***** PUHANA V GOTOVINI VEČ IS|*V.215 I TBLBPON UREDNIŠTVA: 25—K7 1 OPRAVE: 25-67 In 2S-«7 I POSLOVALNICA CELJE. PreSernova 3. tel. 280 | postni Čekovni račun imm Maribor, sreda 20. septembra 1959 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena 1 j din 1*— | Vojne na Poljskem še ni konec belol usPešno branijo Varšavo in razne druge postojanke - Napredovanje sovjetske vojske po Suem in ukrajinskem ozemiu - General Prchaia uiet in zopet izpuščen - Vzroki poljskih »Pehov - Eksteritorialnost poljske viade v Franciji - Boji na morju in na zasodni fronti - Hitlerjev govor in njegovi odmevi °ljaki se se vedno bojujejo 2v’ sept- Čeprav je 'Djjjj v ada že v Romuniji, se poljska POljs na treh krajih drži. Pri trd* ' *Im severno Varša- ^liske čete. ki so se umikale s a’ vSe sovražne na W if T Poznanjska armada, ki se bo-'1 s« i® prebila nemški obroč Itttfl t"*1® z var§avSko garnizijo. 1^'POliske vojske Je pri Bugu °vu m naPreduje v smeri proti pa lQ še vedno v poljskih m^e v°in® ladje so streljale 1 ■ e utrdbe severozahodno od Qdi- ■>|* §e vedno branijo. V Ptm Nemci na več krajih umak-50 Dolkv četami, ki so zasedle že 50 45 kn;0"romunsko mejo. Ruske čete ^ IWP,red Blalystokom in 30 km *ovskhn. Ruske motorizi-Sf bitk} o nasedle Wilno po dveur-^isklml četami. Na jugu se v%k0 ju, pirajo ruskemu prodiranju. J^ci nehr»c!*° ■ Varšave pravi, da so !;5 Vid«« } m”ožlnskiml letalskimi na VueUoči^e’ da so Sv°ie slavne le-Ze pos^a^ na zahodno fronto. ' Vi iL-s na varšavsko predmestje * “a desni obali Visle, so se izjalovili in nemške čete so pretrpele velike izgube. Tudi v krajih, kjer so jih Nemci okupirali, še vedno obstajajo poljske regularne čete, ki se s pomočjo civilnega prebivalstva borijo proti Nemcem. BUDIMPEŠTA, 20. sept. Havas. Po pripovedovanjih beguncev, prihajajočih iz Drohowicza ob Stryju, bijejo poljske čete še nadalje srdite boje z Nemci, ki jih napadajo z boka. Poljske begunce, ki stalno v majhnih skupinah prihajajo na obmejno postajo Volocz, odpošiljajo v Mukačevo. VARŠAVA, 20. sept. Včerajšnji dan v Varšavi je bil kljub delnim bojem po ulicah nekoliko mirnejši. Tudi bombardiranja iz zraka so se zmanjšala, kar si razlagajo v Varšavi z novo pregrupacijo-sovražnikovih sil in s težkočami zaradi Pozicijski boji na zahodni fronti PARIZ, 20. sept. (Havas.) Včerajšnja objava vrhovne komande pravi; V področju vzhodno od reke Blise je bil odbit krajevni napad sovražnika. Na istem področju je sovražno letalstvo razvijalo delavnost PARIZ, 20. septembra. (Havas.) Mir, ki je zavladal na vsej zahodni fronti, je prekinjen samo s topniškim ognjem in aktivnostjo v sektorju, označenem v ju-tmjem poročilu francoske vrhovne koman de kot »vzhodno od Sare«, v večernem pa »vzhodno od Blise«. Tu se ponavljajo močni protisunki Nemcev. V teku včerajšnjega dne in ponoči so izvršili Nemci 2 napada, ki sta bila odbita. Spričo krat-kcfeesednosti poročil francoskega glavnega štaba, ni mogoče točno ugotoviti sektorjev, kjer so Nemd poskušali te na- MjvraziiHvovm sm m s leosisocanu za ram , - - . • ..._ . , v_x dobave bencina. Mesto samo je bilo zelo Po«darrti ^ je *** *trat*iko V“ uost področja Blise, ki se razteza 15 km od mesteca Obergielsbach do blizu tja, kjer reka preseka mejo do nemškega kraja Hombacha. Celo področje med strugo Blise in mejo preseka z juga na sever potok, ki teče dokaj globoko med gozdnatimi hribi, visokimi do 397 metrov na levem bregu. Istotako se na drugi strani dvigajo hribi, ki pa