugoslavijo. Začutil je zakonitosti medsebojne pogojenosti med razlago ruskega in jugoslovanskega stališča ter postal zaskrbljen. Najbrž, je zaradi tega sklenil, da ne napiše reportaže, temveč roman. Pravijo, dasi je izbral zasnov izseljenca iz Tržiča, ki odide v Ameriko, postane tam majhen, uspešen tovarnar, rodi sinove in hčerke, jih spravi v lepe službe, sam pa začuti močno domotožje, se vrne. najde po vojni doma novi red - socializem, se vključi vanj ter doživi globoko preobrazbo. V tej obliki bi povedal Amerikancem, česar sc ne da povedati v reportažni ali celo v politični obliki. Zelo dobro ga razumem, dvomim le v uspeh njegovega opisnega načina, kije preveč racionalen, preveč konstrukcijski in premalo izvirno umetniški.
8. marca
Snoči bil na akademiji Al-Ž, ki danes praznuje svoj praznik. Kakor je Al Ž ena najpošastnejših združb na svetu, ker hoče ženskost do skrajnih možnosli politizirati in lako združili dvoje najoddaljenejših pojmovanj, tako je bilo tudi vzdušje čudno, površno in stalno na meji med težo in lahkoto. Pevski in kulturni program nista mogla strgati računa in laži. Govor Ade Krivičevc je bil monstrum, popolna amuzičnost. Ne samo zato, ker je trajal Iričetrt ure, kar je za akademijo docela nedopustno, temvečjebil muzej vseh političnih fraz in vzor mrtvega prednašanja. Dvorana je odpirala precejšnjo praznino, tretjina sedežev nezasedenih. Ob taki priliki se človek na poseben način zabava. Bil sem nekam objesten, malce zaradi Micc Šlandrove, ki jc ob meni sedela, malce zaradi l.ouisa Adamiča, ki seje nesrečno držal, malce pa zaradi "speakerce", ki je ves program mešala.
10. marca
Vidmarje povabil Adamiča in mene po večerji na razgovor, ki naj bi se razpletel okrog mojega Dnevnika, lako smo sc snoči dobili in se razgovorih do lh ponoči.
Prvič sem se pogovarjal intenzivneje s tem človekom. Opazil sem, da nagiba v jecljanje, ravno toliko, da pokaže napako, pa jo že takoj premaga. Le na koncu, ko seje pojavila tudi v njem
utrujenost inje hitreje govoril, je bila napaka vidnejša. Zelo prijetno in s polnim glasom se zasmeje, kadar pride razgovor do prijetnejše točke. Kadar pomisli, se v fotelju rad nagne nazaj in se s polno dlanjo pogladi po bradi. Rad točno misli in izbira preprosle figure. Način mišljenja razodeva intelektualca, ki je mnogo pretuhtal in prebral. Pozna etnografske drobnarije s Kitajskega, ve, da so rimski vojaki nosili vrečice žita v svoji prtljagi in da jim je taka hrana varovala zobe, pozna orožje, gospodarstvo, tehniko, diplomatski in vojaški svet. Zelo navdušeno je pripovedoval o pozitivni Ameriki. 0 njenih velikih možeh, od katerih najbolj ceni Macphersona11 in Whilmana14. za katerega pravi, daje njegov "prerok in Bog". Na drugi strani pa opozarja na njene negativnosti, na nevarne duhovne elemente v njej, med katere šteje ameriški klerikalizem. Nevarnost, ki se bliža današnji Ameriki, je gospodarske in duhovne narave. Gospodarska nevarnost je v tem, da bodo vodilni krogi hoteli brezposelnost zmanjšati z industrijsko dejavnostjo, kiji ne bo za cilj proizvajanje standardnih potrebščin za ves svet, temveč predvsem proizvajanje oboroževalnih sredstev. Duhovna nevarnost pa je v leni. da se bo razvil tako popolnoma nekritičen strah pred komunizmom, da bo povzročil novo protireformacijo, ne da bi Amerika prej sploh doživela kakršno koli reformacijo, V tem pogledu je nevaren kardinal Spcllman". ki ga imajo za bodočega papeža, ker je zelo sposoben človek, vendar pa v službi panamerikanske in protikomunistične ideje, če se sme lako reči. On kontrolira mnoge važne kulturne ustanove, poleg tega pa izvaja množičen pritisk na javno mnenje.
Sicer pa je prizvok njegovih besed razodeval ljubezen do njegove nove domovine. Pozneje je jasno izrazil, da se mu zdi Amerika bogata in sposobna zemlja, daje njen narod svojstven, da mu ne moremo reči niti mlad niti star, da je pred 1(10 leti začel izražali svojo izvirno in bogato kulturo, da je to ustvarjanje pretrgala izredna industrializacija, ki je privedla v deželo milijone priseljencev in komplicirala družbeni in duhovni položaj, vendar ji je usoda v prihodnosti brez. dvoma določila izreden položaj. Adamič je mnenja, da se bo moč socializma pokazala prav v Ameriki, kjer so za socializem pripravljeni in dani vsi zunanji, tehnični pogoji.
Tesno s lo mislijo je izrazil listo najvažnejšo, ki jo je v teku večera v raznih variantah še ponovil, misleč namreč, da vidi v jugoslovanskem, posebno v slovenskem osvobodilnem in socialističnem procesu tako bogato in zanimivo ter uporabno izkustvo, daje nujno pomembno za ves zahodni razvoj. Dve stvari je v lem procesu posebej poudaril: povezanost vseh družbeno in politično naprednih ljudi, partijcev in neparlijcev, ter moralno in tehnično organski razvoj revolucije. Oba momenta se mu zdita izredno dragocena, pomenita mu namreč polno upoštevanje pogojev in tistih okoliščin, ki so pravi človeški revoluciji potrebni. Logika takih spoznanj mu jugoslovansko revolucionarno izkustvo na eni strani približuje zahodnim narodom, ki se bojijo komunistične enoslranosti v gledanju na človeka, narod, religijo, kulturo ter na izvedbo revolucije, na drugi strani pa (mu) omogoča razumevanje spora med ZSSP in Jugoslavijo.
Meni so bila njegova spoznanja več kol všeč, bila so mi dokaz, da gre možu mnogo bolj za resnico, kakor sem si to dozdaj predstavljal. Z vso resnostjo je tudi ta večer opozarjal na pomanjkljivosti naše publicistike v inozemstvu. Dejal je, da je skoraj vse prebral, kar se v anglosaksonskem svetu piše o Jugoslaviji in da nikjer in nikoli ni našel prave razlage vojnih in povojnih procesov, kakor se zdaj sam z njimi seznanja. Malo ga sicer moti dirigiranOSt od zgoraj in šibko znanje ler izvajanje zakonov od spodaj, loda Striktno je v Jugoslaviji tako, da ni mogoče boljše. Zakon o ljudskih odborih se mu (zdi) temeljni zakon prihodnje demokracije. Pozival nas je. da nekaj ukrenemo, tla začnemo zunanjemu svetu posredovali svoje izkustvo, svoja načela, svoje življenje, sicer bosta nastali dve nepopravljivi škodi: doma se bo Jugoslavija zakrležila. izsušila, zamrla, zunaj pa ne bodo sprejeli možne in pravilne pobude v odločilnih trenutkih sodobnega razvoja.
Iz vseh teh razlogov hoče prebrati moj Dnevnik, da si ustvari še jasnejšo podobo o nastajanju sodelovanja, o intimnejših izkustvih in o vsebini problematike, kije vzporedno naslajala
Nalo je še enkrat dejal, da moramo na vsak način dobiti potrdilo za svojo ustvarjalno revolucijo od zunaj, sicer se bo izgubila v praznem, kajti naš pomen ni toliko v petletki in socializmu, pač pa v slvariteljskcm pojmovanju demokracije in socializma.
Mimogrede nam je pripovedoval o Churchillu"', Kisenhovverju17, Wallaccu"\ o Titu, dr. Štamparju1'', Mcštrovicu"', svojih vtisih v Tržiču in na Rogu, jaz pa sem mu pripovedoval o desantu na Drvar in o dogodkih, ki so sledili.
Izredno zanimiv, skoraj neverjeten je bil podatek, ki gaje povedal vmes in ki se tiče napetosti med ZSSR in USA. Dejal je, da bi I. 1947 skoraj izbruhnila vojna. Tisti krogi, ki so za vojno, so skonstruirali potek incidenta med zavezniškimi četami na meji STO-ja21 z Jugoslavijo. Stvar naj bi se izvršila takole: ameriški agent naj bi kot jugoslovanski oficir s karavlo napadel ameriško patrolo in jo masakriral. Ameriški zapovednik Trsta naj bi pri priči - to naj bi sc zgodilo popoldne - odredil kazensko ekspedicijo proti Jugoslaviji. Ameriška vojska bi zgrmela v Jugoslavijo in jo zasedla. Incident na naši meji naj bi sc zgodil tisti hip, ko bi bil ameriški poslanik na ofieialnem obisku v sovjetskem zunanjem ministrstvu v Moskvi zaradi neke tekoče zadeve. Sredi razgovora naj bi mu izročili brzojavko o dogodkih na tržaški meji in o kazenski ekspediciji. Pri priči bi moral Molotovu" postaviti vprašanje: "Kaj boste storili?" Sovjeti bi bili seveda v veliki tehnični zadregi in bi verjetno opustili vojaško pomoč v smislu vojaške pogodbe, ki stajo sklenili ZSSR in Jugoslavija. Amerikanci so špekulirali prav na to slabost Sovjetske zveze. Če bi Sovjetska zveza nc priskočila z vojaško silo na pomoč Jugoslaviji, bi Amerika ubila dve muhi na en udarec: prvič bi ji Jugoslavija padla v naročje kot zrela hruška, drugič pa bi s lem izredno padel ugled Sovjetske zveze. Noben satelit bi sc več ne mogel naslanjati na njene pogodbe in obljube. V tedanji Evropi bi nastala panika.
Adamič ima te podatke za popolnoma verodostojne, zvedel jih je od Oskarja Langeja, poljskega delegata v UNO, s katerim sta prijatelja. Zvedel jih je ob tisti priliki, koje SZ v vprašanju balkanske komisije in njenih predlogov osemkrat uporabila pravico veta. Ta pogosti velo v korist satelita je bil javnosti zelo sumljiv. SZ je hotela - potem koje zvedela za ameriški naklep - javno povedali, da z vsemi silami podpira salelite.
Vidmarje pristavil, daje prepričan, da SZ. resnično nebi niti takrat niti danes branila Jugoslavije pred ameriškim napadom.
Adamič gre zdaj za tri tedne v Francijo in Italijo. Zdi se, daje človek samote. Ta večer mi ga je človeško približal. Mislim, da bi mi znal še marsikaj zanimivega povedati. Ko sva šla sama domov, meje vprašal, če poznam češkega teologa Ilromadko21 in švicarskega teologa Karla liartha24.
S. aprila
Po koncertu2' sem se podvizal k Vidmarju, kjer meje čakal Adamič, ki seje vrnil predsinočnjim iz Italije, kjer je tri tedne živel v Firenci. Njuni družbi seje pridružil tudi Ferdo Kozak. Ker sla bili obe ženi navzoči, je Vidmarjeva žena telefonirala šc po Zdravko, ki je čez nekaj časa prišla.
Najbolj sem bil seveda radoveden na vtis, ki gaje na Adamiča napravilo prebiranje mojega rokopisa. Dejal mi je: "Z veseljem sem ga prebral, zelo dobro, odlično je napisan, mnogo mi je povedal, potrdil mejc v misli, daje slovenski osvobodilni boj med jugoslovanskimi osvobodilnimi boji najzanimivejši in daje v slovenskem osvobodilnem gibanju najzanimivejše prav to, kar izraža vaša knjiga. Najbolje bi bilo prevesti jo, ker bi zahodni svet avtentično spoznal velik korak, s katerim ste ostvarili svoj socializem na poti do novega reda. Obžalujemo, daje knjigo zaradi njene osebne in slovenske intimnosti težko prevesti, na primer v angleščino. Pač pa se bavim z mislijo, da bi o vaši knjigi napisal članek, študijo, kajti to bo za ameriško javnost zanimivo pričevanje. Najbolj pa občudujem vaše nadvse korajžno krščansko stališče, vi ste res izreden kristjan. Jaz mislim, da jc takih ljudi zelo malo na svetu. Prav presenečen sem, škoda, da ne znate angleški, mislim, da bi pri nas našli tuintam sebi sorodnega človeka in njegovo knjigo ali izpoved. Škoda, da bo vaš drugi del izšel šele čez. leto dni, tako rad bi ga že bral."
Obljubil sem mu del svojih zbranih člankov, predavanj, referatov in govorov, ki sem jih zbral. Prav lako sem mu obljubil kopijo zbirke pisem, napisanih duhovnikom.
21. aprilu
Pridno sem prevajal Mounierja. V pripravi na Adamičev obisk sem postal nekam bistrogleden in izvršil zdravo, čeprav neprijetno miselno introspekcijo.
Adamičev obisk me je vznemiril. Mojemu sodelovanju v osvobodilni fronti in mojemu krščanskemu izražanju posveča vedno več svoje pozornosti. Potem koje prebral Pisma duhovnikom, je njegova pozornost poslala še bolj premišljena. Pravi, da hoče o tem konkretneje pisali. Še več. dozorela mu je misel, da bi temu posvetil posebno knjigo z naslovom Težko jc biti kristjan. Pravi, dane more priporočiti mojega Dnevnika v prevod, kerje preveč slovensko intimen in kermnogočesa. kar bi Ameriko zanimalo, nc povem dovolj izčrpno. Pač pa predlaga, da bi uporabil gradivo Dnevnika, da bi uporabil Pisma duhovnikom, moje ostale članke in opise, če le mogoče tudi drugi del Dnevnika, predvsem pa da bi se z. menoj razgovoril, ker bi rad zvedel za ves moj razvoj. V ta namen bi bila najboljša obširna biografija, kajti modernemu človeku bo približal problematiko le na konkretni osebi ali dogodku in v tem primeru gre za oboje. Če bi bil dovolj močan pisatelj, bi tvegal biografski roman, pod izmišljenim imenom sveda, ki bi povzel tudi Vidmarja.
Predlog je izrazil kot prošnjo. In ker sem bil v načelu za lo, da se sodelovanje med komunisti in kristjani razglasi kot konkretna in premišljena zgodovinska resnica, ki ima lahko velik pomen za zahodni svet, sva se začela menili o načinu dela in o obliki knjige. Predvsem je potrebno mnogo stvari razjasniti, kar se da le v večkratnih razgovorih. Nc bi rad. da bi nastala iz lega zgolj senzacionalna knjiga, nc bi pa rad, da bi bilo to težko, zamotano, zgolj dokumentarno delo, kakršna so nekatera. Dejal sem, da mu zaupani, ker vidim žc iz. naslova, ki ga predlaga, da gleda na vprašanje kultivirano. On seje prav lako zavaroval z razlago, da gleda na versko stvarnost kot pozitivnost, vendar pojmuje knjigo kot prispevek k sodobnemu humanizmu, k reševanju moderne svobode.
Ta predlog meje presenetil in vznemiril, lako da sem bil po njegovem odhodu ves večer potoglav. Tudi ženo jc to presenetilo, tako da se niti razgovorili nisva mogla. Rešil sem se v korekture Dnevnika, ki so ležale na mizi.
Adamičevo prvo delo bo daljši članek ali krajša knjiga o maršalu. Imela bo samo naslov Tito, V njej bo hotel razložili novo Jugoslavijo in deloma celo novo pozicijo jugoslovanskega komunizma, predvsem pa psihološko-moralno resničnost novega reda, kakor jo razumejo ljudje in kakor bi jo rad ujel v njeni iracionalni obliki.
Med drugim sva govorila o materializmu in dialekiiki. determinizmu in religiji, o dogmatizmu in o izrednem pomenu kominformskega stališča, odnosno njegovih pozitivnih posledicah.
8. maja
Jože Rus meje obiskal v pisarni. Takoj po prvih uvodnih besedah mi je povedal, daje bil v dolgem razgovoru z Adamičem in da sla sc menila vso pot do Beograda v salonu o okoliščinah in poteku osvobodilnega gibanja. Rusu seje v razgovoru odprla lista pozabljena resnica. Ta resnica sc glasi, da smo nepartijei (on je danes partijce) bili od vsega (začetka) nekoalicionaško povezani s partijo in da ni lepo, če se danes stvari prikazujejo tako, kakor da smo od početka bili preračunani, strankarski, interesni sodelavci in da smo sc šele v Puglcški izjavi odpovedali prvotnim koalicionaškim tendencam. Trenja, ki so nastajala na terenu med aktivisti, bi sc dala interno urediti brez takega hrupa, ki je dal urbi et orbi napačno podobo notranjega slanja. Rus pravi, da še danes ne razume razloga za tisto deklaracijo in da šele danes razume, zakaj sem sc tako trdovratno upiral njeni upravičenosti. Rus je dejal: "Čim dlje smo od tistih dni in čim dlje vztrajam, tem bolj se čudim partiji, da vodilne ljudi iz prvotnega osnovnega kroga postavlja v senco, pušča namerno vnemar, ko bi jih verjetno šc prekleto potrebovala."
15. junija
Adamič jc prišel na Župančičev pogreb in sc popoldne oglasil pri meni. V pogovoru o rokopisu druge knjige sva prišla na nekatere misli včerajšnjega pogovora z V. K.21' Adamič se vedno bolj
konkretno havi s knjigo o Titu. Pravi, da vedno bolj spo/.nava, da Tito ni le močan politik, strateg in zanimiv človek, temveč mnogo več, simbol nečesa, kar prihaja, kar prebuja in prevzema ljudi. Seveda je to simbol političnega in družbenega vizionamega značaja. Čutim, da Adamiču ni do konca jasno, kaj naj bi v zgodovinski logiki prihodnosti ta simbol vsebinsko predstavljal. Pravi, da se dnevno v Beogradu prepira z. amerikanskimi in angleškimi žurnalisti in zavrača njihovo primero Tita z diktatorjem, posebno Ducejem in Gdringom. Čutim, da gaje resnični čar Titove osebnosti tako prevzel, da ga istoveti s čarom inkarnacije novega humanizma, ki ga svet upravičeno odnekod pričakuje.
Seveda je čar Titove osebnosti zelo konkreten. Adamič je zadnje čase dosti govoril, enkrat je bil sedem ur skupaj z. njim. Pravi, da seje nazadnje v intimni družbi tako odkril, daje postal človeček kakor vsi drugi, pripovedoval je o svoji bolehni materi, ki jo je imel rajši od očeta, o tem, kako je izgubil vero kot ministrant, ko gaje župnik udaril z nogo, ker ga ni znal obleči, češ: "Zapamti, pusti, kad neznaš!" Pripovedoval je, kako je odšel v tovarno, kako je pred tem izbiral med krojačem in ključavničarjem (Ranković je krojač), kako je bil v avstrijski vojski med dobrimi sabljači (.sabljanje je eden najspretnejših športov), kako je na sodišču odgovarjal, kako je živel v ječi, kako je prišel znova v Rusijo, kako si nikoli ni pridobil zaupanja vodilnih sovjetskih ljudi, kako je silil domov in so ga pustili le zato, da bi si doma vrat zlomil in bi se ga znebili, kako je kot sekretar vodil zelo spretno in osebno izvirno politiko, kako je prihajal v prve rahle konflikte žc v začetku osvobodilnega boja, kako seje okrog AVNOJ-a stvar poostrila in tako vodila ves čas do konca, ker seje Tito odločil izvesti radikalne spremembe v vsej Jugoslaviji, medtem ko so se Rusi z. Angleži pogodili za 50:50 vpliv na Jugoslavijo, kako so Tita v Rusiji sprejeli hladno, brez sodelovanja sovjetskega ljudstva in je to zanj bil eden najvažnejših dnevov v življenju.
Na stvarnost nove Jugoslavije gleda Adamič prav tako nejasno. Marksizma nc pozna dovolj, ne občuti njegove notranje logike, ki ne prispeva le k družbenemu napredku, temveč pripravlja tudi absurd pozitivizma. On je mnenja, daje pravilno, da se z. vsemi sredstvi čim prej ustvari velika industrijska podlaga za gospodarsko neodvisnost in se nc zaveda, daje to danes le polovica pogojev za svobodo in človečnost. Ostal pa je pri svoji misli, da v posebni knjigi obdela konfesionalno in versko problematiko Jugoslavije. Pravi, daje prišel do novega, pretresljivega gradiva o koljačih med pravoslavnimi in katoliškimi duhovniki. Dejal sem mu, da vse to poznam, da pa zame to ne more predstavljati gradivo zoper samo koncepcijo krščanstva.
20. avgusta
Sinoči sem poslal Adamiču lomljen odtis TOVARIŠIJF,. Te dni odhaja v Ameriko. Izredno sem vesel, da z menoj kljub občudovanju do mene in nerazumljivi pohvali ni navezal tesnejših stikov.
OPOMBE
1 Josip Vidmar.
2 Ferdo Kozak.
y Bili so na koncertu v Slovenski filharmoniji.
4 Pisatelj I.ouis Adamič zopet v domovini. Tovariš V/1949 št.4, str. 77. Podpisano z začetnicami P. M., zato "Moša Pijade".
' Pino Mlakar.
'' Mira Puc, kasneje poročena Mihelič.
7 Jože Udovič.
1 Frrance Mihelič.
' Vladimir Pavšič (Matej Bor).
1(1 Mile Klopčič.
" Rodoljub Čolakovic-Ročko.
12 Dnevnik je izšel konce leta 1949 z naslovom Tovarišija. " James Macpberson (1736-1796), škotski pesnik (Ossian).
14 Wall VVhilman (1819-1892), ameriški pesnik; pesmi v svobodnem ritmu s tematiko o ameriški demokraciji in bratstvu med ljudmi (Travne bilke).
" Prancis Joseph Spellman (1889-1967), konservativni ameriški kardinal in newyorški nadškof.
"' Winston Churchill (1874-1965), britanski konservativni politik in državnik, v lem letu ni bil več predsednik vlade; Nobelov nagrajenec.
17 Dwight D. Eiscnhovver - Ike - (1890-1969), ameriški vojskovodja in politik; v 2. svet. vojni pomočnik poveljnika ameriških in zavezniških sil; v tem času še zmeraj vojaško-politična osebnost.
11 llenry Agard VVallacc (1888-1965), levičarski predsedniški kandidat 1948.
" Andrija Štampar (1888-1958), hrvaški strokovnjak za socialno medicino, v tem času prvi predsednik JAZU, eden od ustanoviteljev in prvi predsednik Svetovne zdravstvene organizacije (VvTIO).
2(1 Ivan Mcštrović (1883-1962). znameniti hrvaški kipar; v tem času živel v ZDA.
21 Svobodno tržaško ozemlje.
22 Vjačeslav M. Molotov (1890-1986), sovjetski politik; v tem času zunanji minister. " JosefLukl I Iromadka (1889-1969), češki protestantski teolog in filozof,
24 Kari Barth (1886-1968). protestantski teolog (cerkvena dogmatika).
" Koncert v Slovenski filharmoniji. Nastopala sta francoski violinist Jcan Tournicr in pianistka Oinette Doycn.
2f' Vlado Kozak.
SVETOPISEMSKI SLOG HLAPCA JERNEJA IN NJEGOVE PRAVICE AVTORJA IVANA CANKARJA V PREVODU LOUISA ADAMIČA
Nike Kocijančič*
Cankarjeva novela Hlapec Jernej in njegova pravica je bila napisana spomladi in poleti leta 1907, kmalu po parlamentarnih volitvah, katerih seje udeležil tudi Ivan Cankar kol socialdemokratski kandidat. Volitve so prav gotovo močno vplivale na nastanek lega dela, saj je pisatelj menda dejal svojemu bratrancu Izidorju Cankarju, daje Jerneja zasnoval Se v predvolitvcnem boju kol agitacijsko brošuro, pa so se stvari obrnile drugače in nastala je njegova "najboljša novela"1.
Jerneja so že takoj po izidu začeli slaviti kot eno najboljših proznih del v slovenščini. Nekateri so se navduševali nad socialističnimi idejami, drugi nad izjemno izdelanim slogom. Že leta 1908 Vladimir Levstik trdi, da Jernej zasluži ime največjega slovenskega proznega dela, ne zaradi vsebine, temveč zaradi sloga2. Tudi Ivan Prijatelj, ki sicer hvali politične cilje novele, zapiše, daje bil Cankar v prvi vrsti in predvsem stilist: "Nekoč mije dejal, da ga telesno zaboli, če se mu ponesreči stavek..."2.
Slog Cankarjevega Jerneja - slog, ki ga po Levstikovem mnenju zaznamuje "monumentalna enostavnost"', po sodbi dr. Tominška pa "klasična lapidarnost"' - je že leta 1909 analiziral Venceslav Bele in zapisal, da je jasno razvidna vzporednost med tehnično strukturo Cankarjevega in svetopisemskega sloga.'' Pclinsedemdeset let kasneje je tudi dr. Bralko Kreft primerjal Cankarjevo besedilo z. jezikom starih prerokov in vidcev. Po njegovih besedah "ponekod to niti ni več ritmična proza", temveč "svobodni epski stihi".7 Vzor Cankarjevega sloga mu ni neznan, saj zapiSe, da Cankar "pripoveduje svojo parabolo ... v stilu ljudskemu človeku tradicionalno najbližje knjige -
Biblije".1
Hlapca Jerneja in njegovo pravico je v angleščino prvi prevedel Lojze Adamič. Prevod je bil objavljen leta 1924 pod naslovom Yerney's .luslice, leta 19.30 pa sta ga ponovno prevedla II. C. Sevvcll (irant in Sidonie Yeras. Slednji prevod so leta 1968 z nekaterimi manjšimi popravki ponatisnili v Ljubljani.
V pričujočem prispevku nas bo predvsem zanimalo, v kolikšni meri je Lojzetu Adamiču v prevodu uspelo razpoznati in ohraniti značilen slog Cankarjevega dela. Najprej pa moramo na kratko določiti, kaj sploh je prevod oziroma, kaj na bi bil. Odgovor na to vprašanje ni lahek, lako na primer Vladimir Nabokov pravi, da je najokornejši dobesedni prevod tisočkrat bolj uporaben od najlepše parafraze1' in svoje prevode tudi dejansko do le mere prilagodi izhodiščnemu jeziku, da so ti skorajda neberljivi. Po mnenju Hdvvarda 1'itzgeralda (1809-63) pa prevod omogoča popolno svobodo pri oblikovanju, izvorno besedilo postane le glina, iz. katere prevajalec izoblikuje umetniško delo v ciljnem jeziku glede na svoje estetske kriterije in kriterije časa. v katerem živi. Modernejši predstavnik te prevajalske smeri je ludi Hans .1. Vermecr. ki seje s svojo l.i. 'skopos teorijo' izrazito usmeril v ciljni jezik in ki trdi, daje pomemben samo učinek: prevod mora imeti učinek pri bralcih v ciljnem
* Ljubljana 61000, Podrožnlška pot I, prof. angl.j.
jeziku kar se da podoben učinku izvornega besedila na bralca v izhodiščnem jeziku. Medtem ko znana angleška poznavalka teorij prevajanja, Susan Bassnett-McGuire, v svojih Translalion Stud-ies določi prevod na naslednji način: "Prevod ponavadi pomeni prenos besedila iz. izhodiščnega jezika v ciljni jezik, pri tem pa skušamo ohraniti tako površinski pomen besedila v izhodiščnem jeziku kot tudi jezikovne zgradbe izhodiščnega jezika čim bliže pomenu in zgradbi besedila v ciljnem jeziku, vendar pa moramo obenem paziti, da ne izmaličimo popolnoma zgradbe ciljnega jezika.V idealnem prevodu bi torej morali ohraniti pomen in zgradbo izhodiščnega besedila. Vendar (ieorge Mounin po pravici trdi, daje prevod le relativno uspešen postopek": idealnih prevodov ni; 'napake' in 'odklone od originala' lahko najdemo v vsakem prevodu, ne glede na njihovo izdelanost. Pugene A. Nida, "oče" prevajalskih znanosti, zato takole opisuje težavnost prevajalske dejavnosti: "Priznati moramo, da pri prenosu vedno prihaja do neizogibnih sprememb v pomenu, ki so ponavadi povezane z. določeno mero izgub, predvsem kar zadeva vtis, ki ga naredi izvorno sporočilo (na sprejemnika v izhodiščnem jeziku, op. prev.). Čim večja je literarna kakovost izvornega sporočila, tem večja je sprememba besedila in izguba (v prevodu), kajti literarna kakovost ponavadi pomeni največji možni izkoristek duha izhodiščne jezikovne zgradbe: sorazmerna sposobnost uporabe duha jezika sprejemnika zato zahteva od (prevajalca) precej izjemne sposobnosti."12 Prevajalce se mora torej odločiti, ali bo skušal ohraniti predvsem pomen ali pa zgradbo izvornega besedila; odloči pa se ponavadi glede nato, kaj je po njegovem mnenju v delu pomembnejše. Zdi se torej, daje določitev prevoda predvsem odvisna od prevajalčevega pojmovanja prevoda. Prevajalec ima tri možnosti: lahko se usmeri izključno na izhodiščni ali na ciljni jezik ali pa poskuša ohraniti ravnotežje med obema.
Za Adamiča bi lahko dejali, da se je usmeril v ciljni jezik, t.j. v angleščino, in je skušal doseči isti vtis, kot gaje delo naredilo nanj v slovenščini, čeprav dr. Jerneja Petrič zapiše, da so "njegovi prevodi" bolj ali manj uspešne prireditve prvotnih besedil, in ne pravi prevodi. To prirejanje jc, se zdi, predvsem posledica stopnje njegovega obvladanja angleščine."11 V nasprotju s to trditvijo lahko ob analizi njegovega prevoda I Uapca Jerneja Opazimo, da Adamič precej sistematično opušča določena mesta v delu in da njegova priredba ni posledica nepopolnega znanja ciljnega jezika, temveč jasno izražene "teorije" literarnega prevajanja. V svojem romanu Orel in korenine Adamič delno razkrije svoja prevajalska načela. V opombi spregovori sicer o srbohrvaškem jeziku, vendar bi njegovo stališče lahko prenesli tudi na prevajanje iz. slovenščine: "Subjektivne lastnosti srbohrvaškega jezika so tako zelo različne od lastnosti angleščine, da bi dobesedni prevod besed, izraženih v tako napetih trenutkih, bil napačen. S tem, ko sem si vzel svobodo romanopisca ... skušam podati ta spor (gre za zapisnik s procesa, op. prev.) z. uporabo po mojem mnenju najustreznejših prevodov."1'1
Isto načelo gaje vodilo pri prevajanju Cankarjevega Jerneja: kot svoboden romanopisec jc zapisal precej svojevrstno razumljenih prevedkov. Njegova interpretacija dela gre tako daleč, da v prevodu ne najdemo celih epizod, na primer epizode, v kateri Jernej sreča mater s slepim otrokom v naročju", ali pa uvodnega odstavka, za katerega Bratko Kreft trdi, daje zaradi svojega ritma in groze, zaradi svoje ubeseditve, zaradi svojih simbolov, videnj in resničnosti opozorilo, ki spominja na Apokalipso sv. Janeza:"'
"Obstrmeli so ljudje na Betajnovi in so plahi povesili glave, zakaj vzdignilo se je na hribu in je stopilo v dolino kakor črna smrt. Velika in tiha senca je stopila v dolino: glava teman oblak, noge silne jagnedi na loki; svetla kosa, na rami sloneča, pa se je bleščala tja do Ljubljane.""
Prevcdka teh povedi pri Adamiču ne bomo našli. Vzrok je morda njegovo načelo, da prevajalec-avtor lahko izpusti dele, ki se mu ne zde pomembni za celoten vtis. ki ga daje neko literarno delo. Adamič na podlagi tega načela lahko tudi spremeni zaključne povedi povesti in iz. Jerneja naredi socialističnega mučen ca. S požigom Jernej "tedaj poplača pravico s krivico", jc zapisal prvak socialdemokratov I;,tbin Kristan, vendar pa to Adamiču ni bilo pogodu. V svojem predgovoru k prevodu Hlapca Jerneja je zapisal, da Jernej predstavlja veliko silo delovnega ljudstva, ki so ji
neznane sile in mehanizmi, ki premikajo industrijo in življenje. Jernejevo poslednje dejanje pa se mu zdi simbolična predstavitev razrednih revolucij in njihovih posledic.1* Zaradi tega ne ve. kaj bi storil s Cankarjevim pozivom k usmiljenju in ga zalo kratko malo spremeni:
... ko so stopili Jernejcvi pogrebci iz. ognja, so bili črni v roke in v obraz. - Tako seje zgodilo na Betajnovi. Bog se usmili Jerneja in njegovih sodnikov in vseh grešnih ljudi! (232)
A: ... vvhilc the pcoplc of the village, h is rightcous judges and exeeutioncrs, stood by in-flamcd faces illumined by the furious red blaze Ihat was eonsuming Yerney and the fruit of his toil. (101)
Težko je verjeti, da Adamič ni znal prevesti "Bog se usmili predvsem ker nekaj listov pred koncem lahko beremo:
... ti se usmili mene, popotnika, tvoje A: ... have mcrcy upon me, who am in
pravice željnega! (222) search oi'Thy holy justice. (86)
Adamič pa ni popravljal le vsebine, tudi slog se mu je zdel prepust, preveč jc bilo ponavljanj. Vprašanje je, ali ni nemara Adamič načrtno skušal uničiti značilni biblični slog izvornega besedila, v katerem mrgoli sinonimnih, antitetičnih in sintetičnih paralelizmov in bolj ali manj spremenjenih navedkov iz Svetega pisma. Zdi se, da seje Adamič odločil za prevod prav te novele predvsem zaradi njene vsebine (ki jo je, kot smo videli, delno preoblikoval) in je zato svoje branje Jerneja vlisnil tudi v slog prevoda. Iz Cankarjeve "najboljše novele" je skušal ponovno narediti politični pamflet. Zato seje odločil za bolj neposreden, ljudski slog. Tako je spustil mnoge povedi, kot na primer naslednji primer sinonimnega paralelizma:
Morda je še dolga eesta, morda je še težka A: brez. prevedka
pot, s kamenjem posuta, z robidovjem zastražena. (200)
Izpustov in priredb je v delu ogromno, navedli bomo le nekatere tipične primere:
Lažje izkopljete v kresni noči zlat zaklad. A: brez prevedka
nego pravico ob belem dnevu. (218)
Saj nisem dobro slišal, saj nisem dobro A: brez prevedka
razumel; tako niste ravnali, taka ni vaša sodba, sodniki! (215)
Prav tako bi težko razložili, da so naslednje spremembe posledica ne dovolj temeljitega znanja angleškega jezika:
Nc pritožujva se, Jernej: kjer so ljudje krivični, tam je Bog pravičen! Dali so nama palico, pokazali so nama nezaželjeno pot - Bog pa nama je odprl dom tako imeniten, kakor gaje dodelil samo popotnikom in romarjem! (19.3)
A: Yerney, vvc'vc nothing to complain aboul; if man is unjust, grcat Nature stili believes in justice and eompensation. They give us the pilgrim's stiek, lhcy teli us to travci on, but Nature - eall it God if you like - gives us a better home. (48)
"Grcat Nature" in "Nature - eall it God if you like" kol ustrcz.nici besedi "Bog" nam olajšata odgovor na vprašanje, čemu se v Adamičevem prevodu pojavljajo takšni odmiki od izvirnika, in sicer lako pomenski kot slogovni, saj je očitno, da Adamič skuša vnesti v prevod svoj pogled na svet in umetnost in zato temu primerno prireja delo samo.
V tej luči moramo razumeti ludi njegov prevedek znanega .lernejevcga očenaša, enega izmed najlepših primerov sintetičnega paralelizma v Hlapcu Jerneju. Cankarje ob neki priliki priznal svojemu bralrancu Izidorju, daje "dneve in dneve" visel nad lem kratkim OČenaScm", ko si je
prizadeval dokončno oblikovati ta verjetno najumctelnejši del novele. Adamiču so se ti "stilistični dodatki" očitno zdeli nepomembni, tako daje skoraj celoten odlomek kar izpustil, ohranil je le tri stavke:
Oče naš, kateri si v nebesih ...tvoje pravice A: Our 1'athcr which art in I leavcn ... I want
iščem, ki si jo poslal na svet! Kar si rekel, ne justice ... 1've faith in Thee ... (39) boš oporekel; kar si napisal, ne boš izbrisal! Ne v ljudi ne zaupam, nc v svojo pravico ne zaupam, v tvoje pismo zaupam. Oče naš, kateri si v nebesih ... neskončno si usmiljen, daj beraču vbogajme; neskončno si pravičen, daj delavcu plačilo! Oblagodari hlapca, ki je pravice lačen in žejen, nasiti ga in napoji! Samo ukazi, pa bo živa tvoja beseda in bo napolnila vsa srca, da bodo spoznala pravico!... Oče naš, kateri si v nebesih ... nc izkušaj jih predolgo, dotakni se s prstom njih oči, da bodo čudežno izpregledala; in tudi svojega hlapca ne izkušaj predolgo, ker je že star in nadložcn: in potolaži ga, ker je potrt in slab od bridkosti! Oče naš, kateri si v nebesih ... (187)
Ker prevajalec, po njegovem mnenju, lahko tudi izpušča besedilo, čc se mu zdi dolgovezno, je to tudi storil.
Adamič pogosto spreminja tudi zvrst jezika in videti je, kot bi skušal jezik približati prolctarskemu govoru:
Postelja res ni bogvekaj, tudi kosilo bi bilo A: The bunk isn't anvthing to hrag aboul,
lahko boljše; ampak dokler se nisem potepal in      and thc chovv, tOO, eould be beller, bul before I dokler nisem kradel, še takega kosila nisem imel      began stealing I didn'tcven have Ihal. So don't in tudi take postelje nc! Zato sem si reč nekoliko     think that l'm kickin'. Ilovv about you? You premislil in zdaj se mi ne godi slabo. - Kaj pa     started kinda late, didn't you? (70) ti, očka? Ali si šele na stara leta začel, da se tako pusto držiš? (209)
Ne bom prosil in nc bom jokal, moja A: Nothing doing - no more pleading and
pravica je božja pravica; kar je sam ustanovil, vvecping frofn me! I vvon't kneel, I vvon't vvecp! I nc bo razdiral, kar je govoril, ne bo tajil! (230)      vvanl I lis justice! What did lic make il for if
any cop can spit and sneer at it? (98)
Ker se vsak postopek prevajanja začne z. branjem in interpretacijo določenega besedila, je končna oblika prevoda bistveno odvisna od prevajalčeve bralne sposobnosti, saj vsak bralce / prevajalce drugače sprejema določeno besedilo. Kakor ugotavlja .1. Lotman, bralec vedno zavzame enega od štirih bistvenih položajev sprejemnika:
1. Lahko se usmeri le na vsebino sporočila.
2. Lahko dojame kompleksnost zgradbe dela in način, po katerem različni sloji besedila delujejo drug na drugega.
3. Lahko namenoma izpostavi določen sloj besedila in ga uporabi za določen namen.
4. Lahko odkrije sestavine, ki sicer niso bistvene za genezo besedila, in uporabi besedilo za svoj namen.2"
Glede na navedeno, lahko tO kratko analizo sklenemo z ugotovitvijo, da se po tej klasifikaciji Adamič s svojim prevodom Hlapca Jerneja giblje nekje med tretjo in četrto opredelitvijo bralca, saj je v svojem prevodu namensko preoblikoval izvorno besedilo in ga prilagodil svojim političnim in umetniškim načelom.
OPOMBE
'Izidor Cankar, Zbrani spisi XI, Nova Založba, Ljubljana, 1930, str. 374. 'Vladimir Levstik, "Literarno pismo", Slovan, (januar 1908). 11.
