KATOLISK CERKVEN LIST.
„Danica" izhaja vt-ak petek La celi poli in velja po pofti za celo leto 4 gl. 20 kr. za pol lefa 2 gl. 2«» kr.. za četeit let* 1 tri. 20 kr Vtiskarnici sprejfmana za celo leto 3 gl. 60 kr..za pol leta 1 gl. 80 kr., za «/« leta 90 kr.. ako zadene na ta .lan praznik, izid- .Danica- dan poprej.
Tečaj XL.III.
V Ljubljani, 20. rožnika 1890.
List 25.
Pisanje avstrijanskih nadškofov in škofov do katoliških vernikov.
Nadškofje in škofje avstrijski
vsem vernim svojih škofij
mir, pozdrav in blagoslov v Jezusu Kristusu tiospodn
našem.
(K^nec.)
G. Škofje še dalje dokazujejo, da katoliško šolo zahtevajo tudi po postavi, vlada sama Njih veličanstva je spoznala to potrebo ter je deržavnemu zboru predložila neke spremembe šolskih postav, ker skušnja je učila, da to mora biti. Ravno to vedo škofje iz dvajsetletne skušnje, in če to zahtevajo, ima mar kdo pravico očitati? Višji pastirji to tako-le skazujejo:
Ko pa zahtevamo katoliško šolo, ne segamo ne na stareje podlage, niti povdarjamo potrebo kake nove, ker menimo, da jo moremo zahtevati tudi na podlagi obstoječih postav. Že povod k našemu postopanju nas odvežc vsakega zagovora proti sumničenju, kakor da bi hoteli zopet vvesti razmere one dobe, katera ni imela v rokah sredstev sedanjega časa. Vladi Njihovega Veličanstva našega presvitlega cesarja zdelo se je potrebno, deržavnemu zboru predložiti nekatere premembe sedanjih šolskih postav. Narejene izkušnje, strokovnjaške sodbe, mnogostransko izražene želje so namreč vlado napotile, da je začela premišljevati, če ni potrebno pretresati šolske postave. Ali s tem ni bila tudi nam Škotom dana prilika, se vdeležiti tega pretresanja? Tudi mi imamo dvajsetletno izkušnjo z novo šolo, tudi mi mislimo, da smo upravičeni izreči strokov-njaško sodbo na polju, ki obsega nravno-versko vzgojo, saj dan na dan slišimo glasove in nujne želje svojih vernikov, ki se združujejo z našimi. Bi li ne smeli pri tej priliki spraviti v razgovor
svojih izkušenj, svoje sodbe, svojih in Vaših želja? In ako dano priliko v to porabimo, ali zaslužimo potem očitanje, da nepremišljeno razburjamo duhove?
Tudi Vi ste sodili na svojih shodih in v svojih peticijah, in prav tako je sodil lanski katoliški shod pri svojih posvetovanjih in sklepih, da „se more šolsko vprašanje vsestransko in temeljito rešiti le po postavo daj al nem potu." Ta misel vodila je tudi nas. Mi sc hočemo po-služiti le pravice, katero ima vsak deržavljan, in nastopiti le pot, katero nam je od kazala postava. Pretehtali smo torej od c. kr. vlade na-svetovane premembe šolskih postav, a prepričali smo se, da se ne ozirajo na vse izkušnje in strokovnjaške sodbe, in da ne vstrezajo Vašim in našim željam. Zato smo si šteli v svojo dolžnost predlagati, naj se premembe veršč v širjem obsegu, da se tako zadosti pravičnim zahtevam.
7. Škofje poznamnujejo še dalje, kaj da zahtevajo in omenjajo pogreške sedanje šole. V teh šolah ni vera podlaga in vodilo, kakor bi morala biti; vero-nauku je odločeno malo ur na teden; druge tvarine niso v zvezi in edinosti z vero; verske vaje niso v cerkveni oblasti; na vzgojo učiteljev in njih nastavljanje v službe Cerkev nima potrebnega vpljiva . .. Nasproti pa se strastno kaže nespoštovanje do Cerkve, zaničevanje božje in človeške veljave, ošab-nost in prevzetnost. Pastirski list pravi:
Je li to kaj čudnega? Ali pa, so li naši nasveti pretirani, brezmerni. kakor pravijo? Kaj pa terjamo z Vami vred, preljubi v Gospodu? Terjamo, da se za katoliške otroke napravijo katoliške šole; da v njih podučujejo verni katoliški učitelji ter oskerbujejo vzgojo in poduk po naukih naše sv. vere. Tudi postava sama pravi, da je namen šole ta, da se vzgojujejo otroci nravno-versko. če hočejo imeti
besede kak pomen, ne povedo nič druzega, kot to. da mora šola na otroke vseskozi vplivati nravno-versko, da mora biti učitelj sam nravno-versk. da mora imeti svojo nalogo iu učiteljsko svojo dolžnost za nravno-versko: zadnjič, da morajo tudi knjige, ki se rabijo v šoli, služiti nravno-vcrski vzgoji. Tudi šolski red. pridejan k šolski postavi, priznava kot vodilno načelo za poduk, da morajo biti posamezni predmeti med seboj v jed notni zvezi. To pa ni nič druzega, kakor da mora biti tudi veronauk z drugimi učnimi predmeti v tesni in stalni zvezi, in da se vero-nauku pri drugem poduku nikakor ne sme nasprotovati.
A. ji- li tudi v resnici tako, kakor postava in M»]ski red ukazujeta? Le ob kratkem hočemo opisati pravo stanje naše sedanje šole. Veronauk ni vodilni temelj in vodilno pravilo naše sedanje ljudske šole. ampak le eden izmed mnogih urnih predmetov, in še to brez potrebnega števila učnih ur. Drugi predmeti so brez vsake zveze z vcronaukoni in se žal pogosto lahko obravnavajo na tak način, ki ne pospešuje nravno-verske vzgoje. Verska vzgoja šolske mladine je omejena .ia tako pičlo mero pobožnih vaj, da se v otroških sercih ne more vzbuditi gorak verski čut. Veronauk in pobožne verske vaje niso pri-deržane neoviranemu cerkvenemu vodstvu, ampak podredjene so svetni oblasti kot zadnji odločilni razsodnici. Xa izobraževanje učiteljev nima cerkev rekli bi nikakega vpliva, pri njihovem nastavljanju pa je čisto izključena: in tako se zgodi, da se katoliški otroci pogosto podučujejo in vzgojujejo tudi od oseb, katere so katoliški veri ali tuje ali sovražne, in katerim je toraj nemogoče, da bi katoliško vzgoje vale.