ne presegajo višine 370 metrov. Zasedba levega brega po, francoskih četah bo potemtakem resno ogražala Saarbriicken, ki leži okoli 20 km proti zahodu, ker bodo njegovi *jranilci odrezani od leve strani. KAISERSHAUSEN, 20. sept. (DNB) — Snoči je prispel semkaj fiihrerjev namestnik Rudolf HeB, potem ko je bil obšel zahodne utrdbe v področju Sate in Pfal-za. mirno, delavnice so bile odprte. VARŠAVA, 20. sept. Havas. Radio Varšava II ugotavlja, da je angleški radio poročal o tem, da mestu groze z bombardiranjem, ko je stvarno bila Varšava v bojih zadnjih dveh tednov itak že tolikokrat bombardirana. dedovanje rdeče vojske • sept. Ruske čete so zato, &škji. ® Zaleszczyke ter ujele okoli Clu &tier , 0nariev. Zajet je bil tudi Ha p!*!. Pehala, poveljnik češke h , Po dvanajsturnem . rus^i častnik spremil do p16*. 5° ie general Prchaia 1,0 ii Ut °.b,aStJ so izdale pro- 'S(ji Vefl!e ' katerim sporočajo, da bo-arno reformo. varšavski ^ v oLa vest*’ 1,3 3® Rydz-Smy-C^tJ mui,iJo* Poljski maršal je tolčemSC bort s svojimi četami V1 Stah ‘ ?ept DNB- Sovjetski o za 19* sePte™ber *etske čete P°t5' Vle‘ske J* da,!e v Poljsko. Sinoči % \^,Sev®rnem £°i dveurnem boju za-NvJS kako? ?ei“ 2ahodn« Bele Ru- * 1 50 k di mesto Veliko Be- i„\V^no od BiaIystoka. ^ 0 od BrJs* i 40 km ^vero-ta Litovskega. V za- ^-0H0S,ov «Mw vajske hodni Ukrajini je sovjetska vojska zavzela mesta Vladimir Volinjsk (Wlodim-jerz), Sokal na Bugu, Brodi, Bobrko, Ro-hatln in Dolino. Konjeniški oddeliti ter tanki so prodrli s severovzhoda In juga do lvovskega predmestja. BUKAREŠTA, 20. sept. Ruske čete so včeraj popoldne zasedle Kuty na poljsko-ruskl meji. BUDIMPEŠTA, 20. sept. Z merodajne madžarske strani najodločneje zanikujejo vest dopisnika »Daily Telegrapha« iz Rima, češ da so ruske motorizirane čete na več krajih napadle madžarsko mejo. Francozi potopili 5 podmornic PARIZ, 20. sept. Francoske vojne ladje so potopile 4 do 5 nemških podmornic. Nemški napad pri Saarbriicknu je bil odbit. Opaža se, da so Nemci pripeljali že veliko divizij In letalstva s poljske fronte na zahodno. Na Siegfriedovi črti je zaposlenih veliko število delavcev, ki črto dokončujejo ter popravljajo luknje, ki jih je prizadejala francoska artilerija. Eksteritorialnost poljske viade PARIZ, 20. sept. Stefani. Izve se, da bo francoska vlada v primeru, ako pridejo poljski predsednik republike Mos-cicki in člani poljske vlade v Francijo, dala predstavnikom Poljsko košček svojega državnega ozemlja, na katerem bodo deležni vseh eksteritorialnih pravic in bodo mogli svobodno opravljati dalje svoje vladne funkcije. Pripominja se, da se je nekaj podobnega že nekoč zgodilo, in sicer za časa svetovne vojne, ko je dobil tudi belgijski kralj s svojo vlado tako eksteritorialno področje na Francoskem. Vzroki poljskega poraia RIM, 20. septembra. Stefani. Diplomatski urednik agencije Stefani piše: Nagel razvoj bojnih operacij na Poljskem je b!l mogoč v glavnem zaradi tega, ker so Smrt 578 mož s „Courageousa" LONDON, 20. sept. Reuter. Admirali-teta je izdala peto listo rešenih mornarjev z matične ladje »Courageou^«, Obenem pristavlja, da obžaluje, ker je to zadnja lista rešenih mornarjev. Lista vsebuje 682 Imen, med njimi 72 častnikov. Pri potopitvi Je izginilo 578 mož. Kapitan ladje Je izjavil, da na ladji ni bilo panike. Veliko mornarjev je skočilo v vodo, da bi splavali do rušilca, ki je bil v bližini, pri tej priliki pa so se ubili. Mnogo se Jh je tudi utopilo. Neki častnik