'Dr, Ivan Prijatelj, 'Domovina, glej, umetnik!', Cankarjev zbornik (Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1921), 26.
'Vladimir Levstik. "Literarno pismo", Slovan (januar 1908), 11.
5Dr. Josip Tominsek, "Ivan Cankar: Hlapce Jernej in njegova pravica". Ljubljanski zvon (Ljubljana: 1907). 756.
'•Venceslav Bele, "Cankar in Biblija", Čas 3 (1909). 352.
7Dr. Bralko Kreft, Spremna študija v: Ivan Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica. Knjižnica Kondor, vol. 114 (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984), 117.
"ibid.. 117.
''Po Poem into pocm, cd. Gcorgc Steincr, Penguin Books (Cox&Wyman Ltd: London). 25. "'Susan Bassnett-McGuirc, Translation studies (London in Ncw York: Methuen. 1980), 2. "Georges Mounin. Les Problcmcs theoriqucs de la Iraduction (Gallimard: 1963), .3. "Tiugenc A. Nida, "Sccnce of Translation", Language, vol. 45, 1969, 492.
''Jerneja Petrič, "Adamičevo prevajanje slovenskih umetnostnih del v angleščino". Slavistična revija 26, vol. 4 (Založba Obzorja Maribor, 1978), 417.
"L. Adamič. The Lagle and the RoOtS (New York: Doubleday&Company, Inc.). 3.30.
"Ivan Cankar, "Hlapce Jernej in njegova pravica" v Cankar-dela III (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985). 199.
"'Bralko Kreft, lorcvvord to BaililT Yerney and Ilis Rights (Ljubljana: DZS. 1968). XI.
I7I. Cankar, Dela III, cd. F. Bcrnik, D. Moravče. T. Pavček, 2. del Hlapec Jernej in njegova pravica (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985), 163. Vse nadaljnje navedbe izvirnika se nanašajo na to izdajo.
"L, Adamič, Predgovor k Ycrney's Jaslice (Vanguard Press: Ncvv York), IV-V. '''Izidor Cankar, Obiski, Knjižnica Kondor 39 (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960), 8. 2"Juri Lotman. Struktura I ludož.cstvenogo Teksta (Moskva: Iskustvo, 1970).
PESMI ROZALI.IE CODELLI, VIŠEN.ISKE BARONICE
Priredil ter s prevodom in uvodom opremil Ciril Ahlin*
Javnosti predstavljamo doslej neznano pesniško delo Rozalije baronice Codelli roj. baronice laullcicr, ki seje rodila v Baronovem gradu pri Višnji Gori (Wcixclbach, tudi NVcichselbaeh) 3. septembra 1852, živela večji del svojega življenja tu, bila lastnica tega gradu od 18')I dalje in tu umrla 21. januarja 1938. Pokopana je pri višenjski farni cerkvi sv. Tilna, kakor nam pove plošča, vzidana na desni strani pročelja. Prav tu sta pokopani njeni hčerki Mvriam in Julija, njen oče Moritz. in brata Leodegar in Benno in drugi. Čeprav seje Rozalija štela za Nemko in ni govorila ali pisala po naše. je vendar med nami živela in delovala; njeno delo in njen pomen sta torej del naše zgodovine. - Zbornik občine Grosuplje bo v prihodnjem letniku objavil podrobnejši opis njenega življenja in zgodovino njenega rodu, ki seje od 1664 dalje odvijala v Višnji Gori. Na Slovenskem so zelo redka fevdalna gospostva in gradovi, ki so bila 3 stoletja v rokah ene same rodbine, ampak so se gospodarji menjavali že v nekaj letih ali desetletjih; tudi zato zaslužijo Tauffererji posebno pozornost.
Tu podajamo podrobnejši izbor le nemške pesnice-baroniee. Njen Baronov grad (redkeje imenovan Turu ali Višnje ali Codellijev grad) je slal dober streljaj zahodno od Višnje Gore na gričku, obdanem s temnim zelenjem in z edinstveno lepim pogledom na mestece in vso bujno, razgibano okolico. Požgali so ga partizani v jeseni 1943 zaradi težkih stisk nemških ofenziv; požgali so tudi bližnji Auerspergov grad s sodnim arhivom in osnovno šolo s šolskim arhivom. Po vojni so okoliški graditelji razvozili še razvaline Baronovega gradu, tako da od njega dobesedno ni oslal kamen na kamnu! Tudi prostor je ves pozidan z. novimi hišami.
Rozalija seje le eno leto šolala pri uršulinkah v Ljubljani, potem sojo učile doma nemške guvernante. Poleg materine nemške govorice seje učila še francosko in angleško. /,a božič 1866 ji je guvernanta Caroline Purschka podarila vezano spominsko knjigo večjega formata, obsegajočo blizu 200 strani. Do 1869 soji nato razne prijateljice, a tudi starejši sorodniki in znanci "za spomin" vpisovali odlomke iz. raznih knjig, kot je to stara navada s spominskimi knjigami. Naslednjih 11 let pa ni vanjo nihče več pisal, čeprav je bilo do tedaj porabljenih šele prvih 65 strani. 30. XI. 1880 pa je Rozalija (v Benetkah?) v to knjigo napisala originalno črtico, štiri strani prav lepe proze o utripu beneškega mesta zvečer. Kot daje napisala pismo, lakoj nato sledijo 3 aforizmi, 19 pesmi, od tega 2 epski (Caradrius in Der Lootse), par nekončanih poskusov pesmi, na koncu pa nekaj Sehopenhauerjcvih in drugih odlomkov iz, filozofskih knjig. Sledi še veliko nepopisanih listov do konca. (Od lega objavljamo tU 14 pesmi.)
To je vse doslej znano Rozalijino pesniško delo. Baje je bilo ludi lo rešeno iz že gorečega gradu. Ciospa Mihaela /ajc-.larc iz Višnje gore je Spominsko knjigo podarila Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
Več zapisov med lemi je opremljenih z datumom in krajem zapisovanja. Vselej je navedena letnica 1882 ali 1883, a ker je precej pesmi nedaliranih, ostane doba njenega pesnjenja negotova, vsekakor blizu njenega tridesetega leta. Med kraji dvakrat negotovo predpostavljamo Benetke, dvakrat je navedena Ljubljana in petkrat Baronov grad. Iz, vrstnega reda z gotovostjo domnevamo, da tri zaporedne datume brez letnice (26. 8.zjutraj, 26. 8. zvečer in 27. 8.) lahko Štejemo v lelo
* Kamnik 61240, Kranjska cesta št. 4/1), dipl. pravnik
184
Ciril Ahlin
1882, z relativno gotovostjo pa kot kraj zapisa teh treh štejemo Baronov grad. Majhna kronološka nedoslednost zapisov in prosto v knjigo vložen list z osnutki istih pesmi kaže, daje deloma prepisovala v samo knjigo verze iz zapiskov na drugih listih.
Najdaljša je epska pesnitev Der Lootse, v knjigi 13 strani, če ne štejemo 10 strani, ki so iz sredine teksta iztrgani (verjetno iztrgala avtorica). Dvojni o (Lootse) v tej pesmi o ladijskem krmarju je najbrž. Rozalijina pomota (ladijski krmar ■ Lotse).
Ni lahko rešiti vprašanja, ali so pesmi, črtica ali aforizmi Rozalijino lastno delo. Pisava je sicer Rozalijina, ni pa nikjer njenega podpisa. Razen časovnih in krajevnih okoliščin nas o njenem avtorstvu prepriča nedokončanost pesmi Lebenslauf, Gondcllied in Ost und West, odnosno obstoj variant, več vsebinskih popravkov itd. Zapisovala jih jc torej avtorica. Ni dvoma.
Skladno z navado tistega časa so vse pesmi v vseh verzih dosledno rimane, dosleden je tudi ritem. To določno kaže, daje Rozalija napisala mnogo verzov prej kot te, saj je za tako zmožnost obsolutno potrebna večletna vaja. Vendar to, da svojih pesmi ni omenila v svojih spominih (50 let kasneje), in to, daje pesmi skrila brez. podpisa v staro spominsko knjigo (saj vendar ni šlo za pomanjkanje papirja), kaže, da ni želela veljati za pesnico.
Sklepam, daje bilo pesnjenje mladi baronici pribežališče v najhujši dobi življenja, ko ji je februarja 1878 v Pulju umrl zaradi jetike po 5 letih zakona srčno ljubljeni mož, baron Carl Codelli s Kodeljevcga(Turn ob Ljubljanici); bolan je bil že pred poroko in življenje z njim v Pulju je bilo na zunaj hudo skromno, vsebinsko pa groteskno, saj jc pred vrati vidno sedela Smrt, ki se ni dala odgnali. V kratkem času je rodila 3 otroke, ki so ji ostali. Njena silna ljubezen je doživela hud poraz; v srcu soji ostali "meči in rezila", ki soji celo ob novih ljubezenskih poskusih povzročali "strahovite bolečine". Zatekla se je torej v pesniško izpovedovanje. Opisi duševnega trpljenja v njenih pesmih se zde morda pretirani, vendar sem prepričan, da niso. Ob moževi smrti je imela 26 let. Preostalih 60 je ostala vdova.
Njen sin Anton Codelli jc 1891 postal graščak na Kodeljcvem, izkazal seje kot iznajdilelj. tehnično izredno nadarjen mož. Nemški napad 1941 in dogodki, ki so mu sledili, so seveda onemogočili Nemcem življenje pri nas. Rozalija je bila že mrtva, ostala je pri nas.
Viri bodo objavljeni v nadaljevanju v prihodnjem letniku.
In dieses Lcbcns VVandcrschaft Lin evviges Kommen und Gch'n. Zum VVillkommgruss kaum aufgeralTt Muss vvicdcr man sich seheiden sch'n.
Von des Schicksals I lauchc die Segel geschwellt Glcitcn die Boote in's Mecr. Was der Hafen ein VVcilchcn freundlich gcsellt, Oft trilTt sich's im Leben nicht mehr.
Lrinnerung ist ja das Bleibende nur In dem evvigen Wechsel der Zcit; Im Gciste verfolgend der Preunde Spur Bevvahrst dir das Gestern im I (cul.
Venedig im Winter 1882
auf einc Potografie gesehricben,
vvelehe ieh Gab. G. sandte.
V popotovanju tega življenja
večno prihajanje in odhajanje.
Komaj se dvigneš k pozdravu dobrodošlice,
se moraš spet ločiti.
Od diha usode so ti napeta jadra, čolni drsijo v morje.
Kar je pristanišče kratek čas prijazno družilo, sc često v življenju več nc najde.
Samo spomin je vendar tisto, kar ostane
v večnem spreminjanju časa;
v duhu sledeč sledi prijateljev
boš ohranil včerajšnji dan v današnjem dnevu.
V Benetkah pozimi 1882, napisano na fotografijo, ki sem jo poslala Gab.G.
TAUSCIIUNG SLEPILO
In herrlicher, wonnigcr Schone Ward oinstens das (iliick mir bemessen; Dann vvard mir's vom Schicksal Geraubt. -Konnt's nimmer und nicmals vergessen! -
Nun stand cines glanzvollen Tages, Vom Dufle des Len/.es umflossen, llold lockend das Gliick vvicdcr da -Bis jubelnd an's llcr/, ich's gcschlosscn.
Doch als ich dic lluldgcstalt fasstc.
Da fiihlt' ich's wic Schwcrter und Klingcn!
So licss in dic vvogende Brust
Mit furehtbarem Schmerze mir dringenl
Dahin war das schimmcrndc Trugbildl Wic Lufthauch cntwallt und verschwunden! Muss hcisscn den licblichcn Wahn Noch hcutc mil blutcndcn NVunden!
April 1883
GUTER TROST!
In kaltcr Ruhe licgt der Teich, Gefroren scin Gevviisscr; Rings starrt um ihn der Schncc so blcich -Ob's besser so? Ob's besser?
Wogt' hcut noch mild dic klarc 1'lul I m Wcllcnspicl dariiber, Lcicht kiihlt' ich da dic inn're Glul -Und Al les war' voriiber!
Ncin, Mondschcinkind! so Icichtcn Kauf Wirst du dćin Lcid nicht ledig! Trftgsl sehlimm' res noch (verlass dich d'rauf!) Lh' dir Nirvana gn.'idig!
V veličastni, blaženi lepoti
mije bila nekoč odmerjena sreča;
potem mi jo jc uropala usoda.
Nikdar in nikoli nisem mogla tega pozabiti.
Tako sem stala nekega bleščečega dne, od vonja pomladi oblila, prijazno vabila srečo, naj se vrne -dokler je nisem vriskajoč priklenila k srcu.
Toda ko sem zgrabila blaženo postavo,
sem začutila to kot meče in rezila!
lako sem povzročila, da mije vzvalovljene prsi
prebodla strahovita bolečina.
Zbežala je lesketajoča se varljiva slika! Kot dih zraka odbegla, izginila! Klicati moram ljubki privid še danes s krvavečimi ranami!
April 1883
DOBRA TOLAŽBA!
V mrzlem miru leži ribnik, zamrznjeno njegovo vodovje; okrog njega strmi sneg, tako bled -Ali boljše tako? Ali boljše?
Ce bi danes šc milo gibal čisti tok, prekril z igro valov,
bi tukaj lahko hladila notranjo žerjavico -in vse bi minilo!
O nc, otrok mesečine! Tako poceni se svoje bolečine ne znebiš! Se hujšega kaj poneseš (zanesi se na lo!), preden ti bo Nirvana milostna.
Aus Valvasors "Ehre dcs I Icrt/.ogthums Crain" - 1689. Iz Valvaz.orjevc Časti vojvodine Kranjske.
SOM MER - MITTAG
Weixelbaeh 23. August 1882
IJber Schloss und HOgel Wolbt sich der llimmel blau. Wie mit leichtcm T'lugcl Weht nur cin Liifkhcn lau.
Sonnengold crgicsst sich iiber den VValdcssaum. Griinc Damm'rung bricht sich Am hcllcn VViesenraum.
Blumen nicken Icisc Wie triiumcnd fast sich zu. Vogel z.iehen Kreise, Sanft sinkend dann zur Ruh'.
Miid' von Seherz, und Spielen Zvvei Kindlein, lieb und traut, Schlummernd nicderllelen Am bliih'ndcn lleidekraut.
Blondkiipfchen, fesl gcschmieget An Brudcrs stiirk'rer Brust, Im Traume jetz.t sich \vicget Zu neuer Spiele l.ust.
OlockentOne klingen Wol dureh die Miltagsruh'. "I Idrst du die Ivngel singen'?" FlOstern sich die Kinder zu.
Weixelbach am Lndc dcr Rosalia - Epochc, Baronov grad ob koncu Rozalijinih dni.
POLETNO POLDNE
Baronov grad, 2.3. avgusta 1882
Preko gradu in griča sc boči plavo nebo. Kakor z lahko perutjo veje samo mlačen veterček.
Sončno z,lat6 sc razliva preko gozdnega roba. Zeleni mrak prestopa na svello travniško tlo.
Natihoma, kot v nekakšnem dremanju, si prikimavajo rože med seboj. Ptice rišejo kroge, nežno iskaje mesto za počitek.
Dva otroka, ljubka, presrčna. Utrujena od šale in igranja, sla dremaje omahnila na cvetoči ledini.
Plava glžvica, trdno prižeta
na bratove močnejše prsi.
se ziblje zdaj v spanju, nabira moči
za slast novih iger.
Zvoki zvonov sc oglasijo prijetno skozi opoldanski mir. "Slišiš, kako prepevajo angeli?" si šepetata otroka.
GLCCKESTRAUM / EIN TRAUM
Ich traumtc einen siissen Traum, Von Licbe und von Gluck. Er war so hold! Ich sag' es kaum -Wie Fruhlingssonnenblick!
Mcin llcrz, das schlug so leicht und frei; Es lachtcn Aug' und Mund. Wic svundcrschon dic Wclt doch sci, Ward mir cntziickcnd kund!
Mit jahcm Schmerz bin ich crvvacht; Es dunkclt um mich hcr. Entschvvundcn aH dic Zaubcrpracht -Dic Wclt so od' und Iccr.
Laibach, Dczembcr 1882
26/8 Abcnds
GONDELLIED
Die Gondel stosst vom Ufcr,
Ich licg' darin und traum' ;
Ein Traum ist's nur, cin Traum ist's nur,
Was mir nun widcrfuhr.
Sta - I i, sta la !
Mit Sang und Schcrz
Lagun' aufwaTts,
Wo lcis' die Elut sich wicgt.
Sta - li, sta la !
Im Mondcnschcin So schmuck und fcin Die Lido Inscl licgt.
Es schlingt ein licber Bursche Um mich gar traut dcn Arm. Nur cncn Kuss, nur einen Kuss Ich doch ihm giinncn muss!
SEN O SREČI/SANJE
Sanjala sem sladek sen,
o ljubezni in o sreči.
On je bil tako vdan! Kako naj izrazim -
kakor spomladi sonca pogled!
Moje srce, to je bilo tako lahko in prosto; oko in usta, sam smeh. Kako prelep je vendar svet, mi je bilo-očarljivo vidno!
/budila meje nenadna bolečina; mrači sc okrog mene. Izginil je čarobni sijaj -svet tako pust in prazen.
V Ljubljani, decembra 1882
26. 8. zvečer
PESEM O GONDOLI
Gondola odrine od kraja, jaz ležim v njej in sanjam. Le sen je to, le sen je to, kar sc mi je zdaj zgodilo.
Sta - I i, sta la !
S pesmijo in salo
po laguni gor,
kjer sc tiho zibljcjo valovi.
Sta - I i, sta - la !
V mesečini tako čeden in fin leži otok Lido.
Ovije prijeten dečko roko okrog mene prav ljubo. Le en poljub, le cn poljub mu vendar moram privoščiti!
Sla - li, sta la !
Sta - li - sta - la !
Daa VVasser blinkt,
Ein Lied erklingt
So klar, so hcll und Irci!
Sla - II, sta la !
Ob irgendvvo
So sch5n und froh
Dic Wclt wol jc noch sci?
"Wic blickt dcin Aug' so schclmisch" "Wic bltiht dcin Mund so rot!" "Ich bab' dich licb, ich hab' dich licb", "Dii argcr I lerz.cnsdicb!"
Dic Turmuhr klingt,
Dic I,ust durchdringt
Mit z.vvolf gevvalt' gen Schlagcn.
Sta - li, sta la !
Der Spuk ist aus -
Bin schon zu I laus ' -
Muss mich zur Ruh' begehen!
Voda se svetlika, pesem se glasi
tako jasno, tako svetlo in svobodno! Sta - li - sta - la ! Ali še kje
svet tako lep in vesel pa£ bi mogel biti?
"Kako goljufivo gleda tvoje oko! Kako rdeče cvct6 tvoja usta! Imam te rada, imam te rada, ti zlobni tat src!"
Cerkvena ura bije,
prehode ugodje
z dvanajstimi močnimi udarci.
Sta - li - sta - li !
Duh jc izginil -
sem že doma.
se moram odpraviti k počitku!
27. AUGUST (Fragment)
Mild ist dic Nacht. Die Glock' schlagt neun. Ich steh' am 1'enstcr, harrc dcin. Das NVasscr gliinzt, (lic Welle rausehl. Wie hab'ich bebend da gelauscht!
'Ne (iondel legt am Ufer an; Er ist's! er ist's! Der theurc Mannl ... Ein Fremder war's; ich sah es bald, Wie er von lern voriibcrvvallt.
Und Kalin auf Kalin mit hellem l.icht Am Watlc/r?/ gleitet hin; dich bringt er nicht! Hab' mir's zu deuten nicht gcvvusst, Wie poeht das I Icrz mir in der Brust.
/clin Schliigc zittern durch die Lufl -Mir schien's vvie Evvigkcit, die ruftl 'Ne Gondel vvicder stdssl an's Ziel; Ivin Irrlieht vvol, das tiiuschen vvill!
27. AVGUST (Odlomek)
Mila je noč. Ura udarja devet. Stojim pri oknu in čakam tebe. Voda se sveti, val se oglaša. Kako sem tam trepetajoča poslušala!
Neka gondola se prisloni ob breg; on jc! on je! dragi mož! ... Bilje neki tujec; hitro sem videla, kako od daleč mimo koraka.
In čoln za čolnom s svetlo lučjo
drsi mimo ob obrežni plitvini; tebe ne prinese!
Nisem si znala razložiti,
kako mi tolče srce v prsih.
Deset udarcev zatrepeta v zraku -zdelo se mi jc kot večnost, ki kliče. Spet neka gondola zadene ob cilj; pač goljufiva svetloba, ki želi zavesti!
Mit Icichtctn Schvvung springt nun an's I,and, dcn jubelnd ich alsbald crkannt! Meli schcint dcr Mond in's Antlit/, ihm, So schon und cdcl, mild und kiihn.
Die Thur fliegt auf, du stchst schon hier, Rcichst mir die Hand: Komm, folgc mir! "Dass lang' ich vvcilt', war Schicksals Schuld -" "Jetzt nchm uns Amor wohl in I luld!"
Wic sich's im "Felze" kosti ich ruht, Vor unbcrufnem Blick in Ilut, Fin thcurcs Wcscn nah' zur Seit', Der Licbc sichcr, Sorg' bcfrcit!
Dcn Arm schlagst du nun um mich hcr -Ich sch' hinaus in's Silbcrmccr. Du bicgst mir Icis' dcn Kopf zuriick: "Nun schcnk doch mir crst deincn Blick!"
Dich schau'ich ja, vvohin ich blick'! Wo du nur vveilst, da ist mcin Gliick. An dich nur dcnk'ich, Nacht und Tag. Wic hast bczaubcrt du mich - sag'! -
Tief dunkelblau das I limmclszelt; Vom Demantstrahl dcs Mond's crhcilt, Dic Marmorhauser athcrklar, Wic Ilcrbcrg' scl'gcr Gcistcrschaar.
Ein Marchen mir ja allcs schcint -Dies Wundcrbild - ich dir vcrcint! Was ich im Traum nur sehncnd sah, Nun ist cs vvahr - mir sclig nah!
"Was soli dic Zabr' auf dcincr Wang' "? "Es ist um unscr Gliick mir bang!" Du zichst mich ncckcnd fcst an dich -"Fort mit dcr i ti ran' - sonst kiissc ich!"
Wic war mir vor dcr Drohung bang'!! Dic 'Ehranc stand im Aug' nich lang', Die diistrc Ahnung schncll verjagt; Das Ilerz mir nun von Freud' nur sagt.
Dahingerauscht die Gluckcszcit Und vvas mir blicb, ist nichts als Eeid! Doch nein! Die Thrane blicb mir unversehrt Und Niemand sei mir fiirdcr vvehrt!
Z lahkim korakom skoči na suho zdaj ta, ki sem ga vriskaje takoj spoznala! Svetlo sije mesec v njegov obraz, kije tako lep in plemenit, mil in drzen.
Vrata se leteč odpro, žc stojiš tu,
podaš mi roko: Pridi, hodi za menoj!
"Da sem v zamudi, jc krivda usode
Zdaj naj naju prevzame Amor v svoje varstvo!"
Kako se v krznu čudovito počiva, varovana pred nepoklicanimi pogledi, drago bitje blizu ob strani, gotova ljubezni, prosta skrbi!
Zdaj položiš roko okrog mene -jaz gledam tja ven na srebrno morje. Nalahno mi upogneš glavo nazaj: "No, pokloni meni prvemu svoj pogled!"
Saj gledam tebe, kamorkoli gledam! Le kjer ti bivaš, tam je moja sreča. Le nate mislim, podnevi in ponoči. Kako si me začaral - povej!
Cjloboko temno plav je nebeški šotor; osvetljen od demantnega mesečevega žarka, marmornate hiše so eterično jasne, kakor prenočišče blaženih zborov duhov.
Saj se mi vse zdi kot pravljica -ta čudežni prizor - jaz združena s teboj! Kar sem le hrepeneče gledala v sanjah, je zdaj resnica - meni blaženo blizu!
"Kaj hoče solza na tvojem licu?" "Mene je strah za najino srečo!" Dražeče me potegneš tesno k sebi -"Stran s solzo - sicer poljubim!"
Kako sem se ustrašila te grožnje!! Solza ni dolgo stala v očesu, mračna slutnja hitro pregnana; srce mi zdaj govori le o sreči.
Odhrurnel je sreče čas in kar mi je ostalo, je samo bolečina! Vendar ne! Solza mi je ostala nedotaknjena in nihče naj mi nc ho več vreden!
Wcixclbach I. September 1882 BERUFUNG?
leh hali' ein bitl'res Leid erfahren. So herb, so tief, so grausam schwer; leh fiihlte mir die Seel' erstarrcn, Lrkannle mieh last sclbst nicht mehr.
Naeh Ililfe spiihle ieh vergebens, Die Lind' rung brilcbl' nur mcinein Weh' -leh trag' sie nicht, die Last des Lebens, Wenn I [offhung nirgcnd ich mehr seli'!
Hin fort nun in die Welt gezogen, I lah' liindcr, Menschen viel gesehaut; Von jeher Kunst - Nalur gevvogen I lah' beiden mieh zum Trost vertraut.
Umsonst! Nicht wollt' die Ode weichcn, I )ie in der Brust mir starrt', so triih; Des Schonen 1'iille konnl' nicht rcichen Die Qual ZU stillen, die trcu mir blieb!
Maneh' Liebes mir die Menschen Ihalcn, Mit Ocist und ller/. mieh zogen an. Doch dies konnt' mir doch keiner ratlien, Wie Prieden vvieder ich gevvann! -
Der Menschen hcilrc Krcise mcidend Bi hin /ur I.insamkeit mieh zog-Wo doch aufs ncue leidend Der Kummcr mieh daniederbog.
Naeh langem Wcg auf stciler lloTT, Wo Tann' und P tehten ragen, Ich einc klare Quelle seh' -llicr vvill dic Rast ich vvagen.
Aufgriincm Moos ein Lager sleht, Ja hier mir schon bereitet, Zu llaupten lichtes Parrnkraul \vcht, Wo hell der VVildbach gleitet.
Miid' sink'ich aufdcn dulVgen Plulil, Umvveht von NValdcsrauschen. Mein Blick in's Tannendunkel lici, Ich musst' dem Bache lauschen.
Baronov grad, I. sept. 1882
POKLICANA?
Grenko zlo meje doletelo, tako trpko, tako globoko, lako strahotno težko; čutila sem. kako mi je duša hromela, skoraj se nisem sama več prepoznala.
Zaman sem se ozirala, da bi mi kdo pomagal, omilitev bi le doprinesla še več bolečin -ne prenesem je, teže življenja, če nikjer več nc zagledam upanja!
Odšla sem proč nato, po svetu,
videla sem mnogo dežel in ljudi;
ker sem bila od nekdaj nagnjena k umetnosti,
naravi, sem sc obema zaupala s ciljem tolažbe.
Zaman! Ni sc hotela umakniti puščoba, ki mi je tako žalostno v prsih strmela; niso pomagale množice lepot, da bi mi utišale bolečino, katera mi je ostala zvesta.
Marsikatero ljubeznivost so mi storili ljudje, z duhom in srcem so me dvigali, a tega mi vendar ni mogel nihče svetovati, kako bi prišla spet do miru.
Izogibala sem se vedrih krogov ljudi, v samoto meje vleklo, kjer meje, na novo trpečo, upognila skrb.
Po dolgi poti po strmi višini, kjer jelka in smreke štrlijo, zagledam čist studence -tukaj si hočem privoščiti počitek.
Na zelenem mahu stoji šotor, da, tukaj meni že pripravljen, pri zglavju veje svetla praprot, kjer teče svetel divji polok.
Trudna omahnem na dišečo blazino, obdano s šepetanjem gozda. Moj pogled seje ustavil v temini smrek, morala sem prisluhniti potoku.
Da plotzlich bricht ein gold'ncr Schcin Von Zvveig' zu Zvvcigc flaminend, Jah' durch das Dickicht nun hcrcin Dic (Juclle hell umrahmcnd.
In dcn Wasscrn schvvillt cs Icisc lmmcr machtigcr dann an, Und aus der VVclIcn fcuchtcm Kreise llcbt sich cin rcizcnd Wcib hinan.
Iker ist ihr Antlitz, mild zuglcich, Das Aug' voli susscm 1'cucr, In eincm Arm viel Kranze rcich, In andcrem dic Leier.
I lold bcugt sic sich nun iiber mich Und spricht mit sanftem Liicheln: "Du thust mir Leid - vvol kcnn' ich dich, Mocht fort dcn Schmerz dir facheln.
So lang du dcnkst, schon dicnst du mir, Doch immer nur in stummcr VVcise. Stcts fremdc Zung' cntlchncnd dir Willst sprcchcn du zu meincm Prcisc.
Ich sah in dcincm llcrz.cn gliih'n Dcn hcissen Wunsch schon langc Zu gcbcn auch dcin Wortchcn hin, Doch vvard's dir stcts zu bange.
Es muss cin Adler nicht nur scin, Der schwinget sich zur Sonn' cmpor -Es schvvcbct auch dic Schvvalbc klcin' Aus Erdendunst und Staub hcrvor.
VVcnn dich das Leid gar miichtig drilngct Und nirgend Trost du findcn kannst, Sprich mir cs aus, was dich bccngct, Was du vcrlorcn - je gcwannst.
Sag', wic dcin llolTen ward vernichtet, Sing' dcinc Schmcrz.cn, dcinc Freud', Wohin dcin Strcbcn vvar gerichtet, Wic dir der Kampf sich stcts erneut.
Und vvillst du ganzlich dir entlieh'n, Leih' Fantasie dir ihren Flttgel, Sie vvird dich vviedcr aufvvarts zich'n Von deines Gliickes Grabeshiigcl.
Tu nenadoma prodre zlat žarek, užigajoč sc od veje do veje, nenadno skozi goščo, svetlo uokvirjajoč studence.
V vodovju narašča potihoma in vse tnogočneje,
in iz mokrega kroga valov se dvigne krasna žena.
Kot vojska je njen obraz, istočasno mil, oko polno sladkega ognja, v eni roki veliko bogatih vencev, v drugi lira.
Ljubo sc skloni preko mene in z nežnim nesmehom spregovori: "Žal mi je zate - saj te poznam, rada bi ti odpodila bolečino.
Odkar misliš, že služiš meni, a vedno le na molčeč način. Vselej si izposodiš tuj jezik, kadar želiš mene slaviti.
V tvojem srcu vidim že dolgo žar vroče želje,
da bi dodala tudi lastno besedico, vendar si sc vselej ustrašila.
Ni treba, daje vselej orel
tisti, ki sc dvigne navzgor k soncu -
tudi mala lastovica z.lcti
ven iz zemeljske sopare in prahu.
Kadar tc bol močno pritiska in nikjer ne moreš najti tolažbe, spregovori meni, kaj tc stiska, kaj si izgubila ali pridobila.
Povej, kako je bilo uničeno tvoje upanje, poj o svojih bolečinah in radostih, za kaj si si prizadevala, kako seje vedno obnavljal tvoj boj.
In če si hočeš popolnoma uiti, si izposodi peroti od fantazije, katera ti bo pomagala dvigniti sc od gomile tvoje sreče.
Was du gesehen und gedacht. Dem gieb nun Form und Leben; Die Traume maneher svachen Naclii Dir werden Lieder geben.
Dcn Blick gevvendet aufs (icscliick Der Wcsscn. die du schufest, Sinki Friede auf dich selbst /muck, Dcn du so sehnlich rufest.
Lass sein dic Schcu und sliininc an Die traute Leiergleich zum Sange! Reichsl du zum Lorbeer nicht hinan, Giebt's Veilchen doch am Hange!"
VVcichscIbach 6. September ZWE1 AUGENPAARE
leh kenne wohl cin Augenpaar, Das strahlt in tiefer Bliiue, Ls blickl so beli, es blickl so vvahr, BeglOckend stets aufs Neue,
Der Bom der I,iebe quilll darin So beilcr, klar und olTen, Wer hier sieh giebl verlrauend bin, Der darf auf Treu' woI hoffen.
So vvie der Sommerbimmel blaut Zur Millags/eit bernieder. So frei und hebr dies Auge sehaut Mir in die Seele vvieder.
ban anderes Augenpaar leueblet Wie Feuer, das sebwar/, nur ergliiht. 'Ne Thrflne die Lider ihm feuchtet. - Ein BlitZ sehien's, der NVolken durelispriihl!
Auch hier seli' die Liebe ich brenncn, Doch 1'roh nicht, nein traurig und heiss! OIVs Qual, ob es Wonne zu nennen, /,u sagen dies nimmer ich vveiss.
Dem nachtlichen Sternhimmel gleichct Dies Auge, so tiefund so kiihn. Scin Zauber von mir nimmer vveichet,
Ziehl stels unergriindlich mich hin!
Kar si videla in kar si premišljevala, temu daj obliko in življenje; sanje marsikatere prečulc noči ti bodo dale pesmi.
Ko obrneš pogled proti dobri usodi bitij, ki si jih rodila, bo spet pri tebi zavladal mir, ki ga tako hrepeneče kličeš.
Pusti strah in obudi
ljubo liro takoj k petju!
Če ne boš dosegla lovora,
SO na pobočju vendar vijolice!"
Baronov grad, 6. septembra DVA PARA OČI
Oj pač poznam očesni par.
ki sije v globoki modrini,
gleda tako svetlo, gleda tako resnično.
osrečujoč vedno /nova.
Studenec ljubezni i/vira v njih. tako veder, jasen in odprl; kdor se mu zaupljivo prepusti, pač lahko upa na zvestobo.
Tako. kot se poletno nebo plavo blešči, v opoldanskih urah, lako mi v dušo spel gleda to oko, prosto in vzneseno.
Neki drug par oči se sveti
kot ogenj, ki samo črno /ari.
Solza mu vlaži veke.
Zdi se kol blisk, ki presveti oblake!
ludi tu vidim, kako gori ljubezen, a ne vesela, ne žalostna in vroča. Ali naj rečem muka ali užitek, tega nikoli ne znam imenovali.
Nočnemu nebu je podobno to oko, tako globoko in tako drzno. Nikoli njegov čar ne zbeži od mene, nerazložljivo me vedno privlačuje.
Wcixclbach 25/8 1882
Baronov grad, 25.8.1882
LEBENSLAUF [Bruchstlickl
POTOK ŽIVLJENJA |Odlomck|
Don VVunsch nach evv'gem Glucke,
oh lass', oh lass' dcn scin! Dcs Daneins schmalc Brucke
schlicsst solches Gut nicht ein. Der Wcg ist nicht so langc,
thust du nur dcinc Pflicht. Wcnn dir auf deinem Gange
Dcr Mut nur nicht gcbricht /!/!
Wenn Ungluck auf dich stiirmct
mit scincr ganz.cn Wucht; Wcnn Wolk' auf Wolk' sich turmct;
ergreife nic dic 1'lucht! llarr' aus auf dcincm Posten,
ob hciss dcr Kampf auch spriiht: Wo Sturmc hcftig tosten,
oft Abendrot crgliiht.
Dem Allgeist Irci dich fiigend
vvirst cinzig Irci du scin; Dcn eignen Schmerz. besicgcnd
sehliess dich dem (ianz.cn ein. Was sehliesslich du crrungen,
mag's vici mag's vvcnig scin, Das Schicksal hast bcz.vvungen -
dcr I.ohn, der harret dein!
Željo po večni sreči,
oh pusti, oh pusti jo na miru! Ozki most bivanja
take dobrine ne vsebuje. Pot ni tako dolga.
če lc vršiš svojo dolžnost. Da lc na tvoji poti
pogum ne odpove!
Cc nesreča nate navali
z. vso svojo silo; če se oblak na oblak nagnete;
nikoli ne beži! vztrajaj na svojem prostoru,
četudi boj vroče divja: kjer so boji močno hrumeli,
često večerna zarja zasveli.
Če sc prosto podrediš vseobsegajočemu Duhu,
boš posamezno svoboden; premagujoč lastno bolečino,
se priključi Vseobsegajočemu. Kar boš končno dosegel,
pa bodisi daje veliko ali malo, usodo si obvladal -
to plačilo, to tc čaka!
NATUR UND EEBEN
Hcrbstlich' Ncbclvvallcn, Diirre Bl&tter fallen, Kalte Winde vvehen -Mir ist cin Leid gesehehen!
Rcgengiissc strfimcn, Dumpfe Donner driihnen, Pcrnc Blitze flammen -Kann mich nicht ermannen!
Biichc brausend sehvvellen, Ufcr uberqucllcn, Feld und Thal umflutcn -Hcrz, vvillst du verbluten?
NARAVA IN ŽIVLJENJE
Jesenska megla sc kopiči, suho listje pada, mrzli vetrovi pihajo -meni seje zgodilo zlo!
Deževni tokovi derejo, zamolkli gromi bobnijo, daljni bliski gorijo -ne morem najti poguma!
Potoki šumeč naraščajo, bregove preplavljajo, njivo in dolino oblivajo -srce, ali mi boš izkrvavelo?
Stiirme lauter hallcn, Walclcsriescn fallen, Voni Orkan erfassct -Schmcrz nicht von mir lassct!
Flocken vvciss umtanzen Kahler Baume 1,anz.cn. 11 u I len cmsig Allcs cin -Lassc nur das Hoden scin!
Sclincc und Fisesblinkcn, Frostig Nicdcrsinkcn. Starr das Lcben -I lab' mich ergeben!
Viharji glasneje bobnijo, gozdni velikani padajo v objemu orkana -mene bolečina ne zapusti!
Snežinke bele letajo okrog sulic golih dreves, pridno vse pokrivajo -vsaj upanje si pusti!
Sneg in ledeno svetlikanje, zamrznjeno padanje, strmeti v življenje -vdala sem se!
im NORDEN
Rot war die Sonne Unlergegangen, Erdc und I limmel Diinste umfangen; Nur eine Krone 1'urpurnes Ficht VVolkengcvvimmel Siegreich durehbrieht. I.euehtend sie strahlet Nieder z.u Thal, Welehes sieh vveitet llerbstlich und fahl. I)iister hier vvallet Nebelgewirr, vvoget und gleilel Geistcrhaft irr /vvisehen der IMumc K ah lem Gcast, VVelehes der kalte Nordvvind durehblast. Endlose Raumc EintOnig braun, Frostig bemalte Rings nur z.u sehaun. Dort, wo der Moorgrund i Itthcr sieh hebet, (iriinendes Sehilfrohr Rausehend sieh regel.
NA SEVERU
Sonce rdeče je bilo zašlo, zemljo in nebo so objele sopare; samo nekakšna krona purpurne luči zmagovito prodira skozi množico oblakov. Bleščeče sije tja dol v dolino, ki se širi
jesensko in prsteno. Tu mračno kipi metež megla, valovi in polzi, kot duhovi blodi med golim vejevjem drevja, katero mrzli
severni veter prepihava,
Brezmejni prostori.
enolično rjavi,
ledeno poslikani
se vidijo okrog samo.
Tam, kjer se močvirna tla
dvigajo više,
se zeleneč gibljejo
šumeča slebla trsja,
Spiegelnd im Rund	ki zrcalijo naokrog
Sich in dcn blcichcn	se v bledih
Tumpeln dcs Torfmccr:	šotnih tolmunih:
Blinkct cin Streifen	leskeče se črta,
1'reundlich und licht.	prijazna in svetla.
Kiihn strcckt im Bogcn,	Drzno se širijo v loku
Wcit, vveit hinaus,	daleč, daleč ven
Schienen bczogen	tračnice, potegnjene
Driiben sich's aus -	tja preko -
l.iindcr vcrbindcnd.	dežele povezujoč,
Fcrncn durchschlingcnd,	daljave prepletajoč,
Raum libcrvvindend!	prostor premagujoč!
DiimrtVrung umflicsset	Mrak obliva
Ringsum das I,and,	z. vseh strani deželo,
1 lell nur crgicsscl	svetlo le se vlije
1 limmclcntsandt	- od neba poslan -
Lcuchtcnd ein Strahl sich	svetel žarek
Nicdcr zur Bahn,	navzdol do proge,
Unsagbar hcrrlich	nedopovedljivo prelepo
Schimmcrnd hinan!	se bliskaje!