Lahko bi ta opis še nadaljevali, toda rečeno zadostuje popolno, da si pojasnimo nasledke, katere so napravile take šolske razmere. Spoštovanje do cerkve, ljubezen do vere, pojavi verskega življenja se zgubljajo bolj in bolj: domišljavost in prevzetnost, lahkomišljenost in poveršnost, zaničevanje vsake božje in človeške veljave pa silovito raste. Ali se bomo temu čudili, in je li drugače mogoče, če se sicer katehet trudi po dve uri na teden, da polaga otrokom na serce strah božji in vero na resnice od Boga razodete, in da jim vceplja kerščansko čednost, če pa se nasproti v več kot dvajsetih šolskih urah na teden more vplivati na otroke tako, da se versko spoznanje in versko življenje ne le ne okrepi, marveč — bodisi brez namena, bodisi z namenom — omaje? A, preljubi v Gospodu, svoje notranje žalosti pri teh razmerah ne moremo popolno in jasno izreči: nečemo vračati terdih besed, ki
padajo z one strani čez nas in našo zvesto duhovščino: preveč spoštovanja imamo do Vaših otrok, kakor da bi hoteli rušiti v njihovih sercih veljavo njihovih učiteljev. A to ste iz naših besed pač povzeli: mi ne moremo dati katoliškim starišem poroštva, da se bodo njihovi otroci vzgo-jevali katoliško v ljudski šoli, kakoršna je sedaj, in prav tako malo Vam moremo reči, da smete v tem oziru biti mirni zaradi težke vestne dolžnosti in težke svoje odgovornosti pred Bogom.
Zavračujejo še dalje nektere ugovore in laž-njiva očitanja.
Naj nas sicer dolže, da nameravamo ljudsko omiko nazaj potisniti, veronauk na škodo druzega podtika razširiti ter vednost in znanje zanemariti. Na tako obdolževanje lahko odgovorimo. Ne, motite se, porečemo svojim nasprotnikom prosto in odkrito: le naredite otroke tako modre, tako učene, tako zvedene, kakor jih le hočete in morete: samo naredite jih tudi bogaboječe in verne, pobožne in krepostne. Nočemo kratiti njihove izomike. njihovih vednosti; česar se bojimo, je njihova polovičarska izomika brez verske podlage, katera jih stori le prevzetne, domišljave, ošabne in nezadovoljne. Zato terjamo katoliško šolo, ki nam edina daje poroštvo, da bode mladina dobila nravno-versko vzgojo, in po kateri edini bodo otroci zmožni, da porabijo svoje znanje zares v korist sebi in bližnjemu, in tako, kakor je primerno njihovemu časnemu in večnemu namenu.
Mi terjamo pa katoliško šolo tudi v imenu svobode, ustavno nam zagotovljene za našo vest. ('lan XIV. temeljne deržavne postave z dne 21. decembra 1867. se glasi: „Popolna prostost vere in vesti je vsakemu zagotovljena.'4 Se li ta prostost po sedanji ljudski šoli varuje in brani? Katoliški stariši so prisiljeni svoje otroke zaupati šolam, v katerih se katoliška vera popolno prezira, izvzemši nekoliko ur veronauka. Zraven tega so drugi učni predmeti izrečno razglašeni kot popolno neodvisni od vsacega cerkvenega vpliva, kar se zdi žal skoraj kakor povabilo, naj se poduk uravna tako, da se s tem še bolj oslabi že sicer tako majhni vpliv svete cerkve na otroke, in da se razodete resnice božje izpodrivajo iz serca in življenja. Ne, ne brezverska (brezconfessionelna) in ne medverska (interconfes-sionelna) šola, (ki ob jednem hoče vstreči vsem veram skupaj), se ne strinja z načelom, prizna-vajočim svobodo vere in vesti; kakor obstoje razna veroizpovedanja jedno zraven druzega, in kakor jih postava priznava prav po razločilnih njihovih posebnostih, tako to načelo dosledno zahteva tudi šolo zraven šole, razno po raznih
veroizpovedanjih. Združiti vse v jedno šolo nasprotuje pravno vsem veroizpo veda njem. Vsakemu dati svoje, se more le tedaj, ako se ločijo in vravnajo posebne šole za posebna veroizpo-vedanja. Ali ni tedaj s strani političnih strank neznosno trinoštvo, siliti otroke k poduku, ki nasprotuje verskim načelom in verskemu prepričanju njihovih starišev? Ali pa naj le nevera uživa prostost, da se more vera in bogočastje pobijati in izpodrivati?
Mi zahtevamo le pravo prostost tudi za vero in bogočastje, in ne moremo umeti tistih, ki prostost in svobodnostne naprave tako visoko eenijo ter s tako lepimi govori proslavljajo, ki se pa le tedaj ne morejo povzdigniti do tega visokega stališča, ampak precej padejo nazaj na nizko polje prenapetosti in zatiranja, kadar se gre za vero in bogočastje. Zato kličemo vsem možem cele Avstrije, ki zares ljubijo svobodo: Xikar ne prideržujte še dalje katoliškim starišem pravice, da dado svoje otroke vzgojiti po svojem verskem prepričanju! Nikar ne zatirajte svobode s tem, da jo pustite hirati neveri na ljubo!
Mi zahtevamo katoliško šolo za katoliške otroke! Culi ste, preljubi v Gospodu, kako se nam je zarad tega očitalo, da zahtevamo, naj se povsod napravijo le katoliške šole. Nam je li pač treba zagovarjati se proti temu očitanju? Ali smo katoliški škofje, mi zastopamo pravice katoliške cerkve: mi razpravljamo želje katoliških starišev; smo li kot katoliški škotje tudi poklicani in upravičeni, zastopati terjatve in želje svojih nekatoliških soderžavljanov? In ali ni z druge strani jasno, da se verske šole ne morejo napraviti samo za katoličane, da se ne bi ustanovile ob jed nem tudi za nekatoličane?
9. Zakaj pa škofje ne obravnavajo še druzih, razun tesnoverskih reči'? Na to odgovarjajo še proti koncu, ko pravijo:
Znabiti bi bil marsikdo rad videl, naj bi se bili ozirali tudi na druga vprašanja, ki se stikajo s šolskim postavodajalstvom. Mi nismo vnemami nasproti tem vprašanjem in nočemo prezirati pri nobenem lastne mu upravičenosti, toda ne mešamo jih v naše čisto cerkvene terjatve. Mi sledimo opominu našega božjega učitelja: „lščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico, in vse to vani bo priverženo",') in se deržimo kot škotje katoliške cerkve načela, katero uči svetovni apostol: „Tu ni Juda, ne Gerka, ampak vsi so eno v Kristusu Jezusu."") Mi smo zastopniki cerkve in moramo politiko prepustiti onim, ki so v to poklicani. Imamo pa to jedino prošnjo do
') Mat. 6, 33.