je rešil 10 mornarjev. Neki narednik pripoveduje, da je igral karte s svojini tovarišem. ko je zaslišal strahovito eksplozijo. Zavedel se Je šele, ko je že bil v vodi. LONDON, 20. sept. Današnji »Daily »Fxpress« opisuje junaško smrt poveljnika ladjo »Conrageousa« in pravi, da je kapitan stal v večernem mraku sam na poveljniškem mostu, pozdravljajoč zastavo, ki jo plapolala nad njim. Ladja se je medtem nagibala in potapljala. Preden ga je voda dosegla, je kapitr ^uel čepico z glave in jo vrgel v morje. Tako Je gologlav pričakoval smrt. Člani posadke, ki so so borili z valovi, so dvi- gali roke v pozdrav, ko so videli zadnje dejanje junaškega kapitana. KODANJ, 20. sept. Reuter. Kakor se izve, je neka nemška podmornica teiko poškodovana priplula v pristanišče ReJ-kjavik na Islandu. HAMBURG, 20. sept. Dva finska parnika, natovorjena z lesom, sta bila zaplenjena in pripeljana v Hamburg. VERA CRUZ, 20. sept. Mehiška vlada namerava zapleniti vse nemške petrolejske parnike, ki so se zatekli v mehiške luke. S temi parniki bo Nemčija poravnala svoj dolg v višini 3 milijonov dolarjev, ki jih ima v Mehiki. ATENE, 20. sept. Neki grški parnik je bil zadržan v ruski črnomorski luki No-vorosijsk. TOKIO, 20. sept. Nemške ladje sl ne bodo mogle nabavljati kuriva v japonskih lukah. »Scharnhorst« se je žc oborožila v Kobeju na Koreji, od sedaj naprej pa oborožitev v japonskih lukah ne bo več dovoljena. NEMŠKI KOMUNISTI NA HOLANDSKEM AMSTERDAM, 20. sep . Nertiški komunisti, ki so se zatekli na Holandsko, so bili internirani. Nemci razpolagali s silno močnim letal* stvom, ki je omogočalo napredovanje velikih nemških motoriziranih čet in pehote. V Italiji so to že vnaprej pravilno pričakovali. Razen tega je pa treba posebej naglasiti, da so izvrševali Poljaki svoje boine priprave v popolni zmedi. Pod poveljstvom maršala Rydz-Smyglega stoječe čete so bile pač opremljene za boj proti pehoti in konjenici, vsa ostala priprava je pa zastala prav v trenutku, kadar so nemške čete vdrle na Poljsko. To je rodilo strahovite nasledke, kar so najbolj pokazali strelovito naglo se vrsteči dogodki na bojiščih. More se torej v polni meri trditi, da so napravili Poljaki velike naoake tako pri pollt!čni kakor pri vojaški pripravi. Sama mobilizacija ni bila v redu izvršena in vodstvo ie že v začetku izgubilo glavo ter pokazalo, da le popolnoma nesposobno za vodenic enotnih operacij. Litva zahteva Wflno MOSKVA, 20. sept. Reuter. Litva je postavila svoje zahteve na poljsko ozemlje. Molotov je imel polurno konferenco z litvanskim ministrom v Moskvi. Govorila sta o litvanski zahtevi, da se Litvi dodeli VVilno in vsa okolica. V Kovnii računajo, da bo Litva dobila Wilno. DANES GOVORI CHAMBERLAIN LONDON, 20. sept. Danes popoldne sc snide k seji angleški parlament. Ob tej priliki bo Chamberlain odgovoril Hitlerju na včerajšnji govor v Gdansku. Stran 2. »V e S e r n I fr« V Mariboru dne 20. Nemčija se ho vojskovala do konca HltSersev govor v Gdansku — Zgodovina sssorov s Poljsko — Sporazum s sovjetsko Kusijo Nemčija in Rusija garantirata skupno, da se dosedanja Poljska ne ib© nikoli vež obnovila Hitlerjeve besede na naslov Anglije in Francije GDANSK, 20. sept. Včeraj ob 17. uri je prispel v slavnostno okrašeni Gdansk vodja in državni kancelar Adolf Hitler in imel važen politični govor, katerega so prenašale vse nemške oddajnice. Uvodoma je govoril Hitler o usodi Gdanska in od Nemčije 1. 