■MtfH A N«jT«iji t Združenih dritffth V«ii«UTMicto • • . $6 00 Z« pol tete ..... $3.00 Z* New York celo leto - $7.00 Z* inotcmitTo celo lato $7.00 s a J NARODA flUPON: COJBTULKDT 2876 NO. 233. — ŠT*V. 233. « ... . Ust slovenskih .delavcev'v Ameriki. EatmA m Soeond Clm MatUr, 8«ptemb«r gl. 1003, kt the Port Office kt New York, K 7., nnder Act of Congr. NEW YO^K, TUESDAY, OCTOBER 5. 1926. — TOREK, 5. OKTOBRA 1920." 1 1—1 —-------------- ________________ rThe largest Slovenian Daffy to the United States. Itnyd every day except Sundays jjj and legal Holidays. 75,000 Readers«, of March 3. 1870. TEULFON: COfiTULNBT 287« VOLUME XXXIV. — LETNIK ZAHTEVE ORGANIZIRANEGA DELA Organizirano delavstvo bo zahtevalo krajši delavni teden. — Konvencija federacije v Detrcitu, bo razpravljala o načrtu za pet dni trajajoči delavni leden. — Plače bi ne bile prizadete. — Priznanje sovjetske Rusije. — Cerkveni spor. — DETROIT, Mich., 4. oktobra. — Danes bo o-tvorjena tukaj sest in štirideseta letna konvencija Ameriške (DeLavske Federacije, in predsednik Green bo izrazil želje organiziranega dela, da sc nadaljuje s konstruktivno politiko preteklega leta ter uveljavi nove odredbe, prilagodene menjajoči se naravi industrije. Prvi med predmeti, o katerih bodo razpravljali, bo krajši delovni teden v industriji. Pri razpravi za petdnevni delovni teden je rekel Mr. Green: — Naše pojmovanje politike Ameriške Dela v ske Federacije je napraviti jo zadosti prožno, da bo odgovarjala razvojem industrije. To je posebno resnično z ozirom na mezde in ure. — Politika, ki zahteva počasno skrčenje ur, ni revolucijonarna. United States Steel korporacija je dovolila osemurni delovni dan približno pred er*im letom in to je bil višek pet in dvajset let trajajočega boja. — Objava naših ciljev v Atlantic City v preteklem letu je bila v soglasju z našo tradicijonalno politiko. Politika Henry Forda, ki je ustanovil petdnevni delovni teden, je direktna posledica da-;ekovidnosti, katero kaže ameriško delo. — Delo ne bo žrtvovalo mezd, da dobi krajši delovni teden. Ne bomo ga tudi dobili, dokler ne povečamo produktivnosti. Predlagamo ustanovi* tev krajšega delovnega tedna, ko bo industrija pripravljena nanj. \ — Mislimo, da je več industrij pripravljenih na krajši delavni teden. Te industrije so rudarska gradilna in avtomobilska. Produktivnost de?av 1 ev v avtomobilski industriji je tako velika, da se je povečal per capita proizvod od 25 do 50 odstotkov. — Krajši delovni teden je postal potreben radi brezprimerne špecijalizacije in standardizacije industrije ter radi enolične narave industrijalnih pro-r.esov v naših velikih napravah. — Neprestani šum in ropot v modernih napravah vpliva na delavce na vse možne načine. Ce hoče delavec sploh živeti, moramo skrčiti število ur, da bodo odgovarjale njegovi moči. Delegatje se bodo tudi pečali z vprašanjem sovjetske Rusije. Predložena bo resolucija, ki zahteva priznanje sovjetske Rusije. Tukaj se mudi Ben Gold, komunistični voditelji newyorskih krz-narjev. — Ce bi nadaljevali z dolgimi urami, bo trpel izdelovalec, ker bo moral pogosto menjati ljudi. Delavci ne bdo hoteli ostati v napravah, v katerih bodo trpeli telesno poslabšanje ter nervozno izčrpanje. Vsa znamenja kažejo, da ne bo konvencija po^ sebno znamenita, temveč da se bo omejila na gotovo konstruktivno politiko. Ta vključuje pospešenje načrta za Union Labor Life Insurance družbo ter za sodelovanje med strokovnimi unijami ter upravami. Kar največ mogoče, se bodo izognili verski politiki sedanje mehiške vlade. Ricardo Trevino, tajnik mehiške delavske federacije, Jose Gutierrez in Hernandez, delegata mehiške federacije so izjavili, da ne bodo razpravljali o diferencah med Callesovo vlado ter katoliško cerkvijo. Značilna izpoved umirajoče žene. Umirajoča žena je razkrila zaroto ter razbremenila svojega soproga. — Priznala je, da je spravil moža v ječo ljubosumen oboževalec s pomočjo ponarejenega denarja. Kraljica Marija na poti v Ameriko. Slovo Bukarešte je kraljico Marijo globoko ganilo. — Povedala je Romunom, da prinaša Ameriki pozdrave romunskega naroda. Velika zrakoplovna' STRESEMANN RAZJEZIL FRANCOZE nesreča v Angliji. BCKABEŠTA, Romunska, 4. oktobra. — Solze in veseli v/ktiki KOMERVILLE, X. J.. 4. okto- '"!' '/""^"'V ''HZ"rU' k° jc bra. _ Državni policisti so raz, I "T.'" km^m X?"r,Ja fv°j p°" L--;!; „ - i . - -L ? j sebni. s cvetkami napolnjeni voz krili celo mrežo dramatiemh do-' • •• , .. „,w]i,, , , .. : »a ISinaiu postaji, da pru ne svoje godkov, sj»redenih krog aretacije . ■ 4.. „ , Ti- . , T potovanje v Ameriko. Ko sta nedolžnega moža. tla je raz pee a- ..... . , . , , . , l kraljiea 111 njena hrerka lleana no val ponarejen dne ar. , - , . ljubili kralja v slovo, je imel sled- 1 rvo dejanje melodrame se iet - i n . .-- ... . je 11Jt soize v Ot-fj,. ilea n a m kralji- prieelo dne 9. septembra. Tega ca sta ihteli. Sedem ljudi je bilo usmr-čenih v požaru, ki je u-ničil pariško letalo. — Nesreča se je pripetila tik pred zaključenjem potovanja v Anglijo. — -Druga prek - kanalska tragedija v dveh mesecih. Knjige v ukrajinskem jeziku« ČARKOV, Rusija, 4. oktobra. Polovica vseh v Ukrajini izdanih knjig je pisana v ukrajinskem jeziku, kot je razvidno iz pregleda neke novinarske agenture. V sedmih letih sovjetskega režima so tiskali v ukrajinskem jeziku ve* knjig kot preje v 120 letih. _ 4 • -r Obtožen umora. PORTLAND, Me., 4. oktobra Benjamin Turner iz Iowe je bil včeraj aretiran pod obdolžbo, da je umoril dne 8t septembra Jamesa Hellena v Falmouth Foreside, potem ko je prišel tri tisoe milj daleč iz Mexico City, kjer ga je Hallen pred dvemi leti baje osle-paril ter spravil v ječo. T par dneh bo zopet zaslišan. dne prišel ^eki mlekar iz Rari-tana k tukajšnji državni polieiji. pokazal i>onarejeii bankovee za deset dolarjev ter rekel, da je bil ta bankovec plačilo za račun katerega je poravnal James Dela Roeeo, star 40 let iz Raritana. Korporalu Daly-ju je bila poverjena preiskava. Napotil se je na dom Dela Roeca ter ga vprašal za pojasnila. Dela Roeeo mu je takoj pojasnil stvar. Rekel je, da je našel pred par dnevi v žepu hlač, katerih že dolgo ni nosil, štiri bankovce po deset dloarjev. Ni vedel, kako so prišli bankovci v žep. Enega je dal mlekarju ter postal pozoren, ko je pozneje pregledal ostale tri. Oglasil se je pri nekem mladem prijatelju ter ga naprosil, da nj odnese bankovce v banko, da ugotovi, če so ponare-jeni. Povest je korporalu zvenela zelo nevrjetno ter je aretiral Dela Rocco. Aretiral je tudi mladega prijatelja, pri katerem je dobil tri preostale bankovce. — Delate nama krivico, — sta protestirala Dela Rocco iu njegov prijatelj, a korporal je bil drugačnega mnenja. Oba jetnika so prevedli pred zveznega komisarja ter pridržali. , - . . . , ] jonov v gotovini, ostalo pa a* gra- Več dni sta se nahajala v ječi dovih in posestvlh. Pruski finane-ter zatrjevala svojo nedolžnost ni minister je izračunal, da bodo Konečno sta bila izpuščena protij pustili Hohenzollerneem nekako jamščini po $5000. Ko je prišel ;deset otistotkov prejšnje lastni-Dela Roco domov, je našel svojo, ne mesto Sedeinnajst odstotkov Minister za notranje zadeve je izročil kraljici šopek, nakar je kraljica rekla: — Odhajam in nosim v svojem srcu ljubezen do moje dežele, i >d-hajam v Ameriko z mislijo, da bom predstavljala domačo deželo ter služila s tem Romunski. Ameriški poslanik Culbertson in njegova žena sta bila med člani diplomatičnega zbora. Poleg princesinje Ileane spremljajo kraljico tudi princ Michael, dve komornici, dva polkovnika in en poslaniški tajnik. . LOS ANOELES, ( al,. 4. okto-bra. — Največja plača, ki je bila ketlaj ponudena kakemu človeku za delo enega dne v kinoslikah. namreč $25.000, čaka romunsko kraljico Marijo v Hollvwoodu v pričetku novembra. Odpravnina Hohenzcl-lerncev. BERLIN, Nemčija, 4. oktobra. Prejšnji kajzer bo dobil na-temelju dogovora med Ilohenzollernei in prusko vlado nekako 20 milijonov dolarjev. Od teh bo p->t mili- ženo bolno. Zdravje se je še bolj poslabšalo. Pred enim tednom je razvila vznemirljive simptome in odvedli so jo v Somerset bolnico, trpečo na vnetju slepiča. Izvršena je bila operacija, a pojavilo se jc imetje trebušne mrene. V torek zvečer se je Mrs. Del ( na temelju prejšnjega dogovora, ki je povzročil velike spore v mnenju ter dovedel do ljudskega gla sovanja glede tega vprašanja. (Jlasi se, da je napotil prejšnji kronprinc kajzerja k tem konce jam. u . . BERLIN, Nemčija. 4. oktobra. Rocco bližala smrt. Proti polnoči . , - , . . , ^ , . ..... . Nemški državni zbor bo razprav-je zahtevala, naj pokličejo njeno ,- . ..... „ * ..... .. a i m • • ljal ° vPi*asanju, ce je služil pru- najboljso prijateljico. Tej je za- , . . ..... , . , _ , ski princ \ lijem, najstarejsi sin prejšnjega kronprinca. v armadi. .. . , „ .. . , . . Socijalistična stranka v par-gi policist. Rekla je. da je njen , . . , . .. . ^ . i , „ ... . iamentu, je sklenila intepelirati vlado glede tega vprašanja. Čeprav je obrambni minister Oesler ponovilo zanikal vest, da je stopil mladi princ v Reichs- wehr, vztrajajo demokratični in upala svojo skrivnost. Dospel tudi korporal Daly in neki dru gi policist. Rekla je. da je njei mož nedolžen. Govoril je resnico, ko je govoril o "planted" denarju. Človek, ki je vtaknil denar v njegov žep. je bil njen prijatelj, ki jo je obiskoval, kadar nt bilo njenega moža doma. Pri taki pri- •,.» . . j i m x i * • socijalistični listi pri trditvi, da priliki je vtaknil tudi ponarejeni . . 1 j . . TT 4 i • i u- se je princ Viljem aktivno udele- denar v zep moza. Hotel je. da bi J 1 J ,. j • • i zil manevrov devetega infanterij- njenega moza zaprli, da bi jo imel, lk nato on sam. Ta človek ji je ravno iS ega 110 pred njenim odhodom v bolnico j Vnilk in detli^4 prejšnjega kaj-povedal. da bo prišel v soboto zve- j^rja Viljema je nosil včasih sta-čer na dom njenega moža v Rari-, ro cesarsko uniformo, včasih pa tanu ter ga ubil, da se ga na ta'uniformo republikanske armade način za vedno iznebi. Neki policijski seržant iz Rari tana je bil postavljen v bližino hi- ter služil kot poročnik v posebni kompaniji, ki predstavlja po stari vojaški tradiciji prvo peš gar- še Dela Rocca. Krog dveh ponoči d° cesapsk(1Sa polka, v katerem je videl nekega človeka, ki se je postal! h°henzollernski princi bližal koči. Nagovoril ga je ter vprašal, kam hoče, a mož je pobegnil. Konečno pa ga jc policist ujel ter aretiral. Rekel je, da je Giovanni Giaglioto iz West New Y«rka.-> Jetnik je zanikal', da ve kaj o Dela Roccu, njegovi ženi in ponarejenih bankovcih, a Dalv je izjavil, da je rekla ena hčerka Dela Rocca, da je bil Giaglioto mož, ki je obiskoval njeno mater, kadar je bil oče na delu. častniki v starosti desetih let. Trde, da je služil princ z vednostjo in privoljenjem obrambnega ministra Gesslerja ter poveljnika Reichswehrja, generala von Seeekta. ROJAKI. NAROČAJTE SE NJ "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB državah. PENIU'RST, KENT, Anglija, •"S. oktobra. — Sedem oseb. med njimi pet potnikov, je našlo svojo smrt včeraj popoldne, ko se je u n el a e ropi .in PraiiciMike zračne unije, na poti iz Pariza v Croydon, le par milj od svojega cilja ter treščil ob tla v bližini tukajšnjega kraja. V-m' osebe na krovu velikega letala so bile tako sežgane, da jili ni bilo mogoče identificirati. Narodnosti petih potnikov, ki so našli smrt, nivo še natančno dognali. vendar pa se domneva, da so bili vsi Angleži. Pilot in mehanik sta bila Francoza. Zdravniki izjavili, da so vzeli z kabine ae-roplana trupla treh moških dveh žensk, a Francoska zračna družba v Parizu je izdala ugotovijo. da sta bila na krovu dva moška in tri ženske. Angleška policija je izvedela potom pariške zračne družbe za imena potnikov, ki so se nahajali na krovu aeroplana. Ni pa bilo na razpolaga nikakih naslovov, in po-l;cija skuša sedaj ugotoviti prav-identičnost žrtev. Vsaj ena ženska je bila še živa. ko je zadel aeroplan ob tla. T "mrla je tekom brezuspešnih poskusov nadzornika neke bližnje farme, tla jo reši. Skozi plamene je bilo mogoče videti preplašeno lice ženske, ki je krčevito oprijemala svojo ročno torbico. Se pred-tio je mogel nadzornik priti do nje, so jo objeli plameni. Nadzornik Edvard Sands je povedal poročevalcu "Associated Press", tla je bil aeroplan ko je pričel goreti, v višini 400 čevljev. Obrnil se je proti zemlji. Padcu sta sledili dve eksploziii in trideset čevljev visoki plameni so švignili v zrak ter obdali razvaline, vsled česar je bila nemogoča vsaka rešitev potnikov, ki so se nahajali v kabini. Pilot je bil vržen iz aeroplana. Gledalci na Tonbridge football igrišču so bili priča tragedije. Tekom igre jih je presenetil velik aeroplan. ki je bil očividno v zadregi ter skušal pristati. Plameni so švigali iz repa aeroplana, ki se je obrnil navzdol, kot da skuša pilot pristati na starem vojaškem aerodromu v Penslmrst. Stroj pa je izbruhnil v plamene v času, ko je zadel ob tla. To je druira nesreča, ki se je pripetila v teku dveh mesecev. Neki aeroplan, na poti iz Le Bour- Stresemann je iznova vzbudil jezo Francozov, ker vztraja pri tem, da se prerešeta. vprašanje vejne krivde. — Tkoiry kupčija je v nevarnosti.