Ei, wie das glcisset,	0 kako se blešči.
Funkelt und blinkt!	leskeče in iskri!
Wundcr vcrhcisset,	Čudež, obeta,
Zaubcrhaft vvinkt!	čudovito miglja!
Eiserne Schienen	Železne tračnice
Sind's nicht, ncin Oold!	to niso, niti zlato!
Lockcnd von hinncn	Vabeč
Weisen sie hold	ljubo kažejo
1 lin nach dem Landc,	proti deželi.
Wo Alles blOht,	kjer vse cvete,
VVahrcnd im Norden	medtem ko na severu
Sturm dahin zieht.	veje vihar.
1 lin nach dem Strande	Tja proti obali
Wellcnumrauscht,	med šumeče valove,
Wo allcrorten	kjer vsepovsod
Licdcrn man lauscht,	ljudje prisluškujejo pesmim.
Boote sich schaukeln,	čolni se zibljejo.
Scgelnd im Blau;	ko veslajo v plavem;
Hal len hoch ragen	dvorane segajo visoko.
Blumcngeschmuckt,	okrašene z. rožami,
Silulcngctragen,	sloneče na stebrih,
Sonnendurchblickt!	od sonca prcsvetljcne.
Sehncnd dic Arme	Hrepeneč širim
Breite ich aus,	roke.
M5eht' aufdcm Strahlc	rada bi na žarku
Gleiten hinaus,	drsela tja dol,
Dass mir crvvarme	da si ogrejem
Wieder das 1 Icrz, Eroh vvicder schalle Ileileren Schcrz! -
1'lotz.lich so cisig Wchl cs mich an. WindstOsse fegen Brausend dic Bahn; Schattcn last grausig Dunkelt's herein -Vol lig crloschcn Olanzvollcr Schcin! Blcicli liegl dic Strassc, lasem das Band, Wo holder Zauber Golden gestarnmtl Slche im Dunkel Einsam und triih -Denk an 's Gefuflkel, Das mir so licb.
spel srce,
da spet spregovorim vedro šalo. -
Nenadoma me tako ledeno spreleti.
Sunki vetra šumeče pometajo progo; skoraj grozeča tema sc gosti okrog -povsem ugasnil je bleščeči soj! Bleda leži cesta, železen tir, iz katerega je izvirala mila zlata čarovnija! Stojim v temi žalostna in sama -mislim na žarenje, ki mi je tako ljubo.
Laibach Octobcr 1882
besciivvorung DER abgewandten iviuse
O vvillst du mich aufcvvig mciden Meiner Iriibcn Stunden Trostcrin, Dieja allein in mcinen Eciden Aufrecht hielt mir nocb den kranken Sinn?
Soli ieh auch dir nicht mehr dic Klagen, Los sich ringend aus der wunden Brust, Der slillen ITeundin, nicht mehr sagen, Dic allein um mcinen Schmcrz gevvusst?
Sonst, vvenn cs mir im Busen vviihltc, NachleiTullt mcin ganzes Dasein scliicn, Den Mcnschen ich mcin I Icrz verhiillle -Muse, dir nur legt' ich's olTcn hin!
Du sahsl mich an mit mildem Blickc, Leise lloss in Liedern dann mcin Weg, Vom Schinerz bevvegtcn Mund zuriickc, VVic des Flusses WeH' zur evv'cn Sce.
Ljubljana, v oktobru 1882
zaklinjanje nenaklonjene muze
O, ali me hočeš za vedno zapustiti,
tolažnica mojih ložnih ur,
ki je edina v mojih mukah
mi še pokonci držala bolnega duha?
Ali naj niti tebi več vzdihov,
ki sc trgajo iz ranjenih prsi,
tihi prijateljici, ne izrečem,
ki si sama vedela za mojo bolečino?
Sicer, kadar je v mojih prsih trgalo,
je bilo vse moje bitje napolnjeno z nočjo,
ljudem sem svoje srce zakrivala -
tebi. Muza, samo sem ga odprtega pokazala!
Ti si mc gledala z milim pogledom, počasi je nato v pesmih iztekala moja bol nazaj od ust, poganjanih od bolečine, kakor val reke teče v večno morje.
Und Wort auf Wort und Thran' auf Thrane Rang von Mund und Aug' sich los, Vcrkliirt das Lcid in Sangcstonc, Fiihlt' ich mich cin Schattcn blos,
Dcr Lrd-cntriickt um VVcItcn krcisct, Schaucnd auf scin cigcncs Gcschick, Wie Einer, dem man Bilder vvciset Im Marchcrbuch vom Mcnschcngliick!
Das Lcbcn konnt' ich vviedcr tragen, Schwcbcnd so daruber hin, Nicht sorgend mich um muss'ge Fragen, Dcncn schon entruckt ich bin.
Warum hast d u mich auch vcrlasscn, Meincr muden Scclc letzter Trost? -Dic Fantaste mir lasst vcrblasscn, Spalen Bliiten glcich im I Icrbstcs Prosti
Ich licg' vor dir und vvcinc, vvcinc -Stumm blcibt mir dcr Licdermund! Im bitter qua!cnden Vcrcinc Bricht das alte Leid mir aufzur Stund'.
Kann's in Worte nimmer fasscn -Schvveigcnd gchct an mir die Flammenglut; Muss sic lohend brcnncn lassen, Loschest du sie nicht mit milder 1'lut!
In beseda za besedo in solza za solzo seje izmikala od ust in očesa; ko sem razodcla bolesl v pevskih glasovih, sem sc počutila kot senca,
ki, odtrgana od zemlje, kroži okrog svetov, gledaje na svojo lastno usodo kot nekdo, ki mu kažejo slike v knjigi pravljic o človeški sreči!
Življenje sem spet lahko prenašala, lebdeč nekako nad njim, nc da bi mc skrbela jalova vprašanja, kakršna mc več ne prizadenejo.
Zakaj si me tudi ti zapustila, ti zadnja tolažba moje trudne duše? Fantazijo mi pustiš zbledeti kakor pozno cvetje v mrazu jeseni!
Ležim pred tabo in jokam, jokam -nema mi ostajajo pesniška usta! V grenko mučeči zvezi izbruhne stara bolesl ob času.
Z besedami ne morem nikoli obseči tega -molčeč gre mimo mene ognjena vročina; moram jo plamcncčo pustiti goreti, čc je ti nc pogasiš z milim valom!
ICH KENN' EIN SPRUIILEIN VVUINDERBAR
Ich kenn' cin Spriichlcin vvunderbar, Das klingt so innig, siiss und klar -Das tčnt so herrlich gross und frči -Das klagt so vveh' wic Schmcrz.cnsschrei! Ls jubelt hell und gdltlich froh -F,s trSstet mild und heilct so. Es spricht mit kuhner Zuvcrsicht -Es stammcll bang' als wagt' cs nicht. Es schallt vvic bitt'rer Vorvvurf jetzt -Ls bittet wie zu Tod vcrlctzt! Zum Himmel zicht cs hoch empor -Dic Ilolle sich's zur Qual erkor!
POZNAM P REČ 111) EN IZREK
Poznam prečuden izrek,
ki zveni tako prisrčno, sladko in jasno -
zveni tako veličastno veliko in svobodno -
toži tako tožno kot krik bolečine!
Vriska jasno in božansko veselo -
tolaži milo in tako zdravi.
Govori s pogumnim zaupanjem -
a jeclja boječe, kot bi si nc upal.
Zveni kot grenak očitek -
prosi kot smrtno ranjen!
Dvigne sc do nebes -
pekel izbere za muke!
Es beut /??/ der Erde hOchste Freud -Wenn's nicht des Lebens ticfstcs Lcid. Es lachct, kosci, jauch/.ct, scher/.t -Es weinel, /.ittert, quiilcl, schmerztl Beseligt, lcid vol I, vvonniglich -Das Spriichlcin sagt: Ich licbc dich! -
Prinaša najvišjo zemeljsko radost,
čc morda nc najglobljo bolečino življenja.
Se smeje, ljubkuje, vriska, se šali -
joka, trepeče, muči, boli!
Blažen, boleč, razkošen -
i/.rek se glasi: ljubim te! -
NOTRANJE ŽIVLJENJE" UMETNIN FRANCETA KRALJA
Tine Kurent
Naš rojak France Kralj je bil velik iskalec, toda v vseh obdobjih svojega umetniškega razvoja je za njegova dela značilno to, kar sam imenuje "notranje življenje".1 Njegova umetnost seje začela z ekspresionizmom, z elementi primitivizma in s secesijskimi vplivi. Sledi prelom v "novo stvarnost", ki se prelije v "rožnato periodo" in se zaključi z novim, pravzaprav "zadnjim obdobjem".2 Konstanta v vseh teh razvojnih fazah so gematrična sporočila v merah njegovih kompozicij.1 (ilede mer pri slikah, v katerih so skrila gematrična sporočila, je treba vedeti, da jih katalogi navajajo natančno do enega, kvečjemu pol centimetra, morebitno razliko v milimetrih pa zanemarijo. Različni katalogi pogosto za isto sliko navajajo različne dimenzije: razumljivo, saj slika ni vedno enako široka, če jo meriš zgoraj ali spodaj. K razlikam pri meritvah okvirja, na katerega je slika napeta, prispevajo tudi mizarske tolerance. Kakorkoli že, vedeli je treba, da so izmerjene dimenzije slike praviloma nekaj večje od gemalričnih mer, v katere je slikar vgradil svoja sporočila, kajti dekorativni okvir sliko nekoliko zmanjša. Samo pri preciznih kompozicijah, na primer pri tistih, kjer gre natančnost izmere do milimetra, sc skladata gematrična in dejanska mera.
V tej razpravi bomo pregledali, kaj nam pripovedujejo Kraljeve umetnine, ki jih je predstavil v Zborniku Občine Grosuplje lil Stane Mikuž, torej pet slik v olju na platnu, en lesorez in en kip iz. žgane gline in lesa.'1 Ta dela je Mikuž izbral kronološko kol najbolj značilna za posamezna obdobja. 1'oleg teh sedmih umetnin pa bom dccitfriral še sliko, katere posebnost je v tem, daje slikar napisal na njej imena portretiranih dvakrat. Prvič s črkami, drugič pa gemalrično s števili v merah. Ker je v tem primeru skladnost z abecedo zapisanih imen in gemalričnih sporočil, skritih v številih, očitna, bom začel razpravo prav s to sliko.
Oljna slika Kmečki in mestni otroci ima gcmatrične mere 192 in 137 cm (Izmere iz mestne galerije v Ljubljani pravijo, daje slika z. inventarno številko 116/S v vpisni knjigi 1. fototeka št. 4.344, velika 194,5 in 1.39,5 cm. Dejanska širina in višina slike sla torej po 2,5 cm večji od gemalričnih.).
V številu 137 je naslov slike, OBISK NA KMETIH. Prav toliko šteje tudi avtorjev podopis. NASLIKAL F, KRAIJ. Upodobljeni mestni otroci. ZLATKO, MILICA IN MICKA, veljajo 192, kmečki ANICA IN JOŽICA, OBE BOSI, pa 182, za K) manj kot govori številka v meri 192 cm. Izravnava je v sporočilu KMLČKI IN MESTNI OTROCI SE IGRAJO NA DOLENJSKEM, ki Šteje 442. Tretjina števila 442 znaša, če opustimo decimalkc. 147, za 10 več kot gematrično število 137.
Slika Paradiž je v gemalričnih merah 85 na 74 cm (Mikuževa meritev: 87 in 74 cm). V številih 85 in 74 so zapisana Kraljeva sporočila o sliki. V ta namen je slikar število 74 s prerazdcljcvanjcm razširil na dve novi števili:
74 + 1 - 75, 74 - I = 73.
Gematrično ime slike je PARADI/, ki velja 75. Glavna motiva na podobi sta rajsko drevo in ženska figura. DREVO SPOZNANJA DOBREGA IN ZI,A šteje 294 oziroma 4-krat 73, če zanemarimo dccimalke. Ženska postava je MOJA ŽENA, ki velja 85, ali tudi EVA V PARADIŽU, ki šteje 146 ali 2-krat 73. Končno je tu še slikarjev podpis. F. KRALJ P,3 šteje 150 ali 2-krat 75.
Mikuž. opozarja v zvezi s to sliko na vpliv dunajske secesije, "predvsem dela slikarja Klimta", in sodi, "snov sama pa je težko razumljiva".6 "Notranje življenje" Kraljeve slike neposvečenim pač ni dostopno. Mikuž.cvo razlaganje secesije se opira na Schopcnhauerjevo filozofijo7: "Po (Schopcnhauerjevcm) umovanju je bil vidni svet le gol pojav, ničev videz, ki je dobil pomen in stvarnost le tako, ker je nekaj skozenj prosevalo in se tako izražalo - večna resnica. Nauk. ki gaje moral umetnik potegniti iz tega, je bil: predmet upodobiti tako, da bo ta resnica v njem vidna." V Kraljevem Paradižu pa mu "ta resnica" ni "vidna". Sicer je "le malo ljudi, ki morejo uresničili tO stanje objektivnega gledanja ... še manj pa je takih, ki morejo to, kar so gledali, izpovedovati - le resnični umetniki zmorejo to ... ves ta proces je stvar redkih izbrancev - genijev." Schopenhaucr je bil mizangin, žensk ni maral, podobno kot Nictz.schc ali Strindbcrg: "V ženi so videli nevarno čutno bitje, polno prevare in zlobe. To pojmovanje jc v bistvu vsebovalo močna erotična in čutna doživetja ..." kot jih je predstavljal "likovno ... G. Klimt. Erotična interpretacija ob nekaterih likih žena je dostikrat prehajala celo v območje morbidnosti in cinizma." Kraljeva Eva je v primeri s temi "liki žena" kaj nedolžna, bliže jc punci, ki malo plaho in malo spogledljivo kuka skozi leščevje. K sliki se bomo šc vrnili.
Slika Portret umetnikove žene meri gematrično 85 in 74 cm (Mikuž: 86,5 in 74,5 cm). Očitno naj bi bila ta Portret in slika Paradiž v istih merah. Zaradi iz.delavnih in merilnih toleranc pa se oba para dejanskih mer nekoliko razlikujeta.
V številu 85 je skrit gematrični naslov slike, MOJA ŽENA. Slikarjev podpis, FRANCE K.P., pa šleje 74.
Slika Rodbinski portret meri gematrično 115 na 128 cm (Mikuž: 115 na 1.30 cm). Gematrično se slika imenuje PORTRET MOJE RODOVINE, kar šteje 257. "Manjša polovica" številka 257 je 128. Na sliki sta upodobljeni ŽENA IN HČERKA, kar šteje 115. Njuni imeni sta MILKA. LJUDMILA, ki se seštejeta v 128. Podpis FRANCE KRALJ P. velja 115.
Sliko Pogled z grajskega pobočja proti Rožniku, kot jo imenuje Mikuž, je Kralj zasnoval v kvadratni obliki s stranico 137 cm (po Mikužu jc slika velika 135 na 1.38 cm). Sklepam, da jc širina dejansko prekratka zaradi mizarjeve napačne odmere letve za okvir, podobno kot pri Paradižu in Portretu umetnikove žene.
Slikarjev naziv za sliko, LJUBLJANA PROTI ROŽNIKU, šlejc 137. V istem številu je ludi zapisano NASLIKAL F. KRALJ.
Lcsorcs Mati z otrokom jc v gematričnih merah velik 18 na 18 cm (Dejanske mere, kot jih je izmeril Mikuž, so prav tako 18 na 18 cm. Pri lesorezu pač ni takih toleranc kot pri izdelavi lesenega okvira, pa tudi dekorativni okvir ne prekriva samega odtisa.). Gematrični naziv MATI IN OTROK šteje 145, zaokrožena osmina tega pa jc 18. Podpis IZ LESA IZREZAL K. pa šteje 180.
Iz. žgane gline in lesa oblikovani kip Kmečki par je bil zasnovan v višini 60 cm (Tudi Miku/ ga je izmeril toliko.).
S prerazdeljevanjem je Kralj iz števila 60 dobil šc dve novi števili:
60+ I =61,
60 - 1 = 59.
O	15	Z	26
D	2	L	12
I	9	A	1
S	19	T	20
k	11	K	11
N	14	0	15
A	1	M	13
K	11	I	9
M	13	L	12
E	5	I	9
T	20	C	3
I	9	A	1
H	8	I	9
		N	14
	137	M	13
		I	9
		C	3
		K	11
		A	1
A	1		192
N	14		
I	9		
C	3		
A	1		
I	9		
N	14	N	14
J	10	A	1
o	15	S	19
2	26	L	12
I	9	I	9
C	3	K	11
A	1	A	1
O	15	L	12
b	2	F	6
B	5	K	11
B	2	R	18
0	15	A	1
S	19	L	12
I	9	J	19
	182		137
K	11	P	16
M	13	A	1
E	5	R	18
Č	3	A	1
K	11	D	4
I	9	I	9
I	9	Ž	26
n	14		
m	13		75
E	5		
S	19		
T	20		
N	14		
t	9		
0	15	d	4
T	20	R	18
R	18	E	5
0	15	v	22
C	3	0	15
i	9	S	19
s	19	P	16
E	5	0	15
I	9	Z	26
G	7	N	14
R	18	A	1
A	1	N	14
J	10	J	10
0	15	A	1
N	14	d	4
A	1	0	15
d	4	d	2
0	15	R	18
L	12	E	5
l;	5	G	7
n	14	a	1
J	10	I	9
S	19	N	14
k	11	Z	26
E	5	L	12
M	13	A	1
	442		294
M	13	P	16
0	15	0	15
J	10	R	18
A	1	T	20
2	26	R	18
E	5	E	5
N	14	T	20
A	1	m	13
		0	15
	85	J	10
		E	5
		R	18
		0	15
		D	4
E	5	0	15
V	22	V	22
A	1	i	9
V	22	N	14
P	16	E	5
A	1		
R	18		257
h	1		
D	4		
I	9		
Ž	26		
l)	21		
	14G		
		Z	26
		E	5
		N	14
		A	1
f	6	i	9
R	18	N	14
A	1	H	8
n	14	e	3
C	3	E	5
E	5	R	18
K	11	K	11
P	16	A	1
	150		115
TABELA I.
204
TtfM Kurent
M	13	L	12
I	9	J	10
L	12	U	21
K	11	B	2
A	1	L	12
L	12	J	10
J	10	A	1
II	21	N	14
D	4	A	1
11	13	P	16
I	9	R	18
L	12'	0	15
A	1	T	20
		I	9
	128	R	18
		0	15
		Ž	26
		n	14
		I	9
F	6	K	11
R	18	U	21
A	1		
N	14		137
C	3		
E	5		
K	11	M	13
R	18	A	1
A	1	t	20
L	12	i	9
j	10	i	9
P	16	n	14
		0	15
	115	T	20
		R	18
		0	15
		K	11
N	14		145
A	1		
S	19		
L	12	F	6
r	9	A	1
K	11	n	14
A	1	t	20
L	12	I	9
F	6	N	14
K	11	P	16
R	13	U	21
A	1	N	14
h	12	C	3
J	10	A	1
	137		119
I	9	T	20
Z	26	A	1
L	12	K	11
E	5	O	15
S	19	S	19
A	1	M	13
I	9	0	15
Z	26	S	19
R	18	N	14
E	5	U	21
Z	26	B	2
A	1	I	9
L	12	L	12
K	11	I	9
	180		180
B	2		
0	15		
D	4		
M	13	H	8
0	15	0	15
J	10	M	13
A	1	H	13
B	2	A	1
0	15	G	7
u	4	E	5
M	13	A	1
0	15	M	13
J	10	A	1
A	1	K	11
		S	19
	120	G	7
		A	1
		S	19
T	20	p	16
B	2	A	1
0	15	R	18
M	13	I	9
L	12		
r:	5		178
2	19		
S	14		
I	9		
K	11		
0	15		
V	22		
D	4		
A	1		
V	21		
183
A	1	B	2
V	22	E	5
T	20	L	12
o	15	0	15
p	16	I	9
0	15	N	14
R	18	Č	3
T	20	R	18
R	18	N	14
E	5	0	15
T	20		
F	6		107
R	18		
K	11		
R	18	K	11
A	1	0	15
L	12	N	14
J	10	J	10
A	1	I	9
		N	14
	247	K	11
		0	15
		B	2
		I	9
		L	12
		A	1
			123
H	14		
0	15	M	13
Č	3	0	15
I	9	Ž	26
N	14	I	9
D	4	N	14
A	1	Ž	26
N	14	E	5
T	20	N	14
E	5	A	1
R	18		
D	4		123
0	15		
n	2		
R	18		
0	15		
I	9		
N	14		
Z	26		
L	12		
0	15		
TABELA II.
Tako je dobil na razpolago kar tri števila.
Naziv FANT IN PUNCA velja 119, "manjša polovica" tega pa jc 59. (iematrično se slika imenuje tudi TAKO SMO SNUBILI, kar velja 180 ali 3-krat 60.
Fant govori punci BOD MOJA. BOD MOJA. kar šteje 120 ali 2-krat 60, in obljublja T'BOM LEŠNIKOV DAU, kar šteje 183 ali 3-krat 61. Slika je očitno dobila davnih iz mladostne Gasparijeve slike Bod' moja. hod' moja", na kateri je z narečnimi besedami ves tekst, "Bod' moja, bod' moja. t' bom lešnikov dau", tudi zapisan. Kralj se je Gaspariju zahvalil za navdih s stavkom HOMMAGEA MAKS GASPARI, ki šteje 178. Tretjina lega števila, čc zanemarimo dccimalkc. je 59. Kralj je lako samo nadaljeval tradicijo predelave motiva z. novim likovnim izrazom in zahvale za navdih predhodniku. Kot primer le tradicije lahko navedem Manetovc predelave motivov, ki so jih Se pred njim obdelali Velasqucz, Goya, Ingres, Courbct in drugi.'1
Kmečki par je nadaljevanje Paradiža. Biblični motiv Fve v Paradižu je na Kraljevi podobi osebno doživet. Drevo spoznanja na njem je sicer secesijsko tako preoblikovano, da ni več prepoznati leščevja, katerega sla Gaspari in Kralj doživljala po gmajnah, ki se vlečejo od Dolenjske na Notranjsko. Tudi biblični motiv Paradiža oz. Kmečega para je ponarodel: Nikjer ni zapeljivega Evinega jabolka, namesto tega fant snubi punco z lešniki.
Domačijski vpliv jc pri Kralju zaznal že Slane Mikuž: "Njegov oče. ded in rodovi nazaj so bili podobarji, sc pravi ustvarjalci ljudske plastike, ki sc po svojem bistvu hrani med drugim tudi 's primitivnimi elementi'."'"
Kljub temu, daje Kralj sam poudarjal v svojih delih "notranje življenje", sodi France Štele, da "v vsem njegovem delu prevladuje formalni problem pred motivnim in vsebinskim", priznava pa mu "meditativno naravo". V resnici pa je jedro Kraljevega dela "notranja vsebina", pomembnejša od zunanje oblike, ki jo je slikar v svojem iskanju tako pogosto spreminjal.
Navezanost na domače kraje, na družino, na ljubljeno ženo. jc pri Francetu Kralju očitna v njegovi gcmalriji še bolj kotna vidni podobi njegovih umetnin. Štele, ki sicer ni znal brati gcmatričnih sporočil, jc vendarle intuitivno občutil njihov čar, da "sc v njegovem (Kraljevem, op. p.) delu vedno in vedno prebija na površje pristna slovenska sanjavost. poetična idiličnost. šegavost in ljubezen do grude." 11
Slika Lastni portret pri slikanju freske je v gcmatričnih merah 107 in 123 cm (Mikuž: 108 in 125 cm).
Gcmatrični naziv slike je AVTOPORTRET h K. KRALJA, ki velja 247. "Manjša polovica" lega števila je 123. Zaradi belca in vranca se slika imenuje tudi BELO IN ČRNO, kar šteje 107. Še več nazivov za sliko: NOČ IN DAN TER DOBRO IN ZLO. kar velja spet 247; KONJ IN KOBILA, ki veljata 123. sta prevzaprav MOŽ IN ŽliNA, ki veljala prav toliko.
Verjetno SO v sliki še druga dualistična sporočila, pa jih zaenkrat še ne znam prebrati.
V primerjavi z arhitektom Jožctom Plečnikom, ki je najpomembnejši gematrik 20. stoletja v Evropi, je komaj kaj mlajši slikar France Kralj s svojimi gematričnimi sporočili bolj skromen. Arhitektura v svoji prostorski kompoziciji pač dovoljuje več mer kot dvodimenzionalna slika.
Bilo bi zanimivo vedeti, ali so Kralj. Gaspari in arhitekt Jože Plečnik gradili svojo gematrijo vsak zase ali pa so morebiti le vedeli drug za drugega.
OPOMBE
1 Katalog: Fran in Tone Kralj, Ljubljana, 1925.
2 Tako jc Kraljeva razdobja razvrstil Stane Mikuž.
1 Getnatrijaje prevajanje črk v Številke in obratno. V najstarejših pisavah, hebrejski in grSki, so posamezne črke služile tudi kot Številke, zalo je bilo mogoče zapisano besedo ali stavek izraziti tudi kot Slevilko. V tistih časih, ko je nastala gcmatrija, so Se računali s kamenčki. Ženim kamenčkom so lahko označili, na primer, en cekin (Število 1) ali ducat jajc (število 2-krat 2-krat 3) ali eno stotnijo (Število 2-kral 2-krat 5-krat 5) ali en teden dni (Število 7). Zato imajo lahko gcmatričnaštevila, ki so 2-, 3-, 5-, 7-krat večja ali manjSa, isti pomen. Ostanek mnogoterosti v pomenu števila je Sv. Trojica, tri božje osebe so en sam 13og.
Gcmatrija operira s celimi Števili. Razred / lihim Številom učencev se lahko razpolovi le na dve neenaki "polovici", če nočemo srednjega učenca presekati na dvoje, tako kot je ukazal modri Salomon, ko je moral dodelili enega otroka dvema materama. Polovica lihega Števila jc zato v gcmatriji vedno "manjSa polovica". Decimalkc pri gcmatrični delitvi lahko zanemarimo.
Gematriki si Šifriranje pogosto olajšajo s prcrazdcljcvanjem Števil, toda sposojeno morajo vedno vrniti.
France Kralj jeza kodo uporabljal masonsko latinico, kjer A velja I, U 2, C 3,1)4... P 16, Q 17, R 18 ... V 22, W23, X24, Y25 in Z 26. ČrkeČ, S in Ž, ki jih ta latinica ne pozna, pri nas veljajo toliko kot C, S in Z.
•' Mikuž S, Slikar France Kralj. - Zbornik občine Grosuplje, III, Grosuplje, 1971, str. 99-107.
I Črka P. je kratica za PINXIT.
* Mikuž S., op. cit., ima v mislih senzualnost Klimtovih lepotic.
7 Mikuž S., Maksim Gaspari, M. K., Ljubljana, 1977, poglavje Barva časa.
" Mikuž.S., Maksim Gaspari...,slikašt.2,
' Kurent T, Bizovičar D., Hdouard Manct, gcmalrik, - Razprava napisana septembra 1991 za revijo Likovne besede.
10 MikužS., Slikar France Kralj    str. 100.
II Stelctov prikaz gesla Kralj France v SBL.
Slike
1. France Kralj, KMFČKI IN MFSTNI OTROCI
2. France Kralj, PORTRET UMETNIKOVE ŽENE
3. France Kralj, PARADIŽ
4. France Kralj, POGLED Z GRAJSKEGA POBOČJA PROTI ROŽNIKU
5. France Kralj, RODBINSKI PORTRET
6. France Kralj, MATI 7, OTROKOM
7. France Kralj, KMEČKI PAR
8. France Kralj, LASTNI PORTRET
OBNOVLJENE ORGLE V ŠENTVIDU PRI STIČNI
Edo Škuij*
Župnija Šentvid pri Stični je ena najstarejših far v ljubljanski nadškofiji. I.ela 1135 in ponovno leta 1141 je bila inkorporirana stiškemu samostanu. Obsegala je 72 podružnic na ozemlju od Save do Suhe krajine. Prafara je cerkveno pripadala Oglejskemu patriarhatu. od leta 1751 (ioriški nadškofiji in končno od leta 1787 ljubljanski školi j i oziroma poznejši nadškofi ji. Župnijska cerkev sv. Vida, ki jc dala kraju ime. se prvič omenja leta 1132. Cerkev, ki je bila prvotno romanska, je V sredini ohranjena, proti vzhodu in zahodu pa preoblikovana. Tudi obok je novejši, prej je bil namreč raven strop. Cerkev je posvetil ljubljanski nadškof Brigido, in sicer leta 1795, tO je kmalu potem, ko jc prišla v ljubljansko škofijo. Iz tega obdobja SO tudi glavni oltar, konic klopi in stranska oltarja.1
Najstarejše orgle
Ena največjih dragocenosti v župnijski cerkvi sv. Vida so vsekakor orgle. Kdaj je cerkev dobila svoje prve orgle, ni znano. Vsekakor jc moralo bili sorazmerno zgodaj, kar seje za pralaro spodobilo. Ko Anion l.avrič govori o škocjanskih orglah. pravi: "Prvotne škocjanske orgle ... prinesene so bile žc stare lela 1676. kakor je bilo napisano v levem sapniku, in sicer: ali iz Slične ali iz. Št. Vida pri Stični. Napis seje glasil: Diete Orgel wurde unter damaligen Pfarrcr Dismas 1'loriantschitsch aus (ta prostor je bil nečitljiv) Sittich im .lahrc 1676 nach St. Canlian bci (iuteinvcrth ubcrluhil.'" Možno jc. daje na nečitljivem mestu pisalo Šentvid, sicer je vprašanje, kaj bi lahko bilo. čc bi orgle prišle iz. Stične, razen morda beseda Klostcr ali Kirche ali kaj podobnega, l.avrič omenja tudi dispozicijo orgel, ki bi v obnovljeni obliki lahko bila naslednja:'
MANI I Al -
01 Principal 8'
02 Kopel 8'
03 Flavta 4'
04 Oktava 4"
05 Kvinta 2 2/3'
06 Supcroktava 2'
07 Mixtura PEDAL
()8Subbas 16'
09 Oklavbas 8'
* Ljubljana 61000, Dolničarjeva l, dr. se, tajnik Teololktfakultete
Mayerjevc orgle
Danes stojita na koru šentviške cerkve dve omari, ki gotovo nista v /vezi z omenjenimi orglami. Čeprav sta na prvi pogled zelo podobni, sta v resnici precej različni, in to po obliki in po okraskih. Starejša je manjša inje vdelana v korno ograjo, mlajša pa je večja in prosto stoji sredi prostornega kora. Zaenkrat šc ni dognano (oziroma raziskano), kdo je postavil orgle sredi 19, stoletja. Morda jc bil to Mandlin, orglar v Trebnjem, kije rad postavljal pozitive v korno ograjo. Od teh orgel jc torej ostala le omara oziroma obe omari, sicer pa o njih ne vemo ničesar. Le to bi sc dalo sklepali, da so bile mehanične, s sapnicami na poteg, in da so imele dva manuala, kar jc bilo za tisti čas žc kar nekaj posebnega. Pozitiv na korni ograji je bil zelo verjetno hrbtni pozitiv, ker gaje imel organist za hrbtom, saj je imel igralnik pod orgelskim pročeljem.
Nekoliko zaradi dotrajanosti starih orgel, šc bolj pa zaradi drugačne miselnosti, jc župnija naročila nove orgle. I.cta 1912 sta jih postavila Brata Maycr iz Icldkirchna na Predarlskem kot svoje 180. delo. Orgle imajo pnevmatsko trakturo in sapnice na stožec ter naslednjo dispozicijo:
1. MANUAE	
01 Burdon	16'
02 Principal	8'
03 Oamba	8'
04 (iemshorn	8'
05 Gcdeckt	8'
06 Flauto amabilc	8'
07 Votla flavta	4'
08 Oktava	4'
09 Mixtura	2 2/3'
11. MANUAI.	
K) Elavtni principal	8'
11 Salicional	8'
12 Burdonček	8'
1.3 Eolina	8'
14 Vox coelestis	8'
15 Unda maris	8'
16 Fugara	4'
17 Elauto traverso	4'
18 Trobenta	8'
PEDAE	
19 Principal bas	16*
20 Subbas	16'
21 Pianobas	16'
22 Kvintni bas	10 2/3'
23 Oktava	8'
24 Ccllo	8'
Šentviške orgle je v Cerkvenem glasbeniku predstavil novomeški organist in skladatelj Ignacij Hladnik. Potem ko i/piše dispozicijo in pohvali pnevmatiko ter delovanje mehovja, sc spusti v nekatere podrobnosti: "Nekaj posebnega je 'trobenta', ki da orglam silo in blesk, možato sijajnost in popolnost, da res donijo kot malokaterc, pa se poljubno izloči od pleno igranja. Milina posameznih izpremenov (registrov) je dovršena, in ker je pritisk sape le 85 mm, orgle ne hreščijo, ampak imajo dalekoseŽCTJ ton. Gambaje posebno zadeta, ne premočna, flavte zaokrožene, milina salicionala in eoline očarljiva, burdonček ljubek, in v pedalu eello imenitno pogođen. Vešč organist si s trobento ustvari kombinacije, ki so naravnost očarljive, ker se da zvezati s solo pedal. Z eno besedo: orgle so mojstrsko dovršene in jih jc uvrstiti med najboljše na Kranjskem."4
Brata Maver sta postavila dvomanualne orgle v veliko omaro, ki stajo zato podaljšala proti zadnji steni, malo omaro na komi ograji pa pustila prazno. Pročelje te omare je postalo le slepi pozitiv, omara sama pa prostor za note.
Šentviški instrument je značilen primer romantičnih orgel, ki so se pojavile proti koncu 19. stoletja. To stoletje jc prineslo tri velike spremembe.
1. Glasbene spremembe. Ker je orgelski zvok raven oziroma enakomeren, so ga hoteli na različne načine oživiti: a) v severni Evropi so tO poskušali s tremulantom. v južni pa z. nihajoče sestavljenimi registri, vendar z godalnimi in ne več principalnimi; b) piščaljc z. naraščajočo glasnostjo. Piščaljc določenega manuala so zaprli v omaro, kije imela premakljive /.aluzije. /, nožnim odpiranjem in zapiranjem lc-tch je nastal pri posameznih registrih crescendo in decrcsccndo; c) splošni crescendo, 'ludi tega j c organist opravljal z nogo. /, njim so vstopali registri posamično, od najlišjega do najmočnejšega, do polnih orgel in po isti poti nazaj; d) orgle so hotele posnemati romantični orkester, ki seje v 19. stoletju naravnost razbohotil. Ker so godala hrbtenica simfoničnega orkestra, so množili godalne registre v orglah; e) iz. istega razloga so množili osnovne 8' registre na račun alikvotov ali malih kričačev, kot so jih omalovaževal no imenovali; I) pozabili so na principalovo logiko, daje imelo vsako piščaljc svojo principalovo osnovo. Ker so hoteli imeti na vsakem manualu principa! 8', so jim dali posebno barvo. Tako je imel prvi manual (principalni) principal 8', drugi flavtni principal 8', tretji pa violinski principal 8'.
2. Tehnične spremembe. Splošni tehnični razvoj je prinesel tehnične spremembe tudi v orglah:
a) nastal je prehod od sapnice na poteg na sapnico na stožce, to je od tonske sapnice na registrsko, lako zvok ni bil več jasen, ker je nemogoče nastaviti vse stožce tako. da bi vse piščali hkrati zapele;
b) prehod od mehanične na pnevnatično trakturo. Organist nima več neposrednega vpliva na začetek zvoka, ker nastane med pritiskom na tipko in začetkom glasu časovni zamik; c) s pnevmatično trakturo so prišli tudi razni pripomočki: npr. zbiralniki, tutti in podobno.
3. Zunanje spremembe. V dobi romanticizma orgelsko pročelje ni več odražalo notranje strukture orgel. S pročelja ni bilo več jasno, koliko manualov imajo orgle in kakšna jc njihova vloga. Oblikovanje prospekta je bilo prepuščeno arhitektu, dispozicija pa organistu. Po drugi strani so orglarji postali tovarnarji, orglarske delavnice pa tovarne orgel.
Prenova orgel
Brata Maver sta postavila nove orgle leta 1912. Dolga leta so zvesto služile, celih 80 let. V tem obdobju je čas naredil svoje. V zadnjem času so orgle povsem odpovedale, /upnik Jože Koželj se jc pogumno lotil zahtevne naloge - obnove orgel. Obnovo je zaupal orglarju Antonu Jenku iz Ljubljane, ki se dobro spozna na pnevmatične orgle. Hkrati seje pojavila misel, da bi sc orgle predelale in dobile električno trakturo. Ker je bil za to potreben nov električni igralnik, je bilo odločeno, da sc orgle povečajo z, dveh na tri manualc. V začetku sc jc porodila misel, da bi sc tretji manual namestil v orgelsko omaro na komi ograji, ki bi tako spet dobila smisel, saj jc od Mavcrjevih orgel služila le
za notno omaro. Žal toni bilo mogoče, ker je omara premajhna za načrtovani pozitiv. Škoda. 1'rednosl pozitiva na komi ograji je ta, da se njegov zvok takoj razlije po ecrkveni ladji in postane neprimerno bolj navzoč. Orglarje postavil manual tretjega piščalja v spodnji del velike omare, od koder je odstranil mehovje in ga namestil nad stropom. Na tem mestu je piščaljc samo nekoliko zadušeno.
Tretji manual, ki ima vlogo pozitiva, ima šest registrov z dvočeveljsko prineipalno osnovo. Zanimiv je tudi jezičnik krummhorn 8' (krivni rog) iz. regalske skupine, ki čudovito dopolni trobento drugega manuala. Tudi cimbal kot visoka mikstura dopolnjuje Maverjcvo miksturo na prvem manualu. Pozitiv ima baročne značilnosti, zato uspešno osvetli zvok romantičnih orgel. Pri vsem tem velja opozoriti, da se je načrt tudi v šentviških orglah držal izkušenega načela, da je treba stare orgle ohraniti takšne, kot so, saj so odsev svojega časa, hkrati pa se kol nova enota lahko poljubno dodajo "manjkajoči" registri. Tako sta prvi in drugi manual ter pedal Maverjeva, tretji manual pa Jenkov. Še vedno lahko igramo samo na Maverjeve orgle, lahko pa jih osvetlimo z dodatkom tretjega manuala. Zdaj imajo orgle naslednjo dispozicijo:
1. MANUAI,	
01 Burdon	16'
02 Principal	8*
03 Gamba	8'
04 (icmshorn	8'
05 Gedeckt	8'
06 Flauto Amabilc	8'
07 Votla flavta	4'
08 Oktava	4'
09 M ix tura	2 2/3
II. MANUAI,	
10 Flavtni principa!	8"
11 Salicional	8'
12 Bmdonček	8'
13 Folina	8'
14 Vox coelestis	8'
15 Unda maris	8'
16 1'ugara	4'
17 Flauto traverso	4'
18 Trobenta	8'
III. MANUAI.	
19 Kopula	8'
20 Cevna flavta	4'
21 Principal	2"
22 Scsquialtcra	1 .3/5'
23 Cimbali III	1 1/3
24 Krummhorn	8'
PEDAL
25 Principalbas
26 Subbas
16'
16'
27 Pianobas
16'
28 Kvinlni bas
10 2/3'
29 Oktava
30 Ccllo
8'
Zdaj imajo v Šentvidu pri Stični trimanualne orgle s 3(1 registri in električno trakturo. Po številu manualov in registrov so popolnoma enake orglam v bližnji stiski baziliki. Sicer pa zdržijo primerjavo s vsemi orglami daleč naokrog.
