ŠTEVILKA
LETO XLVI. 28. NOVEMBER 2014 CENA 1.60 EUR
NAROČILA KURILNEGA OLJA
BENCINSKI SERVIS
LETUŠ
tel. 03 891 56 11
V BSH Hišni aparati Nazarje prejeli priznanje za okolju prijazno podjetje
STRAN 6
Oglasi
Šport center PRODNIK
Jirvtinja T. 3393 L.uitno oh T«L 03 838 10 30, GSM 031 1H 041 752 111
Vabljeni na divje ribe
še ves december in januar
Pristna istrska hrana. Ribje jedi, lignje, 5kanr$i ... Divja riba \z Jadranskega morja (negojena).
Iz vsebine:
Tema tedna:
Kakšna bo prihodnost
manjših javnih zavodov?.....................................4
ZKZ Mozirje:
Stečaj objavljen - zaposleni
dobili odpovedi.......................................................5
Upravna enota Mozirje:
S 15. novembrom zaprti tudi
preostali krajevni uradi v dolini..........................7
Občina Ljubno:
Računsko sodišče izreklo pozitivno mnenje 8 IOC Prihova:
Prodaja parcel bo v proračun nazarske občine prinesla dobrodošle prihodke............8
Solčavsko:
Plaz zasul cesto
Logarska dolina-Pavličevo sedlo......................9
Ljubljanska stolnica:
Posvetitev nadškofa Stanislava Zoreta........ 11
Župnija Šmartno ob Dreti:
Prenovo blagoslovil celjski škof..................... 11
»Kuharsko pero«:
Boštjan Napotnik Napo izdal novo knjigo ... 18
Tretja stran
Kaj se v resnici dogaja v ozadju?
Varčevati je treba, pa naj stane kolikor hoče. Takšen je moj, priznam, sarkastičen komentar osnutka interventnega zakona, ki predvideva, da javni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine in imajo 15 zaposlenih ali manj, z novim letom ne bi bili več pravne osebe. V zavodih širom po Sloveniji predlogu nasprotujejo, saj so prepričani, da bi to povzročilo njihovo ukinjanje.
Zoper predlog so se opredelili tudi na ministrstvu za kulturo, kjer menijo, da nekaterih vsebin javnega interesa država po taki reformi ne bi mogla več sofinancirati. To bi povzročilo nepopravljivo škodo na področju izvajanja dejavnosti knjižnic, muzejev, galerij in drugih zavodov, ki so pooblaščeni za izvajanje državne javne službe.
Na ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da gre zgolj za predlog, posredovan v razpravo. Njihov cilj je znižati stroške delovanja omenjenih zavodov, saj so fiksni stroški delovanja pri tako majhnih zavodih skoraj enaki kot pri večjih zavodih. Uradniki v Ljubljani tudi zatrjujejo, da to ne pomeni ukinjanja dejavnosti zavodov, ampak racionalizacijo.
V nacionalnem združenju splošnih knjižnic, kjer že imajo izkušnje z združevanjem (tako z združevanjem javnih zavodov različnih vsebin v okviru občine kot tudi z združevanjem javnih zavodov enake vsebine, ki delujejo v različnih občinah) opozarjajo, da so izkušnje negativne. Po njihovem prepričanju bi združevanje v prvih letih zagotovo prineslo višje stroške, kar pomeni, da bi bil dosežen nasprotni učinek. Sploh pa je ne-
realen datum predvidenega združevanja, 1. januar 2015, saj je kakršna koli sprememba zdajšnje organiziranosti knjižnic v tako kratkem času preprosto neizvedljiva.
Ko v javnosti vsake toliko časa zaokroži kakšen tovrsten »predlog«, na katerega v hipu plane širša javnost in se vsaj nekaj dni z njim intenzivno ukvarja, se vprašam, kaj se v resnici dogaja v ozadju? Katere resnično strateške spremembe se skušajo umakniti izven fokusa pozornosti medijev? Gre za preverjeno taktiko komuniciranja, ki se obnese že stoletja, pravzaprav tisočletja, in nisem prepričan, če je Alenka Bratu-šek že dojela, da je bila v Bruslju tudi sama žrtev tovrstne taktike, no, pravzaprav ji je sama nasedla, zato ji vloga žrtve niti ne pripada.
Rapidni padec podpore vladi Mira Cerarja ni dober obet za bližnjo prihodnost, niti težave pri iskanju gospodarskega ministra in še manj predlogi te iste vlade za dodatne obremenitve določenih panog gospodarstva. A gospodarstvo je edino, ki lahko potegne državo iz krize in omogoči ekonomsko preživetje ter suverenost slovenskega naroda. Kot sem pred časom že zapisal, je to naša zadnja priložnost.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 48, 28. november 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com	„ . . , ..,,„„„ , „„,. -r
Savinjske novice št. 48, 28. november 2014 3
Tema tedna
KAKŠNA BO PRIHODNOST MANJŠIH JAVNIH ZAVODOV?
Združevanja zavodov, priključitve k občinski upravi ali kaj drugega?
Slovenija se še vedno ni uspela izvleči iz gospodarske krize, zato vlada znova načrtuje nove interventne ukrepe predvsem na področju javnega sektorja. Med predlaganimi osemnajstimi ukrepi je bil tudi predlog ministrstva za javno upravo o ukinjanju pravne subjektivitete zavodom z manj kot 15 zaposlenimi. Med kandidati za omenjeni ukrep je bilo preko 200 zavodov po vsej državi, izmed katerih jih polovica deluje v kulturi in informiranju.
Po ostrem nasprotovanju predvsem kulturnikov, je bil predlog ukinjanja v prejšnjem tednu umaknjen, še vedno pa ostaja možnost združevanja manjših zavodov. V Zgornji Savinjski dolini po podatkih Ajpesa iz letošnjega junija delujejo štirje javni zavodi, ki imajo manj kot 15 zaposlenih. To so Glasbena šola Nazarje, Osrednja knjižnica Mozirje, Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec v Nazarjah ter Center Rin-ka v Solčavi.
ZDRUŽEVANJE ZARADI MANJŠIH STROŠKOV
Nasprotniki preoblikovanja oziroma ukinjanja manjših zavodov so predlagatelje uspeli prepričati, da predlog ni dovolj preučen, da bi lahko potrdili njegov namen, torej, da bi z njim prihranili omembe vreden znesek. Kljub temu kaže, da predlog oziroma njegova blažja različica ne bo kar pozabljen.
Na ministrstvu za javno upravo pravzaprav trdijo, da ukinjanje zavodov nikoli ni bil cilj nji-
hovega predloga, cilj je združevanje majhnih zavodov, zato da bi imeli manjše administrativne stroške. Na kulturnem ministrstvu menijo, da je združevanje ena od možnosti, o kateri bi lahko razmišljali, vendar šele po preučitvi vseh vidikov in posledic. Poleg tega želijo pred uvajanjem sprememb ugotoviti, ali je poslovanje zavodov res neracionalno. Dosedanje drastično nižanje sredstev je po njihovem prepričanju zavode že prisililo v velike racionalizacije, zato je vprašanje, koliko bi zavodi sploh še lahko privarčevali.
ZDRUŽEVANJE LAHKO PRIVEDE DO NEGATIVNIH UČINKOV
Razmišljanje o ukinitvi oziroma združevanju zavodov na podlagi stališča, da je merilo za pravni subjekt število zaposlenih, je po prepričanju direktorjev javnih zavodov nepremišljeno. Tako menijo tudi vodstveni delavci prej omenjenih zgornjesavinjskih javnih zavodov.
Marko Slapnik, direktor Centra Rinka:
»S svojim delovanjem želimo spodbuditi razvoj podjetniških idej, novih delovnih mest in kvalitetnega življenja domačinov. Če bi država podpirala kreativno delovanje javnih zavodov, bi to spodbudilo razvoj v lokalnih skupnostih na podeželju. Žal pa je v javnih zavodih veliko več birokratskih ovir kot spodbud za ustvarjanje novih razvojnih priložnosti. Tako ostajajo javni zavodi ujetniki rigidnih birokratskih predpisov in političnih preigravanj.«
V naši dolini delujejo štirje javni zavodi, ki imajo manj kot 15 zaposlenih. To so Glasbena šola Nazarje, Osrednja knjižnica Mozirje, Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec (na sliki) ter Center Rinka Solčava. (Foto: MD)
Roman Mežnar,
namestnik direktorice Osrednje knjižnice Mozirje:
»Leta 2001 je bil sprejet Zakon o knjižničarstvu, v katerem je bilo opredeljeno, da splošne knjižnice, kamor sodi Osrednja knjižnica Mozirje, morajo biti samostojne pravne osebe. Črki tega zakona so sledili na Občini Mozirje in leta 2003 sprejeli Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Mozirje. Skladno s tem je knjižnica tudi organizirana. Sicer podpiramo varčevanje v javnem sektorju in javni upravi, vendar mora biti le-to zastavljeno s pre-
mislekom in podprto z ustreznimi argumenti.«
Barbara Šoster Rutar, direktorica Muzeja Vrbovec:
»Združevanje javnih zavodov različnih vsebin v okviru občine ali določenega območja brez tehtnega vsebinskega premisleka in jasne strategije razvoja, se je v preteklosti že izkazalo kot slaba izkušnja. Znan je primer Notranjskega muzeja Postojna, ki je bil pripojen heterogenemu Zavodu Znanje. Tudi smiselnost pripojitve manjših zavodov k večjim, ki izvajajo enako dejavnost, a v drugem okolju, je močno vprašljiva. V lokalnem okolju so mnogi manjši zavodi dokazali, da
živijo s svojo skupnostjo in dopolnjujejo samopodobo kraja ali regije.«
4 Savinjske novice št. 48, 28. november 2014
Tema tedna, Aktualno
Barbara Šoster Rutar, direktorica Muzeja Vr-bovec, je prepričana, da bi izguba samostojnosti pri odločanju o porabi programskih sredstev lahko privedla do degradacije in nazadovanja namesto razvoja zavoda. Roman Me-žnar, namestnik direktorice Osrednje knjižnice Mozirje, je povedal, da so v Združenju splošnih knjižnic zavzeli stališče, v katerem eno izmed možnih rešitev za spremembo organiziranosti manjših knjižnic sicer vidijo v združevanju knjižnic v velike zavode, vendar ocenjujejo, da bi tak poseg v prvih treh letih prinesel kvečjemu povišanje stroškov in s tem poglobitev krize v javnih financah.
JAVNI ZAVODI DELUJEJO TUDI V INTERESU PODJETNIKOV
Številni majhni (po številu zaposlenih) zavodi ne živijo le na račun občinskega denarja, ampak so zelo uspešni tudi pri trženju svojih idej oziroma storitev. Poleg tega lahko s pravim pristopom pomagajo podjetnikom do odkritja aktualne tržne niše.
Takšen zavod je tudi Center Rinka iz Solčave, ki uresničuje vizijo lokalne skupnosti na določenem področju. Kot pravi direktor Rinke Marko Slapnik, so za razvoj nekaterih dejavnosti v interesu skupnosti potrebne spodbude, saj se podjetnikom določene aktivnosti ne izplačajo: »Pri
tem lahko občina preko javnega zavoda z malim vložkom in z lokalno vizijo motiviranimi sodelavci spodbudi razvoj idej in dejavnosti do te mere, da postanejo zanimive za podjetnike. V smislu trajnostnega gospodarstva lokalne skupnosti je to čas, ko javni zavod postopoma prepusti dejavnost podjetnim domačinom in začne spodbujati razvoj novih idej. Center Rinka deluje na tak način.«
Kot še pravi Slapnik, Občina Solčava donira za opravljanje javnih funkcij v proračun zavoda okoli 25 odstotkov, ostali del pa predstavlja tržno dejavnost zavoda.
Tatiana Golob
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
Stečaj objavljen - zaposleni dobili
odpovedi
V torek, 18. novembra, je bil na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve uradno objavljen stečajni postopek za Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo (ZKZ) Mozirje. Za stečajno upraviteljico je bila imenovana Alenka Krivec Nabernik. Ta se
izplačila iz jamstvenega sklada. S tem bodo vsaj delno oziroma začasno rešeni problemi preživetja.
Seveda pa je stečaj ZKZ Mozirje še ena žalostna zgodba v verigi stečajev, ki pomeni več brezposelnih. Konec leta 2013 je ZKZ združeva-
Bo zadružni prodajni center v Ljubiji končal v stečajni masi? (Foto: Marija Lebar)
je v petek, 21. novembra, sestala z zaposlenimi na zadrugi in jim vročila odpovedi pogodb o zaposlitvi.
Od vročitve dalje je pričel teči petnajstdnev-ni odpovedni rok. V tem času stečajna upravi-teljica še lahko pokliče posamezne zaposlene, da opravijo potrebne naloge. Sicer je bilo na dan stečaja v zadrugi zaposlenih še 98 delavcev.
JAMSTVENI SKLAD ZAČASNA REŠITEV Nada Pritržnik, sekretarka Šaleško-savinj-skih sindikatov je sporočila: »Sedaj se bodo odpuščeni delavci lahko prijavili na Zavodu RS za zaposlovanje in uveljavili pravico do
la 377 članov. Še v maju letošnjega leta je imela okrog 134 zaposlenih, na dan stečaja pa 98. Delavci so že dalj časa prejemali plače z zamudo, plač za mesec september in oktober 2014 pa niso dobili.«
POMOČ PRI VLAGANJU TERJATEV
Pritržnikova je še dodala: »Delavcem - našim članom bomo pomagali pri prijavi terjatev. Prizadevamo si, da bi tisti, ki jih bo novi najemnik po prenehanju delovnega razmerja v ZKZ zaposlil, dobili predplačila oziroma posojila od svojega novega delodajalca. S tem bi nekako lahko preživeli čas do prvega izplačila plače pri no-
vem delodajalcu oziroma do poplačila terjatev iz jamstvenega sklada. To je vse, kar lahko naredimo zanje.«
NOVI ZAPOSLOVALEC IZPLAČAL PREDUJEM NA PLAČE
Martina Tratnik, predsednica zadružnega sindikata, je povedala, da bo 21 odpuščenih delavk in delavcev v trgovinah zaposlilo podjetje Kea, ki je trgovine vzelo v najem. Ta trgovska družba je delavcem v petek izplačala po 500 evrov kot avans na plače, da bodo lažje prebrodili stisko, v kateri so se znašli zaradi neizplačil zadruge, kjer niso dobili ne dveh plač niti povrnjenih potnih stroškov. Zaposlene v restavraciji Gaj bo zaposlil tamkajšnji najemnik. Zaposlena v Zadružniku v Solčavi pa je tamkajšnji gostinski obrat vzela v najem.