1918. odcepljenega poljskega ozemlja. To ozemlje, je dejal, je bilo izključno plod nemškega ustvarjajočega dela. Čez 50 let bi se bilo to ozemlje, ako bi bilo ostalo pri Poljski, znova vrnilo v barbarstvo. Dalje je orisal svo-ječasni sporazum s Pilsudskim in preganjanje Nemcev na Poljskem, ki se je pričelo takoj po maršalovi smrti. Tega preganjanja Nemci niso mogli več mirno gledati, zlasti ne od naroda, ki je globoko pod njimi. Nazadnje je dosegla poljska hujskanja take obsege, da so -Poljaki že govorili o okupaciji Vzhodne Prusije, Pomorjanskega in vsega nemškega ozemlja do Odre ali celo Labe. I< temu so Poljake nahujskali stoletni nasprotniki Nemčije, Angleži. Dali so Poljski zagotovilo, da lahko računa na vso njihovo pomoč. Sedaj pa izjavljajo ti Angleži, da sploh ni šlo za obrambo - Poljske, ampak le za zrušenje sedanjega nemškega režima. Razvoj dogodkov pa je znan. Ako ne bi bilo Angležev, bi bilo zadnje dni avgusta mogoče doseči sporazum s Poljsko. Mussolini je stavii posredovalne predloge, ki jih je tudi Francija sprejela, odklonili pa so jih v Londonu in stavili Berlinu ultimat. Toda sedanji Nemčiji sc ne postavljajo več ultimati. Namesto kupčije, ki so jo hoteli napravili, bodo doživeli največje razočaranje. Po 18 dneh vojne stojijo nemške čete v Brestu Litovskem in Lvovu. Obkoljene nemške čete izginjajo druga za drugo. Ujetniki pri Kutnu se množe dan za dnem od 20 na 50 in že na 70 tisoč. Kar poljske vojske še obstaja, bo v nekaj dneh likvidirana. Maršal Rydz-Smygli je prispel namesto v Berlin v Černovice. Poljske je konec. Angleži in Francozi, ki so sanjali, kako bodo Nemčijo razbili, so postali majhni, ker dobro vedo, da bodo za vsako bombo, ki jo bodo vrgli na Nemčijo, dobili doma 5 do 10 nemških bomb. Vendar je Hitler priznal poljskim vojakom veliko junaštvo. Nižja poveljstva so se z moštvom bojevala sijajno, srednja so bila slaba, višja so pa popolnoma zanič. Dalje je govoril Hitler o nastopu sovjetske Rusije, ki je posegla v razvoj dogodkov, da zaščiti ukrajinsko in belorusko prebivalstvo. Anglija in Francija vidita v tem strašen zločin. To pa le zato, ker se je nacionalno-socialistični Nemčiji posrečilo doseči sporazum z boljševiško Rusijo, ni se pa to posrečilo zahodnima demokracijama. Toda ta sporazum pomeni to, da ostane Rusija, kar ie, Nemčija pa zopet, kar je. O enem sta »i pa oba režima na jasnem, da nobeden ne mara žrtvovati niti enega svojega vojaka za zahodni demokraciji. Svoje interese zastopata lahko talko, da sta se največja naroda v Evropi z naj večjima državama sporazumela. To je bilo lahko zato, ker so lažnive vse trditve Angležev o neomejenih nemških ciljih. Angleži, ki so vedno trdili, da hoče Nemčija zavladati vsej Evropi, tja do Urala, bodo sedaj laihko STečni, ko so doživeli z vkorakanjem sovjetskih čet na vzhodno Poljsko razmejitev nemških ciljev. Tudi io, kar se bo v bodoče zgodilo s tem ozemljem, bo odvisno le od Nemčije in Rusije. Nemčija nastopa tu z omejenimi, toda nespremenljivimi terjatvami in jih bo uresničila tako ali tako. Potem je govoril Hitler o’nemških mejah na jugu in zahodu, ki s0 postale za Nemčijo definitivno, ter dalje o likvidaciji vseh bivših divergenc z Italijo. Kakor z Italijo, bi se lahiko sporazumeli tudi z Anglijo in Francijo, kajti Nemčija nima nasproti n jama nobenih terjatev. Ce se pa hoče Anglija na vsak način vojskovati, potem ji je treba povedati, da se Poljska v verzajskih mejah ne bo nikoli več obnovila. Za to ne jamči sedaj samo Nemčija, ampak tudi