'Prim. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937. 324; Šematizem Ljubljanske nndškolije, Ljubljana 1993. 253.
-A. Lavrič. Orgle v župniji Škocjan pri Mokronogu na Dolenjskem, v: ("(i 6(1 (1937). 157.
'Prim. L. Škulj, Nove in obnovljene orgle I, Ljubljana 1990, 29.
'I. Hladnik, Nove orgle v Št. Vidu pri Zatičini na Dolenjskem, v: CG 35 (1912), 83.
opombi;
ČAR GASPARIJEVE RISBE "BOI)' MOJA, BOD' MOJA"
line Kurent
Čar v barvni risbi Maksima Gasparija1, ki se imenuje Hod' moja, bod' moja1, je skrit v merah le kompozicije. Risba sama je velika 28 na 32 cm. z obrobo vred pa 31.6 in 38 cm.
V največji meri, v Številu 38. je zapisano ime slike: POLJUB šteje 76, to je 2-krat 38. V notranji višini, v številu 32. pa je zapisano, kaj je poljub: IMČICA NA I V BESEDI TI' šteje 160, to jc 5-kral .32. Toda Župančič je objavil junaško komedijo ('vrano de Bergerac Kdmonda Rostanda' šele leta 192.3, dve desetletji po Gasparijevem Poljubu. Za to razpravo ni pomembno, kdo seje prvi domislil poetične definicije poljuba, ali Gaspari ali Župančič. Oba umetnika sta se redno videvala pri omizju PenatOV, ki so se zbirali v gostilni pri Kolovratu. Verjetno je tam prišlo do verza, ki sta ga potem oba povzela; prvi gaje skril v gcmatrijo svoje slike, drugi gaje zapisal v svoj pesniški prevod francoske umetnine.
V številu 316 je ponovljen napis na risbi, signiran z. avtorskim monogramom: BOD' MOJA. BOD MOJA. T BOM LEŠNIKOV DAUI M\ Iz. tega lahko sklepamo, da je avlor napisa Gaspari, saj bi sicer po šegi gcmatrikov moral pripisati tudi Župančičevo inicialko. V številu 28 jc zapisan kraj Poljuba. SEVŠČEK* velja 84 ali 3-krat 28. V istem številu jc tudi mojstrov podpis. M. GASPARI.
France Kralj je povzel motiv Gasparijeve risbe Hod' moja in ga poustvaril v svojem kipu Kmečki \>ar' Brata Kralja sta povzela tudi druge Gasparijeve motive, na primer Svatbo.
Vprašanje je, kdo je vpeljal Gasparija, Kralja in zlasti arhitekta Jožeta Plečnika v gemalrijo. Ali gre za en sam vir ali jih je bilo več.
OPOMBE
1 Slikar Maksim Gaspari, 1883-1980, doma iz.Selščka pri Cerknici. Več o Gaspariju v monografiji Mikuž S., Maksim Gaspari, MK„ Ljubljana, 1977
2 Barvna risba Hod' moja, bod' moja je nastala v kombinirani tehniki I. 190.3. v času. ko jc bil Gaspari sprejet na dunajsko Akademijo. Reprodukcija je v Mikužcvi monografiji.
1 Masonska gcmatrija ne pozna črk Č, Š, Ž, zato sem doslej pisal gcmalričnc tekste brez. strešic. Ker so mi očitali, da skušam s tem Plečnika - pisal sem ga v obliki PLEČNIK - ponemčiti, bom odslej pisal po naše, čeprav šumnikov v gematriji ne poznajo. Veljajo pa črke C. Š. Ž toliko kot G.
S, Z.
4 francoski pisatelj Ldmond Rostand, 1868-1918. je napisal svojo junaško komedijo Cvrano de Bergerac leta 1897. Oton Župančič jo je prevedel v slovenščino leta 192.3.
' V narečju zapisano Gasparijevo snubljenje jc povzel France Kralj v svojem kipu Kmečki par Ida 1929.
* Vas se uradno imenuje Selščck. vendar jo Gaspari imenuje narečno "Scv.ščck". 7 Kurent T., France Kralj, Gematrik. - Rokopis napisan za ZOG septembra 1991.
218
fine Kurent
P	16	B	2	S	19
0	15	0	15	E	5
L	12	D	4	V	22
J	10	M	13	g	19
U	21	0	15		3
B	2	J	10	E	5
		A	1	K	11
	76	B	2		
		0	15		84
		D	4		
		M	13		
		0	15		
P	16	J	10		
I	9	A	1	M	13
e	3	T	20	G	7
i	9	B	2	A	1
C	3	0	15	S	19
A	1	M	13	P	16
N	14	L	12	A	1
A	1	E	5	R	18
I	9	Š	19	I	9
V	22	N	14		
B	2	I	9		84
E	5	K	11		
S	19	0	15		
E	5	V	22		
D	4	D	4		
I	9	A	1		
T	20	U	21		
I	9	M	13		
160 316
TABELA
Slika: Maksim Gaspari, HOD' MOJA, HOD' MOJA.
KOLAŽ MAKSIMILIJANA VANKE VIDENJE DRUGE SVETOVNE VOJNE
llcnrv A. ('hristian* line T. Kurent
Ameriški slikar hrvatskega rodu Maksimilijan Vanka' je s svojim kolaž.cm Next War izrazil svojo slutnjo, da bo vojna zajela ne le Evropo z. njegovo rojstno deželo vred. ampak ludi Ameriko. Kolaž7 prikazuje obliko, ki na prvi pogled spominja na otok lle de Iti Cite in obenem na patnik I le de la France, oboje gledano z višine. Natančnejši ogled pa razkriva tudi na kompoziciji razsute napise in simbole.
Kaj pomeni podoba, razlagamo takole:
Pariški otok lle de la (aleje Vanki simbol za Evropo, ladja lle de France, kije takral vozila med Cherbourgom in Ncw Yorkom, pa vez med Starim in Novim svetom. Da gre res za otok sredi Seine, kažejo vodoravni vitki pravokotniki - pariški mostovi čez reko. Da gre res za ladjo, priča poleg napisa tudi polovično sidro na kljunu. V napisu II,p; DE IRANCI', sta prvi in zadnji E zapisana s slabo vidno modro barvo, ostale črke so živo rdeče. Ali gre za fonetično igro. II, oz. 11,1,. v pomenu "bolan", in FRANC, kar se sliši enako kol 1'RANK, v pomenu "odkril, svobodoljuben"?
Vankina Evropa, na kateri je z zastavo izrecno poudarjena Hrvaška in s trikoloro označena Francija, je bolna. Po njej so se razpasle kužne kali v obliki krožcev. kot da bi gledali gojišče skozi mikroskop. Največ kali nosi svastiko Hitlerjeve Nemčije. Krožei s piko simbolizirajo sonce in predstavljajo Deželo vzhajajočega sonca, mikadovo Japonsko. Nekaj krožcev je počrnjenih - očitno opozarjajo na fašistično Italijo Mussolinijevih črnosrajčnikov. Skratka, kužne klice so sile Osi. Diagnoza bolezni jc zapisana devetkrat z besedo WAR.
Modre in rdeče puščice na sliki kažejo v različne smeri, tako kol smerokazi na križpotju Alicinc Čudežne dežele, in nakazujejo zbeganost Sveta in negotovost, v katero smer je treba kreniti.
Vankina ladja - lle de France je bila pred vojno največja in najbolj razkošna ladja na Atlantiku - vzbuja spomin šc na dve drugi ladji. Ime ene od njiju. ATHENIA, je slikar sam zapisal. Ime druge pa je le nakazal z. začetnico I, na vrhu kompozicije
Prvega dne druge svetovne vojne, .3. septembra 1939, jc nemška podmornica torpedirala in potopila blizu irske obale britansko potniško ladjo ATHENIA, koje izpilila s 1480 ljudmi, potniki in posadko.
ludi l.usitania je bila britanska potniška ladja, ludi Eusitaniojc potopila nemška podmornica, že v prvi svetovni vojni. 7. maja 1915. ludi takral je utonilo več kot tisoč ljudi, med njimi 1.39 državljanov /DA. Nemci so s tem vojnim zločinom preračunano testirali razpoloženje Amerike, ki jc takrat nihalo med izolacionizmom in angažiranjem na sirani Anlantc. Močno jih jc presenetilo, da jc ameriško javno mnenje obsodilo njihovo piratstvo in se prevesilo od neodločnosti k odločitvi, da jc treba Evropi in demokraciji pomagati. Preveč samozavestno so pričakovali, da se bo Amerika ustrašila in skrila v nevtralnost.
Vanka z napisoma I, in ATHENIA opozarja na nemško agresivnost, enako nehumano v prvi kakor tudi v drugi svetovni vojni. Z velikim vprašajem nad črko L se ob tem sprašuje, ali bo Amerika razumela nauk iz, potopitve Euzitanijc.
* UenryA. ('hristian, univ. prof, Department ofEnglish, Newark Collegl ofArts and Sciences ofRutgtrs State llniversitv, New Jersey, H.S. A.
Začetnici L in A zapise Vanka še enkrat inju razširi v ime L ADAMIČ. Z velikim vprašajem nad črko L se sprašuje, ali bo svet razumel svarila, ki jih je takrat razglašal l.ouis Adamič. Oba, Vanka in Adamič, sta bila Američana, oba sta bila zaskrbljena zaradi fašistične grožnje.
Simbol vojaške grožnje predstavljata na kompoziciji dva lika. Vodoravni valj, zaključen z okroglo odprtino, na vrhu kompozicije na levi, predstavlja top; navpični priostreni valj z. napisom WAR, na vrhu desno, pa spominja na letalsko bombo.
Na kompoziciji so še drugi napisi. Eni naštevajo ključna mesta - WASII1NGTON, BEOGRAD, KORČULA, PARIŠ-drugi ključne osebnosti -11111,1, in Cl LANDLER, poleg že omenjenega Adamiča.
Cordcll I tuli, 1871-1955, je bil državni sekretar, to je zunanji minister ZDA, v vojnem času pa Rooscveltova desna roka. Ves čas je podpiral predsednikova prizadevanja, kako popeljati Ameriko iz izolacionizma na stran zaveznikov. Uho nad njegovim imenom opozarja, daje treba prisluhniti njegovim mislim. Za svoje delovanje je I lul I takoj po koncu vojne leta 1945 dobil Nobelovo nagrado za mir. Vanka vidi v Hullu upanje na mir. Da sta imeni IIULL in BEOGRAD na sliki tesno skupaj, ni slučajno. Hull je obiskal Beograd, takoj koje Hitler stegnil lovke po Jugoslaviji, da bi odvrnil vlado od paktiranja z. Bcrchtcsgadnom.
Katerega Chandlerja ima Vanka v mislih, ni jasno. To ime nosi cela vrsta pomembnih mož, na primer ameriški notranji minister Zachariah Chandlcr, v letih 1875-1877, za časa 18. predsednika Oranta, ali na primer William E. Chandlcr, kije bil minister za mornarico za časa 21. predsednika Arthurja, v letih 1882-1885. Lahko da gre za slednjega, ker je znal v kongresu doseči povečanje proračuna za oboroževanje mornarice. Med Chandlei ji, ki so bili Vankovi in Adamičevi sodobniki, ne vidimo osebnosti, ki bi lahko služila kot navdih za kolaž.
Sporočilo Vankinega kolaža niha med zaskrbljenostjo in upanjem. Sveča šc sveti na levi, to je zahodni ali ameriški strani kolaža, in budi upanje, da nc bo treba ponoviti znamenite ugotovitve, ki jo je ob začetku prve svetovne vojne, leta 1914, izrekel Sir Ldvvard Gray:
The lamps are going out ali over the VVorld; We shall not sec them again in our tirne.
Vendar, sveča na Vankini podobi še gori.
Kolaž jc visok 17 1/2", to je 105 šestin inča. Število 105 gcmatrično:sporoča naslov kompozicije: NEXT WAR = 14+5+24+20+23+1 + 18= 105.
V širino pa meri kompozicija II 1/2 " ali 47 četrtin palca. S številom 47 jc slikar signira! svoje delo: VANKA FECIT- 22+1 + 14+11 + 1+6+5+3+9+20 = 47.
OPOMBE
1 Slikar Maksimiljan Vanka je bil rojen v Zagrebu leta 1889. Tudi potem, ko jc poslal naturaliziran ameriški državljan,jeOStal goreč hrvaški patriot. Nadvse se mu je priljubila Korčula, kjer jc imel svoj drugi dom. Leta 1963 jc utonil v lihem oceanu pred mehiškim mestom Vallortc. Glej razpravo Vidan J., Maksimilijan Vanka i Louis Adamič. - Forum, 1-2, JAZU,Zagreb, 1984, str. 385-411.
2 Kolaž, jc leta 1990 poklonila ameriškemu profesorju 11. A. (hrislianu Vankovasorodnica na Korčuli.
SLIKI
1. Kolaž. Maksimilijana Vanke Videnje druge svetovne vojne.
2. Posnetek lic de la Citc iz. zraka kaže pariški otok v obliki, ki se skladu z obliko ladje Me de Iranec na Vankovem kolažu.
DOMAČIJSKE PESMI
Mihaela Zaje*
Vlažna pot od polja - tod je že večer -med november kaplje iščejo si smer.
OB VIŠNJIC1
Divja raca reže sama vodno pot, zakriči kdaj ložno, mrtev žc je trop.
Vse je vlažno, prazno in temno na noč, daleč tam v zapadu Zgitlja sončna moč.
RES POMLADNA
Gregorje raztrešči mraz. Potok moj prijatelj je,
.ledert gorko sapico, begam z njim čez. rosico,
cj, na hrib naš in nad vas sonce k nam kot boter spe,
seje leto pravljico. išče mlado travico.
MAJNIŠKA MARIJA
Majniška Marija sama je ostala, nje starinska slika tam je v dnu predala:
ni oltarčka v kamri, šmarnic ni v kozarcu, tudi bel prtiček zgubil seje lani.
Stari so umrli in odšli so mladi. Majniška nedelja vabi, vabi, vabi.
Majniška Marija sama je ostala, v prazno je domovje sapa zapiskala.
* Višnja Gora 61294, Ciglerjeva 18
KADAR POTEMNI
Kadar potemni
nad domom gozd visoki,
kadar zašumi
vsak močni list drevesa,
ko seme zgodnjih rož se že otresa,
ko travniki za koso vnovič zažarijo,
takrat prihaja k nam
poletje.
Takrat izginjamo med dnevi, pretoplega neba odsevi store nas močne, srčne, želimo družno si na njivah vsega dosti, pozabljamo,
kako smo svetu nagli gosti.
AVGUST
Šibjc se ziblje. Šape grmovja gladijo potok.
Žarki kot svitek topel na glavi; gorko je v travi,
Struja izpira kamenje belo, drobno, smjelo.
Iz zbirke: Ob Višnjici Višnja gora 88/89.
Sonce priletno sence pomelo ob naši je vasi.
poldan se zbira. Kača poletna čaka na gazi.
Ne bo te česal veter, ne bo ti godla burja, ne bo te mršil krivec.
In ptice te ne bodo našle, ne rosa, žarki, ne snežinke, srebrno vrbje te še vedno išče.
ZELENI POLJANI
A murni v svoji bridki smrti SO stisnili se v tvoje suhe soke, podobni tisočem žuželkam mrtvim.
Bo krsta zemlja vsa postala? Bridkost domači kraj zdaj orje in tuja sapa bilje poje.
Pogrebci štrli tvoje so zelene prste,
udrli tvoje so hranljive prsi,
umrla si, zelena ti poljana.
MED HLADNO JESENJO
Tvojo dlani dišijo po mrvi
in ljube so tvoje mi temne obrvi
v čelu sanjavem.
Večne daljave
zemlje in hosl in ljudske davnine mi daješ v naročje iz svoje globine -kot da me kličeš močen in prvi, med hladno jesenjo jaz čutim te v krvi.
KO ODHAJAŠ
Ko odhajaš, se usmili praga, ki te čaka, ko odhajaš, se usmili kruha, ki je zate tukaj, ko odhajaš, se usmili naju, nosi nas pri srcu, ko odhajaš.
19. VII. 1988 na pragu poletja
VVenn l)u gehsl, besinn Dich der Schvvclle. dic auf Dich vvartet, wcnn I)u gchst, besinn Dich des Hrotcs, das immer Pur Dich da, vvcnn Du gchst, besinn Dich llnscr, trag Uru im Herzcn, vvenn Du gehst.
Aus dem Slovvenischcn von l.udvvig llartingcr. Za vse v hiši Zamikov« 19. hiši odprtega praga.
Zbornik »hčinc Cirosiipljc XVIII. 1994
229
KRONIKA, JUBILEJI, KULTURNI DOGODKI
80 LET PROF. DR. STANETA VALENTINČ1ČA
Mihael Glavati (po podatkih Staneta Valentinčiča)
Staneta Valcntinčiča te dolgo poznate, To je listi trden mož, veterinarski strokovnjak in ljubitelj narave, lovec in narnvovarslvcnik, ponosen Grosupcljčan in svetovljan, znanstveni in strokovni pisec, prijeten družabnik in eden od temeljnih skal Zbornika občine Grosuplje od vsega začetka.
Rodil seje 22. aprila 1913 na Grosupljem. Oče in mati sla bila Dolenjca, očczBičja pri Grosupljem, mati s Svibna pri Radečah. Na Grosupljem so imeli majhno poscslvo in gradič Brinje. Slane je že pri treh letih ostal brez očeta in se morda tudi zalo od rane mladosti samoniklo razvijal z lastnimi močmi in očmi, že zgodaj razmišljal z lastno glavo in si oblikoval svoje poglede na življenje. Ko sejc z Grosupljega vozil v višje razrede klasične gimnazije v Ljubljano, ježe pripadal Sokolu. Levičarska usmeritev gaje seveda vodila v Osvobodilno fronto proti fašizmu in okupatorjem. Žcjeseni 1941 je bil izvoljen za predsednika grosupcljsko-stiškega okrožnega odbora Ob. V tem obdobju, pa vso pomlad 1942-Čudežna pomlad Radka Poliča - je okrožni odbor pod njegovim vodstvom pripravljal ljudsko vstajo na našem področju in povezoval mlade partizanske sile. Posebno vidna je bila njegova vloga po bilki na Jancah, ko je skupaj z Babnikom in dr Podkoritnikom oskrboval številno (okoli 700 borcev) lačno vojsko, zlasti ranjence,
Valcntinčičevo pogumno in zagnano delo v odporu ni moglo ostati skrito italijanskim okupatorjem, ki so ga s pomočjo domačih kolaboracionistov 11 junija 1942 aretirali, ga mrcvarili najprej v ljubljanskih zaporih, potem v Gonarsu, pa spel v Ljubljani in ga 24. sept. tega leta obsodili na dosmrtno ječo. ki jo je preizkušal v več italijanskih krajih, dokler se ni ob kapitulaciji Italije srečno vrnil. Toda dom je bil razdejan in mlada žena zaprta, zato seje takoj pridružil partizanom in kmalu postni načelnik veterinarske službe pri Glavnem štabu NOV in PO Slovenije. Ob koncu vojne ježe dosegel vojaško stopnjo majorja in ostal aktivni oficir JLA dokonča leta 1954, nazaduješ stopnjo polkovnika Ves čas je delal na svojem veterinarskem področju in po vsej Jugoslaviji razvijal vojaško veterinarsko službo. Da bi se v svoji stroki šc izpopolnil, je leta 1952 prosil za študijski dopust in v naslednjem letu v Beogradu dokloi ual na področju animalne patologije.
Mladi doktor veterine si je seveda želel znanstveno in pedagoško delati na ustrezni instituciji v svoji Sloveniji. I .ahko si predstavljamo, kako težko jc dosegel odpust iz. JI .A in prevedbo v znanstvenega sodelavca na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v I .jubljani. To mu je uspelo šele z. novim letom 1955, potem ko je skoraj 10 let delal izven svoje ožje domovine. Osnove svojega znanstvenega in strokovnega dela jc sicer postavil že prej, zlasti v I leogradu, kjer se je začel intenzivno posvečati področju lovstva in s pomočjo sodelavcev na tamkajšnji veterinarski fakulteti ustanovil celo prvo ustanovo te vrste v Jugoslaviji in v Srednji Fvropi, toda polni strokovni razmah je dosegel šele v I jubljani.
Njegova prva velika nalogaje bila vzpostavitev veterinarske fakultete v I jubljani. laje bila z. vladnim odlokom uradno ustanovljena 12 junija 1953. priprave za njeno delovanje pa je prevzel poseben odbor matičarjev, ki gaje Stane Valentinčič vodil od junija 1955 do julija 1957, ko je bil imenovan za prvega predstojnika veterinarskega oddelka IAC1V za naslednja štiri leta. torej do scpl. 1961, ko so študij končali prvi diplomami nove Fakultete. Matičarji so pod Valenlinčičevim vodstvom na osnovi preučevanja tujih veterinarskih fakultet oblikovali ludi našo. Odločili so se za 10-scmcstrski študij, znotraj razdeljen po vrstah živali. Posebno težko je bilo pridobiti nove prostore, kajti začeli so v lesenih barakah bivše Srednje veterinarske šole. Predvsem po Valcnlinčičcvi zaslugi so postopoma pridobili sredstva od slovenske in zvezne vlade, pa še od Zadružne zveze Slovenije, tako daje bil 30, scpl 1961 Odprl prvi novi objekt naOcrbičevi 60. Prof. dr. Stane Valentinčič je 25. aprila 1963 upravičeno prejel priznanje in nagrado Izvršnega sveta Slovenije z. utemeljitvijo: za ustanovitev in nadaljnjo uspešno organizacijo pedagoškega dela na Veterinarskem oddelku FAciv.
Bogato znanstveno in strokovno delo Slanela Valentinčiča lahko le pregledno preletimo, bolje in natančneje pa jc bilo predstavljeno v strokovnih krogih. Za univerzitetnega učitelja je bil prvič imenovan 30. 9 1957 z. nazivom izredni profesor, junija 1966 pa je bil izvoljen /a rednega univ. profesorja za zoohigieno in patologijo divjadi. Študijski predmet lovstvo jc predaval tudi študentom gozdarske fakultete (1955-1979). Razvil je tudi magistrski študij gojitev in zdravstveno varstvo divjadi in na lem področju predaval tudi na univerzah v Zagrebu. Osijeku in Beogradu. Pri njem sta doktorirala g. Van I laaften iz I lolandijc in g. 11. Rcuss iz Avstrije, magistriral pa g Munlasir iz Iraka.
Valentinčič jc skupaj z. Dopisno del. univerzo in I.Z.S na fakulteti leta 1972 organiziral in 10 let vodil dopisno enoletno šolo za lovske tehnike. I .eta 195X jc ustanovil Inštitut za zoohigieno in patologijo divjadi na Biotehniški fakulteti in bil njegov predstojnik do upokojitve I. 1983. Dekan Ulje bil od 1969 do 1971, nalo prodekan 1971 do 1973. Bilje član upravnega odbora ljubljanske univerze, kasneje ludi njenega univerzitetnega sveta. Izvršni svel l.RS ga je 1961 imenoval za predsednika Strokovnega sveta za lovstvo, kateremu je predsedoval do konca svojega obstoja.
Dolga je vrsta njegovih znanstvenih raziskav in spisov. Mednarodno odmevne in velikokrat citirane so že njegove prve raziskave«) divjem zajcu in jelenu, ki jih je opravil še v Beogradu, kasneje pa predvsem lisic s področja bolezni grmadi, Njegov referat v St. Vinccntu, Aosta (Italija) z. naslovom Obtrdie naturltche Selektton heim Reh\vddund insbesonden iiber dit Hode dar Paraslten hiebeije naravnan izrazito ekološko inje po vsej I Evropi zbudil preokret od statično individualističnega k danes prevladujočemu ekološko dinamičnemu pogledu na bolezni k naravi. Njegove ugotovitve so tudi empirično vplivale na gojitev srnjadi v Sloveniji, katere letni odstrel je porasel za več kol 300%.
Stane Valentinčič je seveda objavljal v številnih domačih in tujih znanstvenih in strokovnih publikacijah. Njegova tovrstna bibliografija do leta 1976 obsega že 255 del, kasnejše objave, ki jih ni malo, še niso zbrane v celovitem popisu. Napisal je tudi priročnik lioleznidivjadi in prvi del 1'riračnlka, ki gaje izdala Lovska zveza Slovenije. Imel je številna predavanja, predvsem iz. lastne raziskovalne dejavnosti, v Sloveniji, Jugoslaviji in v mnogih evropskih mestih: Dunaj. Celovec, Salzburg, llahnebaum, Milano, Torino, Bologna, Codigoro, Ravenna, lirenze, Parma, Mlinchcn, Brno, Warszawa, I lelsinki, Pariz, London, Arnhcm, Aarkus, Stockholm idr. Prejel je tudi številna priznanja pO svetu (Milano, Torino, CIC v Parizu) in doma, npr vojaška odlikovanja in priznanja, državnu, lovska in veterinarska priznanja, na ljubljanski univerzi pa posebno priznanje za svoj prispevek k ustanovitvi in razvoju veterinarske fakultete v I jubljani. Nenazadnje je treba omeniti, da sta se pri ustanavaljanju in razvoju novih kateder za preučevanje divjadi nanj obrnili tudi dunajska in mUnchcnska univerza. Njegova strokovna avtoriteta je torej nesporna tudi v evropskem merilu. Prav zato jc bil povabljen k strokovnemu sodelovanju pri izdajah Zeitschrifl f. ,lagdwissenschnlt, pa tudi v italijanski znanstveni odbor, ki izdaja časopis Richcrche di blologla deda tevaggtna, in v častni odbor osrednje francoske znanstvene revije (libier Faune sauvagt. V vseh navedenih časopisih sodeluje še zdaj.
Prof. dr. Stane Valentinčič pa je seveda tudi naš dragocen sodelavec in član uredniškega odbora ZOO od vsega začetka. Neutrudno pišeo naravi in lovstvu, pa tudi o lokalni zgodovini, naših pomembnih občanih in o svoji nepozabni mladosti. Želimo mu, da bi tako nadaljeval še veliko let.
PROFESOR DR. JOŽE KASTELIC, OB OSEMDESETLETNICI
/■'rance Adamič
Naš rojak iz Šentvida pri Stični in znameniti občan občine Grosuplje, klasični biolog, umetnostni zgodovinar, arheolog, slovenski pesnik in pisatelj v eni osebi, Jože Kastelic, je 18. avgusta 1993 dosegel osemdeset let življenja in nad petdeset let znanstvenoraziskovalnega dela. Gimnazijska leta je po zaslugi krajevnih dobrotnikov, zlasti hcncllciata Jožefa Ovna, preživel v Marijanišču v I jubljani, ki sla ga vodila prelat Andrej kalan in prefekt mgs, Anic Kordin. beta 1932 je maturiral na klasični gimnaziji, nato pa študiral na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani klasično biologijo in antično zgodovino; njegov mentorje bil ugledni historik, profesor dr. Ualduin Saria. Diplomiral je leta 1939, doktoriral pa iz klasične biologije s temo Antični snovni elementi v Prešernovem delu, delno objavljeno v Domu in svetu 1943. Disertacijo je zagovarjal I 1943 pred profesorji branom Bradačem, Milanom Grošljcm. Anionom Ocvirkom in Franom Ramovšem,
(Id decembra 1940 dalje je služboval kot tajnik realne gimnazije na Poljanah in nato na klasični gimnaziji v I jubljani. Leta 1942 je bil imenovan za kustosa v Narodnem muzeju v Ljubljani, oktobra 1945 pa za ravnatelja Med vojno je kot član sodeloval v aktivu OF v muzejih na Prešernovi cesti 20. V letih 1941 in 1943 seje študijsko izpopolnjeval v Italiji, leta 1968jc bil izvoljen za profesorja Filozofske fakultete v I jubljani za umetnostno zgodovino starega veka. za rimsko provincionalno arheologijo in za zgodovino starega veka, in to ostal do upokojitve leta 19X3. < )d 19X5 do 19X9 je honorarno predaval zgodovino starega veka na Pedagoški fakulteti v Mariboru, /daj živi kol upokojenec v I jubljani in na Dobravi nad Slično.
Že kot študenta so ga zanimale predrimske ostaline velike naselbine in nekropole venelsko-keltskega kulturnega kroga nad Virom, med Stično in Šentvidom; spoznaval je njihove skrivnosti in zanimivosti ob amaterskih kopačih in raziskovalcih, kmetu Albinu I Irnstu (umrl v italijanski internaciji) in inženirju I .udviku Fcdranu (ustreljen kot talec 1942) ter tedanjem kustosu v Narodnem muzeju v I jubljani dr. Rajku kožarju.
Kastelic je leta 1946 organiziral veliko izkopavanje monumentalne, komaj deloma i zropane gomile v "dolini gomil", neposredno ob cesli Ivančna Gorica - Šentvid, kjer jc našel pomembne najdbe (grob "kneginje" z zlatim
diadcmom in grob s konjsko opremo), delo pa je zatem prepustil priznanemu strokovnjaku in kolegu v Narodnem muzeju, dr. Stanku Ciabrovcu, ki je nadaljeval in končal izkop gomile in proučeval tudi naselbino nad Virom. V koncept zaščite Stične je Kastclic vključil nakup muzejske hiše na naselbini kot baze bodočih raziskovanj in načrtoval lokalno zbirko v Samostanu v Stični, kije bil takrat še v veliki meri last države; dosegel je, daje Narodni muzej financiral izdelavo novih polikromnih vitraž. namesto takrat uničenih v ()palovi kapeli, Icr bil v prijateljskih stikih z opatom dr Avguštinom Kastclccm.
Od leta 1948 do 1951 je vodil velika izkopavanja staroslovanskcga grobišča na Pristavi na liledu in ugotovil v njegovem gradivu dve stopnji - Bled I (zgodnje 7. stoletje) in Bled II. (8. do 10. stoletje). Čeprav je bila njegova teza, da gre tudi pri gradivu Bled I zastaroslovanskcostaline, zmotna, pase je vendarle prvič v teh izkopavanjih pokazala takoimcnovana"starosclska laza" v slovenskem zgodnjem srednjem veku in bila tudi konkretno znanstveno utemeljena. Sodeloval jc pri raznih izkopavanjih, aktivno pa v Dcmir Kapiji in na Trcbcništu v Makedoniji. Bilje tudi pobudnik raziskovani in izkopavanj pod "zvonom želja" v cerkvi na Blejskem otoku, ki jih je nato izvedel dr. Vinko Sribar.
Po zamisli arhitekta toneta Bitcnca je skupaj z občino Bled in županom Jožctom Kapusom spodbujal in skrbel za restavriranje Blejskega gradu; zaradi neuglednosti in dotrajanosti stavbe se je odločil za restavracijo, ne za čisto konservacijo. Ob tej metodi je možna diskusija in so upravičeni pomisleki, stavba pa je bila rešena.
V Narodnem muzeju je reorganiziral oddelke kol samostojne znanstvene enote, ki jim je dodal Numizmatični kabinet, skrbel za obširne nakupe in zamenjave literature v knjižnici, preuredil je zbirke in organiziral razne razstave, zlasti Umetnost situl od Pada do Donave 1962, navezal jc vrsto stikov z. muzejskimi in znanstvenimi ustanovami doma in v tujini, zlasti s Prazgodovinskim oddelkom Prirodoslovncga muzeja na Dunaju, z muzejem v (iradcž.u in Trstu, v okviru skromnih možnosti soglasja z. muzejem v Celovcu, z. muzeji in ustanovami v Zagrebu. Puli. Sarajevu in Beogradu, v Nemčiji pa predvsem z inštituti in univerzami v MUnchnu, ilibingenu, Frankfurtu na Majni in Marburgu. Je dopisni član Nemškega arheološkega društva in član Inštituta za ctruSčanskc in prolozgodovinske študije v Firencah. Zasnoval je serije publikacij muzeja, revijo Argo, vrsto monografij za zbirki Situla in Arheološki katalogi Slovenije (zdaj Katalogi in monografije). Bil je urednik arheološkega področja v Enciklopediji Slovenije.
Že v gimnaziji je začel objavljati pesmi; bilje sotrudnik in sourednik revije Žar na klasični gimnaziji v I jubljani, nato jc objavljal pesmi v Mladiki in Domu in svetu, nekaj tudi v ljubljanskem zvonu in Dejanju. S spoštovanjem in hvaležnostjo sc spominja dolgoletnega druženja s profesorjem Jušcm Kozakom v Ljubljani in Šentvidu. Izdal je dve pesniški zbirki: 1940 Prve podobe, 1991 Barve, prvo kot član Literarnega kluba, drugo pri založbi v Novem mestu. Leta 1970 jez Dragom Sego inCenetom Vipotnikom izdal veliko antologijo slovenske poezije ŽiviOtlej, Icla 1975, že po avtorjevi smrti, pa zbrano delo Ceneta Vipotnika Zemlja zeleni spomin.
Številni so njegovi zapisi, poročila in recenzije o slovenskih in tujih pisateljih v dnevnem časopisju in revijah. Pozornost in splošno odklanjanje je vzbudila njegova ostra, idejno-metodološko odklonilna, a vseskozi dobronamerna, čeprav morda nepremišljena, kritika Slodnjakove Zgodovine slovenskega slovstva ((ieschichte der slowenischcn Literatur). - Kastclic je član Društva slovenskih pisateljev in član slovenske sekcije PEN. Med prevodi sin vidnejSi deli Fmila Ludvviga Nil in prevod ter priredba Rimske zgodovine Thcodorja Mommscna za zbirko Nobelovci. Napisal je uvodne besede za več razstav slovenskih likovnih umetnikov (Stojan Matic, France Goric, Božidar Jakac, Boris Kobc) in fotografa Marjana Pfciffcrja. Uredil je in s teksti opremil veliko reprezentativno mapo Marija Preglja: I lomer, lliada - Odiseja (Narodna galerija v Ljubljani).
lože Kastclic sc ukvarja predvsem z veliko umetnostjo antike in starega svela sploh Icr z. zapletenim in lačas v središču zanimanja stoječim problemom prežitkov (survivalov) antike v evropski umetnosti in literaluri. do večje sinteze pa šc prihaja.
Kljub obširni in visoko strokovni dejavnosti v slovenski kulturi Icr vrhunskim dosežkom v vseh poklicnih dejavnostih je naš jubilant napisal tudi več pomembnih prispevkov in razprav za naš zbornik Icr prikazal zgodovinske ostalinc na območju naše občine, v drugih publikacijah pa jc objavil več spisov, tudi o arheološki podobi občine Grosuplje. Krajani in občani smo ponosni na svojega rojaka, ki je doma in v svetu dosegel najširša in najvišja priznanja, oh jubileju mu prijatelji čestitajo z. najboljšimi željami za zdravje in nadaljnje uspehe!
Bibliografija: Univerza E. K. v Ljubljani III., 1966-1976,1, del, 66-68; Opvscvla loscpho Kastclic sexagcnario dicala (1974), Situla 14/15 (z bibliografijo); loscphi Kastclic opera selceta (z. bibliografijo 19X8); Enciklopedija Slovenije. Peta knjiga (1991). 13 (s sliko).
JOŽE GALE
osemdesetlctnik
Ivan Ahlin
Jože (ralc. gledališki in filmski režiser, igralec in pedagog, seje rodil na Grosupljem 11. maja 1913. Icla kol sedmi otrok očetu Irancu in materi Francki, rojeni Žitnik.
Diplomiral je leta 1938 na gledališkem oddelku konzervatorija v Pragi in dobil prvi angažma v ljubljanski Drami v sezoni 1938/1939. Naslednjih devet mesecev seje uril v vojaški suknji v Sarajevu in se pokončani vojaščini vrnil v ljubljansko Dramo. Kritika je tedaj ob prav tako mladem Stanetu Scvcrju že opazila ludi (ialeta in ga ugodno ocenila.
Toda ZC V januarju 194 I so ga poklicali kot rezervista na tako imenovano ktipnikovo linijo pod Tremi kralji nad Rovtami, Po italijanski okupaciji sla z. Bojanom Stupico v I Iranu organizirala Narodno zaščito. Avgusta 1942 so oba aretirali in < ialeje dalj časa preživel v zaporih Belgijske kasarne, v celici za talce. I ,cta 1943 je bil žc v partizanih. Pol v partizane je slikovito opisal v prispevku "Iz mojega dnevniku" v Zborniku občine (irosuplje, St. 5 in 7.
Z igralsko skupino, sestavljeno iz članov Drame, |c sodeloval pri prvi predstavi Klopčičevcenodejankc Mali za Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Nemško jesensko ofenzivo je doživel s Cankarjevo brigado v bitki na Ilovi gori. Januarja 1944 je bilo ustanovljeno Slovensko narodno gledališče za osvobojeno ozemlje. Med prvimi petnajstimi člani je bil ludi Jože Gale. 2(1. februarja 1944 se je na črnomaljskem odru dvignil zastor za otvoritveno predstavo Cankarjevega Kralja na Bctajnovi. Kol Maks je spregovoril besede:
"Kes, Francka, veliko sc je spremenilo v tem času, ko sem sc potikal po svetu ..."
Do pomlad i 1945 jc odigral šc vrsto predstav. Zlasti je bil odličen kol 1'crlcž v Borovih Kaztrgancih, kjer je bil kol izdajalska duša lako prepričljiv, da bi ga bili preprosti borci gledalci skoraj zares pokončali.
Marca 1945 jc odlctcl z letališča ob Kolpi v Zadar, kjer je doživel osvoboditev. Zaradi gledaliških predstav je odpotoval v Trst. Tleče ruševine, dim, vojaki vseh vrst in narodnosti niso bili pravo okolje. V Ljubljano je prišel 11. maja 1945. Svojcev v mestu ni imel. Prenočil je, kot takrat, ko so ga izpustili iz/zaporov, v Drami pod odrom, na kupu stare jute. Kot igralec se je vrnil v Dramo SNG. Že naslednje leto seje ponovno podal v Prago, na filmsko specializacijo v barrandovskih ateljejih. Sledilo je več desetletij dela v Drami SNG, Mestnem gledališču ljubljanskem, pri Triglav filmu in Viba filmu ter na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer jc bil profesor in rektor: zasnoval in oblikoval jc filmsko - televizijsko študijsko smer in deloval na publicističnem področju.
Desetletja so mimo. Petdeset gledaliških režij in nič manj vlog. Nekatere so ostale gledalcem v spominu. Kot filmski režiserje najprej režiral dokumentarne filme, potem pa devet cclovcčcrccv, med njimi tri nepozabne Kckcc: Kckec, Srečno Kckcc in Kckčcvc ukane.
Pri gledaliških in filmskih delih jc, čejc bilo le mogoče, izbiral teme, ki so ga problemsko vznemirjale. Nekaj pripravljenih scenarijev in snemalnih knjig jc ostalo v predalu, med njimi naročena nadaljevanka Kckčcvc zgodbe in nova verzija prvega Kckca v barvah.
Poleg domačih je dobil tudi filmska priznanja v bdinburghu, Benetkah, Pekingu, Teheranu in Moskvi.
S Shakespearovim verzom IGRALCI SO PRIŠLI je naslovil knjigo, ki jo pripravlja. V njej skuša iztrgati pozabi vse tiste, ki so se odzvali klicu OT že v poletju 1942, njihova prizadevanja in tragični konec, kakor vse one, ki so prišli pozneje in dočakali osvoboditev.
Na Grosuplje rad prihaja. Rojstno hišo so pri širjenju tovarne porušili. Škoda! Domačih v kraju nima, ima pa dosti prijateljev. Želimo mu šc mnogo let!