») Gal. 3, 28.
Vas: naj gredo Vaši nazori in želje in napori v posvetnih stvareh še tako daleč narazen, dragi katoliški kristjani, nikar ne spravljajte zarad tega v nevarnost verske vzgoje svojih otrok! Tega Vas prosimo pri Vaši ljubezni do Vaših otrok, pri ljubezni do Vaše cerkve, pri ljubezni do Vaše domovine!
10.	Poslednjič višji pastirji prav serčno povdar-jajo in skazujejo, da jih je vezala dolžnost in njih lastno zveličanje, svojim vernim ovčicam to r«' pojasniti, ker Bog jim je to dolžnost naložil Tak > 1 > to skazujejo:
Glejte, preljubi v Gospodu, to so pojasnila in opomini, katere smo Vam hoteli za sedaj dati glede ljudske šole. Mi moramo tak«> govoriti pri svojem izveličanju! K temu nas veže opomin apostolov: „Zarotim te pred Bogom in Jezusom Kristusom, ki bode sodil žive in mertve: oznanuj besedo, ne jenjaj, bodi si priložim ali nepriložno: prepričuj, prosi, svari z vso potrpežljivostjo in modrostjo: ker prišel bode čas. ko zdravega nauka ne bodo terpeli, temveč izbirali si bodo po svojih željah učitelje, ki ušesa sčegečejo; in odvračali bodo ušesa od resnice ter se lwdrt obračali k basnim. Ti pa čuj, vse preterpi. opravljaj delo evangelista, izpolnuj svojo službo." 'i Naša sveta služba zahteva, ne molčati, kjer je dolžnost govoriti, in to dolžnost nam nakladajo nevarnosti, ki pretč sv. veri. Mi dvigamo svoje roke proti nebesom ter spričujemo pred Bogom in vsem svetom: Mi nečemo in ne moremo mirno gledati, ko peša verski čut, ko propadajo pobožni nravi, ko izginjajo najdražji, najneprecenljiveji zakladi v avstrijskem katoliškem ljudstvu!
11.	Sklep je pa ta, da verniki imajo to dolžnost, namreč, s škofi delati in si prizadevati, da se doseže, kar so pojasnovali.
Pa tudi Vi, preljubi v Gospodu, morate izpolniti resno dolžnost; Vi morate sodelovati, da dospete do tega namena, do katoliških šol za svoje katoliške otroke. „To se da le po posta vo-dajalnem potu doseči,u tako se je izrekel lanski katoliški shod in je dostavil vroč opomin na vse katoliške deržavljane, „naj izpolnujejo svojo volilno dolžnost, naj se vdeležujejo volitev v posta -vodajalne skupščine ter naj delujejo na to, da bodo le taki možje izvoljeni, ki dado dovolj poroštva, da bodo svojo moč zastavili za versko šolo."
Nič druzega ni treba, kot da Vas spomnimo na ta opomin; temu opominu nam ni treba ničesar dostavljati. Le ravnajte se po njem! Postavite skerb za srečo svojih otrok pred vse druge ozire in bodite edini, da izvolite le take
>) II. Tim. 4, 1—5.
zanesljive katoliške može v svoje zastope, ki si bodo šteli v svojo pervo in najvažnejšo dolžnost, z vsemi močmi delati na to, da se vresniči v šoli nravno-verska vzgoja.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen božja in občestvo svetega Duha bodi z Vami vsemi! Amen.
Dano binkoštno nedeljo v letu zveličanja 181)0.
Friderik kardinal Fiirstenberg, knezo-nadškof olomuški. Franc kardinal Sch«inborn, knezo-nadškof pražki. Peter Dominik Maupas, nadškof zaderski. Fulgencij Czare\v. nadškof. škof hvarski. Severin Mora \vski. nadškof lvovski, rit. lat. Alojzij Matija Zorn, knezo-nadškof goriški. Silvester Sembratowicz, nadškof hališko lvovski. rit gr. Izak Nikol: j Izakowicz, nadškof lvovski. rit. arm. Janez Z\verger. knezoškof sekovski. Matevž Jožef Binder, škof šenthipolitski. Janez Evang. Hais. škof kraljičin-graški. Anton Jožef Fosco, škof šibeniški. Janez Xep. Glavina, škof teržaško-koperski. Albin I >unaje\\ ski. knezoškof krakovski Franc Ferretic, škof kerški. Jurij Kopp, knezoškof vratislavski. Luka •S-le^ki. škof przemiselski, rit. lat. Ignaci j Lobos. škof tarnovski. Emanuel Schoebel, škof litomeriški. Franc I iauer. škof brnski. Matevž Vodopie. škof dubrovniški. Sini' -n Aichner. knezoškof briksenski. Jakob Missia, knezoškof ljubljanski. Janez Krstnik Flapp, škof poreško-puljski. Martin Jožef jjiha, škof budejeviški. Evgen Kar<»l Valussi, knezoškof tridentinski. Jožef Kahn. knezoškof kerški. Trifon Radoničio, škof ko-t- r.ski. Fran** Maria Dcppelbauer. škof linški. Mihael Napotnik. knezoškof lavantinski. Filip Nakič, škof spletsko-makarski. Janez Stupnicki, škof przemiselski, rit. gr. Julijan Pelesz. škof Stanislavovski, rit. gr. Edvard Angerer. tit. nadškof, kapitularni vikarij dunajski. Janez Ev. Haller, tit. škof, kapitularni vikarij s« »ln"graški.
Opomnja. Ta pastirski list prebere naj s z leče s potrebnimi pojasnili vernikom tretjo nedeljo po binkoštih. t. j. 1~>. junija t. 1. — Čitati se sme tudi dve neuelji zapored.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Z Gorijaneev. (Pastirski list avstrijanskih v i š j i h p a s t i r j e v. i Doni — doni, glas sijon-skili čuvajev, odmevaj po hribih in dolih ljube nam Avstrije! Take misli so me navdajale, ko sem dobil v roko pastirski list obravnajoč jedno naj imenitnejših zadev, katoliško šolstvo, včrsko šolo. Reči moram, da tacih pastirskih listov tolikega pomena, tako tehtne vsebine, smo še malo brali. Zlasti je ta pastirski list tolikega pomena, ker so ga skupno izdali vsi škofje avstrijski (cislajtanski), ter s tem očitno izrekli svojo sodbo o sedanjih šolah, da ne zadostujejo zahtevam katoliških prebivalcev, da se morajo spremeniti, in sicer korenito spremeniti in postaviti na terden. nerazrušljiv temelj, na temelj katoliške vere. Na tem temelji se mora pozidati vse poslopje šolskega reda. šolskih postav in zadev.