__ Poincare pravi, da predstavljajo njegove zadnje pripombe mnenjecelega kabineta. PARIZ, Francija, 4. oktobra. — Zunanji mini £ter Briand nima dosti sreče s svojim Thoiry načr-tom za francosko-nemško zbližanje. Potem ko je opozicija včeraj izjavila, da ne bo Amerika sodelo vala pri načrtu, da se spravi na trg nemške železniške reparacijske obveznice, se je pojavilo tudi vpra sanje vojne krivde. Vprašanje je zopet dvigmi St resemann. Ko je rekel nekega jutra nemški zunanji minister v Ženevi, da je dvignil vstop Nemčije v Ligo narodov raz njenih ramen breme vojne odgovornosti, je dal s tem Poincareju priliko za ugotovitev, da ne bo dovolila Francija nikakih dvomov glede voj ne krivde cesarske nemške vlade in če se je nova Nemčija res reformirala, ji je le treba odpovedati se cesarski Nemčiji. Nova Nemčija pa ni sprejela tega povabila, in zadnji govor Stresemanna je povzročil v Parizu pravcat vihar. _ Stare trditve glede vojne odgovornosti Nemčije, katere je predložil javnemu mnenju neki visok francoski politik, — je rekel Stresemann, predstavljajo žalosten odmev politike pomirjenja. Stresemann je tudi navedel predsed. Coolidge-a, ki je rekel, da so povzročile vojne ekonomske raz mere v Evropi ter predlagal arbitracijo vprašanja potom Lige narodov. — Francosko časopisje pravi: _ — V govoru je dr. Stresemann zopet omenil vprašanje vojne krivde. Čeprav je Poincare % svojih zadnjih govorih v St. Germain in Bar-le-Due skrbno razlikoval med cesarsko vlado ter nemškim narodom, je smatral nemški zunanji minister za primerno, da nasprotuje izjavam francoskega ministrskega predsednika. List Liberte pojasnjuje, da tvori vojna krivda Nemčije temelj versaillske mirovne pogodbe, in kakorhtiro bi bila spoznana N-mčija za nedolžno, bi ne bilo nobene pogodbe več ter nikakih reparacij. Ce pa je Francija kriva, je žnjo vred kriva tudi Anglija ter vsi zavezniki. Najboljše je, če se odločno zavrne nemške zahteve glede zopetnega otvorje-nja vprašanja. get v Croydon, je padel na tla v bližini Folkstone ter povzročil smrt treh oseb ter resne poškodbe devetih. En Amerikanec je bil ubit, šest nadaljnih je bilo pa poškodovanih tekom ti? nesreče. VELIKE POVODNJI NA ZAPADU CHICAGO, 111.. 4. oktobra. — Xizine centralnega za pada. kjer so velikanski nalivi uničili številna življenja ter povzročili milijonsko škodo pred par tedni, so včeraj zopet obiskale povod nji. Na tisoče ljudi je pobegnilo. ker je voda neprestano naraščala. Ob Kansas-Oklahoma državni meji ter v nižjem Illinoisu, kjer je jliil položaj najbolj akuten, so far-merji zapustili svoja polja. Uro. dovja manjših čolnov so ou\edla družine, zajete v vaseh in manj šili mestih. SPRIXGPIELD, III.. 4. ok o-i bra. — Illinois reka pri Reards-town. 111. je pričela stopati preko bregov in mestu preti slična po-I vodenj, kot ga je obiskala pred štirimi leti. Položaj ob Illinois r.--ki je bolj nevaren kot je bil pred tremi tedni tekom težkih nalivov. ADVERTISE in GLAS NAHODA * Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, biMliai v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoStevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. .. 500 ____ $ 945 Lir ... ... 100 ... . $ 4.35 Din. .. .. 1,000 ____ $ 18.80 Lir ... ... 200 .... .. $ 8.40 Din. . .. 2.500 .... $ 46.25 Lir .;. ... 300 .... .. $12.30 Din. . .. 5,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 .... . . $20.00 Din. .. 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 ____ .. $39.00 Za poSUJatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa DvatisoS Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popnst. Nakazila pm brzojavnem pitona Uvrftajeme ▼ najkrajšem za stroške $1.—. Posebni podatki. Pristojbina za Izplačila ameriških dolar. Jev t Jugoslaviji in Italiji znaša kakor •ledi :za $25. ali manjl znesek 75 centov; «d $25. naprej do |3M. po S cente od vsakega dolarja. Za večjo svete po pl- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street puono: ooktlandt New York, N« GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVBNIC PUBLISHING COMPANY j(A Corporation) president. LouLs Benedik, treasurer. Plwe of bosmew of the corporation and addresses of above officers: <8 CqrtUndi 81, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NABODA" _____ _ "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Mm celo leto nelja Us* ma Ameriko in Kanado _________$6 .00 %m pol leta---!______$3.00 Za četrt leta_________$1.50 Za New Fork sa celo leto $7.00 Za pol leta_________$3.50 Za inozemstvo ta celo leto_$7.00 Za pol leta__________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikom. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ________najdemo naslovnika. "GLAS N A B O D A", 82 Cortl&ndt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876- • 'j^tADFŠTl ^JiOUHg Ur- KONVENCUA AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE \ Detroifcu, Micli., je otvoril William Green konvencijo Ameriške Delavske Federacije. .V svojem otvorilnem govoru je izjavil: 44 Delavstvo si bo moralo priboriti petdnevni delovni teden, ki bo znašal štirideset delovnih ur." Ta zahteva znat"i ogromen napredek v delavskem gibanju. Ni dolgo tega, komaj štirideset let, ko je ta organizacija sklenila izposlovati osemurni delovnik. Po dolgotrajnem boju ga je res izposlovala. Toda kakšna razlika med tedanjim in sedanjem Ca- Če ste se naveličali navadnih.. TZDELEK, ki podlage domneva, da je bil nje •rov sestanek z Mussolini jem pri rej en kot protiutež pogovora me« i. francoskim zunanjim ministrom Rriandoiu in nemških zunanjim ministrom Stresemannoni v Thoi-ry. Tudi če bi se ne vršil sestanek francoskega in jiemškeira mini stra. bi se on kljub temu sestal ž italijanskim ministrskim predsed nik om. — Kdor trdi. da bi lahko čutil on ali jaz kako ljubosumnost vspričo sestanka lirianda z Stre semaniiom, — je nadaljeval. — n« razume politike obeh tležeL Pred-no sem za pust ii Ženevo, me je razveselila vest, da je'bil sestanek dogovorjen. V tem sestanku vidim nadaljni korak proti rekonstrukciji Evrope, naravno in najbolj zadovoljivo posledico locarn-ske pogodbe in vstopa Nemčije v Ligo. — Imel sem skrajno prisrčen pogovor s signorjem Mussolini-jem ter sem se lahko dotaknil vprašanj, ki se tičejo tako Italije kot Anglije, glede katerih sva si že dopisovala. Povsem umevno >va razpravljala tudi o važnih h Jugoslavije. Advokat Rade Pašiča obsojen na tri meseca zapora. T»' dni so je vršila v Beogradu razprava o tožbi inšpektorja v ministrstvu za Trgovino. Dragiše Stojadinoviča. proti odvetniku Kade Pašiča. dr. .Savi Pavloviču. Ta je nanirer izdal po znanem procesu Rade Paši"' contra Dra-jriša Stojadinovie privatno brošuro, v kateri je očital Stojadinovi-•'u lukrativne posle in da je hotel ukrasti rodbini Pašič čast. da je 'reba Stojadinovi«*evo delovanje oresoiati s stališča kriminalne psihologije itd. Stojadinovie je vložil nato proti h\ Pavlo vir u na podlagi čl. .">2 in p Peter Zgaga Vse sili v Ameriko. Delavei, kralji, cesarji in poteutati. Karzloček je ta, da je delaven vstop zabranjen po najnovejših odločbah priseljeniške postave. Prosto pot imajo pa ruski princi ter člani evropskih kraljevskih »družin. Kmalu nas bo počastila romunska kraljica s svojim obiskom. Tudi španski diktator Primo di Uivera nas bo obiskal prihodnjo spomlad. In menda tudi španski kralj Alfonzu. Celo Mussolini je rekel. da bi rati obiskal Ameriko in da bo vzel .. , , . ,-il'fi tej priliki laškeira kralja se- if> tiskovnega zakona tožbo radi , boj. obrekovanja potom tiska. Na razpravi pred sodiščem pri kateri to-ženee osebno ni bil navzoč. ie bil advokat Pavlovič obsojen na tri meseca zapora. 3000 dinarjev »lobe in 10.000 dinarjev odškodnine Stojadinoviču. Zakaj pa laškega kralja? Ali res ne more drugega dobiti, ki bi mu kufre nosil. * Fant se je podal na sestanek s kraljico svojega srea. V ncuteše-nem pričakovanju si jo bil v dobri vi- „ ..... družbi privošči par kozarcev samomor na nemškem nokopali- ., 1 sx„ _ Ban(„ .„ »a. Punca ga je za.-tid. no gledala scu v Beogradu. ' . n, , - - i ter »tiu kon.-no rekla: "Fant. ti s le fini se ie ustrelil na nem-1 - -i i T> 7 I l'a lM«*n . skem pokopališču v l.eojrradu na- , . , r>-, ,, , . I In nato mu je začela očitAti, da takar Zika 1'ozmovoe. rodom v/ Kičevf tereni prav /Ji T II II"/ 1IIWMM , ' l f i i • ' i II i s. 1» . . . „ .... , j >>i se kaj takega ne smelo zgoditi, tu. v/nnustil ie pismo, v kn-[, .. . . .. .. ..ko ji vendar vedno zagotavlja, i pravi, da ie sel v smrt radi,, , bede in nesoglasja s svojim gospodarjem. Tedaj so se pogajali s kapitalisti za eno uro ali dve, danes pa zahtevajo delavei zase ves dan. Šestdnevnemu delovnemu tednu bo kmalu odklen-Jviilo. Delavec bo delal pet dni ter bo uporabil dva dni za svoj telesni in duševni dobrobit. Petdnevni delovni teden je nadaljni korak k popolni odpravi suženjstva v Ameriki. Green ima za dosego tega eilja svoje načrte. .Vprašanje je le, ee so načrti dobri in f*e bo potom njih kdaj dosežen za želj eni cilj. Rekel je namreč, da bodo delavei dosti več produ-c irali, ee bodo delali samo pet dni na teden. In zatem je napravil delodajalcem priliznjen kompliment z besedami: — "Sprejmite moj predlog! Veliko večje dobičke boste delali, ker boste zmanjšali produkcijske stroške, ako bodo zaposleni delavci samo pet dni na teden." Taki "dokazi1' so brez vsake podlage. Ko so začeli nemški delavci zahtevati osemumi de-lovnik, so njiho\i voditelji istotako govorili kot se je blagovolil izraziti William Green. Rečeno je bilo, da izčrpani delavec ne more v desetih urah niti polovice istega izgotoviti kot lahko napravi spočit delavec v osmih urah. In kakšna je bila posledica tega ? Soeijalistični poslanec Richard Calwer je pisal: -- 44 Podjetni k i so uvedli osemurni delovnik, ker so ver-. „ , - s , - , 4 . • ..... . Združenih državah pa tri strice, jeh našim obljubam. In naše obljube so se tudi popol jeno teto, osem bratrancev in eno noma uresničile. Delavci delajo z večjim navdušenjem iKf>tri, no- kateri VS1 žalujejo za in dosti več producirajo kot so prej." V Združenih državah je dospelo izkoriščanje delavcev na višek. Ako obljublja Williaiu Ureen večjo produkcijo v pe tih dneh kot je bila dosedaj v šestih mogoča, najbrž ne bo mogel izpolniti svoje obljube. Oe bo pa njegova obljuba izpolnjena, ne bo petdnevni delovni teden ameriškemu delavcu v nikak blagoslov in v nikakc korist. Ii njega bo iztisnil zadnjo kal kapljo krvi. Jidjata jo dvorni dami Irena Procopio in Simone Lahe-varv. Nadalje so v njem spremstvu: poslaniški tajnik K mštantin Laptem, colonel Athaneseo, profesor Nicholas Fctreaco (ki je inštruktor princa Nikolaja) ter Miss Ida Marr, ki je angleška governantka puincezinje Ileane. f Kraljica Marija je vzela seboj deset služabnikov, [^rincezinja Beatrica in prineezinja ttleana imata vsaka tri sltižbuike. Na Leviathanu bo za kialjično spremstvo na razpolago štirinajst kabin prvega razreda dočim bo kraljica preživela prekmorsko ]>otovanje v suiti, <»bstoječi iz šestih sob. o o o o Iz Bukarešte brzo javlja jo, da se boljševiško gibanje na Romunskem vedno bolj širi. o o o o Morda ima to poročilo kaj zveze s poročilom, ki smo u,a zgoraj objavili l Roparski napad pri Karlovcu. "IV dni stu bil« v Karlovačkem Lofru napadena trarovea Hutlovič in Adlešič iz Pribiča. Xa c^sti sfa ju počakala dva maskirana razbojnika. jima vzela uri in veriži-i ei ter 18,000 dinarjev v trotovi--ni. Orožniki so odšli t;ikoj n;j /.:»-' sledovanje in so napadalca areti-j rali. Razbojnika sta zvedela, daj l)osta vračala imenovana dva'. knko da je fin in ircntlemanski. ; Fant je sklonil glavo ter užalo-j ščcii odšel. j Potem je pa mene vprašal za .svet. kaj bi bil rekel v takem slučaju. I Fant bi ji moral odgovorili: pe si res tuko fina kot praviš, da i h. bi kaj takega sploh opaziti ne mela'. — Vse mogoče oskusil na svetu, - še to bom poskusil. vprašanjih etropske politike ter j t" Zaircba!lcamor sta'od- ^ ^onil. spoznala brez presenečenja, a z, (]a (|vi„neta velikim zadovoljstvom, skupnost! ya]niei (]enai najinih nazorov. Politika obeli stvari sem že je rekel fant - In j« šel pri neki zavaro-kot odškodnino za škodo7 ki sta jo imela vsled ele-dežel je posvečena ohranitvi mi- mentarnih nezg0(1. 0ba razbojni- ru ter razvoju trgovine m obrti, ku sta bila izročena sodišču v Kar- — Tudi z Iiriandom sem se lovcu, skrajno prijateljski pogovarjal, j Poročal sem mu o vsem", kar bi -. či ilel Johnson's Re«l Cr«>ss teilicni ol»Už. j To staro zanesljivo z»lravih» ^reje iu i |>orairja. orežeue takoj hn-le ItoleT-in«-in ostre zhliž z rileeiin raiielasfiin ozadjem. Vsi le- karnarji ;ra J»n ilajajo. DOBRO SLUŽBO dobi Slovenka nad ')ro-ti Parizu, odkoder namerava odpotovati v Ameriko. S svojim spremstvom se vozi v dveh posebnih vagonih, ki sta priklopljena Orijetnemu ekspresu. V Parizu bo zarentala del prvega nadstropja hotela Kiz, kjer bo ostala do 12. oktobra. Nato bo odpotovala Bodi mu lahka ameriška zem-lja! Poročevalec. Pueblo, Colo. Glas Naroda je že prejšnji te-. den poročal o smrti našeira M ! Jermana. Edino mi vemo. kaj smo j izgubili ž njim. j Ko smo ga pokopavali, ni bilA lo naš«» pevsko društvo 'Prešeren*, i v oprromni ljudski množici nobe- j Njejrove zaslujre za Prešerna so no oko suho. | neprecenljive. ITstvaril je j>evsko Oledal sem ljudi, ki so ob cesti' društvo, ki je delalo fast svojemu opazovali mrtvaški sprevod. L ju-! imenu. Večkrat so nas povabili a dje v delavski obleki, trgovci, Denver, La Junto, v Canon City, itd., vsi so si brisali solze, vsem [ itd. Letos je dobilo društvo vabi-je šlo na jok. Ko je bil sprevod od- Jo, naj jrre V Gary, Ind. toda prezgodnja smrt našega pevovodje je prekrižala vse račune. Lansko leto je pel "Prešeren" za radio. Isti večer je dospela i El Paso, Texas in iz Chieage brzojavno prošnja, naj Mr. Jerman ponovi par točk. S pozdravom Jos. Pritekel, tajnik "Prešerna". Po 4% obresti za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT Naše mesečno obrestovanje je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse ,pretekle mesece do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravajo v kratkem zopet dvigniti. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : : New York, N. T. Nemci nikakor nočejo priznati, da bi oni zakrivili uziroma povzročili vojno. Tudi zavezniki nočejo iuu^i s to uiuazanarijo nobenega oprav- . ka. Tako mečejo krivdo drutr na j Idrutreira. Ce ne bo drugače, si bodo ev-' ropski narodi še enkrat v lase skočili Ter skušali z novo vojno uirotoviti povzročitelja zadnje. j j \ takem mestu kot je New York, se erode nenavadne stvari. Tako je naprimer pred kratkim dognala policija, da hodi po ne\v-vorških ulicah več mladih moških, ■ ki so oblečeni v žensko obleko. Kakšen je njihov namen, poli-f eija ne ve zapotovo, toda nek jro-tov namen, že morajo imeti. Ker . najbrž kaj pametnega in korist-| nega ne snujejo, je odredil policijsko komisar, da jih je treba aretirati. V enem dnevu so jih aretirali nad dvajset. Kako je mogoče ločiti moškega v ženski obleki od ženske? — Prav lahko — je odvrnil ne-j ki policist. — Enostavno aretiramo tisto "žensko", ki gre po ulici j ter se niti enkrat ne pogleda v iz- ■ ložbeno okno. Privedemo jo na j policijsko stražnico, kjer se izka-| že, da je moški. m / GLAS NARODA. n. OK T. 102fi ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU ameriška zgodovina v oktobru. 12. oktobra 1492. — Odkritje f «Telo John Browna trohni v gro- Amerike. — Že dva meseea je bilo minulo, kar je Kolumbus od-plul iz Palosa na Španskem s tremi ladjami. "Santa Maria", * Pin-ta" in "Nina", da poišče pot do Indije, pa še ni bilo videti zemlje. Mornarji, potrti in brezupni, so se puntali. Konočno v noči 11. oktobra 1492 je Kolumbus, ki je s krova svoje ladje željno pazil na kak znak bližnje zemlje, zagledal na obzorju lue. V ranih urah se je pred očmi smelih mornarjev pokazala obal zemlje, o kateri so oni tedaj mislili, da je to Indija. Takoj se je Kolumbus izkrcal z zastavo v roki. Domačini so z začudenjem gledali na tujce ter jih smatrali za bogove. Kolumbus je kmalu našel, da odkrita zemlja je bil otok in nazval ga je San Salvador. Otok je eden izmed Bahama skupine. Dan 12. oktobra (Columbus Day' je zakonit praznik v 30 državah Unije. 13. oktobra 174. — Rojstni dan Molly Pitcher. — '.Molly Pitcher*, junakinja Revolucije, s-e je rodila v ('arslile, Pa,, leta 174. Bila je hči nekega nemškega naseljenca, imenom John Ludwig. Leta 17'" m' je poročila z John Havs. briv bu, ali njegova duša koraka naprej.) Tedaj so nekateri smatrali .John Browna za mučenika. drugi pa za razbojnika. Kasnejši pisatelji sicer ne odobravajo njegove vstaje, ali častijo navdušenje in energijo, s katero se je boril za to. kar je smatral za pravično. 18. oktobra 1867. — Nakup Ala ske. — Do leta 1867 je bila Alaska ruska last. Ruska vlada pa je bila mnenja, da je ta posest pre-oddaljena za dobro upravo in, ker se je bala, da jo Anglija zasede, je opolnomočila svojega poslani ka v AVashingtonu. naj obvesti vlado Združenih držav, da bi bila Rusija voljna prodati Alasko Zdr. državam. Ameriška vlada je tak* sprejela ponudbo in v enem samem sestanku je bil ves sporazum dogovorjen. Kupna cena je bil; določena na $7,200,000. Pogodba, ki je bila takoj predložena senatu, kjer je povzročila veliko presenečenje. ali je bila končno spre jeta. V poslan, zbornici (House) je bilo več zamude, ('lani zbornice se niso mogli tako prepričati, zakaj bi se moralo plačati sedem milijonov dolarjev za zmrznjeno eem. Ko je začela revolueijonar-1 puščavo v skrajnem severo-zapa-na vojna leta 177'» je Havs postal | du. Pofodba pa je bila ratifieira-kanonir v ameriškem topniatvu, Ina '» Alaska je bila izročena v Molly" mu je sledila v vojsko — l*«t Združenih držav. Ta nakup ni bil nič kaj popularen z občin- kar ni bilo nič nenavadnega v o nih dneh. V bitki pri Monmouth, stvom. ali čas je pokazal, da so dne 28. junija 178, je borečim se Združene države napravile s i vojakom prinašala vodo iz bliž- nakupom jako dobro kupčijo. Iz njega studenca. Njen mož. ki je.Alaske je leta 1922 prišlo skoraj stal pri topu, je bil ustreljen. ali i 35 milijonov dolarjev na ribah, T ue ubit. Nikoga ni bilo blizu, ki|m>l»jmn in pol dolarjev na kožah hi znal nabasati, meriti in spro- j ™ *r><600.000 zlata. Skupna svo-iti top. Tedaj je "Molly" vrgla | ^ blaga je v tem letu znašala vrč proč in streljala, dokler ni bit ka končal«. General Washington jo je imc-• /-i narednika. Bila je zato prva ženska ki je imela vojaško šaržo 58 milijonov dolarjev, kar je v enem samem letu osemkrat tolike kot vsa kupnina, ki so jo Združene države pplačale za Alasko. 19. oktobra 1781. — Cornwalli- v Ameriki. Kasneje je bilo , sova Predaja. — Leta 1781, v pe-vpokojena kot častnik na pol pla-|tem letu osvobodilnega boja amc-če. Zakaj so ji pridali priimek, ri*kih kolonij, je glavm povelj. "Pitcher", ni znano. !nik britanske vojske odposlal I Lorda Charles Cormvallis z oddelkom 3000 mož v New York. Ker so mu ameriške in francoske če- doina iz < onnectieuta, se je ze v svoji mladosti proti suženjstvu. Leta 1834 16. oktobra 1859. John Brownova vstaja. -- John Brown, te bile za petami, se je Cormvallis na vzel sovrastva, , . v . . , , - . .pomaknil do Yorktowna ob reki .. . . Jt (York, kjer se je na visoki planoti oklenil ustanoviti solo za črnce,1 . , ., T r . t i , utabonl. Lafavete, poveljnik ame-misleč, da se bo njihova osvobo-' ... v . . . , .. riskih eet. je razpostavil svojo ditev dala doseči, ako sejim nudi . . .... . 1T , . vojsko na bližnjem grieu llavern izobrazba. Leta 1839 so se vsi da TT... r, ,,. . i Hill. Cornwallis je bil v velikih ni njegove družine zarohli s slav-1 . , . . ... . . m j , I skrbeh in pričakoval je prihod nostno prisego, da bodo pomagali! . . . , . - ' ! pomožnih cet. ki pa niso prišle. odpraviti suženjstvo. Tekom na slednjih desetih let se je v njem utrdilo naziranje, da je nasilje potrebno in upravičeno za dosego cilja. Prvotno je nameraval zavzeti s pomočjo oborožene sile neko sil no postojanko v gorah in od tam izvrševati napade v soseščino za osvoboditev tamošnjih črncev. Najprej ni mislil na nikak napad proti vladi in večina severnih abo-licijonistov (pristašev osvoboje-nja sužnjev) je podpirala njegov načrt. Ali prvotni načrt ni bil izveden. Brown je vzel v najem neko farmo blizu Harper's Ferrv v Virginiji. kjer se je nahajal nek a rse n al (orožarna) federalne via de. Dne 16. oktobra je s 19 pri staši, petoriea izmed katerih so biti črnci, presenetil posadko, zavzel arsenal in se polastil vasi. Prebivalci so se oborožili, napadli Browna, ustrelili nekoliko njegovih ljudi in obkolili ostale. Prihodnjega dne je stotnik Robert E. Lee (kasnejši poveljnik Kon-federiraneev) prišel s stotnijo vojakov iz Washingtona. Brown se je boril, dokler ni bil smrtno ranjen. V obravnavi, ki se je proti njemu vršila v sodišču države Vir-ginije. je bil Brown obsojen na kmrt in obešen v Charlestownu. West Virginia. Ta zadeva je vzbu dila ojrromno senzacijo sirom vseh Združenih držav in je bržkone po spešila izbruh Civilne vojne. Te kom te državljanske vojne je v fe deralni vojski bila jako popularna neka pesem, ki imela sledeči prispe v: John Brown's body lies a-mould- ering in the grave But his soul goes marching on. Prihod mogočnega francoskega brodovja je opogumnil Wash in g-tona, da je izdal povelje zVnapad zavezniških vojsk proti Angležem. Ko je Cornwallis u videl, da ne more ujiti iz zanjke, je zaprosil za 24-urno premirje in za sestanek v svrho dogovora za predajo. Dne 19. oktobra 1781 je bil dogovor sklenjen. Cornwallis se je predal z vso vojsko 12.300 mož. To je bila zadnja bitka Revolucijonarne vojne. Angleška se je prepričala da je vsako nadaljno vojskovanje brezupno, in novembra leta 1782 je bil podpison mir, s katerim se je Angleška odrekla kolonijam in priznala neodvisnost Združenih držav. Smrt istrskega rodoljuba. V Opatiji je umrl v visoki starosti 93 let Viktor Tomičič, ena najmarkantnfjših tamkajšnjih o-sebnosti, ki ga je zlasti naš narod v Tstri spoštoval kot svojega očeta. Po poklicu pomorski kapitan in rodom iz Voloskega, se je že v mladih letih posvetil javnemu delovanju, posebno povzdigi Opatije. Neprecenljive so njegove zasluge za naš narod v Istri. Vojaška odlikovanja. Z redom Belega orla V. razreda sta odlikovana kapitan bojnega broda Adolf Mladič in redni pro-*esor na pomorski vojni ak-'1 miji v Dubrovniku Pran Vajda: ■r. redom Sv. Save V. razreda ročnik bojnega broda 1. razreda Anton Klinar in redni profesor Jr. Jovan Krčmar. i otroci morali vedno imeti. Ko sc prišli vj*ši otroci na svet, je bila prva hrana, ki ste jim jo aali, mleko. To je bila njihova dnevna hrana. Vsledtega ie najboljše, da jim tudi sedaj dajete to hrano. Star ali Magnolia Kondenzi-rano Mleko je čisto mleko in sladkor—kar potrebujejo otroci za prehrano. Zdravniki so s posktisi dokazali, da je kondenzirano mleko dragocena hrana, ki je potrebna za otrokovo zdravje. Pripravite jim jo po raznih navodilih. Napravite ž njo pudinge, custarde, polivke, piškote in kekse. Ce imajo radi čokolado ali kakav,.. se poslužujte Star ali Magnolia Kondenziranega Mleka. Polijte ga po kruhu, keku ali piškotih. Dajte ga jim. kadarkoli bi ga radi. Če imate radi kavo, se poslužujte teh vrst. Dale ji bodo drugačen okus. BREZPLAČNO S tem, da hranite tabelne s kan, dobite dragocena darila. Vi lahko na. primer dobite skupino kuhinjskih nožev kct so tukaj naslikani za 250 l.ibe!nov. Da. ri'a vas nič ne stanejo. Vse, kar Je potreba Je, hraniti lab-lne s teh kan. Pojdite v bližnja premljsko trgovino, ki Je navedena spodaj ter si oglej, te veliko izbiro d* ril. Hranite labelne za dragocena darila. P REMI J SKE TRGOVINE ^Maghoui ^M ( LK NEW YOHK CITY, N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Ave 1427 Third Avenue, near £0th Street 61 East 125th Street, near Madison Ave BROOKLYN, N. Y. 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Ncvins Street, near Livingston Street JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenut 584 Summit Avenue, near Newark Avenue NEWARK. N. J. 23 Warren Street, near Washington St, NAVDUŠENJE ZA OTONA HABSBURŽANA Na podlagi razgovorov. ki fx* že delj časa vrše med madžarskim ministrskim predsednikom grofom Betlilenom in med vodjo madžarskih fašistov Goemboesom, sni a- Nekaj o resnicoljubnosti. Pravtako važna kakor vzgoja k pokorščini je pa tudi vzgoja k resničnosti in resnicoljubnosti. Ta vzgoja rabi pred vsem drugim lepih zgledov. Mati svojemu otroku pač zastonj pridiguje o lepoti resnice in grd ob i laži, če pa .se samb j t rajo dobro informirani poznaval- ob vsaki priliki zateče k laži, ali i valci Madžarske, da .se bodo vršile če otrokova vprašanja, ki ji pc*ta-' sigurno nove parlamentarne vo- nej0 neugodna, odgovarja z razni-i litve najpozneje čez leto dni. na ,„[ zvijačami in ovinki, katerih jesen 1927. Bethlen in Goeraboes neresnico prej ali slej otrok spe-Ista pretresala tudi vprašanje .se- 2ua. Kes je težavno otrokovo ra-■ nata. Goemboesovi fašisti .se ne doznalast vselej zadovoljiti; toda protivijo obnovi starega zbora mati ravna naj pravilneje, če se magnatov in nameravajo celo re- ' potrudi otrOku na stavljena vpra-vidirati .svoje stališče glede volit- J čanja odgovoriti na otroku naj-ve madžarskega kralja. 1 razumi ji vejši način, vendar res- S tem so -se razmere na Mad- j nieo (je ji otrok, zlasti nekoliko žarskem popolnoma izpremenile. 1 starejši. zastavi kako kočljivo Fašisti so namreč prej zahtevali' vprašanje, ki mu ga v resnici še svobodne volitve ter so indirekt-jne more odgovoriti, naj mu ne od-no zahtevali, od vlade, da obrne; goVarja * praznimi izmišljotina-IlaUsburgovcem hrbet. Odkar pa mi nego uaj mu rajt. obljubi, da j«- grof Bethlen nastopil kot opor-tunistični legitmikt, prevladuje tudi v fašistov.sJkih vrstah naziranje. da je treba to vprašanje drugače rešiti. Na temelju te orijen-taeije se govori, da se Ilahsbur-govei ne morejo ]>aNluziti svojih starih pravic in se ne smejo vrni-fti nazaj na ^Madžarsko, kjer velja zakon o dretroniczaciji. Madžarski kralj bo samo tisti, katerega si bo izbralo ljudstvo samo. Za primer volitev pa je že sklenjen sporazum glasom katerega bodo fašisti in drugi legitimist i oddali glasove samo za enega kandidata, za O-tona Habsburškega, sina bivšega cesarja Karla. Na Madžarskem je danes položaj tak, da je velika večina .Madžarov zadovoljna z Otonovo kandidaturo, vsled česar ima monar-hlstična misel izredno mnogo pristašev. Republikanski elementi nimajo v deželi nobene zaslombe in njihovi protesti se sploh ne upoštevajo. Kadi tega se splošno go-! v(>ri, da bo letošnje zasedanje madžarskega parlamenta izredno važno. Pokazale se bodo na njem vse niti madžarske politike in o-čitno povdarjen'a tendenca, da je treba monarhjo restavrirati, na prestol pa posaditi sina Zite Parmi nske. mu bo vse razložila, ko bo dovolj velik in bo mogel v.se prav razumet L Mati naj otroka va.li v resničnem pripovedovanju; zato naj ne dilo ob njeni odsotnosti, naj ga, če tudi .Ne je zgodilo kaj nepravilnega. ne kara. ker bi mu s tem zamorila odkritossrčnost, ki pa je — le poglej njegove jaslic oči — najlepši čar njegovega bistva, da, odtenek onostranstva. Ljubeznivo in prijazno mu ob koncu povej, to in to ni bilo prav, kaj — ne, drugič boš raje tako napravil, kakor je prav in dobro. Le tedaj i-ma otrok zaupanje do matere, če opazi, tla najde pri njej vselej in ob vsakem slučaju razumevanje in sočutje. Le ledaij pa ima tudi mati vedno dostop do njegove no. tranjociti in seveda tudi rtf. materinski upi i v na ve?, njegov razvoj in \>e otroško delovanje. Potem ga tudi lahko obvaruje slabega vpliva druščineln vsega dru-gega. Vzgoja k resnicoljubnosti je tako velikega pomena, — .