PRIJAVE NA ZAVOD
Na sestanku, kjer so zaposleni dobili odpovedi, so bili prisotni tudi predstavniki velenjske območne enote zavoda za zaposlovanje. Kot je povedala vodja urada za delo Branka Škulj Nussdorfer, so tam prisotnim delavcem že vročili vabila, da se po pretečenem petnajstdnevnem odpovednem roku oglasijo na zavodu, kjer jim bodo poskušali nadalje pomagati. Termini za srečanje so 11. in 12. decembra, ko bodo svetovalci vsakega od teh delavcev lahko obravnavali individualno.
BREZ DENARJA OSTALI TUDI KMETJE
Tako kot zaradi blokiranih bančnih računov zadruga ni izplačevala plač, dolguje denar tudi kmetom za »odkupljeno« mleko in les. Kmetje skupnega predstavnika nimajo in bodo svoje terjatve v stečajni masi najbrž uveljavljali posamično. Gre tudi za vprašanje članskih deležev v zadrugi. Ti so bili prvotno vredni po 300, po revalorizaciji pa po 760 evrov.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 48, 28. november 2014 5
Gospodarstvo
BSH HIŠNI APARATI
Nazarski tovarni priznanje za okolju prijazno
podjetje
V	Ljubljani je v sredo, 19. novembra, potekalo letošnje okoljsko srečanje. Na njem so obravnavali številne okoljske teme, podelili pa so tudi nagrade. Letos je nagrada za okolju prijazno podjetje, ki jo podeljujeta časnik Finance in Eko-sklad, pripadla nazarski družbi BSH Hišni aparati. Nagrado so prevzeli generalni direktor Wolfram von Ohain, direktor področja gospodarjenja Manfred Kosch in direktor tovarne Matija Petrin.
»Nagrada za okolju prijazno podjetje je potrditev, da so naša vlaganja v trajnostni razvoj okolja pravilna odločitev. Veseli smo, da nas je komisija ponovno prepoznala kot okolju prijazno podjetje v Sloveniji,« so ob tej priložnosti sporočili iz BSH.
V	obrazložitvi za podelitev tega prestižnega naziva je bilo navedeno: »Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje prejme nagrado za do okolja prijazno podjetje za celovit in dobro organiziran sistem varovanja okolja, ki vključuje vrsto različnih organizacijskih prijemov in delovnih postopkov. Varovanje okolja ima v viziji podjetja zelo visoko mesto.
Med drugim so vzpostavili certificiran sistem za varovanje okolja in sistem za učinkovito rabo energentov. V podjetju imajo dolgoročne, petletne okoljske cilje, na njihovi podlagi pa določijo letne okoljske cilje. Uresničevanje ciljev spremljajo tedensko, mesečno in letno. V obdobju 2010-2015 načrtujejo zmanjšanje porabe ener-
gije in vode za četrtino in za deset odstotkov manj odpadkov. V zadnjih dveh letih so za okoljske naložbe namenili 1,2 milijona evrov, ki bodo na leto prinesli okoli 200 tisoč evrov prihrankov. Izpuste ogljikovega dioksida zmanjšujejo za po 70 odstotkov.«
Marija Lebar
Nagrado so prevzeli generalni direktor Wolfram von Ohain (v sredini), direktor področja gospodarjenja Manfred Kosch (drugi z leve) in direktor tovarne Matija Petrin (desno). (Foto: Nejc Lasič)
RAZVOJNA KONFERENCA SAVINJSKO-ŠALEŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE
O priložnostih za zaposlovanje mladih
V Mladinskem hotelu Velenje je 18. novembra v organizaciji Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) potekala razvojna konferenca z naslovom Odpiramo priložnosti za mlade. Govorniki so se v svojih govorih dotikali priložnosti, ki čakajo na mlade v gospodarstvu in organizacijah civilne družbe.
Svoje poglede na aktualno tematiko so v uvodnih nagovorih predstavili direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik, podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin ter predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer. Slednja je poudarila, da regionalna gospodarska zbornica odpira svoja vrata za mlade in jih vabi k aktivnejšemu sodelovanju. Povedala je, da bosta brez mladih v gospodarstvu inovativnost podjetij in posledično konkurenčnost zmanjšani.
»Mladi niso dobro pripravljeni na nove pogoje življenja, ki jih je prinesla nova ureditev v Sloveniji. Šole še vedno nagrajujejo memoriziranje - pi-flanje podatkov, medtem ko so ustvarjalni in ino-vativni učenci včasih celo kaznovani. Privatizacija državnih družb bo povzročila, da bodo v teh družbah lahko zaposleni le najboljši, inovativni, kreativni in ne le pridni, ubogljivi, morda celo politično lojalni,« je bila odločna Tinauerjeva. Dodala je, da prinaša prihodnost nove oblike dela, kot so delo na domu, zaposlitev kot samostojni podjetnik in drugo.
Predstavnice podjetij Skupina Gorenje, BSH Hišni aparati Nazarje in Plastika Skaza so predstavile primere dobre prakse pri razvoju talentov ter načrtovanju kariere. Obiskovalci so izvedeli, kakšne oblike spodbujanja podjetništva in sa-mozaposlovanja načrtujejo v Mestni občini Velenje, kakšna je vloga šole pri čim boljši zapo-sljivosti mladih ter kakšne so finančne spodbude Slovenskega podjetniškega sklada za mlada podjetja. Govorili so tudi o neizkoriščeni možnosti zaposlovanja mladih v nevladnem sektorju.
V sklepnem delu konference so bili predstavlje-
ni informacijski kanali mladih kot poslovne priložnosti, možnosti širitve portala Urbanetocke.si ter nazadnje še zaposlitvene priložnosti mladih na podeželju, ki jih je predstavila predsednica Kluba zgornjesavinjskih študentov Katja Stradovnik.
Udeleženci konference so bili enotnega mnenja, da je dogodek v celoti dosegel svoj namen. Priložnosti za zaposlovanje mladih so bile podane, sedaj pa je na mladih, da jih skupaj s svojo inovativnostjo, kreativnostjo in svežimi idejami zagrabijo.
Katja Remic Novak
Obiskovalci so med drugim izvedeli primere dobre prakse pri razvoju talentov in načrtovanju kariere v podjetjih Skupina Gorenje, BSH Hišni aparati Nazarje in Plastika Skaza. (Foto: Katja Remic Novak)
6 Savinjske novice št. 48, 28. november 2014
Iz upravne enote, Iz občin
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
S 15. novembrom zaprti tudi preostali krajevni
uradi v dolini
Krajevni uradi, ki jih je imela mo-zirska upravna enota v nekaterih občinah Zgornje Savinjske doline, so od sredine novembra dalje zaprti. Vse knjige selijo na sedež upravne enote v Mozirje, s 1. januarjem 2015 pa bodo krajevni uradi tudi ukinjeni.
UPAD POTREB OBČANOV PO STORITVAH KRAJEVNIH URADOV
Načelnica upravne enote Milena Cigale je povedala: »Odločitev smo sprejeli s težkim srcem, vendar so nas v to prisilile zaostrene finančne in kadrovske razmere ter nenehen upad potreb občanov po storitvah krajevnih uradov. Še pred dobrim desetletjem je poskus ukinitve dveh krajevnih uradov naletel na velik odpor in povzročil precej hude krvi. Žal so se naše takratne ugotovitve o upadanju potreb občanov po storitvah krajevnih uradov skozi leta samo potrjevale, število strank in opravljenih zadev se je iz leta v leto manjšal, prišlo je do
OBČINSKI SVET LJUBNO
Na drugi redni seji se je v četrtek, 20. novembra, sestal ljubenski občinski svet. Pregledali in potrdili so sklepe prejšnje seje in potrdili organe občinskega sveta. Seznanili so se s predlogi komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za oblikovanje stalnih in občasnih delovnih teles občinskega sveta. Predlagane kandidature so svetniki soglasno potrdili.
Župan Franjo Naraločnik je ob tem pojasnil, da nekatera delovna telesa še niso oblikovana, saj jih po poslovniku imenuje župan. Ko bo imel predloge, je še povedal, bo z njimi seznanil občinski svet. Sicer pa bo poskrbljeno, da bodo v njih člani z določenimi izkušnjami.
Svetnik Paul Orešnik je ob tem dejal, da v odboru za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe pogreša še več

gospodarstvenikov. Jože Orešnik pa je menil, da je bila pri članstvu v delovnih telesih dobro upoštevana tudi teritorialna zastopanost.
Prisotni so bili mnenja, da je sodelovanje med občino in tukajšnjim gospodarstvom velikega pomena, zato je smotrno nadaljevati s srečanji, na kakršnega je lani župan povabil predstavnike družb in podjetnikov, ki zaposlujejo več kot deset sodelavcev. Razmisliti bi bilo dobro, da se ta kriterij zniža in na srečanje povabi tudi gospodarstvenike iz občine, ki imajo manj zaposlenih.
Poleg komisij in odborov so tokrat potrdili nadzorni odbor. Ta ostaja v enaki sestavi kot doslej, saj je bilo dosedanje sodelovanje po besedah župana korektno in več kot zadovoljivo.
Marija Lebar
V četrtek, 20. novembra, se je na svoji drugi redni seji sestal novi občinski svet občine Nazarje. Obravnavali so predloge sestave občasnih in stalnih delovnih teles občinskega sveta, ki jih je pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Vse predloge so svetniki soglasni potrdili. Obravnavali in potrdili so še iz-vzem zemljišča iz javnega dobra ter se seznanili s pobudo za subvencioniranje omrežnine za pitno vodo.
Imenovali so nadzorni odbor občine Nazarje. Izvoljeni so bili člani: Bojan Golob, Franc Miklavc, Iztok Irmančnik in Matej Šekoranja. Peti član bo imenovan na naslednji seji, saj je dotedanja kandidatka pred sejo župana obvestila, da zaradi nezdružljivosti funkcije v nadzornem odboru in opravljanja funkcije v državni upravi odstopa od kandidature.
Pod točko pobude in vprašanja je svetnica Nikolina Ignjatic podala pobudo civilne iniciative, da se
nosti na večini področij, na katerih krajevni urad posluje.
prouči možnost subvencioniranja omrežnine za vodo. Pobudo je dopolnil svetnik Milan Martinovic s predlogom, da naj se morebitna subvencija uvede za vse občane. Dogovorjeno je bilo, da se bo pobudo proučilo z vidika izpada dohodkov proračuna in pripravilo analizo. O zadevi se bo nato poročalo in odločalo na eni izmed naslednjih sej občinskega sveta.
Občina Nazarje je v obdobju 2013/2014 izvedla rekonstrukcijo javne poti JP R1-Vajdi. Po zaključeni gradnji je bil izveden geodetski postopek za ureditev odmere javne poti. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da nekatera zemljišča niso več v rabi javnega dobra. Zaradi ureditve lastništva je potrebno zato določena zemljišča izvzeti iz javnega dobra, nato se bo s sklenitvijo neposredne pogodbe med občino in lastnikom sosednjih zemljišč izvedla zamenjava, za katero bo sklenjena pogodba. Svetniki so soglasno sprejeli ustrezni sklep.
Marija Lebar
Namesto na krajevnem uradu v domači občini bodo poslej stranke svoje zadeve urejale na sedežu upravne enote v upravnem centru Mozirje
(Foto: Marija Lebar)
točke, ko nadaljnji obstoj ni niti racionalen niti potreben in ga v obstoječih razmerah ne moremo več zagotavljati.«
Zaradi izmenjave podatkov med organi javne uprave strankam ni potrebno vlogam prilagati potrdil iz uradnih evidenc ali izpiskov iz matičnega registra. Tudi mobilnost ljudi je danes bistveno drugačna kot
Potrdili imenovanje komisij in odborov
pred leti, čedalje bolj se uveljavlja elektronsko poslovanje. Posledično prihaja na krajevni urad vedno manj strank. Dodatno je k temu prispevala odprava krajevne pristoj-
RACIONALNO POSLOVANJE
V skrbi za racionalno poslovanje so število uradnih ur zmanjševali, poslovali so le še enkrat na teden po par ur, pa tudi te niso bile niti polovično izkoriščene. Na drugi strani pa se obremenjenost na sedežu upravne enote povečuje zaradi zmanjševanja števila zaposlenih, ker se upokojitve zaradi varčevalnih ukrepov ne nadomeščajo z novimi zaposlitvami.
»Vse to so razlogi, ki so vodili v zaprtje krajevnih uradov v občinah Ljubno, Luče, Solčava in Gornji Grad. Krajevna urada Nazarje in Rečica ob Savinji smo iz istih razlogov ukinili v letu 2013,« je pojasnila načelnica upravne enote.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET NAZARJE
Bo občina subvencionirala omrežnino za pitno vodo?