Rusija. Proti Angliji in Franciji sc b6 Nemčija boje- vala tako, kakor se bosta oni proti Nemčiji. Oni imajo orožje, o katerem mislijo, da ga Nemčija nima, t. j. mornarico, toda lahko napoči trenutek, ko bo Nemčija uporabila orožje, ki ga oni nimajo, samo potem naj se naenkrat ne spomnijo humanosti Nemčija ne bo kapitulirala. Angleži hočejo nov Versailles, samo še strašnejši. Takrat so imeli namen uničiti 20 milijonov Nemcev, sedaj hočejo uničiti ves narod. Nemški narod jemlje to na znanje in se bo temu primerno bojeval do konca. Ob koncu je Hitler izjavil, da jc Gdansk z včerajšnjim dnem za vse večne čase združen z Nemčijo. Ryska Iniciativa uf Evrope? _ . . PARIZ, 20. septembra. »Faf^ roča iz Rige, da pripravlja sovje ^ sija načrt za široko diploma p Gre za rusko iniciativo za skl*ca ^ mednarodne politične konfet** J* teri bi sodelovala Francija, A ‘S ^ lija, Rus’ja in Nemčija. Na teJ naj bi se dokončno uredila v Ut vprašania. Isti list pravi, da J , ..................... KC1 w ^ 1 t/efSO' Rusije sedaj mnogo močnejši, ugt ke čete zasedle Vzhodno P°bs j f mogcčile Nemcem pot v RomU " Komentarji Hitlerjevega govora BERLIN, 20. sept. DNB. Vsi jutrnji nemški listi obširno komentirajo Hitlerjev govor v Gdansku. »Berliner Borse-n-zeitung« piše med drugim, da je dovolj, da se vrže pogled na globus, pa lahko postane vsakemu jasno, kako velike važnosti je nemško-ruski sporazum. Hitler je v govoru dokazal, da je Anglija kriva, da je prišlo do prelivanja krvi. »Deutsche Aligemeine Zeitung« pa piše, da je bil Hitlerjev govor apel na vest sveta. V govoru je Hitler izrazil ponovno močno željo po miru. RIM, 20. sept. Stefani. Diplomatski urednik agencije Stefani piše, da je Hitler v svojem govoru vnovič razložil pred svetom nastanek in razvoj nemško-polj-skega konflikta. Predlogi Hitlerjevi so bili umestni in razumni. Bili pa so odbiti s fatalno brezobzirnostjo in trdovratnostjo, o čemer bo še nekoč zgodovina izrekla svojo besedo. Ves civilizirani svet lahko še enkrat ugotovi, kako upravičeni so bili predlogi Rima. Zdaj se vidi, kako usodepolna je bila ta vojna za Poljsko in pri vsem tem nepotrebna. Sedaj je usoda storila svoje na vzhodu, pa se to lahko ponovi tudi na zahodu. Vojna na zahodu je odslej brezkoristna in resnica naj bo jasna v zavesti posameznih narodov. Nesmiselno bi bilo povzro- čati nova trpljenja in pustošenja, samo za obrambo tistega reda, ki stvarno več ne obstaja in ki je očividno že propadel, ker ni imel v sebi stvarne podlage. V Rimu imajo vedno pravo pot pred očmi, kakor se je to pokazalo v abesinskem in španskem vprašanju in kakor je bilo to tudi glede na Poljsko. Zdaj stojimo spet na razkrižju. Instinkt Italije in njeno pokazovanje na pravo pot se je že manifestiralo v teku stoletij in se manifestira tudi danes. WASHINGTON, 20. sept. Reuter. Včerajšnji Hitlerjev govor v Gdansku tolmačijo v tukajšnjih krogih kot »ofenzivo za mir«, ki prihaja od strani fiihrerja in ki jo bo po diplomatskem potu podprla Italija, najbrže pa tudi Rusija. Tukaj poudarjajo, da ta Hitlerjev govor ni zbudil toliko zanimanja, kakor je bilo to pri prejšnjih njegovih govorih. V Ameriki ga ni poslušalo veliko ljudi. Tudi z uradne ameriške strani se je pokazala neka indiferentnost. Merodajni krogi pravijo, da je vsebina Hitlerjevih izvajanj v tem, da je razkril njegovo živo željo izogniti se dolgi vojni. Splošno je mnenje, da bodo zavezniki odbili ponudbo za mir, pa naj bo že izražena na kakršen koli način