>aj sloni vse naše družabno življenje na resnicoljubnasti in zaupanju — da se bomo v nekaterih prihodnjih razgovorih pomudile pri nji. Ko bomo opazovale in razinotri- dopušča, da otrok pri pri povedo- vale materino delo. !><>mo pridobi- vanju vsiikdanjih, j>a tudi izrednih dogodkov pretirava. Istotako naj ga vselej prekine in opozori, če hoče to, kar je slišal zavijati in izpreininjati. Seve-trokove fantaaije; v takih slučajih naj mati .skuša preveč bujno fantazijo omejiti. Kadar otrok materi pripoveduje, kaj je delal in kaj .se je zgo- le marsikatero kleno zrno tudi za našo lastno samovzgojo. Saj če hočemo biti odkrite, nikjer in to-likrat ne grešimo kakor baš napram resničnosti in resnicoljubnosti. Prav dobro bo, če do prihodnjič vsaka izmed nas napravi pregled o teh napakah, da drugič pri našem razgovoru kakor pri o-troku, pričnemo tudi pri nas samih z odpravo t«'h grdih napak, ki .so najgrši madež v našem značaju. ZAKONSKA DRAMA V G0-LOBNJAKU TAJ1NSTVENA STARKA Samomorilni poskus sultanove vdove. Izgnani in nedavno umrli zadnji turški sultan Mohamed je živel zadnje mesece v svojem prognan-stvu v Italiji v precej skromnih razmerah. Ni znal ali pa ni mogel pravočasno rešiti svojega premoženja in ga morda ojačiti še z državno podporo, kar bi mu gotovo ne bilo pretežko, dokler je bil še na vladi. Ko je bil enkrat strmoglav-ljen, to seveda ni več. Kemal paša pa je bil tudi tako brezobziren, da ga ni hotel zasipati z milijoni. In tako se je moral sultan, ki ni nikdar znal ceniti vrednosti denarja, na svoja stara leta spoznati tudi s finančnimi skrluni. Po sultanovi smrti je angorska vlada svojo apanažo za sultanove žene in otroke še bolj restringira-la. Se manj - od sultana so znale gospodariti z denarjem ženske njegovega harema. Zato ni čudno, da so kmalu zašle v silne stiske in celo v bedo. KazKiopile so se po vsem muslimanskem svetu in izginile z družabnega površja. Prva sultanova žena Vahida Eddin se je po soprogovi smrti zatekla v Kairo, kjer je živela v neki mali vili. Letošnjo vladno apanažo je že davno porabila; delala je dolgove in sprejemala podpore bogatih muslimanov. A teh Sodišče v Manchestru je imelo nedavno opraviti z zapuščino letne starke Jane Shawove, ki j-živela dolga leta popolnoma zase in bila znana v mestu kot tajin-stvena starka. Sodišče je zaslišalo kot pričo nekega Johna Suttona, ki mu je bilo znano vse starkino življenje. Pred «0 leti je služila stark a pri nekem Schneider j u, potem pa se je preselila kot gospodinja k svojemu stricu Ramsde-r.u. Shutton je izjavil, da je imela Shawova dva nezakonska otroka. Prvo dete je blio rojeno leta 1868. drugo pa 186f). Sodnik je vprašal pričo, če ve točno, da Shawova takrat še ni bila poročena. Sutton je izjavil, da lahko priseže, da sta bila oba otroka nezakonska. — Shawova se je pisala takrat Jana je bilo vedno manj. žena je prihajala v vedno večje stiske. iz katerih si ni znala pomagati. Skr- : Smith. Usoda njenih otrok je osta-bi so jo pognale v obup in en dan j 1» tajna. Leta 1900 je preživela proti večeru je skočila v reko Nil,; Shavova nekaj mesecev v Sutto-da bi se rešila zanjo sedaj brez- j novem domu, vendar pa Sutton vrednega življenja. Dva mornar-!"*1 opazil, da skriva pred vsem ja pa &ta jo še pravočasno rešila svetom veliko tajno. in tako se bo morala znova meriti z življenjem, ki ga tako slabo in napačno pozna. priporočljiva knjiga. Josip Lavtižar, župnik v Kate čah na Gorenjskem, je izdal spo mine na svoja potovanja Lavtižar i kosti pregledal in izjavil, da so že Po njeni smrti je uvedlo sodišče preiskavo in dognalo, da je nosila starka GO let seboj pločevinasto škatljo, ki je ni nikomur pokazala. Bala se je. da bi škatle kdo ne odprl in zato jo je dolgih 00 let skrbno čuvala in skrivala. Po njeni smrti so pa škatlo odprli in našli v njej preperele kosti dveh otrok. Sodni zdravnik je je prepotoval vso Evropo ter do-hršen del Azije ter zna jako zanimivo pripovedovati. Knjiga ima 30 poglavij. V prvih poglhvjih opisuje dogodke iz svoje mladosti, v nadaljnih se pa bavi s kraji, katere je prepotoval. Kot Pečeno, knjiga je jako zanimiva ter jo vsakemu priporočamo. V zalogi jo ima Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City, ter stane s poštnino vred $1.50. tako preperele. da se hiti spol o-trok ne da ugotoviti. Najbrže sta oba otročička umj-la kmalu po rojstvu, tako da so počivale njune kosti v škatlji nad 50 let. Sodišče je zaslišalo še več prič. toda nihče ni m o grel odgovoriti na vprašanje. kdo da je bila tajinstvena starka, kako sta umrla njena nezakonska otročička in zakaj je nosila njune kosti toliko let v škatlji. "ROJAKI. NAROČAJTE SE "GLAS NAHODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDF DRŽAVAH. Dopisnik nekega dunajskega lLsta piše: Splošno velja gol ..»h za simbol zvestobe in zanesljivosti iu iz naravoslovja vemo, da so golobi monogami Dvamesečno opazovanje pa je v meni to mnenje, vsaj kar se tiče zakonske zvesio be omajalo. Na letovišču, kji-r se trenutno nahajam, imam razgled na sosedov *golobnjak. T golobna-ku živi več parov golobov. Vsak par ima svoje posebni oddelek. Zanimal me je posebno eden od parov. Golob in golobica sta bila popolnoma enake barve, rja.sto -rjava z belimi lisami. Koncem junija sem ju opazoval zopet, kako sta se kljunčkala na PARIZ - MESTO STARIH DEVIC Sedanja francoska vlada i/deluje zakonski predlog, obsegajoč določilo, da sc vsaki Francozinji, ki doseže lil leto starosti, izplača 10.000 frankov dote pod pogojem da se izseli na kmete, se tam poroči in ostane izven mesta. Ta načrt seje rodil v glavah statistikov ki pravijo, da je treba začeti 7. najostrejšimi sredstvi boj zoper napuščenje izven mestnih selišč. Kakor drusrod, tako tudi na Francoskem tišči vst* s kmetov v mesta, ker si obetajo tamkaj lažjega zaslužka in udobnejšega življenja. Posledice se kažejo že več let in so naravnost porazne za številčno stanje francoskega prebivalstva. Ženski svet v mestih, ki se palici pred svojim stanovanjem. . ^ žo (lavno omejil na sistem ene-Neko jutro pa sem opazil na stre- „a otroka> sp]0}, zavrača mat-rin-hi nad njima tujega goloba, ve- stvo in no-.e ve- ro,i;tj <}eee. — Na likega, močnega s svetlikajočhr. i pnin(.oskem pride vsako leto na se modrim perjem. Gled?l je po- svot 350.iMM) otrok ženskega spo-zorno na zaljubljeni parček. Kjav- j la 100 W)0 jih umrje v dekletskih ček se ni zmenil zanj. Drugače pa ietjh, 250.0(H) pa jih ostane ter u-je bilo z njegovo družico. Ta se je j •a|ca stJiro>t godnosti za možitev, jela nakrat ozirati proti tujcu, < >d tega števila živi polovica prest op icala je z ene nož'ee na deklet v mestih, polovica pa na drugo ter neprestano koketirala s kmetih. Razmere povzročajo, da tujcem. Ko sem prišel po preteku jedva dve tretjini teh žensk po-par ur zopet, se mi je nudil ne- j ročita, nad ena tretjina pa jih o-navaden prizor: rjavček in tujec stane neporočenih in brez prave v najsrditejšem dvoboju. Kijuva- J koristi za človeško družbo. In baš la sta se in bila s perotmi tako, da j neomožene ženske najbolj silijo v je letelo perje po zraku. Tujec je | mesta, kjer si obetajo zaslužka bil očividno močnejši, vrhu te_ brez posebnega napora. Te ženske ga pa mu je — kar me je najbolj frapiralo — pomagala rjavčeva družica, ki je napadala svojega moža od vzadaj in od strani. Rjaveč je bil končno premagati, hudo zdelan je pobegnil. Že drugi dan sem videl, kako sta njsila rjavka in tujec v stanovanje iz katerega sta prepodila rjavca, slamo za gnezdo. Rjaveč je skušal sicer še parkrat uveljaviti svoje pravice, toda zaman, bil je vse lej tepen. To je trajalo kakih 14 dni. Ko pa sta odletela pozneje rjavka in njen novi mož na polje po zrnje, je šinil varar.i In prepodeni rjaveč v odprt'r.o, i/ katere sta bila zletela^ rjavka in pritepenec in prinesel je v krem-pljih jajce ter je izpustil na zemljo, da se je razbilo. To se je ponovilo Še parkrat. Končno ;ja je končala zakonska drama vendarle na način, da so bili zadovoljni vsi. Nekega dne je priletela na streho tuja golobica, nežn.i sloka, bela s črnimi lisami. Jela se je radovedno ozirati na rjavca ki je čakal v bližini zopet ugodne prilike za detomor. Ko je rjaveč, zaljubljene poglede opazil, je pozabil na vso svojo maščevalnost ter so za Francijo popolnoma neizrabljen kapital, ki ne prinaša domovini nobene koristi. Zato jih hoče francoska vlada napotiti v boljše in koristnejše razmere, kjer bodo vsaj nekoliko hasnovite za množitev francoskega prebivalstva. — Vsi podeželski department i so ta projekt sprejeli z velikim veseljem. Srednja tehnična šola v Beogradu brez profesorjev. Te dni se je vršila seja profesorjev in suplcntov srednje tehniške šole v Beogradu, na kateri so podali ostavko vsi honorarni učitelji, 20 po številu in trije stalni profesorji. Vzrok njihove de-misije je naredba ministrstva trgovine glede r'egulaeije profesorskih honorarjev, ki so znatno znižani. Na zavodu, ki potrebuje najmanj 40 učnih moči, so ostali samo trije profesorji. posvetil vso svojo pozorno.^ mirni pritepenki. Kmalu sta se kljunčkala, naslednji dan pa sta nosUa v eno od odprtin tudi ona dva slamo za gneado. Za rjavko in njenega novega moža se nista niti vee zmenila. __ _. ......- GLAS NARODA, 5. HRT. W2G ROPARSKA ROMANTIKA Te ilni sta prišla v pisarno nekega Maiiburškega tovarnarja dva e-legantno oblečena mladeniča, ki sta me predstavila za kriminalna uradnika. Ko sta videla, da v pisarni ni razen uradništva nikogar drugega, sta izvlekla revolverje in zahtevala izročitev denarja ter ključev železne blagajne, lilajraj-n« je bila prazna in roparja sta dobila le male vsote drobiža, ki so jra imeli nameščenci* pri sebi. Zaprla sta nato vse oaobje v pisarno in pobegnila. Spotoma sta se ustavila še v neki trgovini z urami in na enak način uropala okrog 400 šilingov. Prepodila ju je urarjeva žena. ki je začela klieati na pomoč p red no sta ji mogla zabraniti. Po ulicah se je začel nato pravi filmski lov za roparjema, ki sta tekala iz ulice v ulico ter streljala na svoje zasledovalce, ne da bi ko-tra ranila. Po četrtumem boju, v katerem so sodelovali tudi avtomobili in motorna kolesa, se je posrečilo ujeti in aretirati enega izmed roparjev, d oči m se je drugemu posrečilo, da je pobegnil na streho neke hiše in se rešil s smrtno nevarnim begom po strehah. Izginil je brez sledu. Policija in žandarmerija sta nato obkolili vse mesto, da bi mu onemogočili beg. Ropar pa ni mislil samo na bog. ampak je hotel spotoma opraviti še kak dobičkonosen posel. Napadel je v njegovi vili nekega gimnazijskega profesorja in ga z revolverjem prisilil, da mu je izročil zlato uro in denar. Ko pa je hotel nato v mraku zapustiti mesto, se je ujel v policijski kordon in bil aretiran. Oba roparja, ki sta vzbudila v mestu pravo paniko, sta brata Fr. in Karel Spiess in sta bila radi raznih deliktov že ponovno kaznovana. | m^it.y^iivt | SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y. I NEMŠKI LANDRU Kakor se trenotno Francija lia-vi z eno največjih kriminalnih senzacij tega stoletja, z afero pro-slulega milijonarja morilca Guvo-ta. tako so te dni prišli tudi v Nemčiji na sled nekemu morilcu, ki je ubijal ženske iz naslade in jih navadno tudi oropal. V Nemčiji je bila pred meseei umorjena znana grofica Lambs-dorff. Dolgo časa so bila vsa poizvedovanja za morilcem brezuspešna. končno pa so ga razkrinkali v nekem Karlu Boetteherju. — Preiskava je dokazala, da je bil Betteher eden najdrznejših zločincev. kar jih pozna kriminalna zgodovina Nemčije. Je to nemški Landru. ki ima na vesti celo vrsto umorov. Že takoj pri prvem zaslišanju je priznal, da je umoril grofico Lambsdorff. lansko leto pa neko 10-letno učenko. Fmor je svoječasno silno razburil javnost, ker o krivcu ni bilo najmanjšega sledu. Boetteher je brez vsakega oklevanja zaslišujoče mu komisarju priznal, da je mladenko v vinjenosti napadel, onečastil. zadavil in oropal. Tasta njegovih zločinov pa s tem ni izčrpana. Že sedaj je skoraj gotovo, da ima na vesti tudi umor neke osemnajst-letne mladenke v Arntwaidu in neke žene v Fried-richshagnu, ki sta bili obe umorjeni na enak način, namreč z za-davljenjem. Ni izključeno, da pridejo tekom njegove obravnave na dan še drugi njegovi zločini. Pri morilcu so našli malo beležnico s sifrirauo pisavo. Bržčas je zločinec notiral vanjo svoje zločine. Policija si sedaj prizadeva, da dešifrira to skrivnostno pisavo in upa, da bo na ta način dospela do novih razkritij. Boettcherjeva arctaeija vzbuja v Nemčiji veliko jozornost obenem pa tudi zadoščenje, da je prišel v roke pravice zločinec, ki po svoji bestijalnosti in ostudnosti ne zaostaja prav ifič za svojima "kolegoma" francoskim Landrujem in nemškim ITaarmanom. ALI VESTE, — da so pri občinskih volitvah, ki so se pred kratkim vršile v Beogradu. zmagali demokrat je? Ali veste, da je turški tohak tudi najboljši in najbolj drag tobak za cigarete in da so Tlelmars napravljene iz TOO procentov čistega turškega tobaka? MELČINSKUEVI SPISI: Naša vai, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Nasa leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih . ...........60 Na Preriji ...................... .30 Nihilist ........................40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.60 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih.......35 Babica ..........................1.— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje ...................... .35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovčev Bin...............35 Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................601 Grška Mytologija ................ 1.00 2 ognjem in mečem ..............3.00 Nekij iz ruske zgodovine .........35 Božja kazen .....................35; Napoleon 1......................75 ; Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 | Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 1 Cgenj tr. r. .................... 1.30 j Pesmi v prozi, trdo vez............70: Prigodbe čebelice Maje trda ve«... 1.00 j Pabirki iz Roža (Albrecht).......25 Pariški zlatar.....................35 j Pingvinski otok tr. v..............90 Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 Plebanuš Joanes tr. vez...........1.—J Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......60 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Majar................30 Povest o sedmih obešenih ...........70 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Po strani klobuk, trdo vez.......... .90 Požigalec ....................... 56 Praprečanove zgodbe ........„,.... J25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešera in drugi svetniki v gramofonu..............25 Ptice selivke, trda ves..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto ...................35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................40 Rabi ji, trda vei ...................75 Robinzon .........................60 Revolucija na Portugalskem .........30 Rinaldo Rinaldini.................60 Slovenski šaljivec ____*............40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneški invalid....................36 Skozi širno Indijo................ .60 Sanjska knjiga Arabska .......... 1.60 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, mala .............60 Spake, humoreske, trda ves . .......90 Strahote vojn« ....................60 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje ...................76 Spomin znanega potovalca....... 1.50 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), rez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga .................. .35 Sv. Genovefa.....................60 Sredozimci, trd. bros........................40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez................. .90 Machbet, broširana.................70 Othclo .............................70 Sen kresne noči.....................70 SPISI KRIŠTOFA *M3DA: 1. sv. Poznava Boga...........30 7. z v. Jagnje .................30 .8. XV. Pirhi...................SO 13. zv. Sveti veier.............30 14. sv. Povodenj...............30 17. *v. Brata ................ .30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 »tr., broi. 0.35 Št. 2. Rado M urnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broi..... JSC St. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama t 4 dej., broi. 105 •tr..........................35 At. 4. Cvetko Golar: Poletno Ha. •je, izbrane pesmi. 184 str.t broi. .50 fct 6. Fran Milčtslri: Gospod Frt dolin Žolna in njegova družina, veseiomodre črtice L, 72 str., br. 0.25 št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., bro«. .........................25 Št. 7. Andersenove pripovedk* Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broi......................35 Št. 8. Akt št. 113 ..............70 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš. .................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Goliš: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broi............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodnogospodarski sp^s, pošlo re-nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broi.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, pre vel Mirko Pretnar, 80 str.,...............30 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broi......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, drain, bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš......... Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, ia Češeine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš. .. 1............. Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš........................ Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .SO št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš., ............. Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja . Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, nosi o v. Josip Vidmar. R2 str br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........3? wt. 2!J. Tarzan sin opice........9U Št. 31. Roka roko.................25 Št. 32. Živeti ................ " 25 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna 1 Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meiko: Lisiai, __144 str.......................eft Št. 37. DomaČe živali ............ .30 Št. 38. Tarzan in svet...........90 Št. 39. La Boheme................i._ Št. 46. Magola ...................40 st. 47. Misterij duše.............. 1 _ Št. 48.Tarzanove živali . 90 Št. 49. Tarzanov sin .............. 90 Št. 50. Slika De Graye......!!!!!! L20 ,5(. .45 25 .80 .80 A* Št. 51. Slov. balade in romance Št. 52. Sanin ........ .................... Št. 54. V metežu ................ Št. 55. Namišljeni bolnik.......... Št. 56. To in onkraj Sotle........ ^t. 57. Tarzanova mladost ... 58. Glad (Hamsun) ......... št 61 Golar: Bratje in sestre ... št 62 Idijot I. del. (Dostojevski) Št. 63. Idijot II del (Dostojevski) št. 64. Idijot III. del (Dostojevski) ^t. 65. Idijot IV. del (Dostojevski) Vsi 4 deli skupaj.............. $325 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. Maron, krčanski deček iz LL banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- .28 .25 .30 .80 1.5' 1,— .50 .30 .9C .90 .75 .9C .90 .90 .90 Iraških gora .. 4. zv. Praški judek................ 8. zv. Tri Indijanske povesti....... 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega---- 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlad Akbarja Velikega ........ 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, pov«st 12. sv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji.............. 13 rr Boj la zmaga, povest....... 14. ev. Prisega Huronskegm glavarja. _Povest iz zgodovine kanadske .. 15. zv. Angelj sužnjev. Brasiljska povest ....................... 16. zv. Zlatokopi Povest.......... JJO 17. zv. Prvič med Indijanci ali voft. nja v Nikaraguo ............. 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev....................... 19. sv. Mlada mornarja. Povest Tisoč in ena noc, trdo vez......... .90 Tik za fronto....................70 Tnnel ............................1.— Tatič, Bevk, trd. ve«.............. .78 Tri povesti (Flaubert), trd. ve* .. .7» JO .25 .30 .90 .3C .30 M M JS0 .80 Tri povesti grofa Tolstoja........ .50 Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha.................40 V oklopnjaku okrog sveta, I. del .. .90 V oklopnjaku okrog sveta, II. del .. .90 Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldova) broi. ........35 Višnjeva repatica . zv., trdo vezano. Vinski brat.....fitf zv. trdo rezano. Vsebuje 10 povesti .5f Ljudski oder: 1 zv. Tihotapec, 5 dejanj...... 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja____ Zbirka ljudskih iger. .60 .60 Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50 MOŠKI ZBORI: Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica .......................40 Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 j Gorski odmevi (Lahamar) 1. zv. .. .45 ! Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Sregulčica.....45 I Nočne pesmi (Adamič) ............1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 MEŠANI ZBORI: Planinske II. zv. (Laharnar).......45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.......... .45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli. zbor in orkester, izdala Glasbena Matica.............75 Dve pesmi (Prelovec) za inoški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske še«re in navade, n.'zadovolj- atvo, 3 zvezki skupaj.......... 1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spr^-mljevanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic).....3U 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 .40 .75 .40 .75; 1.101 .«5 ! .60 3. sr.opič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planaarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Bob za mladi zob, trda ves........ Gregorčič, poezije trda ves. ...... Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano ................ Kettejeve poezije trda vez........ Kraguljčki (Utva) .............. Ko so cvele rože, trda ves.......... Moje obzorje (Gangl) ...........1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Primorske pesmi (Gruden) vez......35 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poerije .50 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez.................60 Mlada pota, trda vaz.............50 Sto ugank .......................50 V zarje Vidove, tr. vez............90 Vijolica. Pesmi n mladost........ .60 Zvončki. Zbirka pesnij sa slovensko mladino. Trdo -rezano ........ .90 Zlatorog, pravljica, trda ves........60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Grum) ......$1.10 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) IL zv. .. .75 Pomladanski odmevi I. in IL xv., vsak .........................45 Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 10 moških in mešanih zborov (Ada. miČ) .........................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv.........:......80 MALE PESMARICE: ^t. 1. Srbske narodne himne...... Št. I, a. Što čutiš, Srbine tužni____ Št. 2. Zrinjski Frankopan........ Žt. 5. V sladkih sanjah............ Št. 6. Jadransko morje............ št. 7. Pri oknu sva molče rlonela____ Št. 8. Slovo ...................... Št. 9. Pogled v nedolžno oko...... št. 10 Na planine................ Št. 11. Zvečer.................... Št. 12. Vasovalce ................ Št. 13. Podoknica .............. Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj .............. Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) ......................... Vojaške narodne pesmi (Kori)..... Narodne vojaške (Ferjančič)....... Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2. .15 .15 .15 .15 .15 .15 .15 .15 .15 .15 .15 .50 1 Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč...........40 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki ; Geslo ..................40 7. zvezek : Slavček ; Zaostali ptic; Domcrodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice H.; Oče večni; Tone solite e ...........75 CERKVENE PESMI: Domači glasi Cerkvene pesmi za mešan zbor ................... 1,00 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ...............50 12. Tantum Ergo. (Premrl).........50 Masne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .................... .50 Slovenska Sv. Maša. sa mešan ibor, « spremljavo orirelj ...........54 12. Pange Lingua. Tantum Ergo 0*ni- tori. (Foerster) ...............50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) .................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec).....60 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi sa mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas................40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) .....................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu, (Grum) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 Mis3a in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) .................50 Missa in honorem St. Josephi (Pogach- .........................40 Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................4(j Oremus pro Pontifice .............40 Ky^e ...........................60 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........................... Sv. Nikolaj .......................qq NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica............25 Slovenski citrar (Wilfan)..........25 Safaran. Ruska pesem. _ (Wilfan) .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja. (Bajuk) ........1,30 Bom sel na planince. Pod puri sli, v. nar. pesmi. (Bajuk( .......... 1 00 NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .. .50 ....................... Uspavanka NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Uspavanka .......................70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič) ... ^ .50 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................20 Slovenski biseri, narodni potpouri... (Jaki) ....................... .40 Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Pripoznanje. Polka mazurka. _ (Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) ...................... 