Savinjske novice št. 48, 28. november 2014 7
Iz občin, Kultura
OBČINA LJUBNO
Računsko sodišče izreklo pozitivno mnenje
Prejšnji petek je Občina Ljubno od Računskega sodišča RS prejela revizijsko poročilo, ki se nanaša na pravilnost poslovanja občine pri dodeljevanju tekočih transferov. Računsko sodišče je glede tega izreklo pozitivno mne-
V	petek, 21. novembra, so v na-zarskih občinskih prostorih podpisali kupoprodajno pogodbo za še eno gradbeno parcelo v Industrijsko obrtni coni Prihova. Kupec je Poslovni center Etos Pic d.o.o. iz Var-polj. Pogodbo sta v prisotnosti odvetnika Božidarja Blagoviča podpisala župan občine Nazarje Matej Pečovnik ter direktor in lastnik omenjenega podjetja Dejan Kolar.
V	zadnjih treh mesecih se je občina dogovarjala in uspešno zaključila prodajo najprej dveh, nato pa še enega večjega zemljišča v IOC Prihova v skupni vrednosti 431.709 evrov vključno z DDV-jem. Parcele je kupila družba Poslovni center Etos Pic, ki se ukvarja s prevozništvom. Po besedah direktorja Dejana Kolarja bodo v prihodnosti na kupljenih parcelah postavili poslovni objekt, zaenkrat pa bodo tam imeli parkirišče.
Občina je v sklepni fazi pri dogo-
nje, brez pridržka ali popravkov.
Predmet pregleda je bilo dodeljevanje transfernih sredstev v letu 2012. Ves postopek vključno s pregledom je potekal od jeseni 2013 do sedaj, ko je bilo izdelano poročilo. Gre za sredstva, ki jih občina
V zadnjih letih je Občina Nazarje večkrat objavila razpis za prodajo svojih komunalno opremljenih zemljišč na Prihovi, a neuspešno. Potem, ko sta bili pred časom tam zgrajeni poslovni stavbi BSH ID in Stanko Lukše s.p., je prodaja za dalj časa obstala.
Občina je komunalno opremljanje območja IOC zaključila v letu 2010. Po pridobitvi vodovarstve-nega dovoljenja je bilo v letu 2013 za območje izdano še uporabno dovoljenje.
vorih za prodajo še dveh zaključenih zemljišč. Predpogodbo bo kupec sklenil v nekaj dneh, pogodba bo predvidoma sklenjena januarja. Sedaj sta na prodaj še dve parceli, za kateri so nekateri kupci že pokazali zanimanje, pravijo na nazar-ski občini.
Marija Lebar
namenja za različne subvencije, za šolske prevoze, za javne zavode, šolo in vrtec, za bivanje občanov v institucionalnem varstvu pa tu-
Župan Franjo Naraločnik: »To je za nas lepa potrditev strokovnega pristopa pri izvrševanju občinskega proračuna.« (Foto: ML)
V	Kulturno-umetniškem društvu Utrip so se že ob ustanovitvi odločili, da ne bodo proslavljali zgolj smrti pesnika Franceta Prešerna, temveč da bodo slavili predvsem njegovo rojstvo. V ta namen že več let ob 3. decembru pripravljajo različne prireditve, posvečene spominu na tega edinstvenega slovenskega pesnika. Letos je KUD Utrip uspel izjemen organizacijski zalogaj, saj bodo v sredo, 3. decembra, pripravili Večer s slovenskimi pesniki in pisatelji, ki jih druži dejstvo, da so za svoja dela prejeli Prešernovo nagrado.
V	goste na Rečico ob Savinji prihajajo Milan Jesih, Veno Taufer in Maja Vidmar. Čeprav verjetno slovenskih piscev ni treba posebej predstavljati, vseeno povejmo, da je Milan Jesih pesnik, dramatik, pisec radijskih iger, pisec za otroke in prevajalec. Na vseh teh področjih se je uveljavil kot eden najpomembnejših slovenskih ustvarjalcev zadnje četrtine 20. stoletja. Je prejemnik številnih nagrad, leta 2002 pa je dobil Prešernovo nagrado za pesniški opus.
di za denar razdeljen preko javnih razpisov in namenjen društvom na različnih področjih, med drugim za kulturo in šport.
V zaključku poročila je zapisano: »Menimo, da je Občina Ljubno v revidiranem delu v letu 2012 v vseh pomembnih pogledih poslovala v skladu s predpisi in usmeritvami.« Pri tem je računsko sodišče podalo nekaj priporočil za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila pa sploh ni zahtevalo, ker so bili že med pregledom izvedeni popravljalni postopki.
Občinska uprava je bila z izrečenim pozitivnim mnenjem zelo zadovoljna. Župan Franjo Naraločnik je ob tem povedal: »Takšen uspeh je rezultat sodelovanja in dobrega dela občinske uprave, nadzornega odbora in notranje revizije.«
Marija Lebar
Veno Taufer se je kot oporečniški kulturni delavec zavzemal za umetnostni in mišljenski pluralizem; bil je literarni urednik Revije 57. Je avtor številnih pesniških zbirk, dram, kritik in esejev ter tudi prejemnik številnih nagrad. Med njimi je leta 1975 prejel nagrado Prešernovega sklada za poezijo, leta 1996 pa Prešernovo nagrado za literarni opus.
Maja Vidmar je izdala več pesniških zbirk, objavlja v različnih literarnih revija, njene pesmi so v izvirnikih in prevodih del različnih antologij. V njeni poeziji izstopa erotična motivika v povezavi z eksistencialno tematiko, ki ju avtorica upe-snjuje v maniri modernizma. Poleg ostalih nagrad je leta 2006 dobila nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Prisotnost.
Sredino druženje s slovenskimi avtorji, ki presegajo povprečje, se bo v prostorih Osnovne šole Rečica ob Savinji začelo ob 18. uri, nanj pa člani KUD Utrip vabijo vse, ki jim sta jim blizu vrhunska slovenska poezija in proza.
NN
Župan Matej Pečovnik (desno) in direktor podjetja Poslovni center Etos Pic Dejan Kolar ob podpisu pogodbe (Fotodokumentacija Občine Nazarje)
INDUSTRIJSKO OBRTNA CONA PRIHOVA
Prodaja parcel bo v proračun nazarske
občine prinesla dobrodošle prihodke
KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP
Prešeren večer s Prešernovimi nagrajenci
8 Savinjske novice št. 48, 28. november 2014
Iz občin, Ljudje in dogodki, Organizacije
OBČINA GORNJI GRAD
Nov most v Šmiklavžu stoji, zapora ceste
še do konca leta
Občina Gornji Grad je septembra, po objavi javnega razpisa, izbrala najugodnejšega izvajalca za izgradnjo mostu preko reke Drete v Šmiklavžu. Dela, ki se intenzivno izvajajo po zaslugi primernega vremena, bo podjetje Nigrad iz
PLAZ ZASUL CESTO LOGARSKA DOLINA-PAVLIČEVO SEDLO
Na srečo poškodovanih ni bilo
V petek, 21. novembra, zgodaj zjutraj je na cesto, ki vodi iz Logarske doline proti Pavličevemu sedlu in Podolševi, zgrmela gmota kamenja in drevja ter zaprla tamkajšnjo cesto. Po omenjeni cesti se vozijo tudi delavci na delo, ostali prebivalci pa po različnih opravkih v dolino. Prav tako po njej potekajo šolski prevozi. Velika sreča je bila, da se je plaz utrgal in zgrmel na cesto v času, ko na njej ni bilo nikogar.
Delavci koncesionarja VOC Celje so se takoj lotili odstranjevanja nagrmadenega drevja in kamenja. Najprej so cesto toliko sprostili, da je bilo mogoče priti peš na drugo stran plazu, kjer je otroke čakal šolski kombi. Obstajala je še možnost prevoza po panoramski cesti mimo sv. Duha, vendar je to za nekatere uporabnike ceste precej daljša pot. Povsem očiščena in prevozna je bila cesta okoli 10. ure dopoldne.
Marija Lebar
Ljubljane izvajalo še do 20. decembra. Do takrat velja zapora ceste.
Projekt gradnje mostu, rekonstrukcije ceste in vodovoda ter ureditev struge bo potekal v dveh etapah. Prva se bo letos zaključila z izgradnjo mostu, ostala dela se bodo izvedla v letu 2015.
Most v Šmiklavžu, domačinom bolj znan kot Franceljnov most, je bil zelo potreben prenove, zato je občinska uprava pripravila projekt, katerega je potrdil občinski svet, v proračunu pa zagotovila potrebna sredstva. Letos avgusta je občina projekt prijavila na razpis pri gospodarskem ministrstvu. Ministrstvo bo projekt, vreden 120 tisoč evrov, sofinanciralo v višini 74 tisoč evrov.
Izvajalec je najprej odstranil star most, sedaj pa na njegovem mestu že stoji nov. Na zahtevo Agencije RS za okolje (ARSO) so bile pred izva-
janjem projekta zahtevane hidrološke študije, na osnovi katerih je sedaj most dvignjen in bo dovolj pretočen.
Zaradi dvignjenega mostu bo potrebna rekonstrukcija ceste, nasutje na višino mostu, ureditev priključkov na cesto in asfaltiranje. ARSO je zahteval tudi ureditev struge s talnim rebrom, kar pomeni, da bodo nekoliko nižje od mostu naredili talno rebro, ki bo zadrževalo deroč tok vode ob močnejšem deževju.
Kot je povedala direktorica občinske uprave Jožica Rihter, so si krajani že dolgo želeli novega mostu, saj je bil stari res dotrajan. V kolikor bo vreme še naprej primerno za gradnjo, se bo v mesecu dni, dokler traja zapora ceste, še veliko naredilo, medtem ko nadaljevanje del v prihodnjem letu na promet ne bo toliko vplivalo.
Štefka Sem
Gradnja mostu v Šmiklavžu poteka po planu, tudi po zaslugi vremena. (Foto: Stanko Ogradi)
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Finančno poslovanje ugodno in brez zadolžitev
Nagrmadeno gmoto kamenja in drevja so odstranili delavci podjetja VOC Celje.
(Foto: Primož Vodušek)
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v sporočilu za javnost objavil, da so bili rezultati poslovanja v prvih devetih mesecih letošnjega leta ugodni. Podatki kažejo na višje prihodke od načrtovanih za 41,10 milijona evrov. Po poročanju zavoda je do viška prišlo predvsem zaradi višjih vplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (39,97 milijona evrov). Po ocenah naj bi zavod v letošnjem letu ustvaril za 44,17 milijona evrov višje prihodke od prvotno načrtovanih.
Večja rast prihodkov od prispevkov je posledica večje rasti prispevne osnove ter večje rasti
števila prejemnikov plač od tiste, ki je bila upoštevana pri načrtovanju prihodkov od prispevkov. Ob sprejetju rebalansa za leto 2014 konec oktobra je upravni odbor zavoda sprejel odločitev, da ne bo zamaknil drugega in tretjega dela decembrskega nakazila izvajalcem zdravstvenih storitev v višini 48,8 milijona evrov v leto 2015, kot je bilo to predvideno s prvotnim finančnim načrtom. Z rebalansom finančnega načrta bo zagotovljeno uravnoteženo finančno poslovanje zavoda v letu 2014, brez zadolžitve na koncu leta.
TG
Savinjske novice št. 48, 28. november 2014 9
Zgodovina in narodopisje
Vojni čas 1914-1918 (2)
Piše: Aleksander Videčnik
VOJNE OBVEZNOSTI ZANEMARJENE
Prvi vojni ukrepi in dogodki so starega cesarja utrujali. Spričo vseh opisanih okoliščin ni bil več kos obveznostim, ki jih je prinesla vojna. Zelo verjetne so nekatere domneve raznih zgodovinarjev, da je bil avstrijski cesar pod vplivom nemškega cesarja Viljema, ki je podpiral začetek vojne.
PRIČETEK PRVE SVETOVNE VOJNE
V Avstro-Ogrski je bila razglašena splošna mobilizacija 26. julija 1914. Boji so se začeli na več frontah. Veliko se je pisalo o bojih v Galiciji in Srbiji. Ko je leta 1915 Italija stopila v vojno na strani antante, so bili najhujši boji na italijanski fronti.
Cesar Franc Jožef I. je umrl 21. novembra 1916. Nasledil ga je Karl Habsburški, mlad, zelo razgledan mož, leta 1917 je namreč začel razmišljati o konfederaciji Avstro-Ogrske države. Iz naše zgodovine je znan razgovor cesarja Karla s slovenskim predstavnikom v avstrijskem parlamentu dr. Antonom Korošcem leta 1917, ko mu je predlagal konfede-rativno ureditev avstrijskega cesarstva. Kot so zapisali zgodovinarji, naj bi mu dr. Korošec odgovoril: »Veličanstvo, prepozno je.«
VOJNA KRONIKA ŽIGE LAYKAUFA
Žiga Jaykauf je bil rojen leta 1868 v Mozirju. Gimnazijo je končal v Celju in se vpisal na veterino, ki je ni končal. V Beljaku, kjer je bival, je delal kot odvetniški uradnik in se tako preživljal. Ko se je vrnil domov v Mozirje, je najprej služboval na mozirski ekspozituri Okrož-
ja Celje. Pozneje je bil trški sindik, arhivar in nenadomestljiv trški kronist. Poleg tega je redno dopisoval v Ljubljanski zvon, Slovenski narod, Štajerski gospodar in tudi v koledar Družbe svetega Mohorja v Celovec. Največ pa je pisal v Novo dobo (v Celju). Prav tu je izšel njegov zelo dober podlistek Kronika trga Mozirje. Umrl je v Mozirju, leta 1938.
Naj omenimo, da je tudi pesnil, sicer pa je bil zaveden Slovan, to so mu avstrijske oblasti zelo zamerile in so ga takoj po začetku prve svetovne vojne aretirale in poslale v trdnjavski zapor, iz katerega se je zelo bolan vrnil čez dve leti domov. Pričel je delati na mozirski občini.