Prav. vzajemno so se oglasili vsi škofje, ker le v edinosti je moč, le z združenimi močmi, le s
skupnim bojevanjem se more rešiti tako pereče in važno šolsko vprašanje. Dobro znamenje, da se je v Avstriji katoliška ideja, ki je že več lčt dremala in spala, se zbudila in stopila na pozorišče, da je jela dramiti in navduševati narode. Slava prevzvišenim pastirjem, da so, ne zmenč se za nasprotovanje in za psovanje liberalcev in njihovih organov, povzdignili besedo, da odmeva po vseh pokrajinah včrnih Avstrijcev; da so spregovorili tako neustrašeno besede, ktere jim je narekovala lastna vest, ljubezen do izročenih jim podložnih, da so se tako krepko potegnili za katoliško šolo.
Saj je ravno šola, kjer se zida ali podira, kjer se serca oblažujejo ali pa pačijo, kjer se vterjujejo značaji ali pa odgojč veternjaki, kjer se stavi temelj srečni ali pa nesrečni bodočnosti.
Dobro družino — katoliške deržavljane — katoliške v djanji in resnici — smemo in moremo pričakovati le iz dobrih, katoliških šol. Ako hočemo toraj ne s strahom, marveč s sladkim zaupanjem zreti v prihodnjost, srečno prihodnjost Avstrije, kakor tudi mile nam Slovenske, boriti se moramo za katoliške šole, dokler jih ne dobimo. Tudi ta opazka v skupnem pastirskem listu mi je jako všeč, namreč: mi katoličani kot davkoplačevalci, ki vzderžujemo šole, zakaj bi ne imeli pravice tirjati, da so te šole po verskih katoliških zakonih osnovane in vredo-vane? Izverstno! Zakaj bi toraj nosili dvojno breme, in si še sami lastne šole snovali. Saj imamo pravico tirjati take šole, da zadostujejo našim zahtevam. Da, izversten — jako va*en je ta pastirski list, vsak stavek pomenljiv in tako premišljen in dokazan, da mu nobeden ugovarjati ne more. Bog zna, kaj bodo slovenski „Illuminati" rekli o tem listu — kako bodo zopet presukavali in zavijali posamezne besede, ker so tako „vneti" za versko šolo?
Veselo znamenje pa za Avstrijo, da imamo tako eminentno katoliške škofe, tako neustrašene boritelje za vero — za katoliška načela. Gledč tega veselega znamenja smemo morebiti zaklicati: „Zora puca, bit če dana."
Potne čertice iz Bosne. (Dalje.) V Banjaloki,
sredi kerščanskega oddelka, stc^i stara župnijska cerkev, ki je zelo revna. Znotraj je pa še zadosti čedno opravljena. Tu naj bi pač tudi vladi skerbela, da se napravi častitljiva hiša Božja. V Banjaloki imajo usmiljene sestre sv. Vincencija Pavljanskega družbeno hišo in šole za žensko mladino. Blizu biskupske cerkve pa imajo tudi sestre presv. Kervi dekliško šolo. Razvidno je, da v Banjaloki in nje okolici je katoliška reč v desetih letih jako napredovala in upati je najboljšega vspeha. Mnogo bi zamogel še povedati od tod, toda od tega mesta je častitim čitateljem bolj znano in večkrat bilo je in je še opisano v teh ali onih novinah. Zatoraj naprej!
Naj omenim še naselbino nemških prusijanov v okolici od Banjaloke do bosanske Gradiške. OJ reke Save pri bos. Gradiški se razprostira obširna in vele-krasna ravnina, večerno stran obrobij ujejo nje kraj lepi grički in hribovje razrastkov kozarske in ivanske gore. Južno in vzhodnjo stran jo mejijo panoge banja-loških in pernjavorskih gora. Široka je ta rav&n 8 in dolga 5 do 7 ur hoda. 0 času okupacije hodil sem po tej ravnini, takrat bila je vsa pusta, zapuščena, z germovjem zaraščena in neobdelana. Od turških Dubrav do gornjega Maglaja je bila poleg
•ceste samo jedna hiša v sredinji ravnine, to je bil „Šibic han", nekako prenočišče in kerčma s kavano po turškem običaju. Takrat sem miloval, da toliko zemlje in v taki krasni ravnini in velelepi okolici leži prazne in brez hasni; pošteval sem, koliko lepih vasi bi lahko tu bilo, in koliko ljudi bi se živilo. Došli so stiskani katoliki, nemci iz prusije. Kupili zemljo, — in kakova sprememba! Sedaj vodi lepa velecesta iz bos. Gradiške v Banjaloko. Ob obeh krajih ob cesti stojijo vsakoverstne čverste, lepe in mične hiše zidane z opeko; poleg hiš pa velika in priročna poslopja za gospodarstvene reči; vse zidano. Tu in tam stojijo med naselbino nove čedne cerkve. Ta -nemško-pruska naselbina se razprostira (> ur hoda na široko ob cesti in uro daleč na dolgost vsako stran ceste. Zapuščena, z germovjem in šikaro zaraščena ravnina se je spremenila v velelepo in rodovitno. Zemlja je vedno, v suši in moči, černa, kakor oglenje. Ne mislite pa, da so tem nemško-pruskim naseljencem takove lepe in velike poslopja same vzrastle. Pervo so si napravili kočice iz desk, zemljo so pridno obdelovali, in dobra zemlja rodila jim je stoternega sadu. Združeno napravili so si opekarne in tako so si počasu postavili lepe hiše in druga poslopja, pa tudi prijetne cerkve. Pervo naselbino so imenovali po slavnem vodju nemško-pruskih katolikov „VindhorstM. V Vindhorstu ste dve cerkve, perva, stareja, je cerkev, šola in stanovanje č. sestra presv. Kervi. Druga je sedaj nova v prav ukusni obliki. Proti koncu naselbine, blizo gornjega Maglaja, stoji na polju mali samostanček čč. sestra presv. Kervi, zraven pa cerkev presv. Serca Jezusovega. Malo višje je samostanček, sedaj šola, zraven gotiška kapela; v tej šoli učijo prej omenjene sestre, pečajo se pa tudi s poljodelstvom. Ob veliki cesti tu je nova naselbina čč. bbr. Trapistov, imenovana sv. Jožefa dvor. Tu imajo Trapisti veliko švajcarijo za na-pravljanje sira.. Naselci imajo lepo priliko mleko prodajati in se za dobro živinorejo zanimati; ker Trapisti od vsih mleko kupujejo, za