PEVEC MEDNARODNIH RAZSEŽNOSTI TONE KOZLEVČAR - OSEM DESETLETNI K
/■rance Adamič
Svojo pevsko pot je začel v Ljubljani, koje dopolnil 17 let. Peti gaje slišal dirigent in skladatelj Fran Venturini (1882-1952) in ga povabil v pevski zbor Sava, kjer so se zbirali odlični pevci - nekateri od njih so nadaljevali svojo pol v ljubljanski Operi. Iz tega zbora je izšel ludi kvartet Fantje na vasi. Tonejo že pred vojno začel študirati petje pri Angelci Trost (1883-1962), sestri slovenskega pianista Antona Trosla (1889-1973). Po osvoboditvi seje vpisal na srednjo glasbeno šolo, solo pet je jo študiral pri prof. Sonji Ivančič in nato na Akademiji za glasbo pri profesorju Juliju lielcltu (1885-1961). Kmalu so ga sprejeli v komorni zbor RTV Ljubljana; bil je ludi solist za slovenske narodne pesmi, pri tem pa gaje spremljal harmonikar Avgust Stanko. Po ustanovitvi 80-članskcga mešanega pevskega zbora Slovenske filharmonije je bil več let Slan m solist obeh omenjenih zborov. Obenem je delal pri Koncertni direkciji kot referent za prirejanje koncertov v Sloveniji. Na pobudo naših rojakov v ZDA je bil leta 1950 ustanovljen Slovenski oklel, kjer je sodeloval kot član 27 let, več let pa je bil organizator in predsednik okteta.
Pot slavnega Slovenskega oktela se jo začela na velikonočni ponedeljek Icla 1951 v Šentvidu pri Stični, nastop pa je organiziral Tonetov prijatelj Gabrijel Zore. Od tega koncerta naprej seje razvijal Pevski tabor, pri katerem je Kozlcvčiir sodeloval štiri leta. Oktet jo gostoval v 32 državah, med njimi v ZDA, na Japonskem in Kitajskem. Za kulturno poslanstvo doma in v svetu jo oktet dvakrat prejel Prešernovo nagrado in Red bralstva in enotnosti s srebrnim vencem. Ob 20-lctnici okteta pa je Kozlevčar pripeljal oktet v svoj rojstni kraj Šentvid pri Stični. Na koncertu so sodelovali šentviški pevski zbori: moški, ženski, mladinski in otroški. Pokrovitelj je bil predsednik takratnega IS SRS Stane Kavčič, nadomeščal pa gaje minister za prosveto in kulturo prof. dr. Vladimir Bračič.
V zahvalo našim izseljencem v ZDA, ki so omogočili turnejo okteta po Ameriki, je oktet postavil pred šolo v Šentvidu hrastovo skulpturo Ribničana l Irbana, nato so postavili na kozlu tri vaško muzikante, puntarski spomenik in Desetega brata, pred zdravstvenim domom na vrtu pa kipe povodnega moža. matere in slepih miši, vso iz lesa iz Krakovskega gozda. Izbira hrastov, odkup in prevoz je Tonetovo delo, kipe pa je oblikoval prijatelj Peter .lovanovič. Vso to delo je spremljal in nesebično podpiral takratni predsednik občinske SZD1. in kasnejši župan Janez Losjak.
Tone Koz.lcvčar je sodeloval tudi / raznimi ansambli narodno-zabavne glasbe, s pokojno Tončko Marollovo, njegovi pevski nastopi so posneti na gramofonskih ploSčah. Kot Dolenjec je posnel mnogo vinskih zdravic in ljudskih pesmi. Prejetje Številna priznanja, nagrade in odlikovanja, med njimi dvakrat red zaslug za narod, Oalusovo zlato značko, Urbanovo nagrado občine Ribnica, diplomo častnega občana Ribnice, priznanje Turistične zveze Slovenije, plaketo Izseljenske matice Slovenije, priznanje mesta Ljubljana, diplomo društva upokojencev, priznanje Srečanja oktetov v Šentjerneju, grb mesta Karlovac, zlato uro mu je poklonil abesinski cesar I laile Sclasie. /.oktetom je pel 1 7-krat maršalu Titu, pokojnemu papežu Pavlu VI, v baziliki sv. Petra v Rimu in šc marsikje drugod.
Tone Koz.lcvčar je organiziral Ribniški oktet, katerega je vodil ali usmerjal 13 let. Pri tem sta mu pomagala Marija in Janez Peček, v njihovi hiši na Rudniku je imel oktet 3 leta pevske vaje. Dal je tudi pobudo za odkritje spominskih plošč dr. Marku (icrbcu in Stanku Vurniku v Šentvidu pri Stični.
Svoje 40-lctno pevsko sodelovanje s Slovenskim in Ribniškim oktetom je Tone sklenil s koncertom v stiškem samostanu 26. aprila 1991, svoje spomine pa je objavljal v našem zborniku, pomembna je zlasti Kronika Slovenskega okteta (Zog 3, 109). Svoj življenjski jubilej je praznoval 21. aprila 1994. Želimo mu zdravja, lep pevski glas in osebno srečo!
TINE KURENT, SEDEM KRIŽEV
Alojz Muhič*
Tine Kurent seje rodil pred sedemdesetimi leti v Osijeku na I IrvaSkcm. Njegova starša sta bila namreč zdomca: mati Tončka Adamičeva iz Praproč, oče Valentin, oficir, doma iz Višnje gore.
Tudi njegovo šolanje jc bilo v znamenju zdomstva. Osnovno šolo, Njegoš po imenu, jc v letih 1929-1933 obiskoval v Beogradu, Klasično gimnazijo v letih 1933-1942 in Fakulteto za arhitekturo v letih 1945-1952 v Ljubljani, podiplomski študij pa v letih 1956-1965 naArhitecturalAssociationSchoolv Londonu in leta 1963 na L'Ecole Francai.se d'Athenes v Grčiji.
Med vojno jc bil pred maturo aretiran in interniran v Italiji. V Campo di conee.ntrame.nto per internati civili v Padovi in v CCIC v Monigu pri Trevisuje bil zaprt do padca fašizma. Po izpustitvi jc delal kot nekvalificiran delavec do osvoboditve in do vpisa na Univerzo.
Joto: Riko Adamit
Po diplomi jc bil izvoljen za asistenta pri predmetih Industrijske in Stanovanjske zgradbe. Strokovno uveljavljanje jc začel z udeležbo na javnih arhitekturnih natečajih, dobil je ducat nagrad in odkupov. Toda ob tem se je zavedel, da jc njegovo znanje pomanjkljivo in lotil seje študija, predvsem kompozicije proporcij in modularnega ritma, s katerima se je seznanil med študijem v Angliji, v I juhi Jani pa slabili nekaj novega. Takrat so njegove študije sprožile posmehovanje, saj je veljalo, daje arhitektura umetnost, ki ne pozna nobenih pravil in naslaja iz. čistega navdiha. Še hujše zgražanjeje sprožila njegova prijava doktorske teze, saj doktorati na Fakulteti niso bili v navadi. Sčasoma se jc antagonizem le polegel, učni načrt se jc obogatil s predmetoma Modularna kompozicija in pozneje Teorija oblikovanja in arhitektonske kompozicije. Zdaj v projekti vi na Slovenskem že upoštevajo modularni ritem in proporcijo, asistenti in profesorji na Fakulteti pa že vsi nosijo svoj doktorski naslov.
* Ljubljana 61000. Dražgoška 43. dipl. ing. arh.. dr. se, univ prof.
Radovednost gaje vodila na vedno nova področja, ki do takrat niso bila primerno obravnavana. Njegove študije o osvetlitvi, o požarni varnosti, o standardizaciji in o prefabrikaciji v arhitekturi so doslej žc prerasle v obvezne ali fakultativne predmete na rednem oziroma podiplomskem študiju fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
Svoje študente jc skušal usmerjati v raziskovanje problemov. Zalo je bil njegov Studio razmeroma majhen; pravil je, da vprašanj več kot desetih študentov ne more obvladati. Takrat jc največji Studio na Soli štel več kot slo študentov. Delal je kot pedagog v Studiu in bil tudi mentor pri magistrskih nalogah in doktoratih. Štirje njegovi študentje so zdaj univerzitetni učitelji.
Ker seje posvetil raziskovanju neznanega - in ob tem zanemaril praktično projektiranje - jc postal trn v peli avtoritetam. Proglasili so ga za "nekrcativnega", ob relekciji so mu odrekli profesorski naziv in grozilo mu je, da ga bodo pognali z. Univerze. Vendar so se takrat po letih more razmere le toliko liberalizirale, da do izključitve ni prišlo.
Če je verjeti astrologi ji, je fine Kurent tipičen škorpion: mikajo ga neznana področja, stvarem hoče prodreti do dna, vsaki reči skuša priti do konca. Slednje ima tudi svojo temno plat: vodi ga v spore s kolegi - nc zna potrpeti, ampak vprašanje žene na ostrino, nekaj ga tira, problem proučiti, osvetliti ali celo razkrinkati. Vedožcljnost in poglabljanje v neznano, ki sta dragoceni lastnosti za raziskovalca, ga vodita tudi na področja, o katerih sc nc govori. Odtod njegovo zanimanje za gcmatrijo v umetnosti, zlasti v arhitekturi, ludi ta njegova nekonvencionalnost jc izzvala smešenje in celo zmerjanje. Neznano pač povzroča strah, odpor in sovražnost.
S hvaležnostjo pripoveduje o svojih učiteljih. V spominu so mu zlasti Milić Bukumirovič, ki mu jc v razredu prepustil risanje in pozneje še računstvo; Alfonz.Gspan, Ivan Vrečar in Milan Grošelj na gimnaziji; Stane Kregar, ki ga je učil slikanja; Edo Mihcvc, Dušan Grahrijan in Boris Kobc na fakulteti; Arthur Korn in Mark I lartland Thomas v Angliji ter Gcorgcs Daux v Grčiji. Najboljši učitelj pa so mu, pravi, historične arhitekture in filozofije starih mojstrov, predvsem pa dela Jožeta Plečnika. Plečnik je bil eklektik, študiral je kompozicijske principe nekdanjih obdobij livropc, Indije in Kitajske. Zato so njegove stvaritve odličen učbenik za arhitekturo.
Leta 1982 jc ustanovil Zbornik ljubljanske iole za arhitekturo, ureja ga še zdaj. Od leta 1974 dalje je bil sourednik časopisa Srečno, bilje tudi član uredniškega odbora za Biografije in bibliografije Univerze v Ljubljani za dekadi 1966-1976 in 1976-1986. Že od vsega začetka, od leta 1969, pomaga urejati Zbornik občine Grosuplje.
Za svojega člana so ga sprejela naslednja strokovna združenja: leta 1970 Jugoslovanski komitet za osvelljenje in istega leta tudi Slovensko društvo za osvetljavo; leta 1974 Društvo za študij varnostnih problemov Srečno, leta 1975 Društvo za antične in humanistične študije. 1 -eta 1956 jc bil izvoljen za člana v Architcctural Association (AA, London); Icla 1963 v ModularSocictv (MS, London); leta 1965 v International Modular Group (IMG, Pariš); leta 197.3 v Royal Institute of British Architccts (RIBA, London); leta 1974 jc bil povabljen tudi v članstvo American Association forthe Advanccmcntof Science(AAAS, VVashington).
Kot gostje predaval na tujih univerzah in mednarodnih shodih v Beogradu, Sarajevu in Dubrovniku; v Londonu in Bristolu v Veliki Britaniji; v Torinu, Pircncah in Palcrmu v Italiji; v Minneapolisu, C levelandu, Chicagu, Piltsburgu in Nevv Yorku v ZDA; v Džakarti in v Dcnpasarju na indonezijskih otokih Java in Bali, v Nikoziji na Cipru ter v Madridu v Španiji.
Njegove raziskave objavljajo in recenzirajo v številnih jezikih, v slovenščini, srbščini in hrvaščini, v slovaškem in ruskem jeziku; v italijanščini, francoščini in španščini; v angleščini in nemščini; v jeziku Bahata in v grščini, v mnogih deželah Evrope, Azije in Amerike.
Njegova bibliografija je preobsežna, da bi jo poskusili navesti. Kogar zanima, si jo lahko ogleda v BBUL izlet 1957, 1957-1966, 1967-1976, 1977-1986; v ZLŠA 1982, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992; v Jubilejnem zborniku FAGG, 1979-1989 in v Prancis llodgon's Who's Who inScience in Europe,
VALOVI REKE
Ob dveh skoraj pozabljenih obletnicah
Jakob Muller
27. marca 1993 je minilo devet desetletij od rojstva Vinka Žitnika: pesnika, pisatelja, dramatika, kronista in publicista, med vojno zanosno divjega besednega "branilca doma" in učitelja na vojaški Soli - zato je umrl daleč od domovine v Slovenski vasi pri Bucnos Aircsu 22. junija 19X0, zamolčcvan v Sloveniji domala 45 let - 8. januarja 1994 pa je minilo pol stoletja od smrti Ane Gale, pesnice in pisateljice, ki sojo domobranci, kerje bila umetniška besednica in sodelavka partizanskega upora proti tujcem, umorili v gozdu blizu Škofljice.
Anino liriko in prozo, objavljano po predvojnih revijah ali ohranjeno v zapuščini, je v knjigi Pesmi, povesti leta 1971 izdal Milan Dolgan, ki jeoGalctovi večkrat tudi pisal, zato sta njena človeška pot in njena umetnost sorazmerno znani. Vinkov izredno obsežni ustvarjalni opus, v katerem je samo pesmi nad štiri tisoč, je deloma predstavila Janja Žitnik v reviji Srce in oko februarja 1990, v Slovenskem biografskem leksikonu pa je o njem objavila tudi informativno vrednosfni članek. Vinko je objavljal v različnih revijah, časopisih in zbornikih od leta 1928 do prvih dni maja 1945 v Sloveniji, odtlej pa do smrti pa v slovenskih publikacijah v zamejstvu in po svetu. Prvo in edino knjigo pesmi z naslovom Pomlad je izdal leta 1937, izid druge zbirke fanfara naših dni, odobrene za tisk februarja 1945, pa je prehitel konec vojne. V pesnikovi zapuščini je ostala dolga vrsta neobjavljenih zbirk pa tudi dnevnikov in druge proze, kar vse Sc čaka na ovrednotenje in - najboljše - seveda tudi na objavo.
Anino vojno liriko določajo pristna čustva narodne in domovinske ljubezni, prepojena z bolečinami osebne ljubezenske grenobe, s čustvi odpora proti tujcem, ki "divje pesmi pojo", samožrtvenc predanosti, bojevniške odločnosti, s trepeti srca za življenje "jelenov v gorah", solidarnega sočutja z, žrtvami in trdne, kljubovalne vere v slovensko svobodo. Seveda ni šla mimo Anine pesniške senzibilnosti tudi krutost vojnih dni: "pri nas, pri ljudeh, /je le greh in kri/ in smrt in vrvi" - njena ljubezenska zvestoba pa se potrjuje in presega z. vdano odpovedjo in etično očiščevalno močjo, ki se dotika tudi motiva partizanovih "krvavih rok": "Kadar bo konce vseh strašnih dni / in se bo zemlja v svobodi bliščala, / vrni sc k meni samo za hip, / da ti bom roke krvave oprala."
Pesništvo Vinka Žitnika določajo tri velike temc: osebna, družbena in domačijska, v vseh pa sc pojavlja tudi verska tematika. Izhodišče osebne tematike v Pomladi določa opojno-grenka "bela, neužita mladost", vklenjena v ljubezensko ncrazcvctcnost in nemoč Družbena tematika sc v medvojnem ustvarjalnem obdobju kaže v prizorih in dogodkih apokaliptičnega uničevanja, nasilstva in morij pa bratomornega kajnovstva in zavrženih dejanjih prevratništva, za protistrup katerega si pesnik želi "meča ognjenega, / biča iz. škorpijonov spletenega, /da iz trpeče, zmedene srede / bratov izbičal bi gadjo zalego" - končuje pa sc z obvezno, največkrat versko privzdignjeno svetlobo nove dobe, v kateri bodo znova vzpostavljene stare vrednote bratstva, svobode in demokracije. Izhodišče Žitnikovega vojnega pesništva so "rdeči zločini" in prevratniško "zasužnjevanje", izraženo v zanosu, ki nevarno presega tako družbeno sorazmerje kot etiko. Vendar je Žitnik v dnevniku z začetka maja 1945 zapisal tudi misel, ki izničuje ideologijo vseh pesmi Fanfare: "Bili soljudje, ki so se čutili brez greha in ki sc jim je zdelo vse dovoljeno in ki so sc opravičevali in posvečevali z dejstvom, da so bili in da so protikomunisti". Tretja, umetniško daleč najkvalitetnejša tematika Žitnikove poezije pa je domačijstvo: spokojne impresije domače pokrajine, hrepenenja po kmečkem domu, vaških starožitnostih, mladostni spomini, podeželska idilika, v kateri sc združujejo pristen ljubezenski odnos, dolenjska govorniškazanosnost in otroško iskrena vernost. Nikakor ni slučajno, da so bile v obe antologiji slovenskega zdomskega pesništva izbrane prav Žitnikove domačijske pesmi.
Narodno kulturo sestavljajo vse stvaritve slovenskega ustvarjalnega duha, zato so dela Vinka Žitnika prav tako obogatitev slovenstva kot so naše skupno bogastvo lirični biseri Ane Gale. Prava smer narodnega samoočiščevanja, duhovne poglobitve in pot sprave je misel, ki vidi, priznava in obžaluje predvsem lastne napake in zločine. Zato je naša zgodovinska bolečina smrt Ane Gale, sad zločinstva v noči gozdov, naša tragika pa je tudi smrt mladega duhovnega gospoda Tončka 1 ločevarja, ki so ga partizani po krutem mučenju pokončali v globinah molniških gozdov. Prav to dejanje zla je namreč, poleg krščanske nazorske izoblikovanosti, odločilno vplivalo, da seje Žitnik, sicer vnet slovanolil. ki seje še v letih vojne učil ruščine, postavil na stran domobranstva. Vse žrtve na obeh straneh in vsi zločini so sestavina naše zgodovinske zavesti, kijih zaradi ljubezni do resnice moramo sprejeti in jih hkrati obžalujemo. Vinka in Ano je vojna sicer postavila na različna bregova, vendar sta naša skupna ljubezen in naša skupna bolečina, saj sta oba valova iste reke.
/.bornik občine Grosuplje XVIII. 1994 241
"Stična tudi budnemu evropskemu očesu in kulturniku pomeni redko dragocenost"
PATER MAVER (JOŽEF) GREBEN C, CISTERCIJAN (1911-1993)
Drago Samec*
Raziskovalec zgodovine sliSkcga samostana, predvsem njegove ustanovitve in prvega obdobja življenja cisterec, brskalcc po arhivih in težje dostopni literaturi, pater, kije kot redovnik in duhovnik samo I I let lahko užival vonj častitljive starosti svoje ljubezni (samostana), sc je od nje dokončno poslovil.
P, Jožef Grebene, z redovnim imenom Maurus, seje rodil X. sušca 1911. leta v Dolenjih Lazih pri Ribnici na Dolenjskem, kot četrti izmed desetih otrok I eta 1934 je pel novo mašo v Stični in tudi v Ribnici.
V Stični je bil pater gostitelj, rektor stiske cerkve in arhivar, med vojno jc pomagal in župnikoval v Žalni Vojno vihro je sam živo občutil. I eta 1943 so njega in brata I .ojzeta, tudi cisterei jann z. imenom 1'lacid, odpeljali v novomeške zapore. Po posredovanju sošolca Metoda Mikuža so ga po mesecu dni izpustili, p. 1'lacid pa je kmalu za tem našel smrt pri Orcaricah. Po bratovem umoru se je moral od oktobra 1943 do maja 1944 skrivati pred partizani. Njegovo skrivališče je bilo v nalašč za to izkopanem rovu pod samostansko prešo, kamor mu je eden samostanskih prinašal hrano. V zatočišču jc imel tudi elektriko, zato sc jc tudi tu lahko posvečal stiski zgodovini. V maju 1945je moral bežati kot begunec čez. I jnbcl j na Koroško. I Istavil sc v samostanu v Statusu na Tirolskem, kjer jc delal kot prefekt in pomagal po župnijah, vse do leta 1966je bil ludi arhivar in knjižničar, potem pa je prevzel župnijo v I Inbnu. Svojim župljanom jc bil "pastor bonus", odlikoval pa se jc z zglednim življenjem, s srčno dobroto, človečnostjo, razumevanjem in humorjem.
Decembra 1992 gaje prizadela delna kap. v februarju sc gaje lotila še pljučnica. Na veliko sredo, 7 malega travna 1993., mu je odpovedalo srce. Pokopali so ga na pokopališču v I lubnu.
Zaradi zgledne ureditve samostanskega arhiva V Slamsu. kije najpomembnejši samostanski arhiv vse Tirolske, in za znanstveno delo gaje I. 1968 univerza V fnnsbrucku vpisala v knjigo svojih častnih članov in mu podelila častni križ."Lxcellcnti in liltcris".
Kmalu po prihodu v Stično sc mu jc prebudilo zanimanje za zgodovino stiškega samostana. Pred vojno je pomagal dr. Stclclu pri konservatorskih delih v samostanu, pomagal jc tudi Metodu Mikužu pri pripravi njegove prve disertacije.
Po vojni pa jc začel tudi tam objavljali svoje izsledke
- Njegov prvi članek, kolikor sem mogel ugotoviti, je bil objavljen v nemščini v slavnostnem zborniku ob 800-letnici smrti sv. liernarda: AusderGrtlndungsgcschichlcvon Sittich. lestschritt zum XO()-.lahrcsgedachtnis des Toda Bcrnhards von Clairvaux (Wicn, Mtlchen), 1953, str. 119-166. Razprava je bila oddana pod naslovom Vloga sv Bernarda pri ustanovitvi Stične, urednik pa jc naslov priredil.
- Druga daljša razprava jc bila objavljena v zborniku Vrednote (Bucnos Aircs), 3, 1955. sir. 56-94 z naslovom Doneski k zgodovini Slične: ustanovitev ter njeno prvo stoletje,
- Edini njegov poljudni članek z naslovom Oscmstoletniea bazilike belih menihov v Sličnije izšel v Koledarju Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1957 (Celovec), sir. X4-X8, s slikami.
- Kulturnemu in političnemu orisu Evrope v času ustanovitve Stične in Bernardovcmu odnosu do ustanovitve samostana jc posvetil daljšo razpravo Itinerar sv. Bernarda v letih Anakletovc shizme: 11.30-1138: zajem in korektura
*Qro$upljt 61290, Ljubljanska 35, dipl.fll, bibliotekar
zgodovinske časovnosti v posegih sv. Bernarda pri odpravi shizme 1130-1138 na podlagi stiškega ustanovnega datuma, kije izšla v Zgodovinskem zborniku (ur. Marijan Marolt) (Buenost Aires), 1959, str. 7-69.
- Vrsti stiskih opatov v začetku 16. stoletja in razjasnitvi kronologije le-tch posveti članek Poglavje iz vrste stiskih opatov: opat Janez, (ilavič 1500-1530, kije izSel v Bogoslovnem vestniku 33,1973, št. .3/4, str. 340-351 To je prvi članek, kije izšel v domovini.
- Najobscž.ncjcšc in najpomembnejše njegovo delo o zgodovini obširne stiske posesti je (iospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1135, Stična 1973, 253 str. s slikami. Knjigo je izdal stiski samostan. Naša znana zgodovinarja Bogo Grafenaucr in Milko Kos v knjigi o avtorjevih dognanjih sodita pohvalno.
- Problematično kronologijo stiskih opatov v začetku 15. stoletja rcSujc v članku Stiski opati v prvi polovici 15. stoletja: (stiško-kostanjeviški problem), ki ga objavi v Meddobju (Bucnos Aires), 17, 1979, str. 17.3-186.
- O materi vojvode Hrnesta Železnega, zadnjem vojvodi, kije bil umeščen na vojvodskom prestolu I. 1414, je posvetil ne samo zgodovinarju zanimivo razpravo z. naslovom Virida v Stični: zgodovinska razprava, kije ugledala luč sveta tudi v Meddobju (Bucnos Aires), 18, 1982, št. 1/2, str. 78-121.
- Stavbnemu kompleksu stiškega samostana skozi zgodovino in njegovi restavraciji pa nameni naslednjo razpravo Dokumentirana Stična: zgodovinska osvetlitev samostanskih stavb, kije tudi izšla v Meddobju (Bucnos Aires), 19, 1983, št. 3/4, str 225-321, s tremi skicami.
- Nekakšen povzetek vsega njegovega dela, kjer v sintezi izpostavi pomembnejše dogodke ali dejanja, jc članek Stična v Slovenski cerkvi, kije iz.šcl v zborniku Kcdovništvo na Slovenskem I, Benediktinci, cistercijani, kartuzijani (Plctcrjc, Stična), 1984, str. 43-52.
- Zadnje njegovo delo, kjer seje spet posvetil vprašanju izvora in povezanosti patriarha Percgrina s Stično, je knjižica z naslovom Oglejski patriarh Pcregrin: njegov rod in izhodišče (stiski refren), Cistcrci janski samostan Stična. (1989), 15 str, s sliko Percgrina in stiškega grba s sklcpnika.
O njegovem delu so pisali:
- pokojni zgodovinar Prancc Dolinar v Meddobju 3, 1956/57, št. 3/4, str. 179-181 o razpravi v Vrednotah 1955;
- knjigo (iospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1135 sta predstavila Jože (Iregoi ič v Znamenju .3, 1973, St. 6, str. 557-558, in Stane (Iranda v Kroniki 23, 1975, str. 192-193.
Njegovo delo in življenje pa so predstavili:
-Jože (iregorič v svoji knjigi Cistercijani v Stični, Ljubljana 1980 na str. 154-156;
-BoTim, Rafaela: V službi Bogu in ljudem: življenjska pot p. MaurusaGrcbcnca, v Družini, 41, 1992, št. 33. sir 9, s sliko (intervju);
-C. (dr. Anton Nadrah): P. Maver (Jožef) Grebene, cistcrcijan, v Družini, 42, 1993, št. 19, str. 12 (nekrolog);
- zosmrtnim listom pa so ga lepo predstavili tudi samostan Slams in občina l.llngenfcld.
Kljub življenju v tujini jc ostal zavezan vse življenje svoji Slični, kamor jc hodil le zadnja leta tudi na dopust. Na strokovno osvetlitev njegovega življenjskega prispevka k zgodovini stiske cisterce Se čakamo. Najbrž sc bo tudi temu posvetil dr. Mlinaric v svoji monografiji o Slični.
ZASLUŽNI IN ZNAMENITI OBČANI
France Adamič
Pred 30. Icli, 18. marca 1964. smo se v Ljubljani živeči občani občine Grosuplje zbrali v gostilni Čcšnovarna Dolenjski cesti. Sestanku so se udeležili lirik Pisclt, Martin Perovšek, braneč Kome, .lože Žitnik in podpisani z. namenom, da pripravimo ustanovitev Kluba Dolenjcev. Nato smo pridobivali člane in sc vsako tretjo sredo v mesecu sestajali na istem mestu. Obravnavali smo naSc osebne probleme, zlasti pa družbena, politična, gospodarska in kulturna vprašanja, ki zadevajo našo občino (irosupljc. Po več kot štirih letih dogovarjanja smo 21. decembra 1968 ustanovili Klub (veselih) Dolenjcev. V upravni odbor kluba (ki ni bil pravna oseba) so bili izvoljeni: za predsednika dr. .lože Žitnik, za podpredsednika dipl. pravnik Martin Perovšek, za tajnika Ive Krcvs. za blagajničarko Minka Valcntinčič. za kronista in arhivarja pa podpisani. Statut je sestavil Martin Perovšek, zapisnik sklepov pa Ive Krcvs; v osrednji program naj bi podpisani kronist vpisal seznam zaslužnih in znamenitih občanov ter pripravil izdajanje gospodarske in kulturne kronike občine (irosupljc. S temi vprašanji seje med obema vojnama pečal naš rojak prof. liane Kadunc. rojen leta 1882 na Sapu pri Šmarju, umrl pa leta 1964 v Mariboru. /, njim sem se prvič srečni rta prireditvi in razstavi Maribor V jeseni leta 1938, med vojno pa v Ljubljani. Več let je poučeval nn mariborski gimnaziji ter kot ravnatelj uspešno sodeloval s tnmknjšnjimi kulturnimi in gospodarskimi organizacijami, /ntosoga nemčut ji leta 1941 pregnali. Po vojni sc jc vrnil v Maribor, kjer sva sc zopet srcčnla, in 18. januarja 1954 mi je izročil prvi seznam zaslužnih "faranov šmarske dekani je", s predlogom, dn z Martinom Pcrovškom imenik ohraniva in dopolniva. Kadunčcv seznam obsega 35 imen, od tegn okoli deset tedaj še živih občanov; z Martinom sva imenik rnzširiln nn 60 gesel, nato sem zbiral in zapisoval še sam, da je seznam narastel na 110 oseb
Med zaslužne in znamenite občane so uvrščeni javni delavci, ki so sc rodili v naši občini in sc uveljavil i doma ali na tujem, ter tiste osebnosti iz drugih občin in dežel, ki so daljši Cas delovale na ozemlju naše občine. Pri mnogih ho zbiranje podatkov In iskanje identitete dolgotrnjno delo.
Žiga Višnjcgorski
Žiga Višnjcgorski - Sigismund Wcixclburger, prvi avstrijski poslanec na turškem dvoru v ( iuigradu. Zgodovinski viri pričajo, da so bili prvi višnjcgorski gospodje znani že v 12. stoletju, da so bratje Dilrich. 1 lenrik in Mainhalm za izgradnjo stiškega samostana darovali svoja zemljišča v Stični. Zadnja iz. tc prve rodovinc Višnjegorskih je bila Sofija, kije razdelila posest na vse strani ter proti koncu 13. stoletja umrla; poznejši gospodje, vitezi Višnjcgorski. so bili nI i iz Stranskega kolena nI i pa celo iz druge rodbine S premoženjem svojih posestev ter po ženilvah v imenitnih družinah sosčasomn postali tako znameniti kranjski plemiči, da so jih naccsnrskcm dvoru na Dunaju začeli cenili in uporabljati za razne državne ilužbe, v katerih som izkazali kot izvrstni upravitelji in državniki, Valvasor omenja med drugimi Viljema Višnjcgorskega, kije leln 1448 ohdaioval stiski samostan; Jurij Višnjcgorski jc bil cesarski namestnik -vicedom na Kranjskem, ki jc sredi 15. stoletja zasedel in dokončno priključil Belo krajino h Kranjski. Iz tc rodovinc je tudi Žiga Višnjcgorski, ki seje odlikoval leta 1510 s svojo hrabrostjo v vojni z Benečani ter nato sodeloval Sc v nekaterih vojaSkih posegih v obrambi domovine proti Turkom. Kot poroča Valvasorje bilo njegovo ime znano na cesarskem dvoru; bilje spreten govornik, posredovalec in pogajalec med Sprtimi Strankami. Bilje torej izurjen vojak, poveljnik in državnik, zato so ga povabili na dvor, da bi reševal dinnstičnc spore in razne zarote.
Po nesrečni bitki pri Mohnču leta 1526 sta sc ogrski kralj Znpolja in hrvaški velikaš Krsto Franfcopan zalotila proti kralju Ferdinandu I. in iskala pomoči v Carigradu. Sultan Solimnn Veličastni jez zarotniki leta 1528 sklenil pogodbo o sodelovanju, zato so bile naše in avstrijske dežele v stalni nevarnosti zaradi turških in ogrskih napadov. Kralj Ferdinand I. je bil prisiljen, da se pogaja 1 sultanom in posameznimi begi. pašami in vezirji. Zalo je zbiral sposobne in zanesljive državljane, izmed njih pa odposlanstvo za Carigrad. Za važno opravilo sin bila izbrana Žiga Višnjcgorski in Janez 1 lobordanec iz. Slntmka S cesarskimi pooblastili sla 8. apnln 1528 pri Brodu na Savi Stopila na turško ozemlje in po težavnem potovanju 29. maja dospela v Carigrad. Med potjo so ju povsod slovesno sprejemali
in gostili. V turški prestolnici sta se najprej poklonila velikemu vezirju Ibrahimu paši, mu izročila pooblastila in bogata darila ter sc dva dni pogovarjala z njim. Tretji danju je 40 vitezov in dvorjanov peljalo skozi tri porlonc, skozi tri cesarska vrata: prva so varovali konjeniki, druga cesarski gardisti, tretja pa 1000 janičarjev, vsi pa so sc lesketali v zlatu in škrlatu. V veliki dvorani soju sprejeli bcglcrbegi in paše ter ju zasliševali po namenu prihodu. Šele naslednjega dne je naša poslanca sprejel sultan, ki ju je osorno pogledal, vsakega posebej, ter opazoval darila. Naša diplomata sta izjavila, da avstrijski cesar, ogrski, hrvaški in češki kralj Ferdinand I. želi skleniti s sultanom prijateljstvo ter zahtevala, da mora sultan vrniti zasedena mesta, med njimi Bcligrad, Šabac, Slankamcn, Scvcrin, (tršavo. Banjo Luko, Skadcr, Jajce in druga mesta. V imenu sultana je odgovarjal ošabni Ibrahim, ki seje posmehoval Ferdinandu In končno je po dolgih neplodnih razpravah Soliman odgovoril, "da bo Ferdinand kmalu čutil njegovo prijateljstvo, ko bo prišel na obisk z. vso svojo močjo". Naša odposlanca sta spoznala, da sc s Turki ni mogoče pogajati o miru in prijateljstvu in daje bila njuna misija neuspešna. Po vseh mogočih težavah in spletkah sta sc IX. februarja 1529 vrnila na cesarski dvor v Innsbrucku ter izročila cesarju sultanovo grozilno pismo; tako ni bilo druge izbire kot organizirali obrambo, utrditi obmejna mesta in osvajati zasedene pokrajine Medtem seje tudi sultan pripravljal na veliko vojno, da bi zasedel I Irvaško in Ogrsko z. Dunajem. Joda leta 1532 je vojskovodja Kacijanar Turke pošteno premagal. Žiga Višnjcgorski je ubranil I.ipnico in Maribor, po bratislavskem miru leta 1533 jc Žiga več Ictstražil slovensk<vhrvaško mejo ter s svojimi uspešnimi boji proslavil rodbino Višnjcgorskih, ki seje uvrstila med najuglednejše plemiške družine na Kranjskem. (Več o Višnjcgorskih v Letopisu Matice Slovenske za leto 1882 in J. V. Valvasor 16X9.)
Luka iz Dobrepolj
Luka iz Dobrepolj - (iuttcnfcldcr, Uonicampianus, Agathopcdiushumanist, profesor, dekan in rektor dunajske univerze. Rodil seje v prvih letih 16. stoletja v Dobrcpolju, v družini, ki seje preživljala s kmetijstvom in trgovino. Že v deških letih jc odšel na Dunaj, kjer gaje podpiral župnik pri Sv. Petru, učeni in ugledni Avgust Prugl. I .tika je pri njem ostal nekaj let, nato je šel po svetu; najprej seje šolal v Salzburgu, obiskoval jc predavanja na petih nemških univerzah, in se končno vrnil na Dunaj. I ,cta 1524 seje vpisal v matrike kot Lukas Drcnak Bonicampus. V lem času so kužne epidemije, verski boji in turška nevarnost ogrožale življenjske in delovne razmere. Stanje seje le počasi izboljšalo in Luka jc leta 1528 dosegel prvo akademsko stopnjo haccalaureus arlium; po treh letih, leta 1531, je opravil izpit in bil promoviran v stopnjo magistra, ki jc veljala kot najvišja akademska stopnja, fakulteta ga jc sprejela v Svet-Consilium; kot redni profesorje začel učiti stilistiko in lepe književnosti; leta 1536 jc bil izvoljen za dekana, to nalogo jc opravljal še v letih 1543 in 1545, za rektorja pa jc bil izvoljen 1547 in 1557. V zelo kočljivih in odločilnih letih je bil superinlendent, takorekoč najvišji predstavnik oblasti in vladarja, ko jc nadziral poslovanje in uporabo sredstev in dotacij. Luka jc odločilno prispeval k preobrazbi dunajske univerze in nekdanje cerkvene v državno ustanovo ter sc uveljavil v najvišjih krogih: spremljal jc cesarskega diplomata Žigo I Icrhcrsteina v njegovih misijah na ogrskem in poljskem dvoru, sodeloval jc tudi pri stilističnem urejanju I Icrbcrstcinovih moskovskih zapisov Rerum Moscoviticarum commenlarii (1548). Luka iz. Dobrepolj jc umrl 24. julija 1562 na Dunaju in so ga pokopali k najbolj znamenitim ljudem tistega časa v stolnici sv. Štefana. (Več o I ,uki iz Dobrepolj v ZOG 6, 1974, 141 -149.)
Janez Čandik
Janez. Čandik, nabožni pisec v obdobju protireformacije seje rodil okrog leta 15X1 v Višnji Gori, umrl jc 8. oktobra 1624 v Gradcu. V njegovem času so prišli jezuiti v Ljubljano in leta 1597 ustanovili jezuitski kolegij, kjer je Čandik verjetno končal latinske šole ter nato odšel v Gradec. 3. maja 1600 jc vstopil v jezuitski red ter opravil noviciat: v Ljubljani jc poučeval gramatiko in sintakso (1608-1609), v Gradcu jc dve leti poslušal teologijo ter bil leta 1612 ali 1613 ordiniran. Deloval jc večinoma v ljubiJani, deloma v celovškem (1620-1621) in graškem samostanu (1624). V času ljubljanskega škofa Tomaža I Irena (1560-16.30) seje Čandik vključil med protireformacijske pisec, ki naj bi pripravili literarna pomagala za vsakdanjo versko rabo. Čandik je prevedel in priredil slovenska berila Evangelia inu Ustavi, natisnjeni Icla 1613 v Gradcu v 3000 izvodih. Čandik jc priredil tudi Misal ter prevedel mali in veliki katekizem, kije izšel v založbi stolnega dekana Mikca leta 1615 z imenom (atechismus Petri ( 'anisii. skusi malane figure naprejpostav/en. Janeza Čandika (tudi Tschandik in /handik) omenjata Valvasor (VI 352) in Irance Kidrič (SBLI ,89-90).
Jurij Dalmatin
Jurij Dalmatin, pisatelj, teolog in /upnik v Škocjanu pri Turjaku seje rodil oktobra 1547 v Krškem, umrl 3 I. avgusta 1589 v ljubi Jani. Njegovi predniki so prišli i/. Dalmacije; podpisoval se jc kol Dalmatin, Trubar ga imenuje Dalmata, Do IX. leta sc je šolal v Soli Adama Bohoriča v Krškem, od 1565 jc študiral na VVirtcmbcrški latinski šoli v Bebenhausenu, nato od 1566 do 1572 na univerzi v Tubingenu kol Tiffernov štipendist: doStudiralje filozofijo in protcstnnlstko teologijo, leta 1569 jc dosegel bakalavreal in Stopnjo magistra Med študijem so ga podpirali stanovi, osebno pa Bohorič in Trubar. I ,cla 1572 se jc vrnil v I juhi Jano, stanovi so g;i poslavili za predikanta. / drugimi pa jc tvoril "minister^ slovenske cerkve"; leta 1574je postal nadzornik stanovske šole in član komisije/a revizijo Biblije. Zaradi naklonjenosti Kristova Aucrspcrga - Turjaškega jc dobil v dosmrtno upravo župnijo Skocjan pri Turjaku, eno tretjino dohodkov je izplačeval vikarju Savincu. Žc za časa študija v TUbingenu je prevajal svelo pismo; prve prevode svelih knjig je tiskal pri tiskarju Mandcl/u v I jubljani (1575-1580), Biblijo pa so natisnili s podporo deželnih stanov v VVitlcnbcrgu 15X4 in jo v sodih pripeljali na Kranjsko. ((Ibširno študijo o I )almatinujc objavil France Kidrič v SBI, 1,116-124;-Zgodovina slovenske književnosti. Maribor 1957,95-97.)