SKLEP O PISANJU VOJNE KRONIKE
Ko je občinski odbor pod vodstvom župana Alojza Goričarja 9. marca 1916 sprejel sklep, da se piše vojna kronika, je to delo sprejel Laykauf. Zelo posrečena je bila njegova odločitev, da to kroniko piše v »zlato« Knjigo tržanov Mozirja iz leta 1740. V njej so nadvse zanimivi podatki o starem trškem življenju, ohranjena je stara purgarska prisega, delo zadnjega sodnika Janeza Lipolda, ki je postal prvi župan novoustanovljene občine. Mozirje je eden redkih krajev, ki ima tako bogat zgodovinski arhiv.
Verjetno je prav Laykauf, ko se je vrnil iz zapora, dal pobudo za pisanje vojne kronike. Obžalujemo lahko, da se je kronika začela pisati šele leta 1916, vendar pa je, kolikor je zajeta, nadvse zanimiva in po Laykaufovo duhovita.
Žiga Laykauf je zapisal: Na predlog župana Alojza Goričarja je občinski zastop na svoji redni seji 9. marca 1916 soglasno sklenil, da se naj v trajen in dostojen spomin na veliko in težko dobo od izbruha svetovne vojne l. 1914, ki je tudi naš trg kruto zadela, v to tržansko knjigo zabeleži vojna kronika, oveko-večijo imena na bojnem polju padlih domačinov, odlikovancev in
drugi čini in dogodki. Ustrezno temu sklepu podamo torej našim zanamcem v spomin sledeče krono-logične beležke in podatke v gotovih presledkih. (Laykauf torej ni pisal dnevnik, ampak občasne sestavke, ki jih je obeležil z datumom in podpisom).
ATENTAT V SARAJEVU
Ko je junija 1914 našo državo pretresla grozna vest o zločinskem umoru prestolonaslednika in njegove soproge v Sarajevu, vztrepe-talo je vsako avstrijsko srce in tudi naš trg se je v vidni znak žalosti ogrnil v črne zastave. Od tedaj ni minulo še mesec dni - usoda maščevalka zavihtela je svoj krvo-rosni meč.
SPLOŠNA MOBILIZACIJA
Dne 26. julija 1914 je Njegovo veličanstvo, naš najvišji vojni zapo-vednik, cesar Franc Jožef I. odredil mobilizacijo skupne armade in mornarice. Ta poziv vzbudil je širom domovine plamteče navdušenje. Vse
oblasti in posamič so tekmovali na delu in tudi občinski zastop je smotrno in vztrajno izpolnjeval mobilizacijska dela - neutrudno so se delali pozivi in oklici, brezkončne odredbe in naredbe, vedno novi nabori in napori in tudi neskrite ali očitne šika-ne in nakane.
V ČAST CESARJU OB 84-LETNICI
Ob praznovanju 84-letnice Njegovega veličanstva vzidala se je v trajen spomin v tukajšnji rotovž marmornata spominska plošča. Na predvečer vršila se je slavnostna baklada z godbo. Trg je bil ves razsvetljen in ves v zastavah. (Ro-tovž je stal na mestu, kjer je sedaj telovadni dom. V prvem nadstropju so bili prostori za sodnika, dva pri-sednika in trškega sindika. V pritličju so bili prostori za trškega policaja in požarnike. V kletnih prostorih je bila ječa za delikvente, ki so jih dobili pri kaznivih dejanjih. Pred zgradbo je stal eden izmed dveh trških vodnjakov, op. A.V.)
Nadaljevanje prihodnjič.
Dopolnilo informacije
V 46. številki Savinjskih novic smo v rubriki Iščemo stare fotografije objavili sliko Ljubencev na poroki v Ameriki iz leta 1913. Janez Plesec, p. d. Ramšak, iz Planine nam je sporočil, da je ženin na sliki Franc Cirej (Rezar-jev iz Tera), ki je umrl leta 1944. Nevesta je bila iz Zavodenj pri Šoštanju, umrla je leta 1929.
Na začetku vojne je bila izdana razglednica z znamkami s podobo cesarja Franca Jožefa I.
10 Savinjske novice št. 48, 28. november 2014
Organizacije, Oglasi
ŽUPNIJA ŠMARTNO OB DRETI
Škofov blagoslov prenovljenemu zvoniku in sliki
Na martinovo nedeljo, 9. novembra, so ob godu svojega farnega zavetnika v Šmartnem ob Dreti pripravili slovesnost, na kateri so namenu predali in blagoslovili preno-
Prenovo je blagoslovil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek.
(Foto: Meri Gluk)
vljeno zunanjost cerkvenega zvonika in restavrirano sliko sv. Martina nad glavnim oltarjem. Slovesnosti se je udeležil in prenovo blagoslovil celjski škof msgr. dr. Stanislav Li-povšek.
Domači župnik Ivan Šelih je spregovoril številnim zbranim: »Pred letom dni smo se temeljito pripravljali na zahteven projekt obnove zvonika. Ponudniki so bili v ponudbi zelo različni: od 50.000 evrov pa do izpogajanih 23.000
MIKLAVŽEVANJE NA RECICI OB SAVINJI
Prvi od decembrskih dobrih mož prihaja
Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji bodo sv. Miklavža skupaj z otroki in njihovimi starši pričakali v petek, 5. decembra, ob 18. uri na rečiškem trgu. Za darilo bo tudi letos potreben bon, ki ga lahko starši kupijo v vrtcu Lipa ali trgovini Kea na Rečici.
Turistični delavci so povedali, da so v darilno vrečko za vsakega
POSVETITEV NADŠKOFA V LJUBLJANSKI STOLNICI
Novi nadškof Stanislav Zore, prvi iz reda frančiškanov
evrov. Ob tej priložnosti smo obnovili tudi uro v zvoniku ter prebe-lili steno zvonika. V notranjosti smo restavrirali sliko našega farnega zavetnika. Seveda so nam pri tem
V nedeljo je v ljubljanski stolnici potekala posvetitev novega ljubljanskega nadškofa patra Stanislava Zo-reta. Triurne slovesnosti so se udeležili cerkveni dostojanstveniki iz Slovenije in tujine ter najvišji predstavniki države. Škofovsko posvetitev je vodil papežev odposlanec nuncij Juli-usz Janusz. Ob Stanislavu Zoretu je bil na slavnostnem dogodku tudi njegov sošolec iz fakultete in prijatelj pater Franci Kovše, župnik iz Nazarij.
Najprej se je Zore poslovil od svojih bratov v frančiškanski cerkvi na ljubljanskem Tromostovju. Dogodka se je udeležilo preko sedemdeset frančiškanov. Naslednik Antona Stresa je bil zatem v stolnici posvečen v ljubljanskega nadškofa. Nuncij Janusz je med drugim povedal, da prvič v 550-letni zgodovini ljubljanske škofije njeno vodenje prevzema frančiškan. Do-
godka so se poleg številnih duhovnikov in vernikov udeležili predstavniki drugih verskih skupnosti.
Njegov prijatelj Franci Kovše je povedal: »Skupaj sva pred tridesetimi leti dala slovesne zaobljube kot dijakona in bila leto kasneje posvečena v mašnika. Z gotovostjo lahko rečem, da bo z njim zavel bolj frančiškanski duh sočutja in pokorščine Bogu. Njegova frančiškanska karizma je čutenje do človeka, kar je vsa leta kot brat udejanjal. Pater Zore se je za posvetitev, z duhovnimi vajami pripravljal pred kratkim pri nas v frančiškanskem samostanu v Nazarjah. Nasploh je umirjen, redoljuben človek, na katerega se lahko zaneseš, odličen in ploden prevajalec in ne nazadnje pesnik.« Slovesnosti se je udeležil tudi pater Damjan Vračko iz Nazarij.
Slavica Tesovnik
na različne načine pomagali številni krajani Šmartnega ob Dreti iz vseh naselij, za kar smo jim iz srca hvaležni. Ob materialni prenovi pa nismo pozabili tudi na duhovno rast naše skupnosti.«
Po blagoslovu in maši je sledila podelitev zlatih, srebrnih in bronastih priznanj botrom. Zadovoljni udeleženci so se ob živi glasbi in sproščenem druženju na prizorišču zadržali še kar nekaj časa.
Marija Lebar
otroka pripravili uporabno in praktično darilo. S pomočjo brezplačnih napitkov bodo poskrbeli, da bodo vsi udeleženci miklavževanja lažje dočakali oziroma priklicali dobrega moža. Pri tem jim bodo pomagali učenci osnovne šole in najmlajši, ki Miklavža v spremstvu angelov že težko pričakujejo. Nekateri tudi parklje.
Marija Šukalo
Ob novem ljubljanskem nadškofu Stanislavu Zoretu je bil na slavnostnem dogodku tudi njegov sošolec iz fakultete in prijatelj pater Franci Kovše, župnik iz Nazarij (desno). (Foto: Jože Pavlic, Družina)
Kulturno-umetniško društvo utrip
vabi na Večer s slovenskimi pesniki in pisatelji, Prešernovimi nagrajenci,
Milanom Jesihom Venam Tauferjem Maj o Vidmar
S Prešernovimi nagrajenci se bomo družili v sredo, 3. decembra 2014, ob 18.00
v Osnovni šoli Rečica ob Savinji.
Savinjske novice št. 48, 28. november 2014 11
Kultura, Ljudje in dogodki
FOLKLORNA PRIREDITEV BOČNA PLESE
Oder so si delili plesalci in godci
Folklorna sekcija bočkega kulturnega društva je v nedeljo, 16. novembra, drugič izpeljala prireditev Bočna pleše, na kateri sta se prepletala ples in glasba. Štirim folklornim skupinam so se
Mladi rod plesalcev so zastopali člani otroške folklorne skupine Veliki facki z gornjegrajske šole. Odplesali so splet Vajska (vojna) - pa ne zares. V skupini pleše 20 šolarjev. Iz Bistrice ob
Ljubenski godci so poskrbeli, da so plesalce zasrbele pete.
na odru pridružili še Bistriški tamburaši in Ljubenski godci. Vsi skupaj so ustvarili dve uri prijetnega druženja z obiskovalci in stkali nepozabne vezi med sodelujočimi.
Uvodni plesni nastop je pripadel članom domače folklorne skupine, ki deluje dve leti. Na odru so zaplesali splet Bočke zbadljivke. Folklorna
Dravi je poleg folklorne skupine nastopila skupina Bistriških tamburašev. Odigrali so del bogatega repertoarja, v katerem so bile slovenske, sta-rogradske in dalmatinske pesmi. Za zaključek zabavnega popoldneva so poskrbeli Ljubenski godci, katerim šaljivih idej za nastope nikoli ne zmanjka in tako je bilo tudi tokrat.
Zaključek plesno-glasbenega dogodka je potekal v druženju vseh nastopajočih.
skupina Trzinka je v spletu, ki so ga poimenovali Daljni spomini, obudila čas na vasovanje, moški pa so se poigrali v igri s klobukom. Navdušila je tudi veteranska folklorna skupina Korenine iz Bistrice ob Dravi. Člani, nekateri štejejo že osemdeset let, so dokazali, da so res prave korenine in jim energije za ples ne zmanjka. Odplesali so splet Sem pa taj po Sloveniji.
S PATROM GOSTEČNIKOM O ODGOVORNEM STARŠEVSTVU
Na prvem predavanju o očetu, ki otroka umiri
V Slomškovi dvorani v Mozirju so novembra pripravili sklop predavanj pod naslovom Odgovorno starševstvo. O tej temi je udeležencem spregovoril pater dr. Christian Gostečnik, univerzitetni diplomirani psiholog, specialist zakonske in družinske terapije ter ustanovitelj Frančiškanskega družinskega inštituta.
Na prvem predavanju so se udeleženci, med njimi so bili tako starši kot stari starši, seznanili z vlogo moškega - očeta v družini. Sledilo je predavanje o vlogi žene - matere. Zadnje bo o odnosih med zakonci.
»Oče je največja ikona otroka. Je tisti, ki otroka umiri, mu da ponos in vero. Mati pa je tista, ki ga nauči, kaj je brezpogojna ljubezen, mu da osnovno vrednost in samozavest. Pove mu, kaj je in kako se odide v svet. Zakonca - starša pa sta največja moralna sila na tem svetu. Če skupaj sodelujeta, bo otrok tisti, ki bo vedno varno in zavarovano ter s ponosom odšel v svet,« je izpostavil Gostečnik in poudaril, da je cilj vseh treh predavanj, da ovrednotijo vlogo očeta in matere.
Sklop druženj v novembru je po njegovih besedah namenjen staršem in vsem, ki si želijo poglobiti stik z otroki in razviti nove veščine starševstva. Ob tem je hudomušno dodal, da sam res ne ve, kako je biti oče, niti ne ve, kako je biti starš, dobro pa ve, kako je biti otrok.
Marija Šukalo
Ob koncu prireditve je bil oder ravno prav velik za vse glasbenike, dvorana pa polna plesalcev, ki so zaplesali še izven uradnega dela. Prireditev, v katero so veliko truda vložili člani domače folklorne skupine, je povezovala Urška Bastl, nad organizacijo pa je bdela Petra Ba-stl Čeplak.
Tekst in foto: Štefka Sem
Pater dr. Christian Gostečnik je v predavanju izpostavil vlogo očeta, ki je bistvena za otrokov razvoj. (Foto: Marija Šukalo)
12 Savinjske novice št. 48, 28. november 2014
Oglasi, Kultura, Ljudje in dogodki
EKOLOŠKO PRIDELANO MLEKO »S PEČATOM«!
Ste za latvico najboljšega mleka?