izdelovanje sira, in tako naseljenci dobivajo lepe groše za mleko. Tudi tu imaj ~> Trapisti cerkvico, ktera je vsakemu odperta, v cerkvici je prav mičen oltar s kipom bi. Device Marije v naravno ponarejeni Lurdski dupljini. Nekoliko nemško-pruskih naseljencev je pa tudi prote-stanško-luteranske vere (prav treba jih je med Bošnjake!), tudi ti si stavijo nov svoj tempelj. Večina naseljencev že zna slavenski govoriti. Mnogo je tudi naseljenih Tirolcev, največ onih, kterim so nevihte in povodnji zemljo uzele ali s kamenjem zasule; je pa tudi Čehov, Moravcev, Primorcev, Ličanov, nekaj Kranjcev in tri slov. štajerske rodbine, precej Fur-lanov; v dolenji Bosni so tudi madžarske družine. Tu sem omenil le one, ki obdelujejo zemljo in so zemljišča kupili v lastino, ali so jih prejeli na polo-vino in tretinjo. Dobra in plodovita zemlja dobi se prav po ceni od turških veliko-posestnikov, ali pa od vlade; kajti deržavne zemlje je čuda veliko. Kdor jo pa vzame na polovino, mu turčin gospodar podeli zemlje, kolikor je zmožen si jo obdelovati; kar zemlja in travniki rodijo, se pervo odšteje de.' tina za vlado, potem se razdelita na polovico z vsemi pridelki. Živino mu da tudi gospodar zemljišča; kolikor je telčt, žebet in jagnjet, imata zopet vsak polovico. Seme vse mora dajati gospodar in tudi stanovanje. Samo prešiče ima kmet polovinar, vse sam, ako na
polovino od turčina vzame zemljo. Dobi se pa zemljišče tudi na tretinjo. Tretinjar kmet mora dajati vladi desetino, posestniku pa tretji del vseh poljskih pridelkov; samo seno, kerma, se polovini; živino si oskerbi sam, ima pa vso korist od nje tudi sam. Derva ima prosto v šumi, srne jih tudi prodajati; pašniki so prosti na domačem in na občnih zemljiščih, in teh je čuda veliko, kar je jako vgodno za obilno in mnogoštevilno živinorejo; zamore imeti veliko število prešičev, ker se vedno na prostem pasejo ali pa se redijo v šumah od žira, želoda, kostanja in bukvice. Vlada desetino ceni in mora se v denarjih plačevati, to je, davek; od druge zemlje; zvan polja, se ne plačuje sedaj. Isti na je. da kdor v jeseni pridelke prodaja, manj dobi za nje, kakor vlada računi za nje; kajti vlada ceni pridelke, desetine po višji spomiadanji ceni; zbog tega mnogi niso zadovoljni s tem računanjem. Gotovo škodo terpijo. Le oni so na boljem. kteri niso v sili, da bi jeseni po nizki ceni prodajali pridelke, in ti so: turčini, veliko-posestniki, nekaj serbinov, malo katolikov in nekteri naselniki. Večina kmetov, pravih bosancev, pa pri tem veliko škodo terpi. Poleg vsega tega pa reve še slabo obdelujejo zemljo; ne utnejo dobro, pa tudi premalo so pridni; domačini bošnjaki imajo obilno živine, a živinoreja je zanikarna in na naj nižji stopinji. So pa tudi vmes, kteri so se od naseljencev naučili mnogo boljega v obdelovanju, živinoreji itd. Še več pa jih je, ki se deržijo stare navade, kajti zast irana navada je istinito železna srajca.
(Dalje nasl.)
Peš-potovanje z .Juga skoz Slovenijo v Rim.
(Dalje.) Došedši v velelepo ulico pod eskvilinskim gričem zagledava na voglu v drugo ulico krasno, spredaj cerkvi podobno novo poslopje. Nad glavnim vhodom je podoba mozaiška ovakova: Odperta knjiga z napisom: „In luč v temi sveti." Nad knjigo je svečenik z gorečo svečo. Neznajoč bi mislil: Kvo je krasne nove cerkve! Je pa še mnogo druzih napisov na poslopji v več jezikih, odlomci iz verstic sv. pisma. Znate li, predragi, kakova cerkva je to?.. To je kraj narbolj goste temote, sinagoga satanova, framasonska loža, ktero so malo prej slavni govornik v bazaliki sv. Praksede žalostno omenili. Pataglavi framasoni, prostozidarji, so napravili krasne napise v odlomcih po verstah iz sv. pisma, ktere krivo obračajo na svoj uk, spoznavanje, načela; sebe in druge slepijo, misleči, da svčt razsvetljujejo; pa saj nekdaj je tudi satan nekaj natezal iz sv. pisma, — toda slabo je bil opravil. Skušajoč Gospoda Kristusa Jezusa, se je skliceval po krivem na besede iz sv. pisma. Tako ravnajo framasoni in mnogi krivoverci. Istinite so besede v sv. evangeliju za poslednjo nedeljo cerkvenega leta: Celo izvoljeni bi bili zapeljani, ako bi čas ne bil prikrajšan.
Ravno so se shajali zaslepljeni framasoni v ovo ložo k nočnemu shodu, res: „mračnjaki."
Kraljica sv. rožnega venca. Devica Marija zmagovalka! Zmagaj njihove nakane in podjetja. Pred angeljskim mostom na tergu, levo stran reke Tibere, stoji poslopje, ki nosi nad vhodom napis: „Chiesa italiana libera", spodaj pa: BItalienisehe freie Kirehe . .u Toraj, italijanska prosta cerkev. Brajko moj! je-li, prav lepo in prijetno ime? Ali ni druga cerkev prosta, kakor le samo italijanska! Kakova pa je ova itali-
janska prosta cerkev? Laž je, kajti ni italijanska, nego izposojena nemško-luteransko-protestanška. Samo ti dve sem omenil; druzih zbirališč in ločin, sv. rimo-katoliški Cerkvi nasprotnih, me ni volja omenjati; vrinile so se z italijansko vlado v sv. mesto Rim. v obližje sv. nadapostoljske Stolice.
0. ko bi verli katoliški živo-verni Slovenci in drugi več časa mogli bivati v Rimu in vse razmere dobro poznavati in se osebno osvedočiti, v kakovem težkem, neprenašljivem položaju se nahaja sv. apo-stoljska. rimska, primarna Stoliea in sv. Oče; bi še vse bolj goreč** molili sv. rožni venec za zmago in oprostenje. Velja vi. i katoliški možje vseh deržav bi odločno in iskren-« delovali, da se poverne mesto in okolica Rimska zopet Cerkvi nazaj.