Marko Gerbec
Marko Gerbec - Marcus < rerbezius, filozof in medicinec, rojen 24 oktobra 1658 v Šentvidu pri Stični, umrl 9. marca 171X v 1 jubljani. Latinske šole in filozofijo je končal v Ljubljani, medicino jc začel študirali rta Dunaju; zaradi konservativnih razmer in strahu pred Turki je zapustil Dunaj in se odločil za študij medicine na tedaj slavni Univerzi v Padovi; s 26 leti starosti jc Icla 16X4 promovira! za doktorja vsega zdravilstva na bohinjski univerzi. Po vrnitvi v domovino je bil imenovan za deželnega lizika na Kranjskem, poleglega jc bil hišni zdravnik samostanov v Stični in Bistri. Leta 16X8 jc (ierbec poslal član Acadcmiac Naturae Curiosorum in redni dopisnik akadamskega zbornika Miscellanac I jihcinciidcs. V medicini jc oblikoval lastni nazor o vzrokih in posledicah obolenj. Skupno jc objavil nad 75 razprav, ki ga uvrščajo v vrh tedanje srednjeevropske medicine; med vsemi razpravami je najimenitnejši popis srčnega bloka. Do potankosti je opisal sliko simptomov pegavice s terapijo; bojeval se jc proti alkoholizmu in za zmernost v hrani; proučeval jc vpliv zraka, vetrov in vremena na zdravje in razpoloženje ljubljanskih meščanov. Razpravo o tem jc objavil leta 1710. razpravo o Živinski kugi pa leta 1711. (ierbec jc bil med ustanovitelji prve znanstvene ustanove rta Slovenskem, Acadcnuac operosorum (1693-1725). 1 eta 1712 jc ustanovil I tratovščino sv. Kozinc in Damjana, ki jc bila prvo društvo zdravnikov in kirurgov pri nas - prednica sedanjega Slovenskega zdravniškega društva. Padovanska univerza je (Ierbca uvrstila med slavne zdravnike ter izpostavila njegov portret v Salu ilei quaranta. Njegov življenjepis je objavljen v Slovenskem biografskem leksikonu (I., 245-247). Zdravniško društvo Slovenije mu je leta 1972 vzidalo na rojstni hiši spominsko ploščo, ki jo jc odkril predsednik SAZII Josip Vidmar; v katalogu I Jrugcga kulturnega tedna (pevskega lahora) leta 1971 jc dr I .uka Pintar objavil svoj govor pred odkritjem spominske plošče; Slovensko zdravniško društvo je leta 1970 sprejelo pravilnik o podeljevanju pi iznanj s plaketo Marka (ierbca; prof. dr. Peter Borisov jc v Zborniku občine Grosuplje Icla 1972 objavil obširen zapis o življenju in delu Marka (ierbca. Naši občani, zlasti pa krajani Šentvida pri Stični, so resnično ponosni, da seje pri nas rodil pionir slovenske in srednjeevropske medicinske znanosti.
Peter Pucelj
Peter Pucelj - p Pavel Puzel, stiski kronist in vikar - prior se je rodil kmečkim staršem Janezu in Toloni v llrušici pod Gorjanci, K), junija 1669, umrl 20. avgusta 1721 v Stični. Šolal seje naj bril po VStOOU v samostan X. decembra 16X9 ter bil leta 1693 ordiniran. Opat Anion baron Gallenfels gaje imenoval za organista (regens ('hori) in za kronista, ki naj bi pregledal in uredil samostanski arhiv ter napisal zgodovino - kroniko samostana. Temeljne podatke je posnel po ScnOnlebemi in Valvasorju. Njegovo glavno delo je opis stiskega samostana, ki obsega tudi
kronološke podalke, prepise važnejših listin, zapisov, privilegijev, darovnic. nakupov, imenik važnejših oseb in vrst* stiskih opatov, v Stično vključene župnije ter smitne podalke oseb za obdobje 1135-1717. Celotno gradivo jc pomemben vir za našo zgodovino. Pucljcve rokopise in posamezna poglavja hranijo v Arhivu Slovenije, v Nacionalni knjižnici na Dunaju in drugod. Na podlagi Pucljcvili kronik so nastale mnoge Studije in razprave, med njimi članek v SBI, II , 608-609, Metoda Mikuža doktorska dizcrlacija Vrsta stiskih opalov, p. (irchenen monogralijat iospodarska utemeljitev Stične in drugi spisi.
Jožef Ambrožič
Jožef Ambrožič. organist, učitelj in pesnik. Rojen je bil 6. februarja 1737 v Šmarju, kjer je bil njegov oče tudi organist in učitelj. Osnovno izobrazbo je Jožef dobil v ljudski Soli v Šmarju, glasbeno pa pri očetu. Od petnajstega do tridesetega leta starosti je pomagal svojemu očetu, ga nadomeSčal (1752-1767) ter ga tudi nasledil (1767-1771); nato je bil učitelj in organist v Dobrepolju do leta 1793, nazadnje pa v Prcscrjih, k jer je tudi umrl Zlagal je priložnostne narodne in cerkvene pesmi, ki so se ohranile v rokopisnih pesmaricah. Očeta Gregorja, ki je v Šmarju poučeval od 1713 do 1767, in sina Jožeta omenja btbin Boje (ZOGI., 1969, 163 in 157), France Kidrič pa v SBI. I , 10.)
Jane/ Kopač
Janez Kopač - Kopatsch, pravnik, profesor, dekan in rektor na graSki univerzi. Rojen jc bil 6 decembra 1793 na Klancu pri Šmarju, umrl pa je leta 1872 v Gradcu Gimnazijo je končal v Ljubljani, leta 1822 pa je bil promoviran za doktorja prava. Sprva jc kot suplent predaval statistiko in cerkveno pravo na Dunaju, od leta 1832 do I850 kol profesor za rimsko, civilno in cerkveno pravo na Univerzi v Innsbrucku, po preslavitvi v Gradec jc predavanja nadaljeval ter bil izvoljen trikrat za dekana juridične fakultete (1X5 1-1X52, 1855 in 1856) in za rektorja graške univerze (1857-1858); po upokojitvi leta 1863 jc bil imenovan za dvornega svetnika; tedaj jc urejal svoje rokopise predavanj in Studijskega delovanja, kijih hrani Knjižnica Vrhovnega sodišča Slovenije. Janez. Kopač počiva pri Sv. KriSlolu v Ljubljani. Njegov življenjepis je objavljen v VseučiliSkem zborniku. Ljubljana 1902, 55-60 s sliko, in v Slovenskem biografskem leksikonu I . 495-496
Pashal Sk(c)rbinc
Pashal (Andrej) Sk(e)rbinc, frančiškan in pisatelj. Rodil seje I. oktobra 1780 v Višnji Gori, umrl 28. januarja 1824 na Dunaju. Leta 1800 jc stopil v frančiškanski red v Klanjcu na HrvaŠkem (ker je na Kranjskem veljala jožefinska prepoved, sprejemati redovne kandidate). Teologijo je študiral 1801-1X04 v Ljubljani, redovne obljube je položil 1803 v Novem mestu, kjer je v letih od 1804 do 1807 poučeval na frančiškanski gimnaziji, nato pa je v Ljubljani opravljal razne redovne naloge; bil je župnik in gvardijan. Leta 1813 seje preselil na Dunaj; bilje protijanzenislično usmerjen in sloveč govornik. Izdal je knjižice Razložena pesem (1813), Nedeljske pridige (1814) in Praznične pridige (1814), s podobno vsebino pa v nemščini na I Junaju. Skerhinca omenja zbornik 225 let novomeške gimnazije z netočno letnico poučevanja na tamkajšnji gimnaziji, kratek življenjepis pa jc v SBI. III., 327-328.
Janez Primic
Janez. Ncp. Primic, bibliotekar (skriptor) in prvi profesor slovenskega jezika v Gradcu, rodil sc je 23. aprila 1785 v Zalogu pri Šmarju, umrl 3 februarja IX23 v Zalogu, pokopan jc bil na starem pokopališču v Šmarju ()biskoval je normalko, gimnazijo in liecj v Ljubljani (I 799-1X07). nato je študiral pravo v Gradcu in lela 1X10 diplomiral.
Leta 1811 jc dobil mestoskriptorjav licejski knjižnici v Gradcu, obenem je predaval na tedaj ustanovljeni sini m /a slovenski jezik, jeseni leta 1813 jc zbolel, šolske oblasti pa so po odhodu Francozov ukinile predavanja slovenščine na I iceju. Ker gaje bolezen onesposobila za vsakrSno duScvno delo, gaje oče spomladi leta 1814 odpeljal iz bolnišnice v Zalog; poslej jc živel doma. občasno pa jc bival po raznih dolenjskih graščinah; graški gubernij mu jc izplačal 400 goldinarjev odpravnine, nato je morala stroške za vzdrževanje prevzeti občina ViSnja Gora Na Primica jc sprva vplival Valentin Vodnik, pozneje pa jc vzdrževal slike z Jernejem Kopitarjem in Urbanom Jarnikom. Okiog lela 1805 jc Primic prevedel 150 Pznpovih hasni, lela 1809 jc v Gradcu prevajal m zlagal brambovske pesmi, 1X11 je sestavil Abecedo za Slovence. IX12 pa izdal berilo Nemiko-.sloven.iko branje, ki obsega zabavne in poučne sestavke m pravljice Nekaj let jc pripravljal Novi nem.ško-.sloven.ski bukvar. namenjen mladini in učiteljem za pouk slovenščine in nemščine (1814), v katerem opisuje delo kmečkega človeka in zanimivosti iz zgodovine iznajdb ter razne dogodke Navdušuje sc za dobroto, resnico in lepoto. Njegova rokopisna ostalina priča o številnih načrtih in poskusih, vzgojiti zavedno m prizadevno slovensko inteligenco Zato |c že leta 1810 ustanovil Slovensko društvu v Gradcu, ki naj povezuje bogoslovcc in učitelje, literate in druge javne delavec Primičcvo življenje in delo so preučevali France Kidrič, Anton Slodnjak in Breda Slodnjak, ki jc napisala obširen članek v Slovenski biografski leksikon (II , 579-583).
Franc Ksavcr Kulnar
Franc Ksavcr Kulnar, Invantinski knezoškof, sc je rodil 26. oktobra 1793 v Šahniandolu, št. I, danes imenovanem 1'rapročc. SI. 35 v fari Sv. Vida - Šentvida pri Slični. Njegov oče liane jc bil v vasi večji posestnik in trgovec, mali Marjeta, r. Forlnna je bila znana dobra gospodinja in dobrolnica revežev. Mladi Franc jc sprejel osnovne nauke v domači trivialni Soli v Šentvidu, kije okoli 5 km oddaljena od rojstne vasi. Šentviška šola jc bila ustanovljena leta 17X4 in nastanjena v kaplani ji. Zaradi izrednega uspeha in nadarjenosti so Iranca že v drugem šolskem letu, leta 1803 poslali v Ljubljano na Musterhauptschule zu Laibach; I icejske (gimnazijske) študije jc končal v času Ilirskih provinc, šole pa je tedaj vodil slovenski pesnik Valentin Vodnik, I ela IX12 je liane vstopil v bogoslovni seminar ter v decembru 1X16 dosegel stopnjo subdiakona terdiakona in bil 21. decembra posvečen za mašnika: januarja ] 817 jc pel prvo mašo v rojstni župniji v Šentvidu pri Slični. Žc istega lela je bil imenovan za pridigarja v stolnici sv. Nikolaja v I jubljani; na priž.niei in v spovedniei sije prizadeval "več duš pridobiti"! Zaradi šibke postave in napornega dela jc kmalu obolel na pljučih, njegov zaščitnik škof knez. Avguštin Gruber gaje I. oktobra 1X18 imenoval za dvornega kaplana in tajnika (registratorja) Škofijske pisarne. Kutnar je spremljal škofa Gruberja na vseh verskih in vladnih prireditvah ter se gibal v krogih visoke družbe na Kranjskem. Za časa ljubljanskega kongresa treh cesarjev jc Kutnar vsak dan leta 1821 maševal v (Jršulinski cerkvi, kjer sta ob 10. uri molila avstrijski cesar in cesarica, za dobro opravilo sla Kulnarju podarila zlato tobačnico, ki joje Kulnarv oporoki zapustil svoji rojstni župniji.
Leta 1824 je bil ljubljanski škof in knez Avguštin (iruber imenovan /a salz.hui škega nadškofa in Kutnar je odšel z. njim v Salz.burg; žc leta 1828 jc bil imenovan za prvega nadškofijskega svetovalca, lela 1830 za glavnega nadškofijskega šolskega nadzornika in leta 1832 za kanonika melropolilovega kapitlja. Sal/burški nadškof. (irubcijcv naslednik knez Schvvarzberg. je Kulnarja 23. novembra 1843 imenoval. 3. marca 1844 pa posvetil za lavanlinskega škofa; slovesno ustoličenje jc bilo na škofijskem sedežu v Šent Andražu 19. marca 1844. Franc Ksavcr Kulnar je bil prvi Slovence lavantinski škof, njegov naslednik pa Anion Martin Slomšek. Kulnar jc imel žc iz Ljubljane in Salzburga lesne slike z. dunajsko vlado in dvorom, užival je posebno naklonjenost nadškofa kneza Sclmarzcnhcrga, nadvojvode Johanna in cesarja Ferdinanda 1 (Dobrotljivega); kot knezoškofll so mu dovolili, da izpopolni Škofijski kapitelj I
proStom in dekanom. V aprilu 1844 je Kutnar imenoval Antona Slomška za stolnega kanonika, maja mu je podelil naloge glavnega šolskega nadzornika. Imenovanje Slomška je 17. avgusta potrdil cesar in 1. oktobra 1844 je bil Slomšek umeščen za kanonika, 3. marca 1846 pa za celjskega opata. Že v Salzburgu si je Kutnar prizadeval za z.druž.itev župnij slovenske Štajerske, ki so spadale v sekovsko (graško) nadškofijo, ter jih podredili lavantinski, obenem pa naj bi že pripravljal misel o premestitvi škofije iz obrobja v središče, v Celje ali Maribor. Zaradi naporov ob vizitacijah se mu je razvila stara pljučna bolezen - tuberkuloza. Spomladi leta 1845 je iskal pomoč v bolnišnicah v Ljubljani in takrat SO ga rojaki pridobili, da |e V julijski vročim vizitinil župnije v rojstni dekani p Šnuijo ter birmal rojake v Šentvidu pri Stični. Nato je kljub bolezni opravljal Škofovske naloge do svoje prezgodnje smrti: umrl jc 8. marca 1846. Žalni govor je imel Anton Slomšojc, ki mu jc napisal tudi osmrlnico-nckrolog. Že 28. aprila je s cesarskim dovoljenjem nadškof, kardinal in knez Schvvarz.cnbcrg pozval Slomška za Kutnarjevcga naslednika in ga 30. maja imenoval za lavantinskega Škofa, kije kot Anton Martin nadaljeval Kulnarjcvo delo. Kutnar in Slomšek sta bila utemeljitelja in začetnika slovenskega šolstva na Koroškem in Štajerskem.
Pripombe in viri: V krstnem listu, ki gaje izdal Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, št. 309 z, dne 26. 10. 1993, navaja priimek Kutncr, v nekrologu, Illvirischcs Blati 1846, St. 31 in .32 je priimek pisan z. dvojnim tt - Kuttnar, vsi drugi viri ga imenujejo Kutnar: Novice z dne .3. .3. 1844, 56;-Novice 1846, 184 in nekrolog v I )okladi, SI. 23; -SBL f, 597 in III., .375-376; - Dolenjski lisi, 28. 10. 1993, 16 s sliko po originalu, ki visi v Župnijskem uradu v Šentvidu pri Stični, za fotokopijo se avtor zahvaljuje župniku g. Jožetu Koželju!
Josip Korban
Mladinski pisatelj Josip Korban sc jc rodil 7. maja 188.3 v Šentvidu pri Stični nadučilelju Jožetu Korbanu in materi Ivani, roj. Turšič, umrl pa jc 2. maja 1966 v I jubljani, kjer jc tudi pokopan. Dokončal jc tri razrede gimnazije v Kranju in učiteljišče v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1902. Nato jc učiteljeval v Žctalah (1 lalozc) in v Ljubnem ter od leta 1907 v Gornjem Gradu, sprva kot nadučitelj in upravitelj šole, nato pa kot okrajni šolski nadzornik. Pisal jc humoristične črtice za mladino ter jih objavljal v Zvončku (1902) in Domačem prijatelju (1904-1911) ter Kmečkem
koledarju (1913 in dalje). Za šolski oder je spisal trodejanko za mladino Povodni mat (1923), v knjižni obliki je
izdal: Vltomtlovaželeznica (192.3), Iz mojih temnih dni (1926). Živa votla, pravljična cnodcjankas peljem (1928), Koča v Globeli (1929), Mihcev Mihec (1929), Prvič v Kocbekovem kraljestvu (1930), Kralj lirkolin (1932). Mrtvi menih (19.3.3) in Kralja sla razveselila (19.36). Vsi njegovi mladinski spisi so bili med obema vojnama zelo cenjeni in popularni. Minister prosvele Kraljevine Jugoslavije ga je 15. julija 19.30 odlikoval z Redom Sv. Save V stopnje.
Viri: SBLI., 515; - Suvremeni pisci Jugoslavije. Zagreb 1966; - Pisni podatki hčerke Majde Korban - Kersnik, Ljubljana, Postojnska 25,28. 09. 1992.
Anton llrcn
Narodni buditelj in mladinski pisatelj Anton Hren seje rodil 12 januarja 1880 v Kompoljab pri Vidmu-Dobrcpoljah, umrl je v Studencih pri Mariboru. Po ljudski Soli na Vidmu in dveh razredih gimnazije v Ljubljani je leta 1901 maturiral na učiteljišču v i jubljani, nato je opravil strokovni tečaj za deška ročna dela na Dunaju 1902, tečaj za sadjarstvo in vinogradništvo 1906 na kmetijski šoli v Silbcrbcrgu ter tečaj za šolsko vrtnarstvo na Sadjarski in vinarski.šoli v Mariboru 1912. Kot učiteljski pripravnik je služboval na I. deški ljudski šoli v Ljubljani in Središču ob Dravi (1902-1904), kol učitelj v Sluprcah (1904-1908) ter kot voditelj Ciril-Mctodovc šole v Muli (1908-1919) in ljudske šole na Studencih pri Mariboru do upokojitve 1941. Med prvo svetovno vojno je bil v preiskovalnem zaporu v I .jubljani (1914-1915) in na frontah v Bukovini, na Goriškem in na Tirolskem, s psevdonimom Kompoljski je pisal črtice in jih priobčeval v Angelčku, Vrtcu, v Zabavni knjižnici za slovensko mladino. Zvončku (1903-1909. 192.3, 1924), v Domačem prijatelju (1906-1913), Narodnem listu (1907) in drugod. Daljše črlicc in povestice je objavljal v Slovenskih večernicah (1907), Koledarju Mohorjeve družbe (1909), Zadrugi (1909). Koledarju Ciril-Metodove družbe (1910, 1912); s Kontlcrjem je priredil Prekmurske pravljice (Maribor 192.3), več letpajc urejal Almanah Ctrtl-Metodove družbe. V svojih delih poudarja važnost narodnoobrambne akcije in slovstva (Koledar Ciril-Mctodovc družbe 1914,192.3 in 1926). ()b 50-letnici deške ljudske šole v Studencih je sestavil knjižico Studenci pri Mariboru (1927).
Viri: dr. Frančišek Kovačič: Trg Središče 1910,2.36; - Ilustrirani Slovence 1928, 12.3 s sliko; - SBLI., .34.3-344 (Šlcbingcr).
ZMAJI NA GROSUPELJSKEM NEBU
hrane Ahlin
Lepo je opazovati zmaja, ki kroži visoko na nebu. Tako lahkoten je. tako preprost V resnici pa za letenje z zmajem nc moremo uporabiti nobene od navedenih besed. Precej stvari je namreč potrebno obvladati, da lahko letiš: koncentracijo, poznavanje meteorologije, tehniko letenja, osnove aerodinamike in poznavanje predpisov. Pri letenju je potrebna popolna koordinaciji misli in dejanj; pred človekom so trenutki neprestanih odločitev.
Človeku želja leteli kol ptica predstavlja iziv že od nekdaj. Nekaterim ustvarja veselje, druge plati, Že I .conardo da Vinei je zapisal: "Čcsi kdaj okusil letenje, boS vedno hodil z očmi, obrnjenimi v nebo. Od tukaj si in tja se boS dolgo vračal."
To, kar ob Čuti i ob letenju, je težko opisali; vsak polet je drugačen, vsak pristanek li da nekaj novega. Ves čas pa je potrebno učiti sc. prilagajati naravi, to pa ohranja človeka umsko in fizično čilega.
Med pionirje letenja z zmajem je zgodovina postavila Olla Lilicnthala. Leta 1891 je poletel na letalni napravi, ki je bila močno podobna zmaju (»snova /a zmaja je nastala v mesecu marcu leta 1951, ko je bilo patentirano Rogallovo krilo. Novost je omogočila letenje pri zelo majhnih hitrostih, odlikovala jo je velika stabilnost, prenesla je velike obremenitve.
Želja dati človeku krila, da bo letel kol pliea. seje v zadnjih 20-ih lelih uresničila tudi pri nas v Sloveniji. Eden prvih slovenskih letalcev z. motornim zmajem je bil Lojze Kcms. On je izdelal sodobno "trike" konstrukcijo, kije omogočila montažo močnejših motorjev ter vzlel in pristanek na kolesih. Po tej rekonstrukciji zmaja seje pričelo število motornih zmajev močno povečevali po vsej Sloveniji. Prvi domači zasebni proizvajalec in izvoznik je izdelal prototip zmaja že leta 19X7. tovrslne naprave pa je uspel leta 1990 tudi homologirali. To je g. Ivo Bascorol iz Ajdovščine.
Prav osebno znanstvo z gospodom Hoscarolom, skupaj sva namreč drgnila Šolske klopi na Ekonomski fakulteti, mi je vzbudilo interes in zaupanje v letenje z zmaji. Testni let sem prestal leta 1990 in nato z velikim navdušenjem nadaljeval z učenjem.
Sklenil sem ustanoviti društvo alternativnih letalcev ter poiskali somišljenike v okolici Grosupljega. Tako jo bilo 14.11.1990 registrirano pri Oddelku za splošne zadeve-Odseku za notranje zadeve občine Grosuplje Društvo alternativnih letalcev ALBATROS Grosuplje. Člani društva smo pričel i z rednim šolanjem na letališču v Ajdovščini jeseni leta 1990 in ga končali spomladi 1991, tik pred junijsko vojno. Šolanje smo končal i Franc Ahlin, kot predsednik društva, Franc licrčan, kot podpredsednik društva, in Janez Vidic, kot tajnik društva, vsi z. Grosupljega. S tem je bil za nami praktični del izpita, do končne licence pa smo moral i opraviti vsak še 30 ur samostojnega letenja, ki so bile nepozabne in so nas dokončno oblikovale v pilote zmaja.
Kljub prepovedi letenja med junijsko agresijo smo bili praktično v zraku vsak drugi dan. Jugoslovanska armada nam je iz grosupeljske kasarne neprestano pošiljala obvestila z grožnjo, da nas bodo sestrelili. Kljub grožnjam pa smo s poleti nadaljevali, in to celo ob sami kasarni. Želja in volja po letenju je bila močnejša od strahu. Meseca aprila 1992 smo v Ajdovščini pridobili licenco za letenje. Od takrat dalje smo preleteli že dobršen del Slovenije
V letu 1992 seje društvu pridružil še jadralni padalec in letalec Franc Purkat iz Šmarja-Sap Ta si bo licenco pridobil v kratkem.
Društvo alternativnih letalcev Grosuplje ima tri sodobne motorne zmaje, eden od teh je izredno zmogljiv, saj je moč vodno hlajenega motorja 64 KS, ima štirikraki propeler s potisno silo 190 kp, krilo I lazard 12 m1, raketno padalo in vse ostale inštrumente za letenje: kompas, višinomer, tahometer, merilec hitrosti in temperature, uro in letalsko radijsko postajo.
Društvo načrtuje v letu 1994 postavitev šotorskega hangarja in registracijo vzletišča na Grosupljem v dolžini 250 m ter izpeljavo letalskega mitinga na domačem nebu.
Za vse, ki bi se želeli pridružiti pticam pod nebom, kijih ni strah in razmišljajo podobno kot mi, so vrata našega društva vedno odprta. Sedež Društva alternativnih letalcev ALBATROS Grosuplje je Za gasilskim domom I I na Grosupljem.
Pričakujemo vas.
Predsednik društva Franc Ahlin
Jajnik društva Janez Vidic
Zbornik občine Orosuplje XVIII, 1994_ 253
AKACIJEVO DREVO NA DOLENJSKEM
Tint Kurent
Akacija je drevo loplih krajev. V dežalah /. mr/.lo zimo, kol pri nas na Dolenjskem, raste samo, če je umetno
zasajena.
Najdaljši akacij ev drevored polpretekle dobe je včasih vodil od praproškega gradu do potoka na jugu in proti hlevom na vzhodni strani. Ko so gradili dolenjsko Železnico, so ga presekali / nasipom /a lir. Med vojnama je še slal Od gradu do vode, med hlevi in gradom pa ga ni bilo več. ()b počitnicah, ko sem bil še pobček, meje stric Ante jemal s seboj, da sva po drevoredu jahala konje do napajališča. Akacija privlači strelo, sam sem videl, ko sem vedril med nevihto pod kozolcem, kako je vsekalo v drevo tik ob južni fasadi visoko nad grajsko streho. I cs je /elo trd. Ko sem i/ polena, ki gaje odžgala strela, skušal i/dolbsli past za polhe, sem dobil krvave žulje. Akacijcvi cvetovi maja prijetno dišijo, aleja je bila prijetno sprehajališče.
O praproškem drevoredu pišem zato, ker akacija rasle pri nas kot simbolno drevo. Akacija je namreč drevo križarjev, Icmpljarskih vilczov in prostozidarjev.
Postala je sveto drevo graditeljev, kei je zaznamovala grob prvega arhitekta, kralja I lirama iz. Tira, I istega, ki je postavil v Jeruzalemu tempelj za kralja Salamona. Prva Knjiga kraljev govori, kako je I liram-Abif gradil svetišče, nc poroča pa o njegovi smrti. O tem, kako je bil umorjen, pišejo prostozidarski pisci. Številne pripovedi sc sicer med seboj razlikujejo, toda v glavnem drži naslednje.
Pcničansk i zidarji so sc delili zozirom na svojo sposobnost na tri stopnje. Vajenci, pomočniki in mojstri so imeli različne dolžnosti in pravice. Vsaka skupina zase je imela svoje skrivno geslo, svoj emblem in svoj posebni prijem z roko. Prehod v višjo stopnjo je bil zahteven. Zato se je zgodilo, da je trojica vajencev — ali so že bili pomočniki — nekoč napadla I lirama pri molitvi v šc nedokončanem templju, naj jim izda tajno geslo mojstrske stopnje. Ko je I liram odklonil, izdali skrivnost, so padli udarci, mojster je zaman bežal k prvemu, k drugemu, k tretjemu izhodu, krvava sled jc zaznamovala njegovo zadnjo pot. Pripovedi, kako je bežal, sc med seboj ne ujemajo. Morilci so sc zbali posledic svojega zločina, odvlekli so truplo v gore in ga zasuli v neki kotanji, v prsi pa so Dotaknili akacijevo vejo, da bi grob zakrili. Nadaljevanje legende pripoveduje, kako je deveterica mojstrov iskala svojega gospoda po neprehodnih strminah in ga našla samo zalo, ker se jc potaknjena akacijeva veja izpulila, ko sc je eden med njimi oprijel na strmini zanjo. Od takrat jc akacija frajmaurcrskn svelo drevo, ritual in koreografija prostozidarskih ceremonij pa ponazarja I liramovo smrtno uro. Beli usnjeni predpasniki in bele rokavice pri obredu kažejo, da si mojstri niso umazali rok s krvjo.
Začetek akaci jevega drevoreda v Prapročah verjetno sega v čas, ko jc bil grad last stiškega samostana; eistereijani so viteški red. Akacija šc raste ob Križankah v I j ubijani, Veliko akacijevo drevo raste v parku ob Plečnikovi hiši. Akacijcv drevored ob Karunovi ulici med trnovsko cerkvijo in hišo so kmalu po Plečnikovi smrti obnovili. Dr. Krcčič pravi, da nc z. istim številom dreves; s tem so zakrili Plečnikovo sporočilo. Akacije so rasle tudi na kapiteljskih šancah v Novem mestu. Pred kratkim so njihove ostanke posekali.
KUPOVALI BI TUDI TRAKTORJE!
Ivan A hI in
Daljnega leta 1955 je na sto strani dolgem Poročilu Okrajne zadružne zveze Ljubljana, ki je združevala 121 kmetijskih zadrug, nekaj trgovskih podjetij, kmetijska posestva Boltanj, Brest, Logatec. Prevoje, Stična, Šmartno pri Litiji, Verd in Vodice ter Agroscrvis Ljubljana - Draga in Ivančna Gorica, napisano na 59. strani tudi tole:
KMLTI.ISKA STROJNA SI .1 J/.BA
V kmetijskih zadrugah na področju okraja je X7 strojnih odsekov, I 0 strojnih odsekov je spojenih s poljedelskimi in sadjarskimi odseki, medtem kopri IX kmetijskih zadrugah strojnih odsekov ni. ker strojev nimajo.
Sedanje stanje večjih kmetijskih strojev po zadrugah jc naslednje: TRAKTORJEV 49, kamionov 19... In naprej:
"Na drugi strani pa so kmetje v tem času masovno nabavljali kmetijske stroje, in če bi dovoljevali, bi kupovali tudi traktorje."
Da, prav ste prebrali. Kupovali hi tudi traktorje!
V Popisu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v Republiki Sloveniji, 1991 - končni podatki, je v tabeli: 3.16 Število in moč traktorjev... tudi tale podatek:
V občini Grosuplje je bilo 31, 3. 1991. v gospodinjstvih s kmečkim gospodarstvom 3.275 TRAKTORJEV. /1023 enoosnih in 2240 dvoosnih/:
stevio osebnih avtomobiov na 1000 prebivalci v po občinah republike slovenije 1990
= VEČ kot skupaj v občinah Kočevje, Ribnica in Lj.Mostc-Poljc, ■ VEČ kot v občini Ljubljana-Vič, = VLČ kot v občini Škofja Loka. Da, prav ste prebrali. VEČ!
V letu 1991 jc bilo v občini Grosuplje registriranih 13.122 motornih voz.il.
ObčinaGrosupljejcimcIavIctu 1990 več kot .351 osebnih vozil, na 1000 prebivalcev. To so dosegle v tem lelu v Republiki Sloveniji Se občine Ljubljana - Šiška, Lj. - Bežigrad, l.j. - Center, Nova Gorica, Sežana, Koper, Izola in Piran.
BIBLIOGRAFIJA OBČINE GROSUPLJE 1992 - 1993
hraneč Adamič
Naša občina in občani
1. Zdrava voda i/ globin Temenice. Novi sodni sistem /,a 11.000 porabnikov treh občin. Dolenjski list, 2. 4. 1992.2 (l»Pere).
2. Konjeniški kitih Ccrovo in KoSčakovi konji. Marija se seli. Delo, 25. 8. 1992.6. s slikama (Simona Pctrič).
.3. Kmečke žene na prvem i/lclu. Od Taborske jamcčc/Dobrepoljcna Muljavo in Stično. Kmečki glas, 16. 12. 1992. s slikami (Nada Podlogar).
4. Vrt, poln marihuane. Fužine pri Zagrad cu. Bilo je 772 sadik indijske konoplje. Delo, 28. 7. 1992, 12 (K.D.).
5. Krave na cesti proti Hrvaeam Delo. 21. 9. 1992.
6. Po deželi Desetega brala: (irosupeljsko polje. Lučki Dol. Dobrcpoljc. Krka, Muljava, Stična. Polževo. Višnja (iora. Turistična priloga. Naša skupnost, 24. 7. 1992,4 strani s slikami
7. Nazaj k zeliščem. Mladi organizirali tabor Sodelujeta strokovnjaka s Krke. Slovenske Novice, 14. 8. 1992,
4.
8. (lospa Rozalija Lenič, najstarejša prebivalka grosupeljske občine stara 101 lelo. Naša skupnost. 23. 10. 1992,9ssliko(Vasjan Bazilj in Kcco.levic).
9. Turizem v naših vaseh, turistična kmetija. NaSa skupnost, 23. 10. 1992. 7 (Janez 1 ,csjak).
10. Gasilsko društvo Grosuplje - 80 plodnih let. Naša skupnost, 24. 7. 1992,3 (Božo Knez).
11. Martin Strel, učitelj Glasbene tole V Grosupljem je dne 17. in 18. julija preplaval Krko od izvira do izliva. Naša skupnost, 24, 7, 1992 (B.P).
12. Black & Decker. Program električnega orodja 1991. 24 sir. s slikami (Albert Kastelie m Boris Gaberšček).
13. Gostišče pri Taborski jami: Tujcu Senc damo gostilne. Delo. 18. 2. 1993,7 (Matej Košir); - Revolucija pred Taborsko jamo. Slovenske Novicc-Plus. 20. 3. 1992, 19 (Vojko Zakrajšck).
14. Z ukradenim avtom le do Ivančne Gorice. Delo 17.2. 1993. 10 (KO).
15. Begunsko življenje: Otroci v šoli pozabijo, da so v tujem kraju. Delo, 4.3. 1993. 10. Poročilo i/. Višnje Gore (Anica Pctrič).
16. Odstop Sveta KS Šmarje - Sap. Delo. 4. 3. 199.1. 7 (B P )
17. Huda kri na Hudi Polici. Slovenske Novice, 17.4. 1993, I in 4 s sliko (Marjan Raztresen).
18. Odrešitev pred Turki. Slovesnost pri sv. Ahacu. Slovenske Novice. 17.4. 1993, 8-9 s slikama (Janez Zrnce).
19. Astronomi iz. Stične. I )ruženjc s prijatelji, druženje s Saturnom. I )elo 19,8.1993, 7 s slikami (Bogi Pretnar, loto M. L).
20. Na Polževo in Taborsko jamo: Kaj vse skriva zemlja. Dnevnik, 21.8. 1993. 22 s sliko (Vida Vrabič).
21. Suša: Dolenjski ni prizaneseno Suša je obrala kumare Kmečki glas. 25. 8. 1992.4 s sliko (Nada Podlogar. loto Slavko Doki).
22. Sto let Kočevske železnice, odprta 23. septembra 1893. Dolenjski list, 16. 9. 1993. 12 s sliko (.I.Primic);-Bogat spored ob stoletnici kočevske proge Dolenjski list. 2.3. 9. 1993, 2 (J.P.); - Županov pozdrav ob stoletnici
prihoda prvega vlaka v Grosuplje S Slavnostnim vlakom v Kočevje Naša skupnost, 27. 10. 1992,4 s slikami (Nada Rovšek).
2.3. Grosupeljska pekama. Podnevi žlikrofi in štrukeljci, ponoči pa Šestnajst ton kruha. Delo, 19. 10. 1993, 12 s slikami (Bogi Pretnar, foto AlcS Ccrnovcc).
24. Grosuplje želi postati upravni okraj. Delo, II. II. 1993,7 (Bogi Pretnar).
25. Vlom v grosupeljsko osnovno Solo: Pijača jim je dala moč, pa so vso Solo razdejali. Delo, 3. II. 1993 (K.D.); - Šilce grenčice za počitnice. Delo, 8.11.1993, .3 (Bogi Pretnar), - Razbijaška zabava. Jana, 9.11.1993,19 s slikama(Albina Podbcvšck).
26. Sai center v Grosupljem; nenavadno darilo: Ozdravljeni Dušan bi rad pomagal šc drugim. Delo, 19. 11. 1993, 10 (Bogi Pretnar).
27. Ponovno odkrita Krviška jama nad Kompoljami (prvič leta 1912). Protcus55,1992-199.3,8.3-88.1 skica in 12 slik v barvah.
28. Ceste na območju občine Grosuplje. Naša skupnost, 27. 10. 1993,3 (Sandi /,.).
29 80 let-Gasilsko društvo Grosuplje 1992,91 str, ilustrirano.
30 AsfaltodŠt.JurijadoV. Lipljen. Delo, 2.3. 12. 1992, I2(D.K„ foto Primož. Šuštcršič). 31. Z letalom nad črne vikende. Dnevnik, 27. 6 1992, 6.
.32. Zabavne brzice na Krki. Delo, 1.7. 1992, 10 (Žcljko Stoisavljcvič, fotoŽ.S.),
.33. Nova pošta v Grosupljem. Delo, 29. 10. 1992,7 (besedilo in slika M.K); - Približno 400 novih priključkov. Dnevnik,.30. 10. 1992, 5 (foto Marjan Ciglič);-V Šmarju-Sap nc bo samoprispevka za pošto. Dnevnik, 16.3. 199.3, 6 (Nada Mavric, foto Marjan Ciglič).
.34. IS Grosuplje zavrnil očitke zaradi proračuna. Delo, 27. 10. 1992, 12 (Matej Košir).
35. Zemljiških celot razlaščenci Senc znajo vrednotiti. Delo, .3. I I. l992,8(Matcj Košir).
36. Sanatorija za narkomane v Podsmrcki nc bo. Slovenske novice. 9. II. 1992,9 s slikami (Janez Zrnec)
37. Bodo ob stoletnih vodah v Grosupljem pač poplave. Delo. 3. 3. 199.3 (Darja Kocbek). .38. Rop v Grosupljem. Slovenske Novice, 1.3. II. 1992,6.
39. Protestna zapora ceste I jubljana-Zagrcb. Delo, 18. II. 1992, 4 (Matjaž Košir); - Priključek v Šmarju prevozen. Delo, 17.12. 1992,7 (M.K).
40. Romi spodnašajo vlado? Upor krajanov šestih vasi. Slovenske novice, 7. 2. 1992,4.
41. Protest kmetov. Kmečka zveza poslala dva javna protesta ZZS in mlekarnam. Naša skupnost, 27. 5. 1993,
7.
42. Predsednik Milan Kučan na obisku v grosupeljski občini. Naša skupnost, 27. 5. 199.3,4 s slikami (foto Mateja Medved).
43. Premagal jc Krko. Martin Strel iz. Mokronogajc preplaval Krko od izvira do Brežic. Naša skupnost, 24.julija 199.3,1 s sliko (B.P); - Višnjan franci Turk - superplavalec. Naša skupnost, 24. 7. 199.3, str. 12.
44. .Šola v medvedjem trebuhu. Delo 26. II. 1993. 7. Medved med Dcbcčami in Poljanami nad Slično. (Bogi Pretnar).
45. Nov občinski praznik in denar za tri boljše.šole. Delo, 28. 12 199.3, 7 (Bogi Pretnar).
46. 80 plodnih let Gasilskega društva Grosuplje. Naša skupnost, 24. 7. 1992, 8 (Božo Knez).
47. Večer na vasi v Št.Jurju. 65 let Županove jame. Naša skupnost, 24. 7. 199.3,9 (B.P.),
48. Podobe iz begunskega centra v Višnji Gori. Naša skupnost, 24. 7. 1993,9 (foto Vidco Rozman).
49 Ive Krcvs (1912-1990) jc 24. oktobra 1990 umrl v Ljubljani. Dolenjski list, 2. 11. 1990,10 (Irance Adamič).
50. Stane Škrabar-Baškar (1910-1992) jc 21. decembra 1992 umrl v Kopru. Dnevnik 23. 12. 1992, s sliko, 5 (Milan Sattlcr); Delo, 22. 12. 1992,2 in 2.3. 12.1992,2ssliko(Sergcj Vošnjak).
51 Janez Pcrovšck-Pclkojc 28. januarja 1992 umrl v Ljubljani. Delo, .30. I. 199.3, 15.
52. Na pogrebu Maksa Furijana (1904-1993). Delo, 3. 8. 1993. 8 s sliko (Tone Partljič). 1'urijan je umrl 24. julija 1993 v .Šmarju in lam pokopan.