Na kmetiji Dobrovc v Poljanah že vrsto let »pavramo« tako, kot le mislimo in znamo, da je najbolj prav ... in seveda zdravo! Na srednje veliki kmetiji pridelujemo krmo za govedorejo, predvsem za pridelavo mleka z občutkom in spoštovanjem do vseh živali in še posebej do krav mlekaric, saj so le te naš pomemben vir dohodka in preživljanja. Ob znanju, ki smo si ga kot družina pridobili s samo-izobraževanjem, izkušnjami ter spoznanjem, da je zdrava prehrana pomemben dejavnik dolgega in kvalitetnega življenja, nam je delo na kmetiji v veliko veselje. Je trdo, a je edino, ki ga imamo. Že leta smo ustvarjali takšno prehrambeno okolje za malo čredo govedi in molzne krave, ker smo že od
nekdaj ločili dobro in zdravo od hitrega zaslužka. V sodelovanju z Inštitutom Kon-Cert iz Maribora smo si ob izpolnjevanju strogih pogojev in zadovoljevanju zakonodaje pridobili certifikat, ki nam dovoljuje prodajo mleka in mlečnih izdel-
kov pod označbo »ekološko živilo«. Brez vseh škropiv in umetnih gnojil pridelano mleko je izbornega okusa, brez škodljivih substanc in brez najmanjših sledi strupenih primesi. EKO-MLEKO bomo pričeli tržiti v začetku decembra z možnostjo
prevzema na naši kmetiji v Poljanah s »srečno« številko 13 pri Rečici ob Savinji in z dostavo na dom ali v podjetje oziroma gostinski ali prodajni lokal. Naše ekološko pridelano mleko bo spoznano kot sveže, okusno in zdravo, takšno kot so ga iz latvice pili naše babice in dedje. Poizkusiti ni greh, zato tudi ne bo narobe, če boste prišli po prvo, brezplačno latvico kar na naš dom v Poljane! Pričakovali vas bomo vsako jutro od 7. do 9. ter od 17. do 19. ure zvečer. Pa ne pozabite na kanglico!
Kmetija odprtih duri »Dobrovc« in Alojz Potočnik; 041/716-210 oziroma 03/58-35-259.
PR
GLASBENA ŠOLA NAZARJE
Nastopili tako začetniki kot spretni mladi pianisti
Dvorano Glasbene šole Nazarje so v četrtek, 13. novembra, preplavili zvoki črno-belih klavirskih tipk. Učenci šole so pod taktirko vodje nastopa Urške Babič pripravili lep prikaz, kaj se v klavirskem oddelku naučijo od 1. razreda dalje.
Številnemu občinstvu se je predstavilo preko dvajset učenk in učencev klavirskega oddelka, ki čare glasbe odkrivajo s pomočjo učiteljev Milanke Črešnik, Urške Babič in Tonija Acmana. Med nastopajočimi sta se predstavili tudi


Nika in Maja Čerček, ki sta konec oktobra na 2. mednarodnem klavirskem tekmovanju Aci Bertoncelj poželi lep uspeh. Nika je v kategoriji »junior« osvojila bronasto plaketo, Maja pa v kategoriji »A« priznanje za udeležbo. Obema pianistkama je mentorica Milanka Črešnik.
TG
Sestri Nika (levo) in Maja Čerček postajata spretni pianistki, kar sta dokazali tudi na mednarodnem tekmovanju. (Foto: TG)
LUČE
Obeležili 50-letnico zaključka osnovne šole
V šolskem letu 1964 je v Osnovni šoli Luče zaključilo osnovno šolanje skoraj 30 učencev. Po tradiciji se srečujejo vsakih deset let ob okroglih obletnicah. Letos je bila to prav posebna obletnica, saj je minilo kratkih 50 let, ko so se podali na svoje življenjske poti.
Srečanja se je udeležilo 18 nekdanjih sošolcev. Nekaj iz te generacije je žal že pokojnih, nekaj pa jih je bilo zadržanih. Tisti, ki so se srečanja udeležili, so preživeli nadvse prijeten večer ob obujanju spominov in anekdot iz brezskrbnih šolskih dni ter ob petju in zvokih harmonike. Obljubili so, da se, če ne prej, srečajo tokrat čez pet let.
Štefka Sem
Nekdanji sošolci, ki so se od lučke šole poslovili pred 50-timi leti, so skupaj preživeli prijeten večer.
I
Savinjske novice št. 48, 28. november 2014 13
Tematska priloga
,as za
tPrip/ra/vi/a Tatiana G°/°h
čas za decembrsko
iéééíu ^	^ t ^
&_____/M
Urite Reoerčmk s.p, ljubiš S 333G Morirjt
š' 03 11 tcf lt. 031619 63-1 kcrosec refe«fcnll(@s»( let
KÖJRÖSEC^
APARTMAJI, SAUNE, JACUZZI, SOLARIJ, MASAŽE, KOZMETIČNI SALON
v^k ponfrrii-IJek 10% poptiir
na vse saufie
vsako sredo 1094 popust na masaže
vsak četrtek popust na vse storitve v kozmetičnem salonu [rajen na akcijske cene) pri enkratnem nakupu 5. storitev-6. eratis pri enkratnem nakupu LO storitev ■ 11. in 12. gra' s VSAKA 10. STORITEV V KOZMETIČNEM SALONU 5PATIS
Miklavj, Bojicpk in dedek Mr*: kupujEjD pri nas.
DAR ILM BON
la niü ^lüritw-jE lahko lepo darilni
Da boste zažarele v vsej svoji lepoti ter boste taksne tudi dočakale prihod novega leta vam poklanjamo v
mesecu decembru popust na vse m a ni kure n eelish lakiranje.
V najbolj prazničnem mesecu v letu, »veselem decembru«, veliko pozornosti namenimo voščilom in obdarovanjem naših bližnjih. Gre za del prazničnega vzdušja, ki je pomembna in zelo stara prvina v medčloveških odnosih. Z darilom pokažemo svoj odnos do obdarovanca in je znak naše naklonjenosti oziroma pozornosti do njega, hkrati pa pokaže našo osebnost, izvirnost in ustvarjalnost.
Vsekakor pa je obdarovanje stvar družinske tradicije in vrednot, ki se lahko od hiše do hiše zelo razlikujejo. A večina slovenskih družin vsaj na simbolni ravni praznuje vsaj enega izmed treh obdarovalcev, torej sv. Miklavža, Božička ali dedka Mraza.
rOjlanu
*s i...
Moda po vaš«m okusu
Tel.: 070 744 495
Q&uperç^j
Modna iri udobna oblačila za prave ženske in moike
Tel.' 070 £45 m
14 Savinjskenovicešt.48,28.november2014

Tematska priloga
SV. MIKLAVŽ, PRVI DECEMBRSKI OBDAROVALEC ...
... je eden najbolj priljubljenih svetnikov. To je seveda razumljivo, saj prvi decembrski obdarovalec otrokom prinaša darove na večer pred svojim godom 6. decembra. Običaj je, da pridne otroke nagradi, porednim pa prinese šibo. Ker pa seveda težko odreče darilce tudi najbolj porednemu pobali-nu, dandanes le redko koga pričaka le šiba. Sicer pa med tradicionalna Miklavževa darila, ki ne bi smela manjkati v pletenici, spadajo suho sadje, pomaranče, lahko pa tudi šiba kot opozorilo.
BOŽIČEK SLOVENCE OBDARUJE ŠELE OKOLI 80 LET
Svoj čas so se ljudje obdarovali le za Miklavža, danes pa lahko rečemo, da ga drugi decembrski mož, Božiček, že dobro prehiteva tako po priljubljenosti kot po pričakovanjih otrok. Božično obdarovanje je namreč mlad pojav, prva darila so se pojavila pred kakšnimi dvesto leti v nemških deželah, slovensko meščanstvo pa je z božičnim obdarovanjem pričelo šele pred kakšnimi osemdesetimi leti. Kot kažejo raziskave, današnji potrošniki svoje najbližje za božič v prvi vrsti obdarujejo z igračami, oblačili, kozmetiko in knjigami.
DEDEK MRAZ JE K NAM PRIŠEL IZ RUSIJE
Zadnji obdarovalec je prišel k nam po drugi svetovni vojni iz Rusije. Zmotno je prepričanje, da je ta lik sovjetska komunistična iznajdba, poznali so ga namreč že v carski Rusiji, njegov izvor pa je še starejši, torej indoevrop-ski. Slovenci smo ga nekoliko poslovenili, vsekakor pa vzeli za svojega, saj se je dedek Mraz pri nas, sicer nekoliko bolj v ozadju, obdržal tudi po prehodu v novo politično obdobje po slovenski osamosvojitvi. Kar se tiče daril, ki jih prinese malim nadobudnežem, pa se nič kaj ne razlikuje od svojega amerikaniziranega sorodnika, Božička.
p: IzClles
Tc-i. :vc 7 s i
P.iRI?L i£
-.- --[■ 7"
fdi CfNTER.SC1':
S huponan	1J \ drifb— ~
na «Kiten	* t 9 J^ Sp
fiacup	\ .<£ ^ t
ocr 2e.n	. ^ r
SO b.\Z JOH	. ^ " - J
Modna družinska ¡J^j obutev
in dodatki
Ko Želite podariti NEPOZABNA DOŽIVETJA
Festival Vel
en je 03 698 25 70 ali www.testival-velenje.si
Savinjske novice št. 48, 28. november 2014 15
Tematska priloga
VEN PRO PAPIRNICA
Žiga Veninšek s.p., Šmihetska cesta 2, 3330 Mozirje
TEL/FAX: 03 58 33 660 | GSM: 041 319 161
e-mail; trgovina® ven pro. si | WWW.venpro.s1
□aso
JESENSKO - ZIMSKA PONUDBA
KOLEDARJI ROKOVN/Kf PLANERJI PROMO PISALA DAR/LM PROGRAM
IGRAČE - OTROKOM NAJLJUBŠE DARILO
Navadno so naši najpomembnejši obdarovanci otroci. Ti v veselem decembru še najbolj občutijo pristno čarobnost prazničnih dni, zato jih odrasli še toliko raje obdarujemo. Seveda se najbolj razveselijo igrač. Tu pa je dilema hitro velika, saj le-teh veliki večini otrok nikakor ne primanjkuje. Zato strokovnjaki priporočajo, da se pri nakupu igrač držimo naslednjih pravil:
-	igrač naj bo manj, vendar naj bodo tiste bolj kvalitetne,
-	naj spodbujajo igro na prostem,
-	naj spodbujajo druženje z vrstniki,
-	primernejše so tiste iz zdravih materialov (lesene, iz blaga, reciklirane),
-	primerne za več načinov uporabe (kocke, figure ...),
-	knjige so darilo, ki poleg zabave tudi poučuje.
Otroci so veseli tudi rabljenih igrač, da so le takšne, kot ustrezajo njihovim zanimanjem. Dejstvo je, da elektronske igrice postajajo vedno večja konkurenca klasičnim igračkam. Tudi tovrstna zabava je lahko povsem nedolžna, vsekakor pa se priporoča, da se starši pred nakupom pozanimajo, kakšne segmente igrica vsebuje (agresivnost, bojevanje ...) in svojemu otroku kupijo igrico primerno njegovi starosti ter družinskim vrednotam.
DARILO ZANJO IN ZANJ
Podarite svojemu partnerju nekaj, kar si želi on, ne vi. Če si vaša žena želi obisk opere ali baleta, ji poleg vstopnice podarite tudi svoj čas in se dogodka, čeprav ne po vašem okusu, udeležite z njo. Velja tudi obratno. Vstopnice na športno prireditev po okusu vašega dragega so lahko odlično darilo, se pa zagotovo ne bo branil vaše ideje, da tekmo obišče v družbi prijatelja z enakimi interesi in ne z vami. Ženske si pač želimo pozornosti, medtem ko moški predvsem sproščanja.
Parfum je odlična izbira, če zagotovo poznate okus vaše družice, isto velja za kakovostno pijačo. Še tako draga steklenica penine ne bo dosegla namena, če vaš dragi pač ne mara tovrstne pijače. Najpomembneje je torej, da dobro razmislite, kaj je in kaj ni všeč vašemu obdarovancu.
16 Savinjskenovicešt.48,28.november2014
Tematska priloga
DOBRO IZBRANO POSLOVNO DARILO LAHKO UTRDI DELOVNE ODNOSE
Darila najpogosteje podarjamo tistim, ki so nam blizu, obdarovanje pa ni tuje niti v poslovnem svetu. Dobro izbrano poslovno darilo lahko utrdi odnose s poslovnim partnerjem ali celo pomaga k utiranju poslovnega sodelovanja. Pri izbiri darila je potrebno dobro razmisliti, katero lastnost podjetja želimo izpostaviti; je to zanesljivost, inovativnost, spodbujanje lokalno obarvanih vrednot ...
Vsekakor je pred nakupom poslovnega darila dobro poznati vrednote, po katerih se ravna vaš poslovni partner. Nepremišljen nakup darila, ki se bo vašemu poslovnemu partnerju zdelo neprimerno, lahko poslabša medsebojne poslovne odnose.
Pohvale vredna je v zadnjih letih vedno pogostejša odločitev podjetij, da sredstva, namenjena poslovnemu obdarovanju, darujejo v dobrodelne namene, poslovnim partnerjem pa pošljejo voščilo z lepimi željami. ■
S« kdaj vprašate, kako naslanejo keramične plošč¡ce?
V pofi. GurerijH.' Keramika d.a.o. Btios pfrumi|nnr>7; 4D lofr\icci jnlo iTdpcfinn:) vnoto H Vos viibina. rij vttoptte v niisn prosta.
Va Ulj trn no ca n ot! pr 11 n liro F. v s nbol o, li. novembra 1014. o d 9.00 do 13.M ure. v &oisnje (Gorenj* 1 S, Jli7 ¿modno ob Poki).