Ovake in jednake misli in nazori so me sprem-Ijevali preko sred in je mesta Rima. k Vatikanu, na počitek nočni rožnovenško nedeljo od bazilike sv. Praksede gredočega. zvečer ob Hib.
4. oktober Praznik sv. Očeta Frančiška Sera-tinskega Ta dan se slovesno obhaja v bazilikah: lateranski, vatikanski, sv. Marije Velike. Slavno se obhaja v cerkvah, bazilikah in svetiščih, pri kterih bivajo v samostanih udje njegovih treh sv. redov; dalje, v cerkvah, v kterih je kaki oltar njegov. Jaz in tovariš sva si izvolila obhaja nje tega dneva v slavni redovni baziliki Aračeli. Šla sva zgodaj v jutro v krasno cerkev peterih ss. ran sv. Frančiška molit in častit Kralja večne slave v presv Zakramentu; ravno ta dan je v t« j cerkvi bila 40urna pobožnost, toraj Sv. R. Telo izpostavljeno.
i Dalje nasl.)
Sveta Mohor in Fortunat.
O sveta Mohor Fortunat! Prinesla sta nam biser zlat, Iz mesta Akvileje; Bodita nam pozdravljena, O. I vsih Slovencev slavljena, In daleč še čez meje.
Ta biser — svete vere žar, Nebeške zgolj milote dar, Očakom sta delila; Za biser ta — za vero to, Poslednjič šla sta v smert strašno, S kervjo jo poterdila.
Slovenec terdno v veri stoj, Najdražji biser vari svoj, Svetnikov zapuščino; Le v nji ti klije sreče cvet, Odpre. — ko boš zapušal svet, Ti rajsko domovino.
O sveta blagovestnika! Nel>eška zdaj posestnika, Prosita za Slovence, Da ves preblagi mili rod Varuje Jezus naš Gospod Brezvčrstva smertne sence.
Radoslav.
Razgled po svetu.
Rim. Kako framasoni v Rimu bogokletno oponašajo sveto mašo. in kako se hvalijo s svojimi roparskimi osnovami, to kaže daljši spis v „Koln. Volksztg.", iz kterega pa le nektere stavke povzamemo. Framasoni v Rimu se o svojih časih zberejo, se vč, po noči, k pojedinam in k govorom v proti-katoliškem pomenu.
Zb irajo se ob devetih zvečer; sprejme jih njih »veliki mojster." Po nagovoru se prično bogokletstva; pri-neso pred-nj mizo s kruhom in 2 kupama vina. Petdeset let že satanu služeči sedanji veliki mojster razlomi kruh. od kterega vsi pričujoči jedo. Potem si da prinesti dva keliha z vinom pred svoj prestol, kakor znamnje občestva v duhu, verže v vsaki kozarec en perstan in da vsim piti na frajmavrarsko zdravje. Potem bogoskrunstvu opravi svoj „st,avbarski kos", to je framasonski govor in potlej nasleduje gostovanje celo noč, do jutranjih ur.
V svojem govoru 20. pros. 1800 se je Adriano Lemmi hvalil, da framasonstvo pritiska pečat na napredovalno mladolaško postavodajstvo zoper papeža, ki ga imenuje svojega nespravljivega sovražnika; baha se, kako so »klerikalci" verženi iz naj-znamenitiših srenjskih zastopov; hvali se s spominkom Bruno-Giordanovini; laska se, da framasonstvo dela očitno mnenje, da skoro bo laški narod ves že oborožen. in da tudi to je delo fr imasonov. Posebno pa se usti z „reformo" (to je, z ropom) pobožnih vstanov, in pristavlja: „Postava sicer ne spolnuje vsih želja, pa kaj zato? Seme je vsejano in bo kalilo. Porok zato nam je glasno vpitje klerikalcev. Naši sovražniki vedo, kdo jim je vsekal smertni (??) udarec/
Stari rnavtar obeta še druge „reforme" (zoper-katoliške postave in počenjanja), le da morajo framasoni deželo na to pripravljati, in zlasti pristavlja: „Na obši rnem polj i podu ka je naše delo n eogibno." Vidi se tedaj, komu v roke delajo tisti, ki so zoper versko šolo.
Ko se je širokoustni »mojster" zadosti nabahal, priporočil je še »bratom", naj skerbijo, da se v Rimu tudi Macinova štatuva postavi, in sicer 10. sušca 1891. — »Kolneztg." pristavlja: Komur se pri takem vseskozi prekucijskem počenjanji laških framasonov oči ne odpro, temu ni pomagati. — Mi pa se bojimo, da je veliko tacih. kterim ni več pomagati in kteri sami mladega »antikrista" pitajo, ki se bo sicer v svojo lastno sramoto in pogubo razpočil potem, ko bo veliko hudega storil.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva
Nameni za mesec junij (rožnik).
a) Glavni namen: Daritev sv. maše. b) Posebni nameni:
20.	S s. Frančišk P a e e k o in tovarši na Japonskem. Misijonarji v daljnih deželah. Izseljenci.
21.	S. Alojzij. Čistost serca. Sole in odgojišui, posebej neka misijonska šola. Mnogi dijaki in otročiei.
22.	S. Eberhard. Solnograška nadškofija. Mnogi učitelji in učiteljice. Neke časne zadeve.
23.	S. Kristina. Bramba pred zalezovanjem hudobnega sovražnika. Bolni na duhu in otožni. Mnogi mašniki.
24.	S. Janez Kerstnik. Cerkev na Badenskem. Zatrenje framasoustva. Katoliški tisk. Vojaštvo, zlasti rado-voljci.
25.	S. Eni a. Koroško. Gospodarji in posli. Zapuščena revščina. Važni nauki in poskušnje.
20. S s. Janez in Pavel. Poštenje v življenji in djanji. Mnogi vradniki in zdravniki. Nektere dobrotne vstanove.
27.	S. Ladislav. Ogersko in Hervaško. Osebe v mešanih zakonih. Več oseb v zarokah, pa ženinov in nevest.
28.	S. Geroh. Linška škofija. Odprava zanikarnih časnikov in knjig. Jetniki in zaperti.
21». S s. Peter in Pavel. Sv. Oče in milošnje zanj. Pospešniki molitvenega apostoljstva. Zadeve nekega časnika.
30. Spomin sv. Pavla. Katol. misijoni. — Delavsko vprašanje. Vse poslane in ne še uslišane prošnje.
I	dje apostolata in Serca Jezusovega bratovščine, ki so mesca rožnika ali bodo umerli mesca mal. serpana.