Slrah preti novimi ekspanzijami Poljska postane ruski protektorat? — Razmejitev med nemškim in ruskim interesnim področjem še ni dogovorjena? — Anglija in Francija se bosta bojevali do končne zmage LONDON, 20. sept »Times« poročajo iz Helsinkov, da se tam splošno sodi, da je sedaj le še vprašanje časa, kdaj bo sovjetska Rusija zasedla Letonsko in Estonsko in ju pridružila svoji sovjetski zvezi, čeprav se zdi, da nemško-sovjet-ski sporazum ne dovoljuje sovjetski Rusiji več kakor le eno pristanišče v Vzhodnem morju- Opozarja se pa tudi na to, da se je bciljševiško gibanje na Leton-skem v zadnjem času močno okrepilo. Zaskrbljenost je nastala tudi na Finskem, dast se ne veruje, da bi bila Finska res v neposredni nevarnosti pred sovjetsko Rusijo. Isti poročevalec piše, da pričakujejo v Moskvi, da bo Poljska postala ruski in ne uemški protektorat, izvzemši seveda one dele, ki bodo prepuščeni Nemčiji. Tudi ni še znano, komu bodo pripadli deli bivše Avstro-Ogrske v Galiciji. Tudi drugi londonski listi razpravljajo obširno o možnostih nadaljnjega razvoja dogodkov in se posebno .sprašujejo, kako je treba razumeti zatrjevanje, da bosta Nemčija in Rusija skupno uredili poljski prostor po svojih skupnih interesih? Pri tem naglašajo, da razmejitev med Nemci in Rusi na Poljskem po vseh znakih sodeč ni bila vnaprej dogovorjena in zato ni izključeno, da bodo nastale v tem oziru resne divergence med Nemci in Rusi. Glede eventualne nemške ponudbe za sklenitev mini z Anglijo. in Francijo pravijo končno v Londonu, da bi bila popolnoma nesprejemljiva. Anglija in Franclja sta trdno odločeni bojevati se do popolne zmage, pa naj vojna traja, kolikor časa hoče. LONDON, 20. sept. V baltiških državah je nastala velika bojazen, da jih Rusija zasede. Rusi že obtožujejo Estonce, da so nalašč izpustili poljsko podmornico »Orzel«. Zaradi tega so dobile ruske ladje nalog, da blokirajo Estonijo ter pa zijo, da no bi kakšna poljska ladja šla iz nevtralnih pristanišč. Latvija pravi, da v njenih pristaniščih ni vojnih ladij. Finska je poklicala nekaj letnikov pod za stave. LONDON, 20. sept. Reuter. Sovjetska vlada je dala nemški vladi zagotovilo, da se bo rdeča vojska na Poljskem omejila samo na zasedbo področja Ukrajine in Belorusije. To sporočilo je bilo dano tudi preko nemškega radia. Slovak" o naših Slovakih BRATISLAVA, 20. septembra. V listu „SIovak“ je izšel članek, ki govori o od-nošajih med slovaško državo in 70.000 Slovaki, ki živijo v Jugoslaviji. Po zgodovinskem in političnem opisu piše Ust o slovaškem tedniku „Narodna jednola“, ki se tiska v jugoslovanskem Petrovem Ta tednik je na Slovaškem zaradi negativ-negša stališča nasproti sedanji Slovaški prepovedan. S tem pa, pravi „Slovak“, vprašanje še ni rešeno. Res je, da ni mogoče zahtevati od Slovakov v tujini, da sto procentno odobravajo vse, kar se na Slovaškem dela. Tega v resnici tudi od njih nihče ne zahteva. Težko pa je razumeti, kako sc naši bratje v Jugoslaviji ne veselijo, da obstaja slovaška država žc celih šesi mesecev. Verujemo- da bo pri- šel čas, ko bodo vsi Slovaki v tujini gledali na Slovaško kot na svojo domovinsko državo. Želimo, da bi do tega čimprej prišlo. Kri ni voda! Verujemo, da so Slovaki iz Jugoslavijo zalo zavzeli negativno stališče nasproti Slovaški, ker niso pravilno informirani o položaju na Slovaškem, Njim bo kmnlu omogočena vrnitev v domovino. Daj Bog, da bi čimprej vsi Slovaki samo v slovaški državi videli svojo pravo