Qbt= paiffijncs". bodo piHako a Slav. ia olitvnosti Tved o^u&ni oj edi Cifotvoflnjo, DfOCfdjTO ekeijt, elo 30 ... no iorono v noii pfodqjomi	Jrf.
jfiiim
MKiene cglecra fHcfivcanje bomo c-^nlzroii	1 I ■
db 9.30 In ob 11,GD uri	^JffiSV^
Vl|iiitivn uoftljnnlh
Savinjske novice št. 48, 28. november 2014
Ljudje in dogodki, Oglasi
Brez kruha in vina bi bilo življenje precej
dolgočasno
»KUHARSKO PERO« BOŠTJAN NAPOTNIK NAPO
Boštjan Napotnik Napo, Zgornjesavinjčan, ki si je družino ustvaril na obrobju Ljubljane, pravi, da je hrana preveč pomembna, da je ne bi sami pripravljali. Izpod njegovega peresa je pred štirimi leti izšla kuharska knjiga Kuharica za prave moške, pretekli mesec pa še njeno nadaljevanje, knjiga z naslovom Orodjarna.
Boštjan Napotnik je kuharsko knjigo Orodjarna popestril s kratkimi štorijami, fotografijami in ilustracijami. (Fotodokumentacija: MK)
NASLOVA KNJIG JE TREBA RAZUMETI PREDVSEM KOT PROVOKACIJO
Napotnik, ki je kot zaposlen oče v dopoldanskem času v službi, kuhanje jemlje kot hobi in sprostitev. Vseeno ima njegovo delo dodatno prednost - z njim nahrani sebe in družino, obenem pa postavlja temelje za njegovo pisanje o hrani na spletni strani kruhinvino.com. Pečenje kruha mu je dodaten izziv. Prisega na doma pripravljeno hrano. Domača izdelava osnovnih živil - kruha, jogurta in številnih drugih - ga navdušuje prav tako kot kuhanje po bolj zapletenih in ambicioznih receptih.
Ti so našli svoje mesto v Boštjano-vih kuharicah. Za oba naslova pravi, da ju je treba razumeti predvsem kot provokacijo, kot nekaj, kar ti v knjigarni zbudi pozornost, da knjigo začneš listati. Ko jo listaš, pa ti ponuja recepte za jedi, kakršne sam kuha v svoji kuhinji - nič kaj posebno zapletenega, vse pa večkrat preverjeno in okusno. Vse je pospremljeno s kratkimi štorijicami, fotografijami in ilustracijami, da imajo nekaj od tega tudi tisti, ki knjigo samo berejo, ne spravijo pa se v kuhinjo.
PROUČUJE VSE PO VRSTI
»Tudi sam imam lepo zbirko kuharskih knjig. Listam vse po vrsti,
posebej tiste, ki se bolj kot s konkretnimi recepti ukvarjajo s teorijo kuhanja in kuharskih procesov. Torej knjige, ki ne povedo le tega, kako se nekaj skuha, ampak spremljajo fizikalne in kemijske procese, ki se pri posamični vrsti kuhanja odvijajo.
Seveda so redno na sporedu tudi slovenski klasiki, kot je mojster Ivan Ivačič, čeprav se mi zdi zelo zanimivo dejstvo, da so ključne slovenske kuharske knjige napisa-
le redovnice. Tradicija se nadaljuje tudi letos: sestra Bernarda Gosteč-nik, ki je doma iz Šmihela, je skoraj sočasno z mano in pri isti založbi izdala knjigo o peki peciva,« pravi Boštjan, ki je svoje kuharske veščine pred leti preizkusil tudi v kuharski oddaji Desetka.
OCENIL JEDI V VEČ KOT 200 GOSTILNAH IN RESTAVRACIJAH
Že skoraj desetletje piše blog »kruh in vino«. Napo pravi, da bi bilo zanj življenje brez teh dveh substanc precej dolgočasno. Seveda pa je treba držati pravo mero, tako pri enem kot pri drugem.
Kreativnega direktorja ene od ljubljanskih reklamnih agencij je mogoče zaslediti tudi kot bralca pravljic, na radiu Študent »rola« glasbo. Izkušnje pri pisanju reklamnih člankov mu dobro služijo tudi pri recenzijah gostiln.
»Ko obiskujem gostilne in restavracije za njihovo uvrstitev v Mladi-nino rubriko Konzum, se tega lotim tako, kot pač ljudje hodimo v gostilne. Lahko je nedeljsko družinsko kosilo, večerja v dvoje ali druženje z nekaj prijatelji. Vedno pa z dobrimi nameni: v gostilne pač hodimo zato, da bi se prijetno počutili, da bi dobro jedli, popili kozarec ali dva ter se medsebojno družili. Ocen je zdaj nekaj čez dvesto, saj to počnem že štiri leta, vsak teden. V tem času se je nabralo vseh sort izkušenj in doživetij,« o obiskih naključno izbranih gostiln in restavracij pove Napotnik. Nedavno je zelo pozitivno ocenil tudi restavracijo v Lučah.
Mnenja je, da se gostinci predvsem v kuhinjah zelo trudijo, splošni nivo kakovosti pripravljene hrane se je kljub krizi dvignil. Je pa še veliko prostora za izboljšanje, predvsem pri gostoljubnosti in odnosu do gostov.
Marija Šukalo
I
18 Savinjske novice št. 48, 28. november 2014
MGORNJESAVINJSKI SMUČARSKI
0RGANI7IFA ] 7. TRADiGONAL.Nt SEJEM RABLJENE, NOVE IN STARODOBNE SMUČARSKE OPREME
VSQB0TO29.il.2014	V M EDC LI d H>. 11 20 M
O tj 9:00 DO 19: fl D L ft t \	O D 9.'OD DO 16:00 UH f
iPORTKA DVORANA MOZIRJt
V ljsu «ima bodo cah-haic Ji preilavflveno - promcK^j^ jllMnoih idBiafefcev. ndudL ¿lfl J IVtJ ti Vl^ft S^f Ijom^p «i mgftMfl i;j^a.-	j j o-nf in ki Ipm1
0 i Ki ii1j11 »[■ J loiiiuljlkil fli-Jiji I i D** [ip«»ij Ijof
vabljeni
Šport
PODROČNO TEKMOVANJE V NOGOMETU ZA STAREJŠE DEKLICE
Lučke nogometašice na državni polfinale
V velenjski športni dvorani je bilo 18. novembra področno tekmovanje v nogometu za starejše deklice. Na njem sta uspešno nastopili tudi ekipi osnovnih šol Luče in Gornji Grad, ki sta bili na tem tekmovanju boljši od vrstnic iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Lučanke, ki so na tekmovanju nastopile oslabljene, so uspele osvojiti prvo mesto in si zagotoviti nastop v polfinalu državnega tekmovanja. Pomerile se bodo z ekipami iz celjske, podravske in zasavske regije. Njihov uspeh so dopolnile Gornjegrajke, ki so pristale na drugem mestu.
Na prvi polfinalni tekmi so slednje presenetile Šoštanjčanke in jih premagale z 1:0 ter se uvrstile v finale tega turnirja. Na drugem srečanju so Lučanke po besedah trenerja Rajka Rudnika kljub boljši igri in z obilo priložnostmi igrale proti Šmarčankam neodločeno 1:1. Po izvajanju kazenskih strelov pa so zmagale in se tako oddolžile za lanskoletni poraz.
Obiskovalci so tako v finalu med Lučami in Gornjim Gradom videli zanimivo igro, ki pa so jo dobile Lučanke, saj so ob zmagi 1:0 imele še nekaj lepih priložnosti, ki pa jih niso izkoristile.
Kot je povedal trener Rudnik, bodo dekleta iz Luč po petih letih ponovno nastopile na držav-
nem nogometnem tekmovanju, kjer so pred sedmimi leti že osvojile naslov državnih prvakinj. Ob tej uvrstitvi ni skrival veselja. »Rad bi pohvalil dekleta za prikazano igro, saj so kljub temu, da smo nastopili brez dveh odličnih igralk, dokazale, da nič ne zaostajajo za generacija-
mi, ki so pred leti krojile sam vrh državnih tekmovanj. Če bodo vztrajne in pridno vadile naprej, menim, da tudi v polfinalnem tekmovanju nismo brez možnosti, čeprav se zavedamo, da nas čakajo težke nasprotnice.«
Marija Šukalo
Lučanke so na tekmovanju nastopile oslabljene, a kljub temu uspele osvojiti prvo mesto in si zagotoviti nastop v polfinalu državnega tekmovanja.
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Pred njimi je sejem, na sezono dobro pripravljeni
Pred člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje je nova smučarska sezona, za njimi pa uspešno izvedeni zastavljeni programi za vse sekcije in skupine, ki delujejo v klubu. Anja Drev bo tekmovala v FIS programu in je članica reprezentance gluhih Slovenije. Njeni in klubski smučarski načrti so usmerjeni na olimpijske igre gluhih.
Aktivnosti v klubu so usmerjene v najmlajše in mlade upe. Potrudili se bodo, da jim bodo ob prizadevni pomoči staršev zagotovili udeležbo na regijskih, pokalnih in drugih tekmah tako v Sloveniji kot v mednarodnem okolju.
Želijo si intenzivnega sodelovanja z vrtci, osnovnimi šolami, s sosednjimi smučarskimi in ostalimi društvi ter klubi na občinskem nivoju in širše na področju organiziranja prireditev, družabnih in humanitarnih dogodkov. Dobro sodelovanje z Golte d.o.o., ŠD Beli zajec in SK Velenje pa jim daje dobro popotnico za dolgoročni in kvalitetnejši razvoj smučanja.
Gornjesavinjski smučarski klub letos organizira že 17. sejem rabljene, nove in starodobne smučarske opreme, ki bo potekal to soboto in nedeljo v Športni dvorani Mozirje. »Človekoljubnost in humanitarnost sta vodili letošnjega sejma, saj čas, v katerem živimo, ni najbolj prijazen in srečen do vseh, pa vendar tudi mi želimo,
da bi čim več otrok doživelo vsaj nekaj trenutkov veselja v zimskih radostih. V sodelovanju z župnijsko Karitas Mozirje-Šmihel smo se odločili, da bomo sprejemali tudi smučarsko opremo in
Prejšnjo soboto je bila na sporedu rokometna tekma 8. kroga 1. B DRL za ženske, v kateri so nazarske članice zabeležile visoko zmago nad RK Adria transport Logatec in s katero so se približale na samo točko zaostanka za prvim mestom. Pot do zmage članic so tlakovale starejše deklice A, ki so bile prepričljivo boljše od tekmic iz ŽRK Veplas Velenje.
Uvod v tekmo članic je bil nastop selekcije starejših deklic A. V goste so prišle vrstnice iz Velenja, ki so v sosedskem derbiju morale priznati premoč Nazarčankam. Te so izkazale borbeno igro, kar jim je prineslo končni rezultat 31:21. S tem so se nazar-ske rokometašice dodatno utrdile na drugem mestu na lestvici lige starejših deklic A vzhod, pred njimi pa so vrstnice iz RK Zelene doline Žalec.
Zmagovito so nadaljevale tudi nazarske članice, ki so tokrat gostile zadnjeuvrščeno ekipo iz
oblačila, ki jih kdo želi podariti za otroke in družine v stiski,« je povedala predsednica kluba Mojca Križ.
Štefka Sem
Logatca. Že na prvi tekmi v Logatcu so bile Na-zarčanke bistveno boljše tekmice in zmagale z rezultatom 17:28. V Nazarjah je bila razlika kar 27 golov, saj so domačinke rešetale mrežo nasprotnic iz vseh položajev. Končni rezultat 42:15 (20:7) pove, da je bila tekma odločena že v prvem polčasu, prva strelka prvenstva Sandra Me-lavc pa je zabila kar 20 golov.
Vodilna ekipa 1. B DRL za ženske, ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje - Kozina, ki je letos edina premagala nazarsko ekipo, je prvič letos oddala točko v gosteh pri ŽRK Tenzor DP - Logik Ptuj. Prav Ptujčanke bodo naslednje gostje v nazar-ski športni dvorani jutri ob 17. uri, ko bodo domače igralke z zmago poskusile izničiti točko zaostanka za vodilno ekipo. Na prvi tekmi na Ptuju so slavile Nazarčanke z 29.34.
Roman Mežnar
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Le točko za vodilno ekipo
Savinjske novice št. 48, 28. november 2014 19
Ljudje in dogodki, Šport
^ SMUČARKA TINA ROBNIK
V V dveh dneh dve veleslalomski
zmagi
(Mul ¿mc-,
Novembra
Pred 40 leti
ASFALT V KOKARJAH
Pred dnevi je bila svečana otvoritev asfaltirane ceste v partizanski vasi Ko-karje v Savinjski dolini. Ta vas je zares partizanska, saj je dala 22 aktivnih borcev v NOB. Pri asfaltiranju so vaščani Ko-karij naredili preko 2.500 prostovoljnih ur in prispevali 15 milijonov starih dinarjev. Na novo asfaltirane ceste je bilo več kot 1.600 tekočih metrov ali preko 4.000 m2. Cesta je bila zgrajena v rekordnem času, in to v desetih dneh. Pobuda vašča-nov je bila pohvalna in takšnih pobud bi bilo treba še več.
Pred 30 leti
ODRINJENI STAROSTNIKI
Grenak priokus je pustila razprava na zadnji seji skupščine SIS za socialno skrbstvo v Mozirju. Delegati so sklenili opozoriti našo javnost na neljube navade, ki prodirajo v našo vsakdanjo stvarnost in kažejo na poslabšanje odnosov med mlajšimi in starejšimi občani. Dejstvo je, da so znani številni primeri, ko je pri hiši dovolj možnosti, da poskrbijo tudi za starejšega človeka, za lastne starše, pa se te dolžnosti želijo otresti. Prav to je ugotovitev, ki je bila v ospredju razprave.
Pred 20 leti
ZGORNJA SAVINJSKA GRE NAPREJ!
Velik uspeh odbojkaric Zgornje Savinjske! Z zmagama nad avstrijsko ekipo Wurtenrod iz Salzburga se je odbojkarski klub Zgornja Savinjska uvrstil v 3. kolo pokala evropske odbojkarske zveze (CEV), kar je gotovo doslej njegov največji dosežek. Odlična promocija Slovenije in naše doline v Avstriji torej, ki bi ji le stežka našli enako. Zadnji rezultat je dal tako igralkam kot vodstvu kluba novega elana in z dobrimi pripravami ter kančkom športne sreče je mogoče doseči še večji uspeh.