II	Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv.
Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad iu brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevauja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Oseba priporočena v posebnih potrebah. — Silo neljub razpor, da bi se utolažil v neki srenji na posredovanje Svete Družine, Jezusa, Marije, Jožefa. — Neka m iti posebno priporočena v svojih maternih potrebah. — Mati in hči v zelo hudem dušnem in telesnem obupnem stanu in hudih skušnjavah že več mescev, priporočeni sv. Družini, Lurški M. B., sv. Antonu Pad., sv. Frančišku Ksav., sv. Joštu in štirnajsterim Pomočnikov v sili, iu njunim patronom, da bi bili rešeni tega križa, če je Božja volja. Obljubljeno je razglašenje če se zboljša. — Oseba z veduimi bolečinami v glavi priporočena Sveti Družini, ss. Antonu Pad., Frančišku, Joštu, Jan. Nep. in 14 Pomočnikom v sili za zboljšanje, ktero hoče razglasiti, ako bo uslišana.
Zahvale.
V	prav hudi bolezni sem bila že za smert previdena, priporočil pa me je brat po „Danici" N. lj. Gospej presv. Serca in sv. Antonu Pad. in kmalo potem se mi je zboljšalo, ter sem zdaj zdrava: Hvala Bogu, Mariji in sv. Antonu, pa tudi vsim. ki so molili za mene.
V	Ljubljani, 16.6. 1800.	Roza P.
Na priprošnjo sv. Antona Pad., kteremu ua čast je
vsa hiša opravljala 9duevnico, je bila ukradena zlata ura z verižico zopet dobljena in sicer ravno 10. dan, ko je bila Odnevnica dokončana. Hvaljen, češčen toraj bodi veliki pomočnik sv. Anton Pad.!
Iz Notranjskega.
Neka zapletena zadeva se nam je na priprošnje N. lj. G. in sv. Antona pred sodnijo srečno izšla, za kar hvala Bogu, češčenje N. lj. G. in sv. Antonu, pa tudi vsim, ki so molili po priporočilu v „ Danici."
V	Ljubljani, 14. rožn. 1890.	M. J.
Terpel sem hude dušne muke, ki so me begale in vznemirjale. Pa sem storil obljubo, poleg drugega tudi. da ozdravljenje te" dušne bolezni oznanim v _ Danici - Sedaj sem miren, iu hvalim Gospoda, ki me je uslišal. in hvaležen sem Mariji, ki je prosila za me pri Bogu. — .Hvalite Gospoda vsi narodi, hvsdite ga vsa ljudstva." Ps. 116.	J. Z.
Več let se mi je v glavi vertelo, tako da dostikrat nisem nikamor mogla sama iti v strahu, da bi iu«* kar ua cesti omotica ne zgrabila. Ko sem brala v „ Danici- o tolikih posebnih ozdravljenjih, obernila sem se tuli jaz k Materi Božji, sv. Jožefu in sv. Antonu za pomoč, ter obljubila očitno razglasiti, ak<» zadobim zdravje.
Hvala Bogu. Materi Božji, sv. Jožefu iu sv. Antonu: rešena sem nadležne omotice!	K. B.
Listek za raznoterosti.
Novosti. Der junge Katholik in der modernen Welt. Von Aug. Egger. Bischof von St. (iallen. — Ta mala knjižica z 53 stranmi je zlasti odmenjena za družbe mladenčev in rokodelskih pomočnikov, za delavnice in tudi za kasarne, pa ne manj za dijake in mlade tergovce. Za 24 soldov dobiš hrane, ki je vredna več kot 24 cekinov. Sedanji čas je tako malo zadovoljnih, v tej knjižici dobiš ključ k zado-voljnosti, stran 40 id. Poglej v rKatol. bukv.tt in poskusi.
Geistliohes V*de-mecum. VollstandigesGebet- und Andachsbuch von Ostermayer fiir die studirende Jugend. — Dvanajsterka, čez 500 strani. Ker je za dijake odmenjena, je polno latinskega večidel s prestavo vmčs. Malo knjižic je tako po ceni, kakor ta. V predgovoru je omenjeno, da šolski mladeneč tnora posebno modrosti Boga prositi, ako ima njegovo študiranje kak vspeh imeti za čas in za večnost. In k temu pomagati ima namen ta prijazna knjižica.
„Katol. društvo detoljubov", ali prijateljev otrok, bode imelo na dan sv. Janeza Kerstnika, t. j. 21. junija, v Uršulinski cerkvi ob petih sv. mašo z blagoslovom in govorom. To društvo ima namen, „po vsi moči pospeševati versko-nravno odgojo mladine in si prizadevati za njeno rešenje;" v dosego tega namena izdaja knjižice za vzgojitelje in otroke, nabira podporo za ubožne otročiče, da ne ostanejo brez poduka in vzgoje; pred vsem pa nalaga in priporoča svojim udom gorečo molitev za zboljševanje otroških sere in ohranjenje nedolžnosti, pa za skerb-nejšo kerščansko vzgojo, posebej za vravnavo boljših — katoliških šolskih postav. Želeti je, da bi se v te namene prav veliko in goreče molilo. Zato vabimo, naj se pobožni verniki obilno vdeležijo te slovesnosti ter tudi pridno pristopajo k hvalnemu društvu detoljubov. Društvo itna namreč 7 praznikov, o katerih lahko zadobijo udje popolne odpustke; poslednji med njimi je rojstni dan sv. Janeza Kerstnika, zato se je društveno vodstvo odločilo ga slo-vesniše praznovati.
V zvonik stoljne cerkve je bila 14. t m., preteklo soboto malo pred štirimi, strela urdarila, pa k sreči škode ni naredila. — O tej priliki naj omenimo napako otrok, kterih se ob nedeljah pri včliki sv. maši včasi precejšnje število zbere ob pregraji pred velikim
oltarjem in marsikteri se dosti nespodobno vedejo, šepetajo in sem ter tje zijajo, dokler se jim poljubi; potem pa se udero kar med mašo eden za drugim po sredi cerkve doli — brez spoštovanja — in iz cerkve! Vidi se jim, da so dosti neobtesani, če tudi večidel čedno oblečeni. Starši in oskerbniki naj bi jih vendar ne pustili samih v cerkev! Zanikarneži cerkveno zapoved prelomijo, ker niso pri celi maši, pa še druge motijo in sami sebi kazen nakopujejo, ko hišo Božjo skrunijo. Iz otroka, ki že v pervi mladosti tako nespodobno Boga žali pri naj svetejšem opravilu, bo težko kaj prida in tudi sreče ne bo imel v življenji: serce mu postane terdo kakor kamen, mer/Jo kakor l»'d. pogrezne se velikrat zgodaj v naj hujši pregrehe. Velik del se jih pa tudi lepo obnaša.
f V Novem mestu je H;, t. m. umeri čast. P. K »'ga lat Sta m car, bivši gimnaz. profesor. Kojen je bil v Mirni 27. vinot. 1821, preoblečen 20. vinot. 1*40. slovesno obljubo za frančiškanski red je storil 27. vinot. 1843. posvečen bil je 2(i. grud 1844. R. I. P.