53. Pesnik in pisatelj Pranee I ,okar o velikonočnem praznovanju. Kmečki glas, naš pogovor. 15. 4. 1992, 5 s sliko (Slavko Kvas).
Trend in Stehan
1. GrubclićspctnasodiSču. Dnevnik 21. 7. 1992;-4.883 žrtevGrubcliča. Dolenjski list, 18.6. 1992. 13 (BB);
- Sandi Grubclič bo Sel kmalu pred sodnike. Dnevnik, 22.9. 1992,1 in 17 (Bojan Glavič).
2. Bo Sandi (irubelič na sojenju zgovornejSi kot v preiskavi? Delo, 30.9.1992,14 (Žarko Hojnik); - "Izmišljotine
0 Grubcličcvih". tiskovna konferenca v Zagrebu, Delo, 14. 10. 1992,9 (Dušan Miljuš)- Protest odvetnika. Prav tam.
.3. Grubclič pred sodniki. Delo,23. K). 1992, 1 s sliko(Ž.I f, foto AlešČcrnivec);-Sojenje Sandiju Grubcliču seje začelo z. "napadi" obrambe. Delo, 22. 10. 1992,9 (Žarko I lojnik, loto Aleš Černivcc); - Nadaljevanje sojenja v petek, trinajstega. Delo, 10. II. 1992.9 (Žarko I lojnik).
4. Sandi Grubclič je menda sam odločal prav o vsem. Delo, 7.11.1992,6 (Žarko I lojnik); - O ozadju Trcndovega poslovanja jc pričala še Dragica Grubclič, Delo, 14. II. 1992. X (Žarko I lojnik).
5. Obtožba: po prestani kazni izgon; obramba: to je političen proces. Delo, 28. 12. 1992, 6 (Žarko 1 lojnik);-(irubelič naj bi škodil Sloveniji. Obravnava se nadaljuje. Republika. 28. 12. 1992,5 s sliko (Ncva Miklavčič Predan);
- Kdo je potopil Sandija Grubcliča? Republika, 29. 12. 1992, 5 s sliko Trenda (Ncva Miklavčič Predan, foto Aleš Pavlelič, TRIO); - Sandi Grubclič jc spregovoril in pričakuje sodbo "po zakonu". Delo, 29. 12. 1992, 16 (Žarko
1 lojnik).
6. Sandi Grubclič oproščen. Izjava odvetnika in namestnice javnega tožilca. Dnevnik, 31. 12. 1992,23 s sliko (Bojan Glavič, foto Tomaž, Skale); - Vrnilcv domov. Oproščeni Grubclič jc včeraj praznoval. Prav lam s sliko (Milka Krapcž, fbto TomaŽ Skale); - Odločitev sodišča. Večer, Maribor, 28. 12. 1992, 1 in 22; - Sandi Grubclič je bil na prvi stopnji oproščen obtožb, zaradi katerih mu je grozilo 15 let zapora. Republika. 31. 12 1992, I s sliko in 31 12. 1992. 5 s sliko (Ncva Miklavčič Predan, foto Srdan Živulovič TRIO); - Grubclič jc novo leto pričakal doma. Novo mesto
- Dolenjski list, 7. I. 1992, 1.3 (B. Budja).
7. (irubelič for cver Delo, 16 1.1993,2.3 s sliko (Igor Guzclj); - Pogovor s Sandijcm Grubcličcm. "Sam proti cirkusu" Drugi zorni kot (2). Republika, 2. in 3. 2. 1993.6 podlistek s sliko(Ncva Miklavčič Predan).
x Sandi Grubelič toži Bavčarja. Prisilen privod za Bavčarja. Dnevnik, 24.12.1993, l in 13.
9. Protestna zapora smetišča. Osrednje grosupeljsko odlagališče Stehan bo zaprlo do 11. januarja. Delo, 6. I 1993,2 (Matej Košir).
10. Vzhodnodolenjski Romi Na občinskem smetišču živi okoli dvajset Romov. Rojevajo pri petnajstih, umirajo pri štiridesetih. Delo. 28. 1. 199.3,11 ssliko(SonjaMerljak, IbloS.M.).
11. Domačini so napovedali vojno smetišču Stehan. Delo, 24. .3. 199.3. 7 (B. P); Vaščani "zavarili" smetišče. Delo, 24. .3. 199.3,9 (K. D); - Dvoboj na smetišču. Delo, 2. 4. 199.3,2 in Obračun pri O. K. Stchanu. Delo, 2 4 1993. I s sliko (B. P, foto IgorZaplatil); - Smetišče zaprlo mesec dni. Zahtevajo pogodbo o zaprtju l.maja 1997. Polemika med stavkajočim Marjanom Adamičem, odvetnikom Petrom (.'eferinom in županom Rudolfom Romctom. Delo. 16. 4. 1993, 7 (Bogi Pretnar).
11. Stchansko odlagališče spet normalno obratuje. Odlagališče jc obiskal dr. Dušan Plut. Delo, 1.3.5. 199.3,7 (Bogi Pretnar).
Kultura, prosveta, znanost
I. Pevski tabor v Šentvidu pri Stični: l.adko Korošec o taboru: "Veselim se, da sem dočakal slovensko samostojnost". Kmečki glas, 17. 6. 1992, 7 s sliko (Pogovor vodil Stanko Kvas); - Nad 200 zborov na letošnjem pevskem zboru. Govoril bo dr. M Kmecl. Dolenjski lisi, IX. 6. 1992, I;-Pesem iz. šest tisoč grl. Kmečki glas, 24. 6. 1992, 8 s slikami (Slavko Kvas; Slane Pečck iz. Mokronoga 20 let deluje v organizaciji); - Pesem jc kot narodova izpoved. Govoril je minister Sergij Pclhan. Dolenjski list, 24.6. 1993,2 s slikami (M. buzar); - Še vedno največji pevski zbor-2.3. Tabor slovenskih pevskih zborov. Naša Skupnost, 24. 7. 1992(1,.!).
2. Nagrada Krcsnik bo podeljena na Muljavi. I )olcnjski list, 11. 6. 1992,9; - Pisateljsko kresovanje na Muljavi. Delo, 23. 6. 1992, 10 s slikami (fotoreportaža Marko Turk); - Mikeln / Velikim vo/om do Kresnika. Dogajanja na Jurčičevi Muljavi. Lkstcmporc in simpozij v Stični. Dolenjski lisi, 24. 6. 1993, I (M. Markelj); - Predsednik Kučan na Muljavi. Prav tam, str. I s sliko (Foto MiM); - Čar individualnega umetniškega vzorčenja. Pogovor s predsednikom Žirije akademikom dr Francem Zadraveem. Delo, 11.6. 1993, 6 s sliko (Bogi Pretnar); - Podelitev literarne nagrade Kresnik 93, Muljava 19.6.1993. Razgledi, 25.6. 1993,32 (ŽL); - Kresnik na Muljavi. Naša skupnost, 24.7.1992 (Bogi Pretnar).
3. Pri Jurčiču zamaka. Slovenske Novice, 5. 11. 1993, 1,8 in 9 s slikami. Vesele vi/.c na Muljavi. Za koga je Martinek Spak odkopal zaklad. Delo, 1.9.1993, 10 s slikami (Bogi Pretnar, loto I! P).
4. Grosupeljske glasbene urice. Niso vsi za klavir. Delo, 29. 7. 1992, 11 (SimonaTclrič).
5. Poličani. Ob Adamičevi nagradi "92. NaSa skupnost. 21. 10. 1992, 13 (Janez Seme).
6. Stane Valcntinčič - oscmdesctlctnik. Delo, 13. 5. 1993, 2 s sliko (Marjan Milohnoja); - Prof. dr Slane Valcntinčič-oscmdcsctlctnik. Veterinarske Novice, 1993, 152- 155 s slikama (prof. dr. A. Hidovcc in Janez Balis).
7. Dr. Kastclic-oscmdesctlctnik. Dolenjski list, 19. 08. 1993, 16 (France Adamič); - Pogovor s pesnikom in arheologom dr. Jožefom Kastcliccm: " Vse, vse stvari v oblekah tesno oprijetih imen ..." Delo, Književni listi, 18. II. 1993,13 in 14 s sliko (Franc Horvat).
8. Dve jabolki na dan, sprehodi in-delo, delo... Osemdeset let prof. dr. Franceta Adamiča. Kmečki glas, 25. 9,
1991, 3 s sliko(N. P);-Objubileju Franceta Adamiča; Zaslužen,deloven, pokončen. NaSa skupnost, 9. 4. 1992, 4 (Prof. Cvetko Budkovič);- France Adamič oscmdesctlctnik. Delo, 4. 10. 1991,2 S sliko (Dušan Modic).
10. Razvoj slovenskega glasbenega Šolstva. Spisal Cvetko Budkovič. Razprave Filozofske fakultete v I .jubljam
1992. Dnevnik, 11.9. 1992, 14; Velika obogatitev znanja o tej tradiciji. Prikaz knjige Cvetka Budkoviča "Razvoj glasbenega Šolstva na Slovenskem", 400 str. Delo, KI., 24.9. 1992, 14 (Pavel Šivic).
11. Šolstvo v Cirosupeljski občini: Grozi tretja izmena. Prostorska siiska. Delo, 22. 1. 1993 (Bogi Pretnar).
12. O Življenju in delu Louisa Adamiča. Delo. NadanaSnji dan, 21. .3. 199.3; - l.ouis Adamič and thc Slovcnc Word in thc Rnglish cullural sphcre by llcnry A. Chrislian (p. 32 - 42); - A Frcnch translation of l„ Adamic's l.aughinginthc Junglc. Another step Irom Divcrsitv tolJnitv hy Alicc P, Poilloux(p 105 - 12.3). Slovenska beseda v angleškem kulturnem prostoru. Ljubljana 1992 (uredila Jerneja Pctrič); - Louis Adamič in sodobniki (1948 -1951). Knjiga intervjujev s slovenskimi izseljenci, pisatelji in politiki Ljubljana, SAZU II. raz. 1992, 210 str. s slikami (Janja Žitnik); - Predavanje II. A. C hristianao Louisu Adamiču, očetu ameriških etničnih Studij, dne 9. 11. 1990 v Minncsoli Immigr. I list. Research Center Annual Rcport 1990 - 1991, st 5; - Stiki Božidarja .lakca z. Louisom Adamičem. Rast, Novo mesto, 1992,3, 173 - 174 (France Adamič);-Stiki Louisa Adamiča z. jugoslovansko vlado v emigraciji. Srce in oko 40, 1992,447-451 (France Adamič); - Random commcnts aboul Books, Articles, Immigration, llistorv, Time, and Idcas: An Adamič Misccllanca. Literature, Culturcand Kthnicitv. bdited by Mirko Jurak, Scparatum 61 - 70 (I lcnry A. Christian);- Louis Adamič in thc aller War Period. Thc Iradition olthe lilcrary Journal ism. Sympos ium 1988, 409 - 411 and 518 (bdited by Mirko Jurak); - Razpet med dvema domovinama. Prikaz knjige Janje Žitnik: Louis Adamič in sodobniki. Primorski dnevnik, 16. 7. 1992(Alckscj Kale).
13. Mesto Višnja Gora V znamenju polža. NaSa gruda 12, 1992, 18 - 19 s slikami (Vladimir Lesar),
14. Šmarski dometi Prikaz knjige p. Lojzeta Štrublja: Iz. prakorenin v drevo danaSn jih dni. Samozaložba 1992, 340 str, ilustrirano. Družina, 10. I. 1993, 10 (jz.);-Pogovor s p. Štrubljem o vsebini zbornika Iz prakorenin v drevo Pogovor vodila novinarka Bogi Pretnar. Družina, 17. 1. 199.3, 5 s sliko (Janez. Gril)
15. Založba Mondena Grosuplje predstavila roman, triler in zbirko poskočnih. Delo, 11.2. 1993,6 (Igor Bralož).
16. Literarna Sola Polževo. Literarni večer, kot ga Se ni bilo. Delo, Kl„ 2.3.12. 1992,6 (fugo Zaletel).
17. Zbornik občine Grosuplje 17. Prikaz vsebine. Delo, K L, 24. 6. 1992,16 (Mihael Glavan);- isto. Dolenjski list, 16.7. 1992, 14 (France Adamič); Zbornik občine Grosuplje-Nov, vztrajen. NaSa skupnost, 24. 7. 1992 (Bogi Pretnar).
18. Pesnik Anton Hribar - Korinjski. Ob 40-lctnici.smrti (1864- 1953). NaSa skupnost, 27. 10. 199.3, 11 s sliko (KarolinaZakrajšck).
19. Slikarska razstava v ljubljanskem ZOO. Razstavili so slike učencev Osnovne Solc Louis Adamič v Grosupljem. Delo,22. I. 1992 (D.V).
20. Dobrodelni koncert v Grosupljem. Izkupiček za begunce iz. BiH. Delo, 24. 6 1992, 8 (M. K.).
21. Praznik na Pecah, Osina podoknica. Večerna vasi. Dnevnik, 25. X. 1992, (> s sliko (Dušan Nograšck, lolo Marjan ( iglic).
22. Grosupeljska skupščina razglasila spomenike. Uvodni govor p. Dularja iz. Stične. Delo, 25. 9. 1992, 7 (Matej Košir).
23. Mimo Stične in Uogcnšpcrka Peš z. Dolenjske v Zasavje. Delo - Vikend magazin 5 -11.9. 1992, št. 15.
24. Spominsko popotovanje po Valvasorjevih poteh, Potovalo je do 25 jezdecev in do trije vozovi. Spomin na 300-lclnico smrti. Delo, 22. 6. 1992,9 (Darja Kocbek).
25. Kmetije odprtih vrat so vabile na Muljavo. Turistična ponudba. Delo, 3, X. 1992. 6 s slikami (B.P., lolo Marko Turk).
26. Grosupcljčani vabijo na celodnevni izlet z vlakom Ogled Taborske jame. Tabora in Ccrovcga. Delo, 23. 6. 1993, l.3,(B. P).
27.20-letnic« taborniltva v Grosupljem. Naša skupnost, 27.10.1993, X (Anula Vidmar Btezec).
2X. Gradivo/a Dolenjski biografski leksikon, 34. zvezek: 1'irnal (Pernat) Jernej, učitelj v Višnji Gori, r, okoli 1832 v Mihovčah pri Ptuju, u. 18. 11, 18X7 v I jubljani: - Pirnal Stanko, skladatelj in notar v Stični, r. 7. 6, 1859 v Štorah pri Celju, u. 28. 8. 1899 v Mokronogu. SHI, II. 363; - Piškur I ,ojz.c, pravnik, glavni tajnik Univerze v Ljubljani, predsednik Vrhovnega sodišča SR Slovenije, r. 14.4. 1908 v Malem Mlačevem. Glej N razgledi 12.8. I967.lt 15. 420 s sliko;- Planlan Ivan. politik in notar v Slični, r. 29. 4. 1853 v Kočevju, u. 24. I. 1920 v Ljubljani; - Podboj Jane/, pisatelj, kaplan v Šentvidu pri Stični, r. 17. 12. 1848 v Ribnici, u. 5. 2. 1910 v Kandiji. pokopan v I Irovači;-Poglajen Karel, podobni, i/delal oltarje/a cerkvi v Dednem Dolu in Višnji Gori.
27. Likovna razstava mladih varčevalcev v I.H Ivančna Gorica in bančni akvi/ilcrji. Delo. 17. 9. 1992, 7 (Matej Košir).
28. Stiski rokopis- faksimilna izdaja. Družina 8. 3. 1992, I0(SM).
29. Galerija bratov Kralj v Dobrepoljah Naša skupnost. 27 5. 199.3, 1.3 (Anka Novak)
30. Podelitev literarne nagrade Kresmk 93. Muljava, 19.6 1993 Razgledi 25.6. 1993.32 (Ž.L.); -1 ,cp ljudski praznik na Jurčičevi Muljavi: Kresnik 93, obisk pisateljev V Stični in na Viru. lis lempore vmuljavski okolici. Delo. 22. 6 1993.12 s slikami (B. P, foto Marko Turk).
.31. Sašo Hribar in Radio Ga-Ga. Mladina. 11.8. 1992, 44 - 45 s sliko v skupini (Intervju zapisal Miha. D. Štamcar).
32. Ob smrti akademskega slikarja p Gabrijela I lunicka Družina 10. 10. 1993. II ssliko(ee). 3.3. "toliko knjig nc bo prebranih". Intervju ob 80-lctnici Jožeta Kastclica. Razgledi, 10. 12. 199.3, 3 - 8 s slikami (NinaZagoričnik in Milčck Komclj).
34. I.udvc Polokar (1923 - 1965) in njegova Zapuščina. Delo KI.. 16. 12. 1993. 13 - 1 5 s slikama (France Pibemik).
Cerkev, vera, politika
I Slovenska cerkvena in verska dediščina v Stiškcm muzeju: Zakladi verske dediščine. Slovenske Novice. 20. II. 1992,1,8 in 9 (Janez. Zmcc), - Dokumentarna zbirka o škofu Baragi. V stiškcm muzeju jc zbirka KarlaCcglarja Delo, 10 9. 1992,6 (Janez Strchovcc); - Dve novi knjigi o škofu Baragu Predstavitev v Stiškcm muzeju. Družina, 13.9. 1992, II ssliko(Jancz.Gril)
2. Obisk v samostanu Stična; zgodovinski in umetnostni prikaz. Podlistek v Slovencu od 22. 2. 1992. 8-9 s slikami (Petra Bahorič, lolo Marjan Dobovšek); Stična, slovenska božja pot. Družina, 24. 10. 1993, 16 s slikama (franci Pclrič).
.3. Krka na Dolenjskem, slovenska božja pot. Družina. 27. 9. 1992. 16 s slikama (pranci Pctrič)
4 Cerkvica na Čagoški Gori, KS Temenica. Naša skupnost. 27. 10. 1993. 5 s sliko (KS Temenica).
5 Nova cerkev v Ivančni Gorici; Temelji nove cerkve. Družina. 16.2. 1992.16 s sliko (J. G.);-Nov dolenjski dom sv. Jožefa pri cerkvi v Ivančni Gorici. Dolenjski list. 2.4. 1992,24 (MiM); - Nova cerkev v Ivančni Gorici. Delo, 4 6 1992. 6 s sliko (Zdenko Malo/.); Blagoslov zvonov v Ivančni Gorici. Družina. 12. 7. 1992. 15; - Tudi pri nas imamo cerkev. Škof Kvas blagoslovil novo svelišče v Ivančni Gorici. Družina. 22. II. 1992, 16 s slikama (Janez Gril).
6. Zvon - ni lepšega spomina. Novi zvon v stolpu cerkve sv. Uršule v I.anišču - prvotno središče pražupnijc Šmarje. Družina, 31. 10. 1993, 4 s sliko (cc).
7. Odkrili tatove in plen: slike Križcvcga pota v Vidmu-Dobrcpoljah. Delo, 23. 10. 1993, 10 s sliko (Ksavcr Dolenc).
8. NadSkof dr. Franc Pcrko predaval v stiškem samostanu. Družina, 16. 2. 1992, 3 s slikama (Metka Murko).
9. Stična mladih: Kadar je mladost pesem do konca... Družina, 27.9. 1992, I in 7 s slikami (j/.);-To predvsem je Stična mladih. Družina, 26. 9. 199.3, I in 3 s slikami (.lože Zadravcc).
10. Srečanje in misijoni: Izseljenski pastoralni delavci prvič zasedali v domovini, po 33 letih! Družina, 25. 10. 1992, 1 s sliko (Franci Pctrič); - Uspešen ljudski misijon v Šmarju pri Ljubljani. Prav lam 14. 4. 1992, 15 s sliko (Franci Pctrič); - Misijon na Krki in Muljavi. Prav tam 15. 4. 1992, 15 s slikama (Janez Oril); - Duhovne vaje v Stični. Prav tam 14.2. 1993, 5 (D. N.);-Srečanje skupin Prenove v Stični, tisoč udeležencev. Prav tam 3 L 10. 1993, 1 (Franci Pctrič),-Zakonski pari v Stični. Prav tam 16. 5. 1993,9 s sliko (Alojz Šegula);- Srečanje bogoslovccv iz Srednje Fvropc. Prav tam 16.5. 1993,4 (Mitja I. eskovar); - Seminar Karitas v Stični. Prav tam 24. 10. 1993, .3 (M. T);-Srečanje slovenskih misijonarjev v Stični. Prav tam 12. 8 1993, I in 4 s.sliko;-Duhovniki ljubljanskih dekanij v Stični. Prav tam II. 10. 1993, .3 s sliko (P Z.); - Srečanje pastoralnih svetov v novi cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici. Prav tam 21. II. 1993,5 ssliko.
11. Martinova nedelja na Velikem Mlačevcm, cerkev iz leta 1331. Družina, 21. II. 199.3, 4 s sliko (Franci Petrič).
12. Spomeniki in spominske plošče: 176 žrtev druge svetovne vojne na Krki na Dolenjskem. Družina, 20. 6. 1993,12 s sliko (JanezGril);- Spominske plošče domobrancem. Delo, 20. 7. 1993,2 (B. P);-Simbolni grob 283 žrtvam v Vidmu - Dobrcpoljah. Družina, 1. 8. 1993, .3 s slikama (Franci Pctrič); - Razbita plošča v Zagradcu. Prav tam 29. 8. 1992, 12 s sliko(Jancz.Gril); - Spomenik pobitim v letih 1941 - 1951 na Polici. Prav tam 10.9. 1993,6 s sliko (M. K.); - Spomenik zamolčanim v Št. Juriju pri Grosupljem. Družina, 8.11. 1992,7 s sliko (D. Ž.);-Grozljive številke izZ.agradca in Ambrusa. Prav tam 29. 11. 1992, 5 s sliko (F. P.).
13. Stiski izviri na stiski način. Četrta knjiga p. Simona Ašiča; podjetje Sitik. Nedeljski Dnevnik, 2. 8. 1992, 8 s slikami (Ladislav Lesar); - S patrom po zelišča; tridnevni seminaro metodah naravnega zdravljenja. Delo, 19. 8. 1992, 9 s slikami (Simona Pctrič); - Vrnitev k zeliščem, tabor mladih v Stični. Družina, .30. 8. 1992, 9 (Matjaž Trontclj); - Čaj proti sladkorni bolezni. Lekarna Patra Ašiča Sitik. Prav tam 22. 11. 1992, 13;- In memoriam Simonu Ašiču. Naša skupnost, 2.3. 10. 1992 s sliko (Vasjan Bazilij in Keco .levic).
14. Grosupeljski skavti sprejeli nove člane. Družina, 8. 11. 1992, 16 s sliko.
15. Lepša in pametnejša. Kandidatka za predsednico Slovenije Darja Lavtižar-Bcblcr je obiskala Grosuplje. Mladina, 1. 12. 1992, 19ssliko.
16. Supcrman iz.Grosuplja. Delo, 21. 8. 1993,3 (Boris Jež).
17. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Dnevnik, 9.9. 1993,2 (Peter Božič).
18. Verouk ali uk o verah? Delo, 9.9. 1993, .3 (Bogi Pretnar).
19. Pogrebna maša in spominska plošča v Škocjanu pri Turjaku, D. 10. 10. 199.3, 5; - (Ljubo Bekš). Pogrebna maša in simbolni pokop zamolčanih žrtev v Šentvidu pri Stični. D 28. 12. 1993 (Janez Gril); - Božič, praznik sprave in miru vŽalni D, 2. 1. 1994.
20. Bitka, ki odmeva v današnji čas. Proslava 400-lctnicc bitke pri Sisku. Dolenjski list, 24. 6. 199.3 s sliko (M. Markclj).
21. Res smo hodili po žerjavici (po navodilih svcčcnicc Lojzke (-rjaveč) Naša skupnost, 15. 7. 1993, 9 s slikami (foto Mateja Medved).
DOMOZNANSKA BIBLIOGRAFIJA KNJIG
Drago Samec
Predstavljani poskus bibliografije knjig za Idi 1991 in 1992.
Kriteriji knjig, ki so zajete v tej bibliografiji, so:
- avtor (prevajalec, ilustrator, urednik) jc domačin, rojen v občini
- avtor Živi v občini
- tematika, vezana na občino
- založila s sedežem v občini.
Nisem pa zajel tiskarja s sedežem v občini, saj bi s tem bibl, preveč narasla, ne bi bile pa te knjige ne tematsko ne avtorsko vezane na naše področje.
V tej bibliografiji tudi ni zajetih serij, ne periodike, ki izhaja (ali je izhajala) na področju sedanje občine. Anotacije so kratke, vsebujejo najosnovnejše informacije o avtorju in o vsebini dela.
Najbrž sta kakSno delo ali avtor, ki bi po kriterijih sodila v tO bibliografijo, izpadla, zalo prosim za popravke in dopolnila.
1991
AŠIČ, Simon
Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin /Simon ASič - I. ponatis. - Celje : Mohorjeva družba, 1991. - 170 str.: barvne iliislr ; 19 cm. Stvarno kazalo: sir, 156-166 Latinska imena rastlin: sir. 167-170
Vsebuje abecedni seznam zdravilnih rastlin, ki so predstavljene z. barvnimi slikami in s pojasnili o glavnih značilnostih in njihovimi zdravilnimi lastnostmi
P, Simon ASič. rojen 1906 v Brestanici, umrl 1992 v Stični. Ponatis tretje knjige sliSkega patra o zdravilnih zeliščih.
Hl iA Kl iV EDAN1 A, Abahy Charan
Nauk gospoda C aitanve : razprava o dejanskem duhovnem življenju / A. C. Bhaklivedanta Swami Prabhnpada ; (iz angleščine prevedel Andrej Kikclj). - Ljubljana : Skupnost za zavest Krišnc. 1991. - XXI V. 328 sir. (8) str. pril.; 21 cm. - (Dela A. C. Bhaklivcdante Svvamija Prabhupadc). Prevajalec Andrej Kikclj je po rodu (irosupcljčan.
BHAKTTV EDANTA, Abahy Charan
Šn Išopanisad : z uvodom, prevodom in avtoriziranimi komentarji /A. C. Bhaklivedanta Svvami Prabhupada ; (iz. angleščine prevedel Andrej Kikclj). - (Ljubljana): Skupnost za zavesi Krišnc. (1991). XX sir, (8) sir. barvnih pril.: ilustr.; 19 cm. - (Dela A. C. Bhaklivcdante Svvamija Prabhupadc)
BUDKOV1Č, Cvetko
Slolel pevskega zhoia Glasbena malica: 1891-1991 /(Cvetko Budkovič). -1 juhljana : Glasbena matica. 1991. - 88 str.: ilustr.; 30 cm. Ovojni naslov Avtor naveden v kolofonu. Summarv, Zusammcnlassung.
Avtor Cvetko Budkovič je muzikolog, rojen 1.1920 v Ljubljani, po rodu z Grosupljega.
BUDKOVIČ, Cvetko
Sto let pevskega zboraGlasbena malica: 1891-1991 /(Cvetko BudkoviC, Saša Kokol, Andrej Mrak; prevodi Tomaž I ,ongyka). - Ljubljana : Glasbena matica, 1991. - 21 str. : ilustr.; 21 cm. Ovojni naslov. Avtorji navedeni v kolofonu. Slovensko besedilo in prevoda v nem. in angl.
CANISUIS, Pctrus
Catechismus: skusi malanc figure naprej postavlen, 1615/ Peter Kanizij; (prevedel) .lanc/.Čandik ; spremna beseda Marijan Smolik. - (faksimile). - Celje : Mohorjeva družba, 1991. - XV, 124 str.: ilustr. ; 15 cm. Spremna beseda / Marijan Smolik: str. V-XIV
faksimile izvoda, ki ga hrani IJnivcrsitatsbibliothck Munchcn, sign.: 80 Th. pasi. 13.
Janez Čandik (tudi Čandck), rojen okrog leta 1581 v Višnji Gori, jezuit, je prevedel Kanizijcv mali katekizem in ga izdal na stroške ljubljanskega stolnega dekana Mikca. Katekizem je bil namenjen malim šolarjem in neberočim. zato je v njem podoba pomembnejša od teksta.
CIGLER, Janez
Sreča v nesreči ali Popisovanje čudne zgodbe dveh dvojčkov : podučenje starim in mladim, revnim in bogatim / Janez Ciglcr; (spremno besedo napisal Matjaž Kmecl). -1 juhi Jana: Založništvo slovenske knj ige, 1991. - 100 str. ; 17 cm. - (Zbirka Slovenska povest; 1) Pisatelj Sreče v nesreči: življenjepis Janeza Ciglcrja: str. 85-98.
Janez. Ciglcr, župnik v Višnji Gori od 1832 pa do smrti 1867, je izdal prvo slovensko povest, predvsem po vzorih nemškega mladinskega pisatelja Ch. Shmida Čandik, Janez: glej - Canisius, Petrus
FRBEŽAK, Ivo
Kdo meje videl : poetične črtice / Ivo Irbcžar - Grosuplje: Mondena, 1991. - 96 str. ; 20 cm. - (Jurčičeva zbirka. 1991; 2).
Spremna beseda / Igor Uratož: str 9.3-94. Beležka o piscu: str. 95-96.
Avtor seje rodil v Ljubljani leta 1949. Živi in dela v Grosupljem kot svobodni književnik, slikar in oblikovalec. Je član I .iterarnega kluba Grosuplje.
GENORIO, Rado
Slovenci v Argentini: geografske razsežnosti priseljevanja in razvoj njihovih naselbin v Bucnos Aircsu in Cordobi : doktorska disertacija/ Rado Gcnorio. - Ljubljana: (samozaložba) R.Gcnorio, 1991-3,292 f.: ilustr. .tabele ; 30 cm.
Avtor, geograf Rado Gcnorio, državni sekretar na ministrstvu za znanost in tehnologijo, živi v Stični.
Glavan, Mihael: glej: - Kocbek, Edvard - Švent, Rozina
GLUV1Ć, Gorari
Navadna pripoved o jeznem Janeszu/Goran Gluvič. - Grosuplje: Mondena, 1991-111 str.; 20 cm. - (Jurčičeva zbirka 1991 ; I).
Spremna beseda / Taras Kcrmauncr: str. 107. Beležka o piscu: str. 108-111. Knjigo jc lično opremil Ivo Irbcžar.
femaromanajc pripoved o neprilagojenem mladostniku, nezreli osebnosti, pisce pa spretno krmari med sočutjem, ironijo ter nam skozi glavnega junaka podaja podobo generacije 1968. in časa.
Književnik Goran Gluvič, rojen 1957, živi in dela v Grosupljem kot svobodni književnik Je član Literarnega kluba Grosuplje.
JAKLIČ, Frane
Pcklcna svoboda : povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta I84K / Fr. Jaklič. - Ljubljana : P. Amalictti, (1991). • 145 str.; 21 cm. - (Zbirka Vcccrnicc; zv 7')). Izvirna izdaja: Preval jc : Družba sv. Mohorja, 1926. Ovojni naslov: Pcklcna svoboda.
Zgodovinska povest, kalere dogajanje poteka na področju med Turjakom in I jubljano, s središčem na Igu in okolici v letu 1848.
Franc Jaklič (Podgoričan), (1868-1937), j« bil doma v Podgorici v Dobrepolju. Jevnikar. Martin: glej - Primorski slovenski biografski leksikon
JURČIČ, Josip
Descl brat: izvirni roman / Josip Jurčič. - (Ljubljana): Karantanija, (1991). -213 str.; 20 cm. JURČIČ, Josip
Jurij Kozjak, slovenskijaničar /Josip Jurčič. - (Ljubljana): Karantanija,(1991). - 115 str.; 21 cm. Josip Jurtifi: str. (117). Jurij Kozjak: str. (119).
JURČIČ, Josip
Kloštrski žolnir: izvirna povest iz. 18. stoletja /Josip Jurčič; (spremno besedo napisal (iregor Kocijan). - (Ljubljana) : ZaloŽnittVOSlovenske knjige. 1991. -95 str.; 17 cm. - (Zbirka Slovenska povest; 6). Zanos domišljije : ob Jurčičevi povesti KloSIrski žolnir/Gregor Kocijan: str. 89-93. Jurčičevo življenje in slovstveno delo /G. K.: str. 94-95.
KASTKI.IC.Jožc
Barve / Jože Kastclic. - Novo mesto: Tiskarna Novo mcslo. Dolenjska založba, 1991. -96 sir.; 20 cm. - (Zbirka Siga; III. letnik.)
Kratka predstavitev avtorja na zavihku. Na drugem zavihku: Iz recenzije TomaŽa Toporišiča. Avtorjev portret na naslovni strani.
Jože Kastclic, arheolog, klasični biolog, seje rodil I, 1913 v Šentvidu pri Stični. To jc njegova druga pesniška zbirka. KOCELJ, Andrej: glej - Bhaktivedanla, Abahy('haran KOCBEK, Edvard
Dnevnik 1945/Edvard Kocbek ; (spremna beseda Janez Gradišnik. Mihael Glavan; za natis pripravil Mihael Glavan) - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1991 - 157 str. ;2I cm. Pričevalec svojega časa / Janez GradiSnik: str 5-13, Beseda 0 rokopisu / Mihael Glavan: str. 15-20.
Urednik Mihael Glavan, rojen I. 1945, živi v Slični, jc vodja Rokopisnega oddelka v NUK-u. KOCBEK, Fdvard
Dnevnik 1946 /Edvard Kocbek ; (za natis pripravil Mihael Glavan). -1 jubljana: Cankarjeva založba. 1991. -2 zv. (245; 232 str); 21 cm. Kazalo na koncu 2 zvezka
KOZINC, Željko
Pot podob/Željko Kozinc. -Grosuplje: Mondena, 1991.-71 sir.; 20 cm -(Jurčičeva zbirka, 1991 ;3). Spremna beseda/Goran Glavič: str 71. Na zavihku Se spremna beseda Petra KolSka
Literarni ustvarjalec Željko Kozinc jc bil rojen v Zagrebu I 1939. živi v Grosupljem. Jc član Literarnega kluba Grosuplje.
KRALJ, Tone
Tone Kralj: zgodnja grafika, 1921-1932 : >Z zbirke Božidarja Jakca: (Galerija Božidar Jakae, I, amutov likovni salon, od 21. junija do 31. julija 1991)/(uvodna.študija, izbor del in ureditev kataloga Andrej Smrckar; prevod v angleščino Uroš Mozetič). - Kostanjevica na Krki: Galerija Božidarja.lakca, 1991. - (46) str.: ilustr.; 17 cm. Slovensko besedilo in angleški prevod.
Tone Kralj, slikar, grafik in kipar, rojen I. 1900 v Zagorici v Dobrcpolju, pionir ekspresionizma. Kralj, Tone: glej - Levstik, Fran
Kurent, Tine: glej - Zbornik ljubljanske šole za arhitekturo LEVSTIK, Fran
Martin Krpan/Fran Levstik ; ilustriral Tone Kralj. -(2. ponatis po izdaji 1954). - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1991. -(64) str. : barvne ilustr.; 24 x 28 cm. - (ZbirkaCicibanov vrtiljak).
Umetno pripovedko Martin Krpan v naši zavesti sestavljata v celoto avtorstvo F rana Levstika in ilustracije Toneta Kralja.
LOKAR, France
Osmrtnice / France Lokar; (risbe Stane Jarm ; uredil Stanko Maršič). - Celovec : Mohorjeva družba, 1991. - 93 str.: ilustr. ;2I cm. - (Fllcrjcvaedicija ; 5).
Pokojni pesnik Iranec Lokar je bil rojen v Višnji Gori 1917. leta. V pesniški zbirki razmišlja o "različnih" smrtih in ob tem razkriva medčloveške odnose. Kot v večini njegovih zbirk, tudi tu ilustracije dopolnjujejo besedilo.
MALOVRH, Miroslav
Opatov praporščak : zgodovinska povest / Miroslav Malovrh ; (spremno besedilo napisal Miran I lladnik). -Ljubljana : Založništvo slovenske knjige, 1991- 163 str.; I7cm.
Prvič je povest izšla že I. 1903. Opatov praporščak je zgodba o praporščaku stiškega opata Alberta I .indeka. godi pa se v letu 1404. Povest gradi na opoziciji med plemenitim posameznikom in družbo, ki jo predstavlja ali i/rojeno plemstvo ali pokvarjena duhovščina. V sebi nosi protikatoliškonoto.
NADRAH, Anton
Za Kristusom: smisel posvečenega življenja / Anton Nadrah. - Stična : Cistercijanska opatija, 1991. - 234 str.; 19 cm. -(Bcrnardova knjižnica; št. I). Opombe z bibliografijo: str 228-2.34.
Avtorje rojen I. 1937 v Ivančni Gorici, je opat stiškega samostana.
PRIMORSKI slovenski biografski leksikon /uredil Martin Jevnikar - Gorica: Goriška Mohorjeva družba. 1991. -Sn. 17: Vclikonja-Zcmljak.-Str. 177-336 ; 25 cm.
Martin Jevnikar seje rodil I. 1913 V Spodnjem Brezovem pri Višnji Gori, živi v Trstu.
SLIKARSTVO Janeza Ljubljanskega: problematika prezentacije stenskih slik na Muljavi: (razstava). Kulturno-informacijski center Križanke ((v sodelovanju z) ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine (in) Restavratorskim centrom Republike Slovenije, 7. 11.-2.3. 11. 1991)/(avtorji besedila.lanczl lollcr... (et. al.); fotografije Valentin Bencdik). - Ljubljana : Restavratorski center Republike Slovenije, (1991). - I zloženka ((8)str.): ilustr. ; 30x II cm. Avtorji navedeni na koncu prispevkov. Uvodna beseda /Josip Korošec: str, (2)
Slikar Janez ljubljanski (ugotovljen med 144.3 in 1459), je cerkev na Muljavi poslikal očitno po naročilu stiškega samostana, datirano v leto 1456
STALIŠČA prebivalcev občine Grosuplje do nekaterih vidikov njenega razvoja. - Grosuplje, Občina, 1991. -47 str. : ilustr. ;21 cm. Bibliografija: str. .34.
ŠVENT, Rozina
Slovenski tisk v zdomslvn po ledi 1945 : od begunskih taborišč preko naselitvenih središč po svetu v matično domovino / (besedila Rozina Švent in Mihael (ilavan). - Ljubljana : Svetovni slovenski kongres : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1991. - 27. str.: ilustr.; .10 cm. Avtorja navedena v kolofonu.
Vrcnčur, Milena: glej - Žagar, Cilka
WECHTERSBACH, Rado
(»bdclava besedil s programom VVord for vvindovvs /Rado VVcchtcrsbach. -1 jubljana: Državna založba Slovenije, 1991. - 144 str. : ilustr ; 24 cm. Avtor učbenika živi v kraju Šmarjc-Sap.
/,ai)nikau, Marijan
A guidc through the monastery of Stična / Marijan Zadnikar; (foto Marjan Smcrkc; translatcd by Vladka Nograšek). -Stična : Cistereian Abbey, 1991.-27 str.: barvne ilustr.; 16 cm. Izvirni stvarni naslov: Vodnik po stiškem samostanu. Bibliografija: str. (28).
/ADNIKAR, Marijan
(iuida all'abbazia di Stična /Marijan Zadnikar; (foto Marjan Smcrkc ; traduzionc Vanja Vitoševič). - Stična: Abbazia cistcrccnsc, 1991.-27 str.: barvne ilustr.; 16 cm. Izvirni stvarni naslov: Vodnik po stiškem samostanu. Bibliografija: str. 27.