40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) .......................40 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Primorski odmevi. Fantazija. _ (Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki) ............ .26 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .....................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat............25 Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ....................... jj5 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po .................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 lmportirane prorokovalne karte 1.— ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............90 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki........... 40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevidi: Alabama. Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po........25 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — v*aki „ P« .......................... M Velika stenska mapa Evrope......2.00 Prorokovalne karte $1.00 Naročilom je priložiti denar, bodisi gotovini, Money Order ali poatae rn^-nukj po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, komandirajte pisma Ne naročajte knjig, katerih ni v eanita. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlaadt SI, £few 7 GLAS NARODA, "». OK T. 1«*26 Karijera Clemenceauovega sina. Iz Vama poročajo: linila vojna, je |M*daIa francoska Pred dnevi .se je vršila v ulici vlada Du*ta?%ta.sa v Peru. kjer je Drout zanimiva dražila zapuščine bil dodeljen ondotnernu francoske-Pavla Dutaftla-a. Dražba je vzbu-i mu poslaništvu. Na tem mestu je dila v Parizu veliko pozornost,' postal predsednik podjetja za kon-*aj je splošno znano, tla jc bil Du- denziranje mleka 4"Bemamilk". taMa* nezakonski bivšega tig- Podjetj« .se je pred vojno jedva ra Georgia Clemeneeaua. Mati držalo nad gladino, tekom vojne pa iJutatitujiova je bila žena lastni- se je njegova glavnica tako pove-1 ka in glavnega urednika malega »"ala, da vsi delničarji vlekli provinci j aln ega lista 'Petit Var\| mastne dividende. i a se je dala kmalu potem, ko se! Cveteli pa je začelo podjetje je M /iianila s Clcmenccuuem. lo- šele, ko je vstopil vanj Clemen-1 čiti od .svojega moča. <*lemence»u ceaujcv nezakonski sin. Sklenil je več dpbavitelj.sk i h pogodb tudi s centralnimi državami in glasom' bilance ]»odjetja .so bile dobave za i Avstrijo in Nemčijo od 1. 1914 do' DRUŽINA DRZNE PLAVALKE pa je napravil gospodu polit ične-imi direktorju to uslugo, da je njegovemu listu pripomogel do politične .slave. Oficijelno je bil Paul Dutastas, samo Clemenceaujev pastorek. Vendar je vsak vedel, kakšna j« stvar v resnici. Dutastas .m1 j" po-.svetil žuruali.st tki in j«- bil pod j mesto prvega tajnika na mirovni fl'-inenceaujevo vlado imenovan konferenci. Nedavno ga je poko-za državnega tajnika. Politično .sila smrt, in ker ni imel potomcev, karijejro je napravil zelo kmalu, i je šla v.sa zapuščina na dražbo, kt-r mu je pač pomagal oče, ki ga Kdo prejme izkujiiček, ki je preji- potiskal naprej. Ko je iibru- cej velik, ni znano. MODERNIZIRANJE CAR1- ; REFORMA KOLEDARJA IN GRADA ; PAPEŽ •iHDiiraooo * UNOcawoco. n. t. Ko je turški diktator Kemal pa- Zveza narodov je ustanovila po-ša prestavil turško rezidenco iz vet>no komisijo, ki se že dlje časa Carigrada v Angoro, je dobro ve- liavi z novo razdelitvijo koledar-del za vzrok svoje odločitve. Ce- skega leta. ki bo imelo, kadar sto-M.r ka Hlasta le z velikimi težava-'I*' preuredba v veljavo. 1.1 mese-mi in polagoma po )>ozabljajo n» I ('ev- Na največje težkoče je zade-svoje vloge, ki so jih igrala v pre-1 la komisija, ki je pripravljala preteklosti. Nov čas pa zahteva novih! uredbe, pri upoštevanju potreb ljudi in novega duha. Temu silno kmečkega ljudstva in določb ka- nasprotujejo tradicije, ki jih je treba izkoreniniti vsepovsod, kjer hoče kdo stavbo podreti do tal in se/, ii lat i na njenem mestu novo zgradbo. Po zirledu ruskih sovjetov je 1n- Vrat.a 5,1 posvetovati S katoliš-di Kemal paša premaknil sedež I k i,lli 0<'eti 1918. naravnost ogromne. Po vojni se je vrnil Dutastas1 Na sliki vidite Mrs. Corson, rat-ra je preplavala Angleški karal, kot Unovit . iovek nazaj v Franci-' v krogu svoje družine. jo, in C1 meneča u mu je preskrbel i ----- GROZEN ČIN MLADOLET- . ROPARSKI UMOR V VLAKU NEGA ! . — A vlaku med Zilino in Košiea-mi je bil umorjen zastopnik pl-zenske pivovarne Alojzij Kavka. Ko so po alarmu pregledali vlak so našli na hodniku umorjenega zastopnika pivovarne Kavko, v sosednem kupeju II. razreda pa krepko zvezanega potnika z za-mašenimi ustmi. Bil je to dr. Ka-čik. zdravnik v Opavi. Vozil se je s Kavko v istem kupeju. Kmalu po odhodu vlaka iz Žiline so stopili v kupej štirje neznanci, ki so molče zavzeli svoja mesta. Kljub temi je pa Kavka opazil, da so neznanci maskirani, skočil je k najbližjemu in mu strgal masko z o-braza. Tisti hip so skočili vsi štirje pokonci in namerili na oba sopotnika revolverje. Zahtevali so. naj jim izročita svoje denarnice. Kavka se ni ustrašil. Toda ta toliške cerkve. Cerkev ima stalne j raznike. kmet pa uravnava svoje delo po naravi in vremenskih iz-j remembali. Zato je morala komisija potrkati tudi na vatikanska turške države iz stare prestolnice drugam. Ostavil je Carigrad in se umaknil v Angoro. S tem činom je postal Carigrad privlačen posebno za tujce, kajti* sedaj je mesto prosto vseh ozirov in lahko trguje s svojimi znamenitostmi, kolikor se mu poljubi. Carigrajčani se dobro zavedajo, da jim je mogoče živeti le od preteklosti in začenjajo z dovoljenjem angorske vlade otvarjati vrata glasovitega saraja. ki postaja dostopen vsem ljudem. Odprla so se tudi vrata nekdanjega poglavarja črnih sužnjev v sultanovem haremu, dalje kasarne, kjer so se vzgajali janičarji in šole. kjer so se pripravljali za vstop v svet člani sultanove obitelji. V kratkem se otvorijo tudi bronasta vrata nekdanje sultanove rezidence, palače. v kateri so živele in mrle div ne Cerkeske in Gruzinke in kjer so evnuhi pomagali voditi politiko turškega cesarstva. Sara j je bil izpraznjen še za sultana Abdula Medžida. Poglavar muslimanske države se je preselil najprej v Jildiz-Kiosk. Le šola za prince in vojašnica za janičarje sta ostali v veliki trinadstropni hiši, polni samotnih eelie. kjer je Turčija vzgajala fanatike svojega impertjalizma. Ti prostori so še danes izvrstno ohranjeni in so tudi v umetniškem oziru nadvse zanimivi. Jidiz-Kiosk, kjer je vladal zadnje čase sultan, sedaj ni več samoten kakor v prejšnjih časih. V njegovih prostorih je igralnica, urejena po vzoru igralnice v Monte Carlu. Je pod nadzorstvom države in pomaga s svojo vedno dobro založeno blagajno jačiti turške finance. Papež je izročil to zadevo predstojniku cerkvene akademije znanosti patru Gianfranceschiju. — Delegiral je učenega patra v Ženevo in je po njem sporočil, da se Vatikan izpremembi koledarja ne proti vi. Edina točka, glede katere želi. da se upoštevajo njegove želje, je čas, ko naj bi stopilo trinajst mesečno leto v veljavo. Papež pravi, da bo treba na to posebno paziti. Že pri uvedbi gre-gorijanskega koledarja so mnoge države naletele na velike težkoče. Radi tega bo treba pri uvedbi 13-mesečnega koledarja še bolj pazili in skrbeti, da se stvar ne izjalovi že pri prvem poizkusu. Datuma ni papež predlagal nobenega. pripomnil pa je. da je s to stvarjo bolje počakati, kakor se žuriti. Po njegovem naziranju bi bilo treba vprašati za svet eku-menski koncil, ki bo v kratkem sklican ter bi lahko uspešno sodeloval pri rešitvi tega vprašanja. Zločini mladoletnih se po vojni strahovito množe, kar je v prvi vrsti posledica zanemarjene vzg< je med vojno in v prvih povoju letih. Na Gornje Avstrijskem prijeli mladega, komaj trinajstletnega dečka, ki je na naravnos bestijalen način zadavil triletnega otročiča in ga po usmrtitvi vrgel v vaški potok. ' Zverinskemu dejanju sta prisostvovala še dva druga mladoletna dečka v starosti 8 in 9 let. 13 letni dečko je pomladi obral črešnjo na sosedovem vrtu. Pri tem ga je zapazil sosed in ga temeljito pretepel. Fantu je kazen šla do srca in je ni mogel pozabiti. Sosed je imel triletnega sinčka, katerega si je pokvarjeni dečko izbral za žrtev svojega maščevanja. Ko ga je nedavno opazil v HČER JE HOTEL ZRTVOVATli) V Trnavi na Slovaškem se je' pripetil ponoči tragičen dogodek, ki priča, kako je preprosto ljudstvo še vedno zaslepljeno in kam vodi verski fanatizem. V mestu ži- i vi že več let raznašalec časopisov Vcprada z ženo in 19 letno hčerko. Vopradova je bila do zadnjega časa mirna, marljiva in vestna žena. Nedavno pa je podlegla verskemu fanatizmu. Hodila je poj večkrat na dan v cerkev in klečala po cele ure pred oltarjem. Ne-' koč se ji je prikazal v sanjah sv. Jožef, drugič sv. Janez, potem kak drug svetnik in tako se je njeno' versko fanatiziranje nadaljevalo, j dokler sirota v verski blaznosti ni zabredla tako daleč, da je hotela umoriti svojo lastno hčerko. Te dni se je prikazal Voprado-: vi v sanjah sam Kristus. Vsem svo-| jim znancem je pripovedovala, da mora doprinesti Kristusu kako žrtev v znak hvaležnosti za njegovo naklonjenost. Svoji sosedi je izjavila. da njena hčerka en sme zahajati v njihov dom. ker sic< . Ana Vopradova ne pride v nebe-j sa. Drugi dan je povedala možu. da se ji je prikazal Kristus in zahteval. naj mu žrtvuje svojo hčerko. Mož je bil tako razburjen, da dolgo ni mogel zaspati". Videč, da žena mirno spi, se je proti jutru pomiril in zaspal. Komaj pa je zaspal, ga je zdramil obupni krik nesrečne hčerke. Voprad je planil iz postelje in zagledal pred seboj grozen prizor. Žena je skakala s spaeenim obrazom in izbuljenimi očmi okrog hčerkine postelje in vihtela nad njeno glavo sekiro. Mož jo je prijel za roke in ji iztrgal sekiro, toda bilo je že prepozno. Pred no se je bil namreč zbudil, je versko blazna žena že dvakrat udarila svojo hčerko in jo težko ranila. Onesveščeno žrtev verskega fanatizma so pripeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. RIBIČI IN MORSKI PES KAŠELJ IZGINE, radran^je ia hrapavost se straai s pravočasno rabo zdravih Severa's Cough Balsam. J« pnljubleno zdravilo tekom zadnjih 43 it; vslmdtmgm j« pr«iskui«nc. C«na IB in 80 centov. Ulj V V. r. SEVXXA CO, CEBU tAPUtS. tOVA Tz Xapolja poročajo, da se je pojavil v ondotnem zalivu velik morski pes. ki je povzročil v kopališčih velikansko zmešnjavo. — Zverino so najprej ugledali ribiči nn odprtem morju, in ko so se vrnili v pristan, so obvestili o dogodku svoje tovariše, ti pa so alarmirali občinstvo v kopališču. Pred pošastjo je takoj zavladal velik strah in vsi kopalci so zlezli takoj iz vode na suho. Nihče s' ni upal plavati, ker se je bal za svoje življenje. Slednjič so postali ribiči tako korajžni, da so sklenili pošast ubiti. Oborožili so se zrc-volverji in puškami ter veslali iz pristanišča proti mestu, kjer so prvič srečali zverino. Požrešna pošast je začutila čolne in se kmalu pokazala na površini. Nato se je razvil hud boj, v katerem so ribiči kakor besni streljali na morskega psa. Dolgo je bil boj neodločen, ko pa je pošast uvidela, da so njeni nasprotniki v premoči, se je umaknila pod vodo. Zasledovanje ribičev je trajalo še celo uro. toda žal. brez zaželjenega rezultata. Morski pes se je potuhnil in odplaval tako daleč, da mu ni mogel nihče več do živega. Napoli-tanska kopališča pa so se takoj iz praznila in še danes si nihče ne u-pa plavati par metrov od brega. k Tragična smrt znanega zagrebškega kolesarskega dirkača. Te dni se je pripetila v Zagrebu ob priliki mednarodne kolesarske in inotoeiklistiene dirke težka nesreča. katere žrtev je postal znani zagrebški dirkač Slavko Xo-štarko. Treniral je na progi ravno. ko so prišli tekmovalci iz Gradca. Ponudil se j* takoj enem izmed gostov, da bo vozil pred njim na progi, katero so hoteli inozemei preizkusiti. Na nekem o-vinku. ko je vozil ravno z največjo naglico, je Šoštarko nepričakovano z vso silo zadel v neki drog. ki je stal v bližini dirkališča. Udarec je bil tako strašen, da si je Šoštarko zlomil roko in dobil tudi težke notranje poškodbe. Bil je še toliko pri zavesti, da je izgovoril besede: "Nikdo ni kriv moje nesreče, nikdar več ne bom dirkal". Nato je padel v neza- liko denarja. V tem je stopil iz vest in so ga odpeljali v boluišni- kupeja Kavka, ki je zapazil ma-co usmiljenih sester, kjer so ga skirane lopove in hotel enemu iz-zveeer operirali, a je kljub zdrav- trgati masko z obraza. Odgovorili niški negi podlegel težkim po- so mu z revolverskimi streli, na škodbam. kar so vlak ustavili in pobegnili. Je napadalcev zasilno zavoro in vlak i se je ustavil. Dr. Kačka so lopovi med tem zvezali, nato pa skočili iz vagona in izginili v temo. O-rožniki so ugotovili, da je bilo vseh napadalcev šest. Pri umorjenem Kavki so našli v njegovi denarnici 723 čeških kron. moral pa bi imeti baje 120.00 kron. Alarmirani orožniki so šli takoj na delo in par dni nato res morilce izsledili. Zgodaj zjutraj odhaja s postaje Oščadniva osebni vlak proti Rnhuminu. Orožniki so zastražili ves kolodvor in opazili nekega sumljivega potnika, ki je kupil šest voznih listkov, da-si je bil sam. Njegovi pajdaši so bili skriti v bližini postaje. Ko je privozil vlak. so hoteli zločinci ne-opaženo vstopiti, toda tisti hip so zagledali v vagonu dva orožnika, ki jih je poslala orožniška postaja iz Žiline, da iščeta zločince. Ko je stopil