domovino. Borza, C u r i h, 20. sept. Pariz 9.80. London 17.25, Newyork 440.75, Bruselj 75.25, Milan 23, Amsterdam 224.50, Stoe holm 105, Oslo 100.25, Kopenhagen 85. trolejskim izvirkom. »Oeuvre« P nameravata Nemčija in Rus>ia malo Poljsko, ki bi imela san,°. u pOo' nov prebivalcev, sred'šče pa Krakovu. Ta država bi bila ® ^(ol za sodelovanje med nacistično ^ { komunistično Rusijo. Po vsetn j je dal Hitler Rusom vel'ke k0TTaV cer pa list dvomi v iskrenost lo vanja. Darovi Angležev ®r* ^ dr*«! LONDON, 20. septembra. gleški finančni minister je PreLj, d/ bruha vojne do danes mnogo r men jenih državi v obliki na kov, dragega kamenja itd. Na ni pa prejema neprenehoma to ^ ^ manjše vsote denarja, ki I?U ,-jui ^ na razpolago posamezni držav J liki posojila brez obresti. Ro* teh posojih je, »ko se bo vojn z zmago«. Ekspose turškega zuna poze zunanjega ministru Saraa ^jafiLu litičnem položaju. Minister L, ^ so razgovori o končni pogoo. !> in Francijo zadovoljivo napre ,jJof o jj ster je na kraju informira* jjo jem obisku v Moskvi, kanior . spoit potoval. Odbor je ministrov glasno odobril. J -------- ’r-1 pRO^ ANGLEŠKI IN FRANCOSKI r* . MOSKVI .rfgjjcij*,!# BRUSELJ, 20. septembra- A8^jepj#T javlja iz Londona, da sta (loW Anglije in Francije v Mosk .etskl f svojih vlad nalog, naj pr* j1 poljsf vložita protest zaradi zasedo & ruskih četah. uavflS- -lat ? MOSKVA, 20. septembra , orpis^r demantijem se potrjuje, da zunanjo zadeve noče priznat-', puškega veleposlaništva, ki daj uuitd f Rusijo, varstva diplomatske * di jim ni izdano potrdilo za ^ lovanje. i Ra"45* VARŠAVA, 20. septembra- ' - Ivil^fe reč o ruskem napadu je pr ., d4 Savske občine Skasinski lZJyarjav° ski napad izncnadil tako idjzirLi#l ves svet. Ali Varšava ne P° jc časa za politiziranje. Varsa stila politiko vladi, v katero nje, ter zaveznikom. POZIV POLJAKOM v PARIZ ,20. sept. P0,i?Ki Lukasiewicz je izdal P°z*\ v0j^ vd' tujini, da formirajo povsod p rede, ki se bodo borili v skah. Istočasno je tudi Be«e ziv na Čehe. FRANCO NE RIM, 20. septembra. Sjef^ J sporoča, da je z ozirojn^^ položaj odložen na nec- av, Obisk, ki ga je nameraval 0 ‘e« obisk, ki ga je nam«*— 5*y ralissimus Franco koncem e s Rimu, da vrne obisk, ldJB*. >'sl napravil italijanski zlirl , j Ciano v Španiji. vaNA®- Ks OBOROŽEVANJE OTTAVVA, 20. fPl- de, je j« predsednik kanadske J da ]« Jj j iral svojo vlado. Kan ^ m \i p tudi ekspedicijski zb0PnC Sun < spešenim temp^1 ^ pove, letata, municij0 potrebne stvari. ,,, * r iSKLbA rcuK? GOVOR VARŠAVSKE^ rcuI LONDON, 20. seP Lf jo od-^1 je zahvalil angleškem^ J$ti napram Poljakom, j , j čas1 -cd. prenbet» 1 ^ strani angleškega Mariborska napov - oDlačno vreme. Nat a ^ ^ šanje vremena. Včer^a,1ajni^3^ P perafura 17.3, danes »L 0d pa 15.4. Padavin ic P" poldne 1.5 rum- i!dne 20. IX. 1939. »V e C e r n I fec Strart 3. Sf*k» špekulacijo je treba temeljito zatreti ne so učinkovite in nedvoumne odredbe, ki ne bodo dopuščale nobenega izigravanja začeli š'n!v>!em!)ra opažamo, da so sedai ^v'gat' slave, češ da se ^Pičiti KTdi pr®ka dvigniti cene in 1° kasne;? .0’ 0zir°nia zadržati blago V°Šniki nae V^le cene- Bolje stoječi po-% 50 Pohiteli z nakupom potreb- uj’ pa je v špekulaciji iz ‘tri i T1.i 0v h» proizvodnikov, ka-^anjejj, Upovani&m blaga in naglim W%jvj .cen ustvarjajo zmedo med r*n djj m fflaltori proiz vodniki, kate- ^ ie TiriSflu Vse m°SOče laži. Prav 'h k Se 0 P°dvzeti najstrože me-^viali MSa^a ^kidacija onemogoči f^k'h>'re Pa m,(>rai0 ^iti stroge in ’^asla jn ’ se bo špekulacija <»„1^s^var^a z veščim manevri-L^iki ri r'an^0v razpoloženje med i10 Dot t * dviganje oen neob-%, k^r n.