Pripravila Tatiana Golob
V_J
Alpske smučarke so se pretekli vikend v švedskem Gaellivareju pomerile na dveh veleslalom-skih tekmah kategorije FIS. Dobro pripravljenost v svoji paradni disciplini je pokazala Lučanka Tina Robnik, ki je obakrat ugnala vso konkurenco
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Mozirske odbojkarice, ki jih trenira David Skok, so na zadnjih dveh kolih gostovale na Ptuju in v Benediktu. Z obeh srečanj so se vrnile brez osvojene točke.
V soboto, 14. novembra, so se v okviru četrtega kroga 2. DOL vzhod podale na gostovanje na Ptuj. Pričakale so jih razpoložene domačinke, ki trenutno zasedajo drugo mesto na prvenstveni lestvici in so še brez poraza. Po pričakovanjih so izpolnile vlogo favoritinj in brez večjih pretresov ugnale Mozirjanke z rezultatom 3:0. Po igrah so gostje domačinkam odvzele 17, 24 in 21 točk. Kljub premoči domačih igralk so se Mozirjanke dobro upirale, želja in nasveti trenerja Skoka pa kljub temu niso zadovoljevali za kaj več kot poraz.
Minulo soboto pa so se Mozirjanke odpravile v Benedikt. Tam jim je kazalo bolje, čeprav so članice ekipe Benedikt na tretjem mestu na prvenstveni lestvici in so bile doslej premaga-
V. 4. krogu SKL vzhod 2 je v Nazarjah gostovala KD Ilirija in premagala zgornjesavinj-ske košarkarje z 73:71, potem ko je gostujoči kapetan zadel sekundo pred koncem srečanja.
Obe moštvi sta bili skozi celotno srečanje izenačeni. V rahli rezultatski prednosti so bili sicer košarkarji Ilirije, ki so ob polčasu vodili 39:44 in pet minut pred koncem povedli z 62:69. Takrat so se nazarski igralci zbrali in pol minute pred koncem izid izenačili na 71:71. O zmagovalcu je odločal zadnji napad, ki ga je sekundo pred koncem realiziral gostujoči kapetan Sarajlič in tako Nazarčanom zadal prvi poraz v letošnjem prvenstvu.
Pri domačinih je izjemno predstavo prikazal Filip Blatnik, ki je bil z 30 točkami najboljši strelec srečanja. V člansko moštvo je vključenih vse več mladih igralcev. Poleg Za-volovška, Metulja in Tevža, ki se že dokazu-
in zmagala. Robnikova je letos nastopila tudi na uvodnem veleslalomu v svetovnem pokalu, kjer pa se ni uvrstila v trideseterico.
Štefka Sem
ne samo enkrat. V prvi igri je bila igra Mozirjank odlična, začele so odločno in pokazale domačim igralkam, da bo potrebno več vložene energije, če jih bodo želele premagati. Prvo igro so tako dobile članice ekipe OK Mozirje z rezultatom 25:17.
Na podobno ugoden razplet je kazalo tudi nekaj časa druge igre, a so nato gostje popustile in domačinkam prepustile igro, ki se je končala na 25:19. Tretja igra je bila za gostje najslabša, saj so domačim igralkam odvzele samo 15 točk. Veliko bolje je kazalo v četrti igri, ko so se zopet zbrale in dobro parirale vse bolj razpoloženim domačinkam. Slednje kljub temu presenečenja niso dovolile in tudi v tej igri zmagale s 25:19. Skupen rezultat je bil tako 3:0 za Benedikt.
Odbojkarice OK Mozirje so kljub tema dvema porazoma obdržale osmo mesto na lestvici.
Benjamin Kanjir
jejo na tekmah članskega moštva, je na tekmi proti Iliriji debitiral Aljaž Skornšek in je prikazal zelo dobro igro ter na koncu dosegel tri točke.
Roman Mežnar
\
POPRAVEK
V 37. številki Savinjskih novic sem v članku Po padcu z mostu je Jože Mlačnik umrl v bolnišnici pod sliko zapisala, da so že dan po nesreči na mostu stali močnejši stožci in trakovi, ki so označevali manjkajočo ograjo. Informacije sem prejela od občanov, a se je izkazalo, da niso povsem točne. Za naveden podpis se opravičujem.
Pod omenjenim mostom teče potok, ki se steka v Šokatnico in ne potok Šokatnica.
Štefka Sem
V_
V zadnjih dveh kolih brez izkupička
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Prvi prvenstveni poraz v sezoni
20 Savinjske novice št. 48, 28. november 2014
Pisma bralcev
Kmetijske zadruge
Zakaj je Janez Evangelist Krek ustanavljal kmetijske zadruge? Po zemljiški odvezi leta 1848 so morali kmetje svoje kmetije odkupiti ... Ker denarja mnogi niso imeli so si ga pač morali sposoditi, kjer se je pač dalo. Toda, za tisti denar so morali plačati neizmerno visoke obresti. Zato je Janez Evangelist Krek začel ustanavljati kmetijske zadruge iz katerih deležev se je potem dalo dajati tudi čisto poceni kredite.
Prva zadruga v Mozirju (če prav vem) je bila ustanovljena že pred prvo svetovno vojno. Med obema vojnama se je ustanovilo še več zadrug. Med drugim tudi kmečka. (Kako se je imenovala, ne vem.) Nepozabna mi je le zavest mojega očeta, ki je bil tudi član zadruge, da je enkrat, ko je šel po nakupih rekel, da bo šel v zadrugo, ker je to naša trgovina. (Če bi bili tudi današnji člani zadruge tako zavestni »naša« zadruga zelo verjetno nebi propadla.) To je bilo se ve da pred drugo svetovno vojno. Ta zadružna trgovina, pa je bila takrat tam, kjer je danes Likebejev optični obrat.
Tam je bila zadružna trgovina še tudi po drugi svetovni vojni. Pa čeprav je bila kmetijska zadruga Mozirje dejansko ustanovljena šele leta 1948, ko so kmetijske zadruge ustanavljali po celi Sloveniji. Med drugim tudi Ljubija in Lepa Njiva skupaj; ter Šmihel.
Te takratne zadruge so ponekod delovale kar uspešno, tako, da so imele ob koncu leta dobiček. Ta dobiček so pa potem nekatere zadruge razdelile med člane zadruge. Toda državna oblast tega ni dovolila in so morali vsi prejemniki tega dobička, to vrniti. Država je pa ves zadružni denar nato podržavila.
Tako smo bili člani zadruge že prvo leto po ustanovitvi zadruge za naš trud in vložitev našega prispevka v zadrugo, za svojo prizadevnost ukradeni.
Ker je imela zadruga tudi status, da je od kmetov kupovala tudi les, se je med drugim zgodilo tudi sledeče: Leta 1956 je gozdno gospodarstvo (v nadaljevanju GG) ustanovilo sklad za obnovo gozdov in gradnjo gozdnih cest. Ta sklad so imenovali biološka amortizacija. V ta sklad je moral obvezno vsak kmet plačevati določeni znesek od
prodanega lesa. Plačilo v ta sklad pa je moral vsak kmet prej preden je lahko dobil plačilo za les.
In »člani politične korupcije« so se znašli in na račun »zarukanih in neumnih« kmetov izvedli akcijo, da so morali tisti kmetje, ki računov ne shranjujejo biološko amortizacijo še enkrat plačati.
Vsem kmetom so poslali vabila, da morajo prinesti potrdila o plačilu biološke amortizacije. In kdor je to potrdilo imel, je bil vse v redu. Kdor, je pa to potrdilo izgubil, je moral pa biološko amortizacijo še enkrat plačati.
Med tistimi, ki tega računa ni našel, je bil tudi moj oče. Moj brat Tina, pa, ki je vse administrativne posle na kmetiji vodil je vedel, da nihče ni mogel dobiti plačila za les prej dokler ni biološke amortizacije plačal. Zato je vedel, da je to za gotovo plačano.
In ko je na uradu za te zadeve prišel na vrsto mu je eden od komisije (v komisiji, če se prav spominjam so bili revizor, računovod-kinja in blagajničarka.) kako so vsi trije enako zračunali, da je moj oče še toliko in toliko dolžan za biološko amortizacijo. Moj brat pa, ki je dobro vedel, da je vse plačano je rekel: Dajte mi podatke od kod ste to zračunali. In ko je moj brat to pregledoval in računal, ga je že ena od komisije prehitela in pokazala, da ni nobenega dolga, da je vse plačano, kakor je medtem tudi moj brat zračunal.
Zakaj sem to zapisal? Zato, da bo vsak vedel zakaj je naše največje Zgornje-savinjsko bogastvo kmetijska zadruga propadlo.
Da, zato, da kakor je državni aparat že samo po osmih letih kar je bila zadruga ustanovljena, država zadrugo že izkoristila za izkoriščanje kmetov. Da se je tudi v tem slučaju, da je zadruga propadla moralo zgoditi nekaj podobnega.
Eden od največjih udarcev je dobila zadruga še od banke, ki je zadrugi »ukradla« HKS. Hranilno kreditno službo. Le ta je med zadružniki delovala na tistem principu, kot si ga je zamislil in uveljavil Janez Evangelist Krek z ustanovitvijo kmetijskih zadrug. HKS je bil (kakor sem jaz seznanjen) nekakšen akumulator, diferencial, ali vztraj-nik med zadrugo in kmeti, ki nam
je uravnaval finančne zadeve. Ko, pa je bila HKS zadrugi odvzeta, je pa začela zadruga počasi hirati. Dokler ni propadla.
Seveda, pa so h padcu zadruge prispevali tudi vsi tisti, ki imajo zaslugo za to, da so prišli v našo do-
Da v Zadrugi Mozirje ni tako kot bi moralo biti, je bilo občutiti že v letu 2013. Predvsem v tehničnih trgovinah je primanjkovalo blaga. Zaradi neplačevanja računov so nastajale težave pri nabavah in posledično blokade TRR. Letos spomladi je mesto direktorja g. Presečnika prevzel v. d. direktor g. Zagožen. V razgovoru z njim smo izvedeli, da smo zelo zadolženi pri bankah in imamo veliko neplačanih obveznosti do dobaviteljev. Vendar je upal, da bomo lahko najeli kredit in se bo Zadruga s trudom uspela rešiti.
Za svetovalca je bil določen g. Grešak, ki je predlagal ustanovitev hčerinske firme Trgovina d. o. o. Z zaposlenimi v Zadrugi je opravil razgovore za prezaposlitev. Pogovori so potekali v smeri prevzema, kar pomeni, da bi tisti ki bi dobili zaposlitev, pri novem delodajalcu imeli enake pogoje kot pri Zadrugi (plača, delovna doba, stalna zaposlitev itd.) in bili vsaj eno leto zaščiteni.
O prevzemnih pogodbah je bilo govora dokler ni mesta direktorja prevzel v. d. direktor g. Grešak. Nato je šest, po rezultatih najboljših živilskih trgovin, vzelo v najem trgovinsko podjetje Kea Šentjur. (Videla sem samo najemno pogodbo za mesec oktober, z možnostjo podaljšanja.) V teh najetih prodajalnah delajo naši delavci, ki so kljub veliko dela, žal, že dva meseca brez plače.
V najem so se oddale tudi druge živilske trgovine, farmi Juše in Varpolje, blagovnica Ljubno, enako gostinski objekti, razen gostilne Solčava, štirih tehničnih trgovin in kmetijske preskrbe Spodnja Rečica. Zaprla se je Železnina Ljubno ob Savinji in živilska trgovina Forš Ljubno ob Savinji. Za zadnjo so se zanimali naši uslužbenci oziroma delavci, pa je bila, žal, izpostavljena konkurenčna klavzula. Poleg trgovcev in gostincev so pri nas zaposleni tudi delavci v avtoparku,
lino od drugod: Tuš, Hofer in zdaj še Šaleška zadruga s konkurenco »kot voluhar v sadovnjaku« objedli korenine zadrugi.
Janez Gregorc Ljubija 2 3330 Mozirje
na prevozih, na kmetijskem delu (na kurjih farmah, na odkupu živine, odkupu mleka in odkupu lesa) ter na upravi.
Od spomladi, pa do danes, sem kot predsednica sindikata veliko sodelovala z zaposlenimi. Še v mesecu maju je Zadruga zaposlovala 134 delavcev. Začelo se je odpuščanje iz poslovnega razloga. Kar nekaj delavcev, ki so izpolnjevali pogoje za na zavod in za upokojitev, se je s tem strinjalo, tudi zato, da bi ostali obdržali službe. Obljubljena jim je bila tudi odpravnina. A vsako naslednje odpuščanje je bilo boleče, temu je sledila še psihična preobremenjenost pri novem trgovskem najemniku, zato je prekinilo zaposlitev kar nekaj poslovodij in trgovcev.
S strani sindikata se jim je v sodelovanju s sekretarko Šaleško-sa-vinjskih sindikatov go. Nado Pritr-žnik in njihovim odvetnikom g. Miranom Jeromlom pomagalo pri pripravi odpovedi iz razloga neiz-plačevanja plač, s pregledi ponujenih pogodb o novi zaposlitvi, s kontakti z upravo glede plač in s pojasnili.
Kljub temu, da se je že nekaj dni vedelo, da bo naši Zadrugi sledil stečaj, smo delavci Zadruge danes (kar nekaj delavcev, me je poklicalo) žalostni, kajti bila nam je v ponos. Nikdar se ni gledalo na uro, skupno smo naredili ogromno neplačanih nadur, veselili smo se vsake stranke.
Hvala vsem, ki ste nas vsakodnevno obiskovali. Z veseljem smo delali z mislijo in željo, da bo Zadruga poslovala pozitivno, stranke oskrbovala z blagom, kmetom omogočala odprodajo pridelkov, delavcem pa s plačami omogočala preživetje. Žal temu ni tako, kajti delavci že dva meseca niso prejeli plač. Po vseh naporih je potrebno najprej poskrbeti zanje.