orožnik iz vagona, so zločinci pobegnili v bližnji gozd. Prvi orožnik je hitel za njimi, drugi pa telefoniral na bližnjo postajo. naj pošljejo orožniško patruljo. da bi obkolila gozd. Po-\Jjnik postaje je poslal tri patrulje in tako se je po osemurnem iskanju orožnikom posrečilo obkoliti lopove in jih poloviti. Pri tem je prišlo med njimi do ljute borbe, v kateri je bil neki Duda ubit, drugi lopov pa težko ranjen. Ujete lopove so orožniki uklenili in odvedli v zapore o-krajneg^i sodišča v Cadeu, kjer so zločinci priznali, da so umorili A. Kavko. Izpovedali so, da so delali v rudniku v Moravski Ostravi. Ker jim pa delo ni dišalo, so sklenili organizirati zločinsko tolpo pod imenom Črni Orel. Prisegli so si zvestobo in se z vso vnemo lotili novega poklica. Najprej so hoteli napasti štiri Žide. katere so opazili na huhuminskem kolodvoru. Vstopili so v vlak in čakali u-godne prilike. Takoj za postajo Žilino so si nadeli maske in hoteli napasti Žide, mislec, da imajo ve- LOV ZA PACUENTOM njegov pogum mu je bil usoden, družbi dveh svojih prijateljev, j Mesto, da bi oddal zločincem de-se mu je približa! in ga vrgel na J narnico, ;je sunil najbližjega na- tla. Z obema nogama mu je stopili padalca v prsi in skočil na hod-j^mater Tm so odpeljali v no-ua prsa. okoli vratu pa mu je ovil J nik Lopovi so mu bili takoj za | ri?Ilieo-ruto in ga je tako dolgo davil, da j petami. Začeli so streljati nanj in je otrok' izdihnil svojo dušico. — j kmalu se je Kavka zgrudil mr-Podivjani mladostni zločince jej tev istočasno je potegnil eden nato pograbil trupelee in ga vrgel v vaški potok. Oba fanta, ki sta prisostvovala prizoru, sta o tem molčala kot gr< b. Ne da bi z očesom trenila, sta opazovala podivjano početje starejšega druga. Ko je bilo tega strašnega prizora konec, sta obljubila 13-letnemu prijatelju, da bosta molčala o dogodku. In res nista niti besedice erhnila. Odšla sta domov, kjer sta dogodek zamolčala. Umorjenega otroka je voda zanesla v vas. kjer so ga našli vas-čani. Orožniki so skoraj teden ti ni poizvedovali za zločincem, dokler niso dognali, da je zločin izvršil 13-letni dečko, ki se je hotel maščevati za pretep radi kraje čre-šenj. Fant je iz prva tajil, pozneje na so našli pri njem okrvavljene hlače in fnnt se je splašil. Priznal je zločinsko dejanje ter navedel priči, ki sta prisostvovala strahovitemu prizoru. Oba fanta sta do tistega dne molčala kot grob, potem pa sta vse po resnici navedla, kakor se je dogodilo. Zločinca so oddali v zapore, odkoder pride v kratkem pred mladinsko sodišče. ZA GOSPODINJE PUe ISABELLE KAV Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z valjem »prejema n« .me « polnočjo katerih »mor* Udjše vršiti *yoJe dolinorfi kot .o^odinja l„ mat L Na tem mostu bomo v*ak teden obJavP. «»«wk. kJ bo zanimal **ako dobro Ko»p,HjInJo. NAVODILO št v. HI. . Navodilo za kuho. ( krušni puding napravit.-. otr.H-i jako ljubijo fl ik. < I ,V U,U I,rM**,u':»' nekolik., liuioi... Krili SO ter jako d.J.ri z lulekoin ali* ! ^ ***** Usl z I-smetano. Marsikateri otr..k. ki m. llvk"' ce pili mleka, ga ima ra.l > ,-oru | Nasveti za dom. Hakes, i »a (udi > sadjem dobre. 1 1'ridajte jiiu ja ali a rezu ne i zajtrk«.in ni zob >«'|jno i*-ril.» na kak«. «.Iij<'ii.» m.-ko. kolikor Imeejo imeli. \e h<> jim ' dimnico «limito na .!ru^r'> .škodovalo. Napravite >v«>jim «. Zvaljajte testo, na drobno. jHitem pa razrešite v |M>ijudno obliko ter |n*cite v zmerni |»e."i kakili .a isto fiio hi okraske kot navadno smetano. Konvo mleka dajte v mrzlo vodo ter toliko časa segrevajte, da 1»«. zavrelo. Potem pa dajte takoj na led. Po treh urah zlijte v skl«-do t»>r utei.ajte z iitei»a!nikoUi. Ilva dela evj» pori ranega mleka in tri dele utepene smetane ima okus in podobni>st prave »onetaue. re ne znate kuhati, se morati-vedno držati predpisane mere. N,oži. ki imajo rožene držaje bodo ostali leihši. ce jim držajev m* umivate. j mize z velikim prtom. Majhen pt. ! za« lost u ji*. M a* leže pri kljuki lah ; ko odpravite. «V jih drgnete f!a-j ne tost cunjo, nanoM-eno \ kero/.in. ! 1'otem <*"istite - ."isto cuujo. j Madeže s platna lahko <«ipravi I te, Če da«ste nanje nekoliko loja. ■ nato pa dobro izjK.*rete. | Ko popravljal,- fa|M-te na >!en.. | morate ta|.eto tako .»drezati. «► -i v bistvu |M«lobni. edhioLe < 1 i š»- druga.V. Težki creami naj J rabijo etlinole v svrho masaže. K., kupujete eol«l cream, kupite h* takega. ki ga Iz.leluje zanesljiv ii. j delovalec. Osebno zdravje. Neki zdravniški list je pre.l kratkim objavit razprav.. "Koliko zdravil zaužije človek ". In v nt/pravi je rečeno: "Mo-ki užije v i»etde s»-iili letih štirideset funtov epsoin soli. dex't ga Ion alkohola. |>«>t fun tov aspirina, deset funtov sodnega bikarltonala in razna druga zdravila." Ali se vam ne zdi. du le boljše bolezen preprečili k«»i jo j»;i Iiozneje ztlravitl"* JetU jmsvecajte glavno ixtzoruost. Jej te jedila, ki so bogata na vlaknih, žitnata jedila, sadje, mleko in zelenjavo. V neki londonski bolnici je ležal mož. ki je obolel na deliriju. Boječ se, da bi ga zdravniki ne operirali. je sklenil pobegniti iz bolnice. Posrečilo se mu je izmakniti nekemu zdravniku dežni plašč, in ko so drugi bolniki spali, je on splezal po žlebu in se spustil na cesto. Xeki zdravnik je stal slučajno pri oknu ter opazil, kako je nekdo pobegnil iz bolnice. Hitro je alarmiral bolniško osobje in začel se je r.ivji lov za paeijentom. Vratarji, zdravniki v belih haljah in skupina mladih medicin-cey se je spustila za bolnikom, ki je tekel kot zajec. "Kakor v filmu!" so vzklikali pasanti potne-stu. videč, kalco drvi množica za beguncem. Mnogi so se pridružili' bolniškemu osobju in tako je število preganjalcev stalno naraščalo. Bežeči bonik je zavil končno stransko ulico. Bil je že tako upehan. da je komaj lovil sapo. Tver pa je vohal za seboj kloroforin. je zbral zadnje sile ter bežal dalje. Skozi odprta vrata neke trgovine je pobegnil na vrt. in tu se je pričel lov čez ograje in stene. Vsi so bili že utrujeni. Zdravnikom je zapiralo sapo. strežniki niso mogli več piskati. ko so preplezali šesti zid, so opazili, da je |>obegnil bolnik v kuhinjo nekega krojača. — Deklica, ki je v kuhinji prala. je naenkrat zapazila, da sedi za mizo čudno oblečen neznanec. Takoj se je pojavil policijski nadzornik z zdravniki in medicinci. Nadzornik je vprašal bolnika, če bi rad prišel kot zločinec pod ključ, ker je alarmiral vso policijo. — Ne. — je odgovoril bolnik. — Toda operirati se ne dam. — Končno so begunca zavili v rjuho ter ga odpeljali nazaj z ambu-lanco. Zdravniki so izjavili časnikarjem. da prestrašenega bolnika sploh niso nameravali operirati. IZRAZIT COD HE M J.V DRAMATIČNI C SPEII The Vagabond King Zhor sto izvezbanih glnsov. Sedaj jra igrajo vsak zvečer ob 8:30. Oh sol>otah in sredah ob l! :."{«> popld. CASINO THEATRE Broadway in 39th St. 500 dobrih sedežev po $1. NAZNANILO. Našim naročnikom v dr/a\i Pennsylvaniji naznanjamo tla jih bo v kratkem obiskal zopet uai znajii zastopnik Mr. JOSEPH CERN'E in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino. UpravnLHvo. KO JAKI. NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA". NAJVEČJA SLOVENSKI DNEVNIK 7 ZDR DRŽAVAH. SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ki izidejo oktobra meseca. 1. Velika pratika za leto 1927. 2. Iz skrivnosti prirode — poljudno 3. 4. znanstveni spisi. Juš Kozak; Beli mecesen — povesti. Vladimir Levstik: Kladivo pravice -povest iz vojne dobe. Vsi oni. ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki ea je naznanil takrat, ko je plačal naročnino. Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko ustrežemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive. CENA 4 KNJIGAM JE n. Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto m poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga ne poide. Vsa tozadevna pisma naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. GLAS NA ROBA, 5. OKT. AVSTRALEC roman iz Življenja. Za "GLAS NARODA" priredil O. P. »1 (Nadaljevanje. Roški biser. Konec. — Toda ti nisi zdrav, — ugovarja kapetan. — Ej. nie ni, skoro preide. Le dalje! Vladi«" nategne vrvi in krene tako, da se veter na vso moč upre v napeta jadra. Kakor ptiea leti ladjica, pnstivši vse druge za seboj. ^ — Hnra! — zazveni z drugih ladij. Evdoksija maha z robcem. Tekom bivanja v Outende je postajala njegova reserviranost vedno vevja in vevja. Da^mar je iiuelu pogosto direktno občutek, da jf obnašanje Haifa napram njej hladno in odklonjevalno. To jo bolelo. Xi velela* da se je skrivalo za to reserviranost jo vedno večje hrepenenje |x> njeni ljubezni, katero je le s težavo obvladoval. ' Tako at« živela drug poleg dragega In mesto da bi se približa-' Marill° sr'ame klobuk in pozdrav,-la. je postajala zev med obema vedno veeja. Skrivala sta drug pred (irugiiu svoje prve občutke. iz medsebojne obzirnosti. S to obzirnostjo pa sta ravno najbolj mučila drug drugega: Dagmar se je lotil v teli dneh tajen strah, katerega si ni mogla pojasniti. Zopet in zopet je morala misliti na trditev Lote, da mora konečno usahniti ljubezen, ki ne najde proti-ljubeznL Wdela je. da bi bila zelo, zelo nesrečna, ee bi je Ralf ne obda-_al ver >, svojo globoko, iskreno ljubeznijo, v katero se je dosedaj t-grinjala kot v zlat plašč. (*e bo padel ta plaši- z nje, jo bo zeblo prav. v sree. In vendar si ni drznila pokazati mu, koliko ji je vredna njego-v«i ljubezen in kako zelo se hoji izgubiti jo. Bedasta, ponosna sramota jo je zadrževala od tega in prisilila se je, da je ostala njemu nasproti hladna. tihi tov Potekel je drugi teden iijujiiiega bivanja v Ostende. Vedno bolj in prazno je postajalo na promenadi. Večina gostov je odpo- Xekega jutra je sedel mladi par pri zajtrku na terasi hotela, ko j«- prišla pošta. Med to je bilo tudi pismo Lote na Dagmar. Odprla (ju je takoj, do«'j m je pregledoval Half svojo pošto. Čitala je: Moja ljuba, zlata sestra! Sedaj pa ti inoran; koneeno vendar pisati na dolgo in široko. Včeraj je odpotovala liana in sedaj imam zopet dovolj easa /a pisanje pisem. Kako gre tebi in Kalfu ? Ali je že lep< v Ostende, ali ni že malo kasno! Mama Jansen in jaz govo riva vsaki dan o vaju ter se veseliva zopet nega svidenja. Mama •-«« je ravnokar odpeljala v mesto, na kondolenčni obisk pri Volkmanovih. Najbrž nisi še ničesar slišala o strašni nesreči, ki je zalela Volkmanove, razven če si to slučajno eitala v listih. Pomisli. Liza Volkman, ne, gospa baronica Liza Kori se je na poročnem potovanju ponesrečila. Na vožnji med Hrus. ljem in Parizom je skočil iz tira vlak, v katerem se je vozil mladi piir in pri tem je izgubilo življenje dosti ljudi. Med temi tudi Liza Korf! Njen mož j«' srečno ušel z majhno poškodbo na desni roki. Strašno bled in interesanten izgle da ter nosi desno roko v pentlji. Včeraj je bilo pokopal« truplo mlade baroniee. Pogreba se je udeležila cela posadka r-il je ganljiv pogreb. Jaz sem jokala, da nisem mogla nieesar več videti. I'.aron Korf je sedaj dedič velikega premoženja svoje žene ter živi v mien i vili, ki je bila zgrajena za mladi par. Volkman in njepova Žena, ki sta zelo ljubila nečakinjo, sta silno potrta in jrospod Volkman je moral podpirati svojo ženo, ker e j,- komaj vzdržala na nojrah. Stara pospoda se oprijema daj Korfa kot zadnje zapuščine Lize. Ali ni to strašno Vsi ljudje govore tukaj o tej katastrofi. Mama Jansen in jaz sva bili takoj v strahu /a vaju, knr še potujeta. Ozmerjali pa sva se medsebojno ter potlačili svoj strah. Sedaj sva zopet pametni. Kedaj se vrneta domov! t pam, da bom kmalu kaj eula o vaju. Dosedaj sta se o-inejila na razglednice, katere sovražim, ker ni na njih nie poštenega. Prosim te, pozdravi ljubega svaka Haifa, katerega mi manjka prav tako kot tebe. Danes ti niiuam ničesar več sporočiti. Veselih neumnosti, katerih so drugače polna moja pisma, ne morem pisati po žalostni novici o smrti Lize Korf. Poljubljam te iskreno, moja draga Dagmar! Daj tudi Kalfu sestrski poljub od mene, če hoče. Mama Jansen vama pošilja pozdrave in poljube ter tisoč blagoslovov. Na veselo svidenje! Tvoja Lota. Globoko prevzeta je prečitala Dagmar to pismo. Vest o nenadni smrti Lize Korf jo je zelo vžalostila. Nikdar ni mogla biti ljubosumna na Lizo. pač pa je imela vedno sočutje ž njo Čisto na- lja — zdajci zamolkel pok in s strašnim krikom šine Marino z deskami kvišku; krmilni del ladje je razrušen, sprednja polovica pa odleti po površini tako. da se stari kapetan zvrne v morje. Evdoksija sc pridržuje na skrajnem robu. — Kaj se je pripetilo? Nihče si ne more pojasniti nesreče, toda vsi hite na pomoč. Ka peta na ujamejo iz valov, ali Evdoksija je izginila z ladjinim delom vred. Ilugon sleče gornjo obleko in preži, kje se kaj prikaže. Zdajci ugleda nedaleč Evdoksijin robec s katerim mu je prej odzdravljala. Hitro skoči v morje in plava nroti njemu. In kakor bi mu nebo 'lotelo poplačati srčnost, se prikaže deklica na površini. Ilugon jo hoče prijeti, ali Evdoksija se brani, rekoč: — Sama splavam lo ladje, pomagajte mi le, da pri-lem vanjo. Tn skoro potem sedi poleg prestrašene matere. Sedaj, ko je min* la nevarnost, se joče na tihem, sama ne ve. zakaj. V tem iščejo drugi Marina. Toda nikjer ni videti sledu, le morje je rdeče od krvi. Ladjica z Vla-dičevo družino krene domov. Nem sedi stari Vladič; srčna žalost ga je obšla. Noge ga bole, sam ne ve. kaj jih je toliko dregnilo, da jih ne more iztegniti. Tudi mati je kakor okamenela od strahu. Ribič na ladji vesla urno. in Hugon era podpira na vso inoč. Njegovo oko zre ljubeče na bledo Evdok si jo. Ko se približajo pristanišču obledi deklica še bolj. naposled se nasloni na mater in omedli. Rrzo jo preneso v hišo; tudi kapetan ne more sam hoditi. Ilugon pošlje po zdravnika in ukrene, kar je najpotrebnejše. 