°* Resnično s-tanje pa ni ^ebe J£0htva»™> prve življenjske ^ w uvažamo, ni stvarno lu^bijo ^re^no’ niti količinsko tako S|e cen. ’ ^i moglo izzvati dvigajo dali«* • S* Ponpt-C,Je že špekulacija, da je * skočila za 10—25 odst. Sl5 *vrav Ki Vsa,^: nedolžen; mali frr-^trijca ^ krivdo na grosista, ta na j. H y’ mdustrijec na prekupčevail-% t Pa *e samo en razlog a naj bo tudi kažipot pri i, ^^P^rciogočenje dviganja cen. ia v ^'tralna oblast že nekaj :ih Pravcu. A sodeč po ča- W sl 80 ^epi zgrajeni na kil zapazilo že na prvem ^nov^h o^anov m predstav-’ te branijo interese po- trošnikov. Pričelo se je z absurdi. Primer: Mere za pobijanje draginje naj bi se ne nanašale na registrovane kartele. Teh je pri nas lepo število. Dalje je predvideno, da se posrednikom dovoli dobiček na življenjskih potrebščinah celo do 25 odst.! Niti najboljši advokati bi ne mogli tako temeljito zaščititi posredniških interesov, kakor jim jih je ta projekt o pobijanju draginje! Zanimivo je omeniti za primer Anglijo. Ta je prevzela celokupno kontrOlo nad porazdelitvijo blaga. V odbore za kontrolo stopajo zastopniki potrošnikov, predvsem zadružni predstavniki. Kontrola sloni na strogo odTejenem načrtu. Grosistom je dovoljen le 5 odst. dobiček. Tako je v Angliji z neprimerno višjim življenjskim standardom, tako v Nemčiji in drugod. Ali bomo mi tudi tukaj prvi med najzadnjimi in bomo li dopuščali usluge špekulantom na račun popolne izkrvavitve onih socialnih plasti, ki so v resnejših časih nadragocenejši?! Mi smo sicer ob strani krvave igre in upamo, da bomo tako tudi ostali. A to ne pomeni, da ti dogodki ne bi vplivali na naše življenje, zlasti gospodarsko. Zato je treba že sedaj korenito izčistiti vsako izigravanje. V ta namen je potrebno dvoje načel: delati hitro in pogoditi prave mere. o. Samomor zaradi dolga. V Stražišču pri Kranju si je zaradi dolga, za katerega so ga neprestano terjali, končal življenje mizarski mojster Franc Eržen. o. Lov na divje svinje. Okrajno načelstvo v Šmarju pri Jelšah razpisuje za nedeljo, 24. septembra uradni pogon na divje svinje v loviščih občin Kozje in Pilštanj._ o. Ordinaeljske ure prolituherkuloznih dispanzerjev. Dispanzer v Crni pri Prevaljah ordinira vsak četrtek od 15. do 19. ure v bolnišnici Bratovske skladnice, v Kočevju vsak torek od 10. do 12. ure in vsak petek od 16. do 18. ure, v fVIetliki pa vsako sredo od 10. do 17. ure in vsak četrtek od 10. do 12. ure (ob sredah samo pregledi, ob četrtkih samo terapija). Celje c. Skavtski klub „Roverjev“ v Celju ima Edinstven vinarski muzej v Ptuju Ob zgornjem koncu parka ob Dravi je polokrogli starinski stolp kot ostanek srednjeveškega obrambnega obzidja, ki je oklepalo staroslavni Ptuj. Doslej je stolp služil mestni občini za zasilna stanovanja. Muzejsko društvo v Ptuju se je že dalje časa bavito z idejo, kako in kje ustanoviti vrtnarski muzej. Odločilo se je zaprositi mestno občino, da mu odstopi starinski stolp ob Dravi. Občina ga je radevolje prepustila Muzejskemu društvu in še sama izdatno pripomogla k uresničitvi te važne ustanove v Ptuju. Tudi banovina ni odrekla podpore, saj bo ta vinarski muzej edinstven v Sloveniji in celo v državi. Že od spomladi se vršijo adapcijska dela v kleti, nadstropju in ostrešju. Najprej pa so odstranili staro hišo, ki je bila vezana s stolpom