Tratnik Martina predsednica sindikata
Zadruge Mozirje
Stečaj Zadruge Mozirje
Savinjske novice št. 48, 28. november 2014 21
Zahvale, Kronika, Oglasi
ČAS je prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se boje, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo, toda za tiste, ki ljubijo, je NESKONČEN.
(W. Shakespeare)
Tja, kjer tišina šepeta, je odšel
Uroš BENDA
1975 - 2014
Resnično težko je slovo, v večnosti se ponovno snidemo. Uroš, Hvala Ti ... ostajajo nam živi spomini.
Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Kolektiv Kovinoplastike Benda
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	TATVINA LESA
Kokarje: 17. novembra je oškodovanec iz Kokarij na PP Mozirje prijavil talvino okoli 40 kubičnih metrov lesa iz njihovega gozda. Tatvino bi naj izvršila znana oseba. Zoper storilca sledi kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
•	PLAZ ZASUL CESTIŠČE
Logarska dolina: 20. novembra okoli pol šeste ure zjutraj je zemeljski plaz popolnoma zaprl cesto iz Logarske doline proti Pavličevemu sedlu. Obveščene so bile pristojne službe, ki so poskrbele za sanacijo.
• VNELE SO SE SAJE
Mozirje: 20. novembra okoli pol dveh zjutraj so na Aškerčevi ulici v Mozirju zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Mozirje, ki so nadzorovali gorenje in dimnik pregledali s termo kamero.
OPOZORILO OBČANOM
Pešci so v jesenskih in zimskih dnevih, ko je vidljivost zmanjšana zaradi teme oziroma krajšega svetlega dela dneva in slabih vremenskih razmer, kot so megla, sneg in dež, med najbolj ogroženimi prometnimi udeleženci. To se je v obliki hudih prometnih nesreč že odrazilo 15. in 17. novembra, ko sta bili v poznem popoldanskem času v prometnih nesrečah udeleženi dve peški.
V prvi prometni nesreči, ki se je zgodila v Velenju, je peška umrla na kraju nesreče, v drugi nesreči, ki se je zgodila na območju Pe-trovč, pa je bila peška huje telesno poškodovana. Pri ogledu prometnih nesreč je bilo ugotovljeno, da peški, ki sta bili oblečeni v temnejša oblačila, ponoči nista nosili odsevnih teles.
Zaradi navedenega policisti občane opozarjajo, da naj bodo kot pešci v prometu vidni oziroma naj nosijo odsevna telesa, prav tako pa opozarjajo voznike, da naj bodo pri vožnji v prometu pozorni na pešce in jih s svojo vožnjo ne ogrožajo.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
22 Savinjske novice št. 48, 28. november 2014
Zahvale
Ni res, daje odšel - nikoli ne bo!
Uroš je ujet v naša srca, z najlepšimi spomini
in vsak naš korak bo spremljal v tišini.
Sporočamo vam žalostno vest, da nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj v 39. letu starosti zapustil
naš dragi
Uroš BENDA
20.10.1975 - 21.11.2014
Žalujoči vsi njegovi
Savinjske novice št. 48, 28. november 2014 23
Za razvedrilo
Cvetke
LETALIŠČE S POGLEDOM NA LUCE
Če ste z Ljubnega ob Savinji, iz Luč ali Nazarij in ste zadnje čase videli veliko nizkoletečih potniških letal, imamo pojasnilo za vas. Če ste s kranjskega konca Slovenije in ste zadnje čase videli veliko Zgornjesavinjčanov, imamo pojasnilo tudi za vas. Stric Google je vse pomešal in podvojil del Zgornje Savinjske doline v bližini letališča na Brniku. Vsaj na zemljevidu, ki ga je najti na spletu, je vse pomešano. Ampak brez strahu. Poleg teh naših krajev, postavljenih na gmajnah, je pustil originale nedotaknjene. No, če boste na poti v Konjski vrh prišli na letališče Jožeta Pučnika, potem veste, da ste na napačni strani Googlovega zemljevida.
Glinje
M
v
Letališč Joielu Pučnika Ljubljana
(^LučT^)
Cerkljanska Dotfava

Zapoge
(google.si/maps)
__
ZOMBIJI NA BELIH KONJIH ZE PRIHAJAJO
Noč čarovnic je mimo, pust pa je še daleč. Znanje, kako se opremiti za te praznike, pa ni odveč obnavljati tudi med letom. Čeprav se za takšno poslikavo uporabljajo barve, priporočamo, da se za njih ne ustavljate pri lokalnem avtokleparju.
24 Savinjske novice št. 48, 28. november 2014
Križanka, Informacije
sestavil: peter udir
prostor za shranjevanje vozov
orodje z navoji za delanje lukenj, vrtin
zelo majhna količina
gregor strniša
gorliiv plin. sestavina naftë
hazardna igra
BRITANSKA PLOSClNSKA MERA
majhna lata
najboljša dela določene nacionalne umetnosti
beotijec, aonec
bivalièce umrlih v slovanski mitologiji
prvi. osnovni vir
odtočni kanal v mestu
prebivalec baskije
razklopi-tev
am. folk-pevka (joan)
anton VODNIK
zadnjica
(ju*.)
rekav grjzij
strupenjača iz družine gadov. tudi puscavska pursa
travnat svetna koncu njive
katran
pripaonik ësenov
južnoameriška tovorna žival
soiski sestavek
mera ZA ritem
položaj. ko se je treba
odloČiti
med dvema dami ma možnostma
preuteva-lec islama
muslimansko moško ime
špansko žensko ime
otxapri plugu
prostor za shranjevanje orodja
vlado žabot
kem. simbol zaastat
priprava za sekanje z ukrivljenim koncem. vejnik
staro slovensko ime za mesec maj
osvežujoča
pijača iz pomarančnega soka
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj brane knjige v novembru
ODRASLI:
Kleypas, Lisa: Ljubimec lady Sophie, Maxwell, Megan: Tudi princi na belem konju razočarajo, Hosseini, Khaled: Tisoč veličastnih sonc, Jer-govic, Miljenko: Oče, Wermuth, Verena: Prepovedana žena, Geda, Fa-bio: V morju so krokodili, Caso, Ángeles: Proti vetru, Follett, Ken: Propad velikanov, Phillips, Susan E.: Košček sreče, Tavčar, Ivan: Visoška kronika, Hawkins, Karen: Na Škotsko z ljubeznijo, Woodiwiss, Kathleen E.: Neuničljiva.
MLADINA:
Pirotta,Saviour: Velikanska knjiga o velikanih, Genechten, Guido van: Moj očka, Kinney, Jeff: Huda zima, Mennen, Patricia: 10 malih angelčkov, Suhodolčan, Primož: Pica je kraljica, Kovič, Kajetan: Pajacek in punčka, Muck, Desa: Nebo v očesu lipicanca, Finžgar, Franc Saleški:
Pod svobodnim soncem, Green, John: Krive so zvezde, Rodik, Belinda: Mami, kdaj prideš?, Amft, Diana: Pajkec Ogabek.
Slovarček:
KLOAKA - odtočni kanal v mestu; RAFINER - razvlaknjevalnik; RIONI - reka v Gruziji;
v,_J
-^
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
ADVOKATKA, KRINOUNA, REVA, ATAR, AMA, DRAPE, ALDRIN, GOLDIE HAWN, OBOIST, TIA, DRDRALO, EAK, CT, OKEAN, KAJN, MRHA, JEČMEN, KOZMETIK, KLEPTOMAN, ERATA, AJKA, SRMA, LIČAR
v_S
Savinjske novice št. 48, 28. november 2014 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 28. november	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Trije dobri možje in Ljubezen
	ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Dobrodelni koncert
Sobota, 29. november	ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Smučarski sejem nove, rabljene in starodobne opreme
	ob 9.00. Dom kulture Nazarje Srečanje v počastitev 25. obletnice ustanovitve ProSilve Europe
	ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma RK Nazarje : ŽRK Tenzor DP -Logic Ptuj (ml. deklice)
	ob 14.30. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma RK Nazarje : ŽRK Tenzor DP -Logic Ptuj (st. deklice)
	ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma RK Nazarje : ŽRK Tenzor DP -Logic Ptuj (članice)
Nedelja, 30. november	ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Smučarski sejem nove, rabljene in starodobne opreme
Sreda, 3. december	ob 17.00. Wellness Skok v Mozirju Brezplačna delavnica ličenja
	ob 18.00. OŠ Rečica ob Savinji Večer s slovenskimi pesniki in pisatelji, Prešernovimi nagrajenci
Četrtek, 4. december	ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovna predstava Nodi pričakuje dedka Mraza
Petek, 5. december	ob 17.00. Parkirišče za cerkvijo v Mozirju Miklavževanje
	ob 17.00. Pri gradu Vrbovec v Nazarjah Miklavževanje
	ob 18.00. Trg na Rečici ob Savinji Miklavžev večer
ŽIVALI - PRODAM	ŽIVALI - KUPIM
Prodam prašiča, cca 200 kg težke- Kupim krave in telice za zakol; gsm ga, domača hrana; tel. št. 58-33-272. 031/832-520.	
Prodam bikca, star 8 dni, je sr+bbp; Kupim debele krave in telice za zakol. tel. št. 58-35-239. Plačilo takoj; gsm 041/653-286.	
Prodam 2 bikca, 140 kg in 130 kg; gsm 041/463-650. Prodam prašiče, težke od 100 do 140 kg; gsm 041/269-989. Teličko ls, težko 180 kg, prodam; gsm 051/423-440.	Kupim kravo, telico za zakol ali do-pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745.
	Kupim več teličk, težkih okrog 130 kg, za nadaljno rejo; gsm 051/353-369.
Prodam dva bikca, stara en teden;	VOZILO - PRODAM
gsm 041/783-572. Prodam en teden starega sivo rjavega bikca; gsm 070/379-065. Teličko križanko rj/cha, 14 dni staro,	Prodam VW sharan 1,9 tdi, l. 2004, epo ohranjen; gsm 030/383-380.
	DRUGO - PRODAM
in bikca rj, 3 tedne starega, prodam; tel. št. 58-45-197. Prodam bikca čb, starega 7 dni; gsm 031/805-832. Prodam bikca za nadaljno rejo, starega 3 mesece; gsm 031/855-186. Prodam meso polovico krave simen-talke; gsm 051/335-751. Prodam telico simentalko, brejo 6 mesecev; gsm 051/319-040.	Prodam posteljo dimenzije 160x200, malo rabljeno, cena po dogovoru; gsm 031/830-687. Prodam seno v balah; gsm 041/793519. Prodam otroške smučarske čevlje alpina št. 29 in št. 34; gsm 041/324409. Prodam 120l bojler, ležeči z izolacijo, raztezno posodo, balkonska vrata ter
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad .
◊	TRGOVINA ZAGOŽEN
Servis in prodaja gasilnih, plinskih aparatov, šivalnih strojev in parnih likalnikov. Tel. št. 03/839-48-01 ali 031/513-752.
Slemenšek s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje.
◊	ODDAM V NAJEM
Ugodno oddamo v najem dvoposteljne sobe s kopalnico. Info 041/330-485 (Mojca Kramar Kokalj)
Transport Kokalj, Brezje 31, 3330 Mozirje.
◊	BRUŠENJE KUHINJSKIH IN MESARSKIH NOŽEV
Tel. št. 041/672-768.
Lovro Hribernik s.p. Brezje 35, 3330 Mozirje.
štajerskega petelina; gsm 041/519507.
Prodam malo rabljen (manjši) hladilnik, cena 70 EUR; gsm 070/439445.
Prodam športni otroški voziček baby welt, cena 30 EUR; gsm 031/629579.
Prodam skoraj nove otroške pancar-je alpina, št. 37, cena 40 EUR; gsm 031/629-579.
Prodam trifazni drobilnik vej in bali-ran oves; gsm 031/774-520. Prodam volno - prejo, sivo, in pletene nogavice; gsm 041/276-351. Pasjo utico poceni prodam; tel. št. 5843-497.
DRUGO - KUPIM
Kupim traktor zetor, imt, štore, uni-verzal, ter ostale traktorje; gsm 030/419-790.
Kupim večje število smrek in jelk, pri-
merne za božično okraševanje; gsm 031/842-209.
Traktor in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 031/736-727.
NEPREMIČNINE
V bližini Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/423-152.
Njivo ali travnik med Šentjanžem in Ljubnim kupim; gsm 070/22-44-30. Stanovanje v okolici Mozirja oddam mlademu paru, kontakt od 19:00 do 21:00 ure; gsm 070/658-421. Ugodno prodam lepo, 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284699.
OSEBNI STIKI
Iščem urejeno življenjsko sopotnico brez otrok, do 47 let; gsm 041/510457.
26 Savinjske novice št. 48, 28. november 2014
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
s	h I
£	vabi na
MIKLAVŽEV VEČER
ki bo v petek, 5. decembra 2014, ob 18. uri na trgu na Rečici.
Miklavževe bone dobite v Vrtcu Lipa Rečica in Marketu Kea Rečica.
Oglasi
I
Savinjske novice št. 48, 28. november 2014 27
Z-JSgišče GRAD VRBOV^T
Krwr GOSTINSTVO. Mitja FcficijaB s.p 5 jhiti jslfiijcwla 4,3 laxarle
Telefon; 03/58-32-800
Rezervacije m zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice...
fclavm itt.i:
PoAtdrljtk ■ LitrtfJt od ¡V do J 7 t
Frak: od IV.duL'.! urt-
&tl«tir'til I ¡/d /i. iHft:
Í"ílirJjif. ja orjjfínrjinric itrutbr (nod ¡0 -r-icbl
Organiziramo tudi čisto pravo in nepozabno grajsko večerjo!