ZADNIKAR, Marijan
Guidc du monastere de Stična / Marijan Zadnikar; (photos Marjan Smcrkc ; traduil par Viktor Jcsenik). -Stična : Abbayc cistercienne, 1991 -20 str. : barvne ilustr.; 10 cm. Izvirni stvarni naslov: Vodnik po stiškem samostanu Bibliografija: str. (27).
zadnikar. Marijan
Kunstfuhrcr durch das Klostcr Stična (Marijan Zadnikar); (foto Marjan Smcrkc; Ubcrsctzung Klara I ločevar). - Stična : Zistcrzienscrablci, 1991. - 27 str. : barvne ilustr.; 16 cm. Izvirni stvarni naslov: Vodnik postiškem samostanu. Bibliografija: str. 27.
zadnikar, Marijan
Vodič po stiškem samostanu /Marijan Zadnikar; (fotografije Marjan Smcrkc; prijevod Goran Vujasinovič). -Stična : Cistercitski samostan, 1991.-25 sir. : barvne ilustr ; 16cm. Izvirni stvarni naslov : Vodnik po stiškem samostanu. Bibliografija: str. (27).
zadnikar. Marijan
Vodnik po stiškem samostanu (Marijan Zadnikar; (fotografije Marjan Smcrkc). - Stična: Cistcrcijanska opatija, 199 L-27 str.: barvne ilustr.; 16 cm. Bibliografija: str. 27.
Dr. Marijan Zadnikar, ljubitelj in raziskovalec stiškega samostana, njegovega razvojnega loka v umetnostnozgodovinskem pogledu, nam v tej knjižici na kratko predstavi celoten samostan z. baziliko, staro prelaturo in vhodni stolp z bogatim figuralnim in dekorativnim štukom.
zaletel, Tugo
t Jmrl stoje ali Zgodovina ti bo hvaležna: roman /Tugo Zaletel. - Grosuplje: Mondena. 1991. -106 str.; 20 cm. -(Jurčičeva zbirka, 1991 ;4).
Spremna beseda/Tone Vrhovnik: sir. 105-106.
Avtorje bil rojen 1.1954. Je član Literarnega kluba Grosuplje.
ZBORNIK ljubljanske šole /a arhitekturo. VTOZD A, 1990-1991 /gl. urednik line Kurent. - Ljubljana : FAGG, Šola za arhitekturo, 1991. - 666 str, ilustr.; 25 cm.
J'inc Kurent, arhitekt, je bil rojen 1. 1923 v Osijeku, sicer grosupeljski rojak. ZOREČ, Ivan
Beli menihi. Knjiga I: Ustanovitev samostana : povest iz. prve polovice XII. Stoletja/Ivan Zoreč. - Ljubljana : ZaloŽniStVOslovenske knjige, 1991. - 184 str. - (Zbirka Slovenska povest; 2). Recept Mohorjanskc zgodovinske povesti /Miran Hladnik: str. 177-183. Iz.šlo v broširani in hal, vezavi.
Ivan Zorcc(1880-I952) seje rodil v Malem Gabru pri Stični. S totetralogijo je želel poveličati stiski samostan. Prva izdaja. 1932, nosi tudi posvetilo: Cistcrcijanskcmu samostanu v Stični, najstarejšemu nositelju ljudske prosvete in prvemu širitelju češčenja Matere božje na Dolenjskem, za vezilo ob oscrnstoletniei njegove slavne ustanovitve. V teh povestih sta nosilca dogajanj stiski samostan in trdna domačija Irlcpovih.
ZOREČ, Ivan
Beli menihi. Knjiga 2: Stiski svobodnjak. Samostan v turški sili : povest iz druge polovice XV. stoletja / Ivan Zorcc. - Ljubljana : Založništvo slovenske knjige, 1991. - 158 str.-(Zbirka Slovenska povest ;3). Izšlo v broširani in rta), vezavi
ZOREČ, Ivan
Beli menihi Knjiga3: Stiski tlačan. Samostan ob kmečkih uporih : povest iz druge polovice XVI. stoletja/Ivan Zoreč. - Ljubljana : Založništvo slovenske knjige, 1991. - 166 str. - (Zbirka Slovenska povest ;4). Izšlo v broširani in ital. vezavi.
ZOREČ, Ivan
Beli menihi. Knjiga4: Izgnani menihi. Samostan ob razpustu : povest iz druge polovice XVIII. stoletja /Ivan Zoreč. - Ljubljana: Založništvo slovenske knjige, 1991. - 153 str. - (Zbirka Slovenska povest; 5). Opombe/M. Illadnik: str. (154). Slovarček manj znanih besed: str. (155). Iz.šlo v broširani in ital vezavi.
ZORMAN, Ivan
Slovenski ameriški slavček Ivan Zorman / uredil bdi Gobec. - Celovec ; Dunaj : Mohorjeva družba, 1991. -176 str.: ilustr, 20 cm. - (bllcrjevaedicija ; z.v. 10). Slovenski ameriški slavček Ivan Zorman /Edi Gobec: str. 11-14.
Ivan Zorman, rojen v Šmarju I. 1889, umrl v Clcvclandu I. 1957, jc bil pomemben slovenski pesnik in glasbenik v Ameriki.
žagah, Cilka
Štirideset let Gimnazije Stična - Ivančna Gorica / (avtorici besedil Cilka Žagar, Milena Vrenčur; literarna priloga člani literarnega krožka Iskrice Katja Mišmaš, Dominika Prijatelj, Dragica Novak ; likovne priloge Mclila Garvas, Petra Koflcr, Marjeta Špcndal ; urednica Marija Samec). - Ivančna Gorica : (Gimnazija Josip Jurčič in srednja tehniška šola), 1991. - 5.3 str: ilustr. + oglasni del; 24 cm. Avtorici navedeni v kolofonu.
Vsebuje šc sezname pedagoškega osebja in ostalih zaposlenih ter sezname maturantov. ŽMDARŠIČ, Zlata
Naloge iz matematike za 2. razred osnovne šole / ZlalaŽnidaršič ; (slike Borut Jurčič - Zlobec). - Ljubljana : Malh, 1991. - 122 str : ilustr.; 29 cm. - (Alternativno). Avtorica Zlata Žnidaršič živi in dela v Grosupljem
1992
ADAMIČ, Iranec
200 Icl kmetijskega liska na Slovenskem (1792-1992) / France Adamič; uredil Jože Maček. - Ljubljana : Biotehniška fakulteta, 1992. -70 str. ;24 cm.-(Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, suppl. 16), Predvsem bibliografski opisi liskov.
Iranec Adamič, agronom in sadjar, rojen I. 1911 na Spodnjem Blatu pri Grosupljem. AŠIĆ s uuon
Pomoč i/, domače lekarne II / Simon Ašič. - 5. natis. - Celje: Mohorjeva družba. 1992.-225 str. ,(10) sir. pril. ; I9cm.
Seznam zdravilnih rastlin iz. obeh knjig "'Pomoč iz domače lekarne": str. 213-216.
Uspešnica izpod peresa znanega sliSkcga patra. Knjiga je razdeljena na dva dela V prvem so opisane zdravilne rastline, drugi del pa je sestavljen iz.opisa zdravljenja nekaterih bolezni in napotkov k naravnemu načinu življenja
AŠIČ Simon
Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin / Simon Ašič. - 2. ponatis. - Celje . Mohorjeva družba. 1992. -176 sir. : barvne iliuslr.; IX cm. Bibliografija: str. 225-226. Stvarno kazalo: sir. 156-166. Latinska imena rastlin; sir. 167-170
Ponatis tretjo knjige stiškega patra O zdravilnih zcliSčih. Vsebuje abecedni seznam zdravilnih rastlin, ki so predstavljene z barvnimi slikami in s pojasnili o glavnih značilnostih in njihovimi zdravilnimi lastnostmi.
BUDKOVTĆ, Cvetko
Razvoj glasbenega Šolstva na Slovenskem I: od začetka 19. stoletja do nastanka konscrvalorija /Cvetko Budkovič ; (prevod povzetka Maša Valcntinčič). - Ljubljana: Znanstveni inštitut filozofske fakultete. 1992.-398 Str.: ilustr. ; 24 cm. - (Razprave filozofske fakultete).
DOI.F.N.ISKA avtocesta. Odsek Malcncc-Šmarjc-Sap; km 94.00-100.75 /(gradivoso pripravili Ncvcnka Brumcn ct al.; uredil Boris MikoS ; fotografije Oskar Dolenc, Fcrucio I Irvatin. Igor Buscr) -1 juhijana: Pcgaz, 1992.-71 str : fotogr ; 21 cm
I Irbtni naslov: DAC - Malcncc-.Šmarjc-Sap.
Publikacija vsebuje opis vloge te ceste skozi čas. priprave na gradnjo avtoceste, opis trase, zemeljskih del, geoloških i a/mer, posebej še predora in viadukta ter tehnične podatke o vseh delih
F ERFILA, Bogomil
Kje si. Amerika/Bogomil Fcrfila. - Ljubljana : Grafični marketing.I I rjaveč. 1992 -316 str.: tabele; 20 cm. <) avtorju: str. 312. Bibliografija: str. 308-311 Sociloško-druž.bcni pogled na današnjo Ameriko. Založnik je naš občan.
KRANOISt I IS Assisicnsis. sanetus
Rožice svetega Frančiška - poslovenil Alojzij Res ; umetniške priloge vrczal Ione Kralj; (posodobil) Ralko Vodcb ; opombe dodal Štefan Kožuh ; spremno besedo napisal Vinko Škafar: Ljubljana. Slovenska kapucinska provinca ; Celje : Mohorjeva družba, 1992,-187 str : ilustr. ,20 cm. Spremna beseda / Vinko Škafar: str. 5-7. Asiški ubožec/Alojzij Res: sir X-I2. Bibliografija: str 1X5-1X6
FRBEŽAB, Ivo
Kresničke / Ivo Frbcžar; ilustriral Božo Kos -1 jubljana : Državna založba Slovenije. 1992. - (28) str. : barvne ilustr. ; 22cm.-(Zbirka Vrtavka; 51 I).
gasilsko društvo Grosuplje: 1912-1992 / uredil, lektoriral in korigiral Jaka Mullcr. - (irosupljc: Gasilsko društvo, 1992.-92str.: ilustr.; 21 cm.
Ovojni naslov: 80 let. Gasilsko društvo Grosuplje. 1912-1992. Oglasni del: str. 52-92
Ob jubileju društva sta pisala predsednik GD Zdravko Pcrmc in Božo Knez, kronologijo skozi vsa leta, sezname
moštva ter fotokroniko z natančno razlago je podal Jaka Mullcr.
Urednik Jaka MUlIcr, leksikograf, je bil rojen 1941. v Grosupljem, kjer tudi živi.
GAŠPERSIČ, I-rane
Aktualne dileme prihodnje ureditve gospodarjenja z. gozdovi v Sloveniji v luči novega zakona o gozdovih in zakona o denacionalizaciji / (avtorji f rane Gašpcršič, Marjan Kotar, Iztok VVinklcr). -1 juhi Jana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 1992. - 35 str.; 24 cm. Avtorji navedeni na hrbtu naslovne strani.
Ovojni naslov: Dileme prihodnje ureditve gospodarjenja z gozdovi
Soavtor Marjan Kotar, rojen leta 1941, v Podkumu (tedaj št. Jurij pod Kumom), gozdar, redni prof. na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, živi v Grosupljem.
Glavan, Mihael: glej - Stiski rokopis
- Trubar, Primož
grand prix risbe Alpc-Jadran (1992, Ljubljana)
2. grand prix risbe Alpc-Jadran - 2nd grand prix of dravving Alps-Adria: (Galerija T ivoli, Ljubljana), 29. 6.-30, 8. 1992 / (redakcija Breda Škrjancc). - (Ljubljana): Mednarodni grafični likovni center, 1992. - 07 str.: ilustr.; 22 cm. Besedilo v slov., nem., it., madž., in hrv. ter angl. prevod. Predgovor = Prcfacc / Borut Šukljc: str. 7-8.
Uvod = Introduction /Zoran Kržišnik; translation Milan Mlačnik: str. 11-16. Rcdaktorica Breda Škrjancc, umetnostna zgodovinarka, jc doma v Grosupljem.
ihidolin, Jurij
Ajdbog in pričvolkkača (Jurij I ludolin ; (portret Samo Šilcs). - Grosuplje : Mondena, 1992. - 51 str. ;20cm. -(Zbirka Arion / Mondena, 1992,2). Ilustracije na spojnih listih.
Mladi pesnik v.svojih pesniških vizijah združuje dele različnih živali, ki predstavljajo dobro in zlo, lepo in hudo, v nove grozljive podobe, preko njih pa razkriva odnose med ljudmi in do narave. Avtor seje rodil maja 1973 v Ljubljani. Je član Literarnega kluba Grosuplje.
janša, Janez
Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992 / Janez Janša. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1992. - .363 str, (100) str. pril.: fotogr. ;24 cm.
Janševa knjiga predstavlja podobo Slovenije, oz. kot pravi podnaslov - nastajanje in obrambo slovenske države v letih 1988 do 1992. Knjiga, uspešnica vtem letu, jc bila zato tudi kmalu razprodana. Avtor seje rodil 1958., živi v Grosupljem.
janša, Janez
Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992 / Janez Janša. -2. popravljena izdaja. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1992. - .363 str, (100) str. pril.: fotogr; 24 cm.
Jevnikar, Martin: glej - Pod Južnim križem
- Primorski slovenski biografski leksikon
jurčič, Josip
Deseti brat / Josip Jurčič ; (ilustracije Ivan Vavpotič ; spremno besedo napisal Boris Paternu). - (Ljubljana): Mladinska knjiga, 1992. - 239 str.: ilustr ;21 cm. - (Zbirka Domen). Jurčičev Deseti brat in njegovo mesto v slovenski prozi / Boris Paternu: str. 219-2.33. Opombe: str. 2.34-2.39.
JURČIČ. Josip
Domen/Josip Jurčič/(Ljubljana): Karantanija, (1992). - 80 str.; 21 cm. Josip Jurčič: str. (81).
JURČIČ, Josip
kokovnjači / Josip Jurčič. Janko Kersnik. - (Ljubljana): Karantanija, (1992). -202 str. ;20 cm. Josip Jurčič: str. (203).
JURČIČ, Josip
Sosedov sin / Josip Jurčič; (spremno besedo napisal Bogomil Gcrlanc). - (I jubljana): Mladinska knjiga, 1992. - 72 str.; 21 cm. - (Zbirka Domen). Josip Jurčič / Bogomil Gcrlanc: str. 68-72.
KI/KČ, Milan
Ljubezen na prvi pogled: roman / Milan Kleč. - Grosuplje : Mondena, 1992. - 125 str. ; 20 cm. - (Jurčičeva zbirka ; letnik 2,2).
Spremna beseda /Zdravko Duša: str. 124-125. Beležka o avtorju: str (126).
Kotar, Marjan: glej - Gašpcršič, hrane
Kozinc, Žcljko: glej - Malik, Peter
Kralj, Jone: glej - hransiscus Assisicnsis, sanetus
KUHAR, Boris
Prazniki in praznične jedi na Slovenskem : 14 praznikov, 100 prazničnih jedi / Boris Kuhar. -1 jubljana : Delo-Prodaja, 1992. - 88 sir. : iluslr.; 20 cm. - (Posebna izdaja revija Naša žena).
Naš znani etnolog je napisal iskan kulinarični priročnik, kije več kot to. Knjigo je razdelil na 14 pomembnejših praznikov, katere najprej predstavi v etnološki luči, v okviru praznika pa poda še recepte prazničnih jedi z opisi. Boris Kuhar, etnolog, rojen I. 1929 v Mariboru, živi v Grosupljem.
KURENT, Tine
Metode in organizacija v znanosti: gradivo za študij pri predmetu / Tine Kurent. - 3. izd. - (pripravila Maja Črepinšek v sodelovanju z Boriscm Košorokom) -1 -jubljana : fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Šola za arhitekturo (ctc). 1992 - 180 str ; 30 cm.-(Podiplomski študij).
LAMET, PedroMiguel
t Ipornik usmiljenih rok: Peter Clavcr (1580-1654) / Pcdro Migucl Lamct; (prevedel I x>jzc Šlrubclj). -1 jubljana : Družina, 1992. - 235 str, 20 cm. Prevod dela: Un eristiano protesta. Naovodju: PcterKlavcr.
Prevajalec Lojze Šlrubclj je bil rojen I 1917 v Paradišču pri Šmarju. LEVSTIK, hran
Martin Krpan und der Ricsc von Wicn /cinc volksUlmliehc Przahlungvon hran Levstik ; (ilustriert von) Ione Kralj ; aus dem Slovvcnischcs llbcrtragcn und ncu bcarbcitel von Marica Kulnik. - Wicn ; Klagcnfurt = Celovec ; I jubljana : I Icrmagoras - Mohorjeva družba. 1992. - (64) str.: barvne ilustracije ; 24x28 cm. Prevod dela: Martin Krpan.
MALIK, Peter
I .ovci na Rcmbrandla / Pclcr Malik. -1 .jubljana: Delo revije. 1992. -127 str ; 20 cm. - (Krimi. Posebna izdaja revije Kil I)
Pet« Malik je psevdonim. Pravo ime avtorja je Žcljko Kozinc
MAZAKARINI, Leo
Mozart /Lco Mazakarini ; prevedel Franc Vrbinc. - Celovec : Mohorjeva založba, 1992. - 114 sir. ; 18 cm. -(Kratko & jedrnato). Prevod dela: Mozart. Biblografija: str. 105-107.
Prevajalce Franc Vrbinc jc bil rojen I. 1924 v Šmarju-Sapu. Mtiller, Jaka: glej - Gasilsko društvo Grosuplje
NADRAH, Anton
Čemu živim? / Anton Nadrah. - Ljubljana: Katehetski center, Knjižice, 1992. - 48 str.: ilustr.; 17 cm. - (Zbirka Knjižice; 115).
NADRAH, Anton
Molite takole/Anton Nadrah. - Stična: Cistcrcijanska opatija, 1992. - 318 str.; 19 cm. -(Bernardova knjižnica ; St. 2).
Bibliografija: str. 315-318. NOUVVEN, Hcnri .1, M.
Platno ljubezni: duhovna razlaga Rembrandlove slike/1 lenri J. M, Nouvvcn ; prevedel L, Stroncij. - Ljubljana : Prcdstojništvo slovenske province Družbe Jezusove, 1992. - 115 sir ; 21 cm. Prevod dela: Nimm scin liild in den I ler.
POD Južnim križem: antologija emigrantske proze 1945-1992 / (pripravili) Zora Tavčar, llelga Glušič, Martin .levnikar. - Celje, Mohorjeva družba, 1992. - 414 str : fotogr.; 20 cm. - Knjigi na pol / Zora Tavčar: str. 5-7. Pričevanje in književno ustvarjanje slovenskega zdomslva /1 lelgaGlušič: sir. 8-11. Življenje in delo pisateljev antologije / Martin .levnikar: str. 382-412.
PRIMORSKI slovenski biografski leksikon / uredil Martin .levnikar. - Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 1992. -Sn. 18 : Zgaga-Žvanut; in Dodatek A-H. - str. 337-490 ; 25 cm.
REBOLJ, Tomo
Divjanje ali Junak našega časa: opera triler / Aaron Kronski. - Grosuplje: Mondena, 1992. - 136 str.; 20 cm. - (Jurčičevazbirka ; letnik 2,2 (i.c.) I). Pravo avtorjevo ime jc Tomo Rebolj. Spremna beseda/Taras Kcrmauncr: str. 135-136. Beležka o piscu: str. (1.37-1.38). Na zavihku še spremna beseda Marjana Rožanca.
STISKI rokopis : 1428 / (uredil Mihael Glavan). - Bibliofilska izdaja. - Ljubljana : Slovenska knjiga, 1992. - (V Ljubljani : Mladinska knjiga ; v Gradcu : Akadcmischc Druck-und Verlaganstalt). - 8 str. ; 23 cm. - (Monumenta Slovcnica; 2).
Faksimile po izvirniku, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Ms 141.
999 oštevilčenih izvodov.
faksimile skupaj s študijo v mapi 29 cm
Študije /(povzetke prevedla KatheGrah v Nemščino, Alan McConncll-DuII'v angleščino). -94 str.: 23 cm. Stiski rokopis jc najž.lahtnejši dokument slovenske pismenosti iz. cistercijanskega samostana Stična. Faksimile jc verno posnet po originalu, celo vsak listje obrezan po izvirniku. Faksimilu jc dodan snopič Studij, ki rokopis osvetljujejo jezikoslovno (Jože Toporišič), književnozgodovinsko (Jože Pogačnik), teološko (Marijan Smolik), muzikološko (Jurij Snoj). Pisno podobo jc podal I -ucijan Bratuš, bibliografski popis dosedanjih objav in strokovnoznanstvenega pisanja pa Mihael Glavan. To jc najpomembejša publikacija naše občine v zadnjem obdobju. Največ zaslug za to izdajo nosi urednik, kateremu moramo bili hvaležni, daje rokopis sploh izšel, v bibliofilski izdaji in zavidljivi opremi. Kot so Brižinski spomeniki izšli v bibliofilski in navadni izdaji, bi bilo nujno, da bi Stiski rokopis izšel tudi kot dostopnejša publikacija.
Škrjancc, Breda: glej - Grand prix risbe Alpe-Jadran
STRUBELJ, Lojze
Iz prakorcnin v drevo današnjih dni: (Šmarska kotlina od prazgodovine do sedanje župnije) / lx)jz.e Šlrubelj. -Šmaijc-Sap : Župnijski urad, 1992. - 343 str,: fotogr.; 21 cm. Bibliografija: str. 340. Na zavihku življenje in delo avtorja.
I ,ojze Štrubclj. jezuit, rojen v Paradišču v Šmarju, je v tem delu podal arheološki pregled, bogato zgodovino šmarske tare z. umetnoslnozgodovinskcga vidika, predstavil razgibano podobo življenja okolja in usode izstopajočih ljudi. Knjiga je bogato dokumentirana
Štrubclj, Lojze: glej - Lamet. Perdo Migucl - Nouvven, I lenri .1. M.
TEKMOVANJE slovenskih pihalnih orkestrov v III. težavnostni stopnji v koncertnem programu (13. 1992. (iiosupljc).
XIII. tekmovanje slovenskih pihalnih orkestrov v III težavnostni stopnji v koncertnem programu: 16. maj Grosuplje OŠ l.ouis Adamič, 17. maj Ormož Dom kulture, 23. maj Novo mesto Dom kulture. 24. maj Trebnje Dom kulture, .30. maj Logatec Narodni dom /(uredil Vladimir Brlek). - (Ljubljana): Zveza kulturnih organizacij Slovenije. 1992. - (24) str.; 21 cm
TRUBAR, Primož.
('atcehismus: V liouenikim lesiku sano kratko sastopno IslagO /(Primož Trubar; spremno besedilo Mihael Glavan) -(faksimile) - Ljubljana : Državna založba Slovenije. 1992.-(208) str.: faksimile. 12 cm. Naslov v kolofonu: (alcchismus 1553. Avtor naveden v kolofonu Izvirna izdaja: Tllbingcn : Morhart. 1555.
Trubarjev narodni kulturni program / Mihael (ilavan: sir. (201-207). v bibliofilski izdaji 100oštevilčenih izvodov na ročno izdelanem papirju,
TUŠA K, I Iga
Moj večni prijatelj Bruno: (mačja knjiga)/(tekst in ilustracije) b(lga)T(ušar). -Grosuplje : lila. 1992, - 108 str.. ilustr.; 19 cm.
Vrbinc, brane: glej - Mazakarini. Leo VU.IOMIN. M
Pesmi za malopridne otroke / M. Vrjomin. - Grosuplje : Mondena. 1992, ■ 76 Iti ; 20 cm. - (Zbirka Arion / Mondena ; 1902, I). Vrjomin M je psevdonim. Ilustracije na spojnih listih.
/.ALAU.Sandi
Pravljica o pogumnem mladeniču / Sandi Zahar; ilustrirala Sandi Zalar. - (Grosuplje): (Samozaložba), (1992). -(15)str.: ilustr. ;26cm.
Avlorica in ilustratorka je doma v Dobrcpoljti. sedaj urednica Naše skupnosti.
ZBORNIK ljubljanske šole za arhitekturo. V T (IZDA, 1901-1902 /gl. urednik fine Kurent. - Ljubljana : IA< X i. Šola za arhitekturo, 1992. - 666. str, ilustr., 25 cm.
ZBORNIK občine Grosuplje : gospodarska, kulturna m zgodovinska kronika / glavni urednik Mihael (ilavan -(iiosupljc : ()bčina (rtOSUplje, (izdaja skupina občanov ), 17, 1992. 207 sir. ilustr I-(19) str oglasni del, 23 cm + priloga Pregledna karta občine Grosuplje v merilu I : 100 000.
ŽNIDARŠK Zlata
Naloge iz. matematike za 2 razred osnovne šole /Zlata Žnidaršič; (slike Borut Jurčič-Zlobcc; ilustracije Andrej I Iren).-2 popravljena izdaja - Ljubljana: Math. 1992. - 1.32 str : ilustr. ; 29 cm. - (Alternativno).
TRGOVINA, GOSTINSTVO in TURIZEM, p. o.
Adamičeva 14 61290 Grosuplje
Tel.: 061/772-120, 772-831; Fax: 772-831
VELEPRODAJA
Industrijska ul., tel.: 761-688, 762-211, 762-486, 761-424, fax: 761-803
MALOPRODAJA
MARKET GROSUPLJE, tel.: 772-904 MARKET IVANČNA GORICA, tel.: 777-077 MARKET DOBREPOLJE, tel.: 787-087 MARKET STIČNA, tel.: 778-498
MARKET ŠENTVID, 785-032 MARKET ŠKOFLJICA, 666-460 KOVINA GROSUPLJE, 764-188, fax: 762-418 ŽELEZNINA IVANČNA GORICA, 777-137 PENZION MAK GROSUPLJE, 771-468 RESTAVRACIJA IN PIVNICA RUS GROSUPLJE, tel.: 761-094 RESTAVRACIJA MINI IVANČNA GORICA, tel.: 777-095
TEKSTILNA TOVARNA
Motvoz in platno
p. o.GROSUPLJE
61290 GROSUPLJE - TABORSKA 34
TELEFON: (061) 761-311 TELEFAX: (061) 763-096 TELEX: 31498 SI MOTVOZ TELEGRAM: MOTVOZ GROSUPLJE ŽELEZNIŠKA POSTAJA: GROSUPLJE TEKOČI RAČUN: SDK 50130-601-31002
V tovarni izdelujemo:
- kvalitetne polipropilenske tkanine za embaliranje izdelkov tekstilne, kemične in prehrambene industrije;
- polipropilenske vreče za moko, sladkor, pšenico in razna semena;
- ventil vreče za polnjenje na avtomatskih polnilnicah za sladkor, ■ gnojila in podobno;
- kontejner vreče za 1000 do 1500 kg cementa ali drugega granuliranega materiala;
- motvoze in vrvi iz konoplje ali polipropilena, polipropilenska vodila za hmelj ali stročnice, veziva za kmetijstvo in druge podobne namene.
V proizvodnem programu imamo kvalitetno polipropilensko štapel vlakno od 6,7 dtex do najbolj grobega i 10 dtex - v različnih barvah.
Se priporočamo!
S f -S <-
DELNIŠKA DRUŽBA
61000 Ljubljana, Linhartova 11 a, p. p. 99, Slovenija
Telefon: 312-067, tajništvo 131-42-75, 320-946 komerciala
Telex:31880IMOSZPYU 316-663 finance
Telefax: 325-962
V okviru naše dejavnosti na domačem in tujem trgu vam nudimo:
- inženiring, svetovalni, organizacijski, finančni, izvedbeni
- projektiranje
vseh vrst objektov, instalacij in opreme
-vodenje izgradnje kompleksnih stanovanjskih, industrijskih, turističnih, javnih, poslovnih objektov in infrastrukture
Ko boste razmišljali o investiranju,
se posvetujte z Imosom - pričakujemo vas!
Mercator - Pekarna Grosuplje,
proizvodnja kruha in peciva, d. o. o. GROSUPLJE, Gasilska c. 2
Telefon: (061) 762-422 Telefax: (061) 764-273
Ponujamo:
- bogato izbiro dnevno svežega kruha in najrazličnejšega pekovskega peciva,
- vrsto specialnih in trajnejših vrst kruha, ki bodo obogatili vašo prehrano
in ugodno vplivali na vaše zdravje
- celo vrsto žlikrofov in štrukeljcev, kruhove cmoke in ocvrtke,
ki lahko popestrijo celo vaš praznični jedilnik.
POZNALI STE NAS ŠTIRI DESETLETJA pod imenom Jugotekstil-impex
Razširili smo dejavnost.
Okrepili smo svojo mrežo poslovnih enot v tujini.
S podjetnostjo in znanjem smo dosegli visok nivo poslovanja
na mednarodnih trgih.
Po vseh teh spremembah smo spremenili še ime! Zdaj se imenujemo
Našli nas boste lahko, saj smo ostali v isti poslovni stavbi. Slovenska 27-29, 61000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: 38661 125-91-60 > Telex: 31393 IBN LJ SI ■ Fax: 386 61 125-71-81 ■ Telegram: Slovtex ■ Netvvork: JUTEK
Dejavnost:
- investicijski posli (inženiring) pri gradnji vseh vrst objektov;
- ekonomski posli, raziskave, analize, planiranje in svetovanje s področja urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter drugih družbenih dejavnosti;
- komunalno opremljanje stavbnih zemljišč;
- investitorstvo, organiziranje in opravljanje investicijskega in drugega vzdrževanja stanovanjskih hiš, poslovnih stavb in lokalov v družbeni in zasebni lasti;
- nadzor nad gradnjo objektov v občini Grosuplje;
- geodetske storitve;
- promet z nepremičninami.
zavod za prostorsko, komunalno
in stanovanjsko urejanje grosuplje, p. o.
taborska 3, 61290 grosuplje, tel,: 763-078, 762-246
PODJETJE
GUMA,
PROIZVODNJA - KOOPERACIJA ZASTOPANJE - TRGOVINA
GROSUPLJE
Prodaja telefon: (061) 762-363, 762-163, 763-360 ■ Telex: 31510 YU GAMA
Računovodstvo: 771-163 ■ Uprava: 762-200 Telefax: 764-403
61290 GROSUPLJE, Adamičeva 51
Telefon: (061)764-233 ■ Telefax: (061)763-031
Tekoči račun 50130-601-31182
IZVAJAMO INSTALACIJE:
CENTRALNIH KURJAV, VODOVODA,
PLINA, PREZRAČEVANJA,
STAVBNO KLEPARSTVO IN IZOLACIJE!
kolodvorska ulica 2 61290 grosuplje
tiskamo
zaiozni p®slovo® tiskovini glasilo - tatatagi
tel +38 061/761-177 +38 061/761-586 rax +38 061/761-587
PARTNER
/C\ d.o.o.
ADAMIČEVA 15, GROSUPUE
RAČUNOVODSKE - KNJIGOVODS^
tel.  061/ 761 582, 761 583 fax. 061/ 761 585
PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE
STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO?
Mi smo! lato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom
Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje ie naslednje prednosti:
Sami se boste odločiti o vsebini vaSega paketa, Itcfikc zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejSe; 10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu-pOptM za takojšnje plačilo;
možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja;
pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega;
v primeru poškodbe vaSega avtomobila vam krijemo Stroške najema drugega vozila;
zavarovanje pravne zaSčite vam krije morebitne sirotke odvetnikov in sodnega postopka,
turistično zavarovanje za potovanja v prostem času,
/riglavov bonus - nagrado za vaSe preudarno ravnanje v prometu;
dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav;
enake pogoje zavarovanja za posameznike kol za podjetja
zavarovalnica triglav d.d.
Končno popolno in sodobno zavarovanje !
/Q ljubljanska banka
V Ekspozituri Grosuplje vam nudimo:
dinarski in devizni posli prodajo vrednostnih papirjev storitve borznega posrednika vse vrste kreditov bančni avtomat 24 ur dnevno
Priporočamo se za obisk v naših enotah v:
- Grosupljem
- Videm-Dobrepolju
- Ivančni Gorici
Odločite se za pravi korak in sodelovanje z nami.
Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
■
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE D.O.O. GROSUPLJE
61290, CESTA NA KRKO 9, SLOVENIJA
- INŽENIRING
- ELEKTROINSTALACIJE, PROJEKTIVA, IZVEDBA, MERITVE
- RAZDELILNE OMARE IN NAPRAVE
- INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA
- TRGOVINA
- KOVINSKI IZDELKI
- KOVINSKA OPREMA PO NAROČILU
USTANOVIL AP 1956
kovinastro|
gastronom tovarna gostinske opreme
61290 GROSUPLJE, Adamičeva 36 Telefon: (061) 761-411, 762-520 Telex: 31552 yu kogro Telefax: (061) 763-435, 763-585
Izdelujemo, montiramo in projektiramo opremo za vse tipe kuhinj, slaščičarn, samopostrežnih restavracij in drugih gostinskih ali sorodnih obratov.
Izdelujemo pomivalne stroje, toplotne, hlajene, nevtralne in kombinirane elemente, točilnice in druge pulte, samopostrežne in ostale linije.
Opravljamo razne storitve.
Lastni projektivni biro.
Servisna služba v vseh večjih krajih.
Mešane družbe: Beograd, Sarajevo in Opatija.
vvintefhalter
Gastronom
VVinterhalter
Gastronom d.o.o. Slovenija
Profesionalni pomivalni stroji in sistemi
61290 Grosuplje, Adamičeva 36, p. p. 18 Tel./fax: +386 (061) 763-444 Telefax: +386 (061) 772-740 Mobitel: 0609/613-395
# BlACKS DECKER
AKUMULATORSKI VRTALNIK 9042 TUDI ZA BETON
novo
Vrhunska kakovost, najmodernejša tehnologija in inovativnost so odlike izdelkov vodilnega proizvajalca električnega ročnega orodja na svetu.
Black & Decker nudi bogato izbiro električnega orodja za vsakogar in sicer za delo v industriji, obrtnih delavnicah, doma in na vrtu.
Akumulatorski vrtalnik 9042 napaja zamenljivi 9,6-voltni baterijski komplet, nameščen v ročaju. Vrtalnik omogoča enostavno vrtanje v vse vrste materiala: les, kovino in beton, pa tudi vijačenje v najtežje dostopnih mestih. Dvostopenjski nastavitvi vrtljajev in hitrosti udarjanja je dodana elektronska
brezstoponjska nastavitev vrtljajev z vklopnim stikalom in preklopnik za levo/desno smer vrtenja pri vijačenju. Vrtalnik tehta le 1,9 kg, doseže največji vrtilni moment 10 Nm in ima vpenjalno glavo 0 10 mm.
Z vrtalnikom dobite polnilnik baterijskega kompleta, poleg tega pa lahko dokupite še dodatni baterijski komplet in hitri polnilnik, ko se baterijski komplet izprazni, ga lahko hitro zamenjate z novim, že napolnjenim. Tako lahko z vrtalnikom v kombinaciji s hitrim polnilnikom tako rekoč nenehno delamo.
Dodatne informacije o proizvodnem programu vam bomo z veseljem posredovali.
G-M&M, d.o.o.
61290 Grosuplje, Brvace 11
tel.: (061) 763-511
faks: (061) 761-205, 763-023
tel. servis: (061) 762-196
Ekskluzivni zastopnik in distributer za
> BLACK DECKER
Obrtna zadruga Magro, po.
61290 Grosuplje, Ob Grosupeljščici 1 B
Telefon: (061) 761-631, 761-876, 764-582 Telefax: (061) 763-579
Računovodsko-finančne storitve:
- vodenje poslovnih knjig in izdelava bilanc ter davčne napovedi
- svetovanje pri naložbah
- pomoč in svetovanje pri financiranju ter pridobivanju sredstev
- izdelava investicijskih programov
LESNINA MIZARSTVO GROSUPLJE
Podjetje za izdelavo notranje opreme p.o. 61290 Grosuplje, Cesta na Krko 38
Telefon: (061) 761-233, 762-507, 763-155 - Telex: 32154 MIGRO SI Telefax: (061) 764-434 - Žiro račun pri SDK Grosuplje 50130-601-31070
Izdelujemo opremo za hotele, gostinske obrate, trgovine, upravne zgradbe.
Režemo hlodovino za podjetja in zasebnike.
Mercator - Kmetijska zadruga Stična
Ul. II. grupe odredov 17, 61295 IVANČNA GORICA
Tel.: 061 / 778-022, 777-142
Oskrbuje kmetijstvo z vsemi vrstami reprodukcijskih sredstev in kmetijsko mehanizacijo, organizira proizvodnjo in promet s kmetijskimi pridelki in živino, ter prideluje seme priznanih domačih in tujih sort krompirja.
Na zalogi ima tudi prehrambeno blago, vse vrste gradbenega materiala
in stavbnega pohištva.
Ima lastno hranilno kreditno službo.
FARMA stična
Stična 1, 61295 Ivančna Gorica Telefon: 061/777-280 777-917 Telefax: 777-280
- vzrejamo odojke, bekone
- pridelujemo pšenico, koruzo, oljno repico, seno
- pridobivamo organsko gnojilo Biorast z delovanjem deževnikov
	motel
O	gro/uplje
	MOTEL GROSUPLJE, Ljubljanska 65, Grosuplje
	Tel. direktor: (061) 763-309
	Tel. recepcija: (061) 762-222
	Fax: (061) 763-309
restavracija	- sauna - bazen - trgovina
r
TRAIG, TRANSPORTNO PODJETJE, P.O. CESTA 2. GRUPE ODREDOV 17 61295 IVANČNA GORICA, SLOVENIJA
Opravlja in organizira prevoze s cestno motornimi vozili doma in v inozemstvu.
op »UNIVERSAL«	
IVANČNA GORICA p.o.	
Malo Hudo 4 a	se ukvarja:
telefon (061) 777-043 uprava 784-002 peskokop	- s pridobivanjem gramoza in peska, - opravlja prevoze, - nudi strojne soritve, - izvaja novogradnje in adaptacije makadamskih vozišč
5innlE5
Lesna proizvodnja Sinoles, p.o. 61295 Ivančna Gorica, Stantetova 9 telefon 061/777-147, 777-148 telefax 061/777-066
Izdelujemo stavbno pohištvo in notranjo opremo za stanovanjske objekte, hotele, šole, vzgojnovarstvene ustanove in druge družbene objekte po individualnem naročilu.
Poleg žagarske proizvodnje nudimo tudi druge obrtniške storitve.
TOVARNA PLETENIN LJUBLJANA d .d. 61211 Ljubljana Šmartno telefon. 061 / 554-342, telefax: 061 / 556-496 telex: 31496 si rašica
KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE
Cesta na Krko 7
61290 GROSUPLJE
telefon: (061) 762-311, 764-551
KOMUNALNI-; CRADNJE
GROSUPLJE
KOMUNALNE GRADNJE d.o.o.
61290 Grosuplje, Cesta na Krko 7
tel.: (061) 764-400, 761-556; fax: (061) 764-400
Komunalne gradnje d. o. o., Grosuplje, Cesta na Krko 7 gradi vodovode, kanalizacije, ceste, ureja zemljišča, nudi strojne in prevozne usluge, vzdržuje občinske ceste, ter izvaja druga dela po dogovoru.
VETERINARSKI ZAVOD "ljubljanske regije"
p. o., Grosuplje
TELEFON: (061) 762-437, 763-170
ŽIRO TAČUN: 50130-601-31530 pri SDK GROSUPLJE
• opravlja neprekinjeno dežurno službo zdravstvenega varstva živali,
• odkriva in zatira kužne bolezni živali,
• opravlja umetno osemenovanje govejih plemenic, odkriva in odpravlja plodnostne motnje,
• opravlja veterinarski sanitarni nadzor v proizvodnji In prometu živali, živalskih proizvodov in živil živalskega porekla,
• neškodljivo odstranjuje poginule živali, ugotavlja vzrok pogina in skrbi za varstvo okolja,
• skrbi za izobraževanje posestnikov živali
• izvaja pospeševalne programe
• svetuje imetnikom živali
t