0-"•ela in hčer, ki se kmalu zopet zave, morajo spraviti v posteljo. __ Ilugon prime deklico za hladno roko in jo iskreno pritisne na srce Evdoksija ga tožno pogled:' potem zamiži. V tem času je odšlo mnogo čolnov iskat Marina. Proti večeru so ga našli mrtvega in strašno razkosanega. Odpeljali so ga v Erzegnovi. Ona "mala stvar" Mitja t ova je bila spravljena pod krmilom in je storila svojo dolžnost ob zaželje-nem času. Toda uničila je njega I .11 HO JC namreč vedela, da jo je vzel Korf za svojo ženo le radi de- same?a- ki jo je naročil; oni pa. p a rja. s.-daj je bil zopet prost te neljubljcne žene ter imed njene milijone. Njegova žalost pač ne bo globoka. Zaničljiv občutek napram Korfu je bilo vse, kar je še ostalo v njenem srcu za njega. Navidezno pa se je Liza Korf vendar počutila srečno v svojem kratkem zakonu, čeprav je bila ta sreča le iluzija. Mogoee jo je treba celo zavidati za njeno zgodnjo smrt. Prihranjeno ji je ostalo razočaranje, ki bi drugače koma i ivostiln t i • - i * , ^ ivomaj izosiaio, — jra je povzroeil. tega se m mo- st je mislila. katerim je bila namenjena poguba, so si oteli življenje. IV. Nezgode ni bilo moči pojasniti. Or- i t o sc je namerjalo zločinstvo-toda komu je bilo namenjeno in Half je bil medtem gotov s svojo pošto ter se je ozrl na Dagmar, ki je bila zelo bleda ter zrla z velikimi očmi žalostno ven na morje. Sklonil sc je naprej. — Pa vendar nisi dobila hudih novic? — je vprašal ter pri tem pozabil na svojo reserviranost. Molče mu je podala pismo. — I itaj sam, — je rekla pritajeno. Vzel je pismo in tekom eitanja je okamenelo njegovo lice. — Sedaj je Korf prost in bogat. Sedaj bi se lahko poročil tudi t ubogo žensko. In vzel bi Dagmar za svojo ženo, — ee bi bila še prosta, t e ga še ljubi, očemur ne dvomim, — sem sedaj jaz ovira med njo in njeno srečo, — si je mislil s čudno utripajočim srcem. Molče ji je vrnil pismo. Zrla je nanj in zazeblo jo je prav v srce, ko je videla njegov I ladni, nepremični obraz. Ničesar ni slutila o peklenskih bolečinah, ki so divjale v njegovi duši iu še manj je slutila, s kakšnimi mislimi se je mučil. — \ boga Liza! — Ali ni to strašno, Half? — je vprašala pritajeno. — je dobro, — je rekel trdo in ostro. Dagmar je pr^bledela ter zrla z velikimi, žalostnimi očmi ven ydaj, ko ni bilo več nevarnosti ne gel domisliti nihče. Ako je vedel Marino za to, vzel je tajnost seboj v grob. Tudi sodna preiskava, ki je bila Ilugonu jako mučna — zakaj vedeli so o njegovi srčni zvezi z Evdoksijo — je ostala brezuspešna. Dokazala pa je brezdvomno. da ni bil Ilugon v nobeni zvezi z zločinstvom. Evdoksija ni zbolela Zdravi duh, krepki njen život, sta jo obvarovala bolezni. Slabše je bilo kapetanu, kateremu so se noge ?e-lo pobile. Vendar ga je ula/ii zdravnik, da kmalu okreva — Kakor prej, je zahajal Hu-gon tudi sedaj k Vladičevim. Ali Evdoksija se mu je boječe izogibala, in sam je predobro cenil njen notranji boj. Moral se je pa tudi ozirati na sosede. Torej se je se- na morje. Mrzlo, izpremenjeno bitje Haifa jo je zelo bolelo. — Ne ljubi me več, — si je mislila, vsa potrta. — Gotovo mu je ie žaJ, da me je napravil za svojo ženo. Njegova ljubezen je umrla, ker ui našla protiljubezni. (Dalje prihodnjič.) za očeta ne za hčer, odločil, da odpotuje na sever. Evdoksijo naprosi zadnjega razgovora. Deklica ga prijazno sprejme, prime ga za roko in mu iskreno pogleda v oči. — Prav je, Hugon, da od potujete. Sedaj vas ne zaviram več. S starimi spomini moram sama do-•rnati boj. Kdo bi si mislil kaj ta-keljubi na celo. — Sedaj odpotujem lahkega srca, — vzklikne Ilugon radostno — Poslavljam se v svesti, da se skoro vrnem. Zbogom, ljuba mo ja. pričakuj me! Žalno in vendar veselega srca zre deklica za njim, obrne se proti podobi pomočnice Marije: — Blagoslovi ga na poti, ti morska zvezda ! Ohrani mi ga, saj je vse moje veselje na zemlji! * > Jesen s svojimi plohami in viharji je minila. Pogostoma so mo rale ladje iskati zavetja rnem pristanišču Hožu in čakati, da se jim posreči prepluti ožino in pri ti iz Boke na širno morje. Nastopila je zima. Gole višine strmih gora so se lesketale v ble-? ščeči snežni krasoti, obrežje pa je zelenelo kakor spomladi. Stari Vladič je popolnoma okreval in Evdoksija mu je pomagala vedno iznova čistiti in urejati njegove zbirke. Vsa družina je živela večinoma zase. Ilugon je dopisoval cesto, in ko je prišlo novo leto v deželo, je naznanil, da skoro pride po svojo nevesto. Evdoksija se je v tem času raz-evetela še krasne je. Otroški obraz je sprejel vzorni odsev ženske resnosti : iz neizkušene deklice je vzrastla ljubeča žena in srčno vesela je pregledovala zaklade, ki so se pripravljali za poroko. Mati pa je delala po svoji mirni navadi in učila hčer vseh potreb, ki lepšajo dom in umiljujejo domačnost. Nekega jutra stopi stari kapetan h hčeri in reče : — Bil sem gori na Brdu. Paro-brod se že vidi. — Tedaj pojdi z mano. oče, poj-li. da pozdraviva njega! Rekši odvede očeta na ono mesto, kjer je nekdaj — napol otrok — pozdravila Marina in kjer je pozdravljala odhajajoča prijatelja. In sedaj, ko krene parobrod v mogočnem krogu skozi ožino, se ne more ubraniti solzam. Z robcem maha. in glej : na kraju ladje <>nako nekdo vihti bel robec; ihte se privije deklica k očetu: — Oh, oče moj. kako sem srečna! — Kakor si zaslužila, ubogo dete! — izpregovori Vladič ginjen in jo pritisne nase. — Vendar, «rlej, še nekdo drugi pozdravlja: To bo moj Ribard! — Pojdi, da ju slovesno sprejmemo. &e nekoliko maliljajev z robcem potem pa hitita domov; v eni uri morata dospeti prijatelja. Vsa vas je na nogah, ko se razširi ta novica. Vsi hočejo pozdraviti potnika na produ, tudi.Ev-dokmji na veselje, zakaj deklico so čislali vsi. Sedaj se približa ovenčana ladja, katero je poslal Vladič po prijatelja, sedaj prisloni, sedaj skočita Hugon in Riliard na kopno. — Dobro došla! — pozdravljajo iu vsi. Stari Vladič iskreno objame svojega sinovca in tudi Riliard "uiti njegov objem. Potem ju odvede v hišo k ženam. — Evdoksija! — Ilugon ! — vzklikneta oba hkrati. Hugon objame nevesto in ina skrije glavico na njegovih prsih. . . Na poročni dan vstane pri o-bedu Riliard in krepko napije no-voporočeneema. Pripoveduje, kako je njegov prijatelj ustvaril lepo in krasne sliko, kateri je našel pred leti v tem kraju glavno ose- bo — mlado deklico, sedanjo go-sjk> Evdoksijo — in kako izvrstno se mu je posrečila ona slika, to se vidi danes, ko je pred oltarjem na prsi pripel "roški biser"! Vsi vzkliknejo : -— Živela ! Na mnoga leta! — in po vasi in po klancih pokajo samokresi, da leti majnik po vsem zalivu, in dolgo-cevke grr/e, da odmeva jek od vseh pečin. . . Taka je navada pri tem južnem narodu ! Kretanje paniko« - Shipping News DELO DOBI 30 MOŽ za izdelovati trda drva 52 eol dolga in 52 col visoke kupe; plača .$2.50 od ki aft re. — Prank Zalar, Box 35, Pickens, W. Va. (2x 5,0) naznanilo in zahvala. Naznanjamo tužno vst. da je miš *irat in oče RUDOLPn MIHELICH miri 26. septembra za srčno napako. Pokopali smo ga dne 28. septembra na S. Mary Cemetery, AViIkes-bar re, Pa., po katoliških obredih. Iskrena hvala vsem prijateljem, kateri ste ga obiskali ob mrtvaškem odru in pogrebcem sploh. Posebna hvala vsem darovalcem vencev in cvetlic. Dragi Rudolph, naj Ti bo lahka imeriška gruda, večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: , Berta, žena; Joseph in Rudolph, sinova; Frances, mati; Frank, Stanley, John, bratje; Mary, Elizabeta, Cecilia, Louisa, Rossie, sestre in sorodniki. (2x 4,5) x 7. oktobra: Bremen, Bremen. 9. oktobra: Majest.c. Cherbourg. 13. oktobra: Herengaria, Cherbourg: Suffren, Havre; Republic, Cherbourg, Bremen. K. oktobra: Btuttgurt, Cherbourg. Bremen. 19. oktobra: France, Havre; Homeric, Cherbourg. 19. oktobra Pre« i d ent« Wllaon, Trat. 20. oktobra: Muureiajila. Cherbourg; President Harding. Cherbourg. Bremen. 22. oktobra: La. Savole, Havre; Tburingi*, Hamburg. 23. oktobra Paris. Havre; Leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 27. oktobra: AquitaiUa, Cherbourg: Geo. Waah-Ington. Cherbourg. Bremen; Columbus. Cherbourg, Bremen. 29. oktobra: Deutschland, Hamburg. •v. oktobra: Majestic, Cherbourg; D« Grasae. Havre; Luetiow, Bremen. 2. Novembra: Re! a nee, Cherbourg, Bremen. 3. novembra: Bereiigarla. Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Pre«. Rooaevelt. Cherbourg. Bremen. C. novembra: _ France, Havr«; Homeric. Cher« bourg; Muenchcn, Cherbourg, br«-meD. 9. novembra: Derf dinger, Bremen. 10. novembra: Mauretania, Cherbourg; Republic, Cherbourg. Bremen. 12. novembra: Cleveland, Hamburg. 13. novembra: Paris, Havre; leviathan, Cherbourg: Olympic, Cherbourg. Bremen. Bremen. 15. novembra: Suffren, Havr«. 17. novembra: Anuiianla. Cherbourg; I Yea. Hard* •ng, Cherbourg, Bremen. 19. novembra: Marti.a Washington, Trat; Welt-phalla, Hamburg. 20. novembra: Majestic, Cherbourg: Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 24. novembra: Bt-rengaria. Cherbourg; Savola. Havre; «.5eorge Washington, Cherbourg, Bremen. 26. novembra: Albert BaJlln. Hamburg. 27. novembra: France, Havre; Homeric, Cher« bourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 1. decembra: Mauretunla, Cherbourg: Prea. Roosevelt. Cherbourg, Bremen. ^NAJCENEJŠA VOŽNJA v JDftOSLAVUO COSUUCit^ DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. odpiutje proti Trstu in Dubrovniku: presidents wilson 19 oktobra — 3. decembra MARTHA WASHINGTON 19. NOVEMBRA — 7. JANUARJA Vprašaji« za cene ;n promore v liiUuJl ugeiitun. PHELPS BROS., 2 West St. N. Y. naznanilo in zahvala. Z žalostnim in potrtim srcem naznanjam vsem znancem in prijateljem sirom Amerike prežalost-110 vest. da mi je kruta smrt iztrgala iz naše srede mojega l.jubp-ira najstarejšega, sinčka enejra i7 med dvojčkov » FRANKA OREIIEK. Dne IG. julija je našel na Pittsburgh Coal koinpanijski zemlji, j zraven svojega doma dinamit ter se ž njim igral, nakar je eksplodiral. levi roki in smo ga prepeljali v McKesport Hospital, kjer je po dveh mesecih v hudih bolečinah zaspal za večno dne 11. septembra Dne 2f). maja tega leta mu je umrl oče in sedaj je šel on prvi za njim. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti v pondeljek 13. septembra po eerkvenem obredu na katoliško pokopališče v AVest Newton, Pa. Xa tem mestu se zahvaljujem vsem znancem, soseclom in prijateljem in vsem tistim, ki ste se pogreba udeležili in ki ste mi da1 svoje avtomobile na razpolago in sieer: Mr. in Mrs. Babie, Louis Resnik iz Belverne, Pa.. Tonv Ve-hove in .Teksov Boys, oba iz Collinsburglia in še mnogo drugih, katerih imena vseh ne morem imenovati. Nadalje se zahvalim vsem za darovane vence in cvetlice, posebno se zahvalim mojim najboljšim sosedom Charlesu in Josephini Se-nica za lep darovani venee, Tony j in Angela Turnshek iz Irwin a za| krasen venee in za udeležbo pri j pogrebu. j Dolžnost me veže zahvaliti se tu-1 di predsedniku in tajniku društva, Josipu Zorko in Josipu Jo-vana, ker sta vse tako lepo uredila in fantom iz Collinsburgha. za prekrasen venec, katerega so mu položili na njegovo krsto. 111 še mnogo drugih, vsi iz Collinsburgha. Pokojni Frank je bil star 10 let in en mesec, in je bil 8 let član mladinskega oddelka, št. 64 S. N. P. J. v Collinsburg, Pa. Ti pa dragi sinček, počivaj v miru, blizu svojega očeta, in lahka naj vama bo hladna ameriška zemljaDosvidenja nad zvezdami ! Za njim žalujejo: Marija Orehek. nati vdova; tr*s mali bratci* in ena sestrica ter mnogo znancev in prijateljev. Vsi v West Newton, P. R. P. D. 3, Box 18. ženitna ponudba. Slovenec star 33 let, se želi seznaniti s Slovenko, od 20 do 3ii let staro. Katera resno misli, naj piše in priloži sliko. "Resno mišljenje", c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. NAZNANILO IN ZAHVALA. S potrtim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem žalostno vest. da nam je umrla ljubljena hčerka HELENA ŽUPEC v starosti let, 1 niesee in 5 dni. Pokojna je spadala v mladeni ški odelek društva Maj. št-v. S. D. Zveze. Iskrena hvala S. D. Zvezi oziroma vodstvu iste za tako hitro točno izplačano posmrtnim); priporočam jo vsakemu kot najboljšo podporno organizacijo. Zahvaljujemo se omenjenemu društvu za darovane cvetlice in posebno botrom, Antonu in Rozi Devjak, Jožefu in Mary Riehter. Andrej in Verona Bambaeh. družini Možek. Tlvala Jožefu in Mary Jevc za č^tje ob mrtvaškem odru in izkazano nam pomoč. Hvala Frank Lavrenc. Franku ZakrajSek in Johnu Otoničar, ki so dali avtomobil ali mašine za č^sa pogreba. Žalujoči ostali: Jernej in Frances Župec, stariši. Frank, brat. Francis, Angeline, Mary in Rozi, sestrice. Barberton, O. POZOR BOJAJUI Prosti pouk glede državljan stva in priseljevanja je vsak četr tek in petek med 1. uro popoldnr in 10. uro zvečer v ljudski iol štv. 62 Hester & Essex Street Sew York City. Vprašajte za zastopnika Legij« za Ameriško Državljanstvo. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da ogb»kujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda*. SAMO 6 DNI PREKO; ■ ocromnl ml ptrtlU O« olj« \ FRANCE 16. okt. — 6 nov. PARIS 23. oktobra — 13. nov.! Havre — Pariško pristanišče. Kabine tr»t]e*m rwe