V	Gorici je bil 12. t. m., kakor rSočau naznanja, kerščen tergovec gosp. Janez Š n a b e 1 j (Schnabel >, kteri je iz judovstva prestopil v katoliško Cerkev. Kerstil ga je v stoljni cerkvi ob Tih zjutraj preč. g. kanonik Fr. Košuta; baron Somaruga in grofinja Matilda sta mu bila nunca (botra); drugi dan je v nadškofovi kapeli prejel zakrament sv. birme, nune mu je bil grof Karol Koromni. Spreobračanja iz judovstva prihajajo nekako bo,j pogosto; za čase, kakor so sedanji, io ni slabo znamnje. — V hiši grofice Matilde Koroninove je bila one dni razstava cerkvene robe. za ktero skerbe zlasti blagodelne gospč, — hvala jim!
Vojaški škof je postal Slovak preč. g. Koloman Belopotocki, c. k r. dvorni kapelan. tajni kamernik Nj. Svetosti, vodja v Avgustineju na Dunaju.
V	Ameriki bode 1. 1892 vsesvetna razstava ob enem ko bod<* 40(»letnica, odkar je bila po Krištofu Kolumbu najdena Amerika. Izdala se bo velika spominska knjiga, k čemur so povabljeni znameniti pisatelji vsih narodov, da spiše vsaki kaj v svojem maternem jeziku s pridjano angleško prestavo, ter to pride v spominico. — Menda bodo za Slovence že poskerbeli naši ondotni Slovenci, poiskali tudi podobe in življenjopise naših rojakov, zlasti škofov in tudi druzih misijonarjev ali sicer znamenitih naših dom »činov, ki so bili ali so še v Ameriki, da pridejo na dotični oddelek v razstavo in tudi v spominsko knjigo, kolikor je moč. Sodelavci spominice, za ktero je odmonjenih 50.000 funtov šterl., se vabijo k razstavi in bodo za časa razstave gosti zedinjenih deržav v Amoriki. (Teh se pač ne bo manjkalo.)
Iz rimskega Martirologija.
5. raal. travna.
V Benedkah male Britanije sv. Vincencij spoznovavec. s priimkom Fererij, iz reda pridigarjev. Ta svetnik, močan v besedi in djanji, je na tisoče nevernikov spreobernil k Kristusu.
Odgovorni vrednik: Luka Jerau.
V	Saloniku sv. Irena, devica. Le-ta je skrivala svete bukve, nasproti Dijoklecijanovemu proglasu i zato je bila v ječo zaperta, s pušico prebodena in v ognji sežgana — na povelje predsednika Dulcecija, kteri je bil že poprej usmertil tudi njeni sestri Agapo in Kijonijo.
Na otoku Lesbu je pet mučencev umerlo za Kristusa.
Ravno ta dan je smert preterpel sv. Z en on, s kterega so kožo potegnili, s smolo oblili in v ogenj vergli.
V	Afriki s s. m u č e n c i, ki so bili usmerteni v cerkvi na veliko noč o preganjanji arijanskega kralja Genseriha; njih bralec (lector) je ravno Aleluja pel, ko mu pušica vrat presune.
O koliko so terpeli zvesti verniki za sv. vero, ktero pa zdaj zopet preganjajo celo taki, ki so prejeli sv. kerst, sv. birmo, sv. pokoro, sv. R. Telo, in še druge zakramente!
Dobrotni darovi.
Za opravo u bo ž ni h cerkev nase škofije: Marija Borčič 50 kr. — Iz Hotiča 5 gld. — Iz Senožeč-8 gld. — Iz Vinice 20 gld. 66 kr. — Iz Polja pri Ljubljani 27 gld. 90 kr. — Od sv. Križa pri Ljubljani 20 gld. 92 kr. — Iz Zapog 5 gld. — Z V rabe 8 gld. — Iz Starega loga pri Kočevji zopet 1 gld. 20 kr. — S Stopič 17 gld. — Mengeš 40 gld.
Za dijaško mizo: Č. g. župnik A. Jamnik 14 gld. 70 kr. — Čast. g. župnik J. Mrak 2 gld — „ Mengeški" 10 gld. - Č. g. Ant. Verbajs 2 gld — M. Fertin 1 gld.
—	G. Z-c 1 gld. - 11. D. 30 kr. - Preč. g. kan. in dek. M. Skubic 5 gld. — Č. g. kat. Sim. Zupan 2 gld.
Za sv. Detinstvo: Po č. g. S. Zupanu, nunskem katehetu v Loki, 25 gld. — Po e. O. vikariju Ireneju, 10 gld.
—	Č. g. A. Keržič, nunski katehet v Ljubljani, 50 gld. — C. g. J. Tomaiič, mestni župnik v Loki, 9 gld. 50 kr.
Za Marijanišče: 0. g. župnik M. Narobe 5 gld..
—	Č. g. župnik J. Mrak 2 gld.
Za naj potrebniši misijone: „A. D. in. gl." 50 gld. — <\ g. župnik J. Mrak 2 gld — Č. g. župnik M. Narobe 5 gld.
Za afrikanski misijon: Ana Merhar 1 gld. -— Iz Doba 5 gld.
Za misijone v Indiji, Kini in Japanu. J. Ik 1 gld. — „A. I), m. gl.- 25 gld.
Za odkup zamurskih otrok: „Ad D. m gl." 10 gld.
Za do b r e u a m ene: F Hr. 1 gld.
Za razširjanje svete vere: Po čast. g. Simonu Zupanu, katehetu v Loki, 15 gld.
I)., ki se vsim, ki darove prejmejo, posebno priporočuje v molitev, da bi dosegla neko posebno milost in pomoč. Darovi so naslednji: za ubožne cerkve, Detinstvo, odkup zam. otrok, varhe l»ožj. groba, najpotrebniši misijone, Marijanišče, italijanske oplenj. laške redovnice — po 1 gld.; za dijaško mizo 2 gld., za cerkev na Kuraščeku 5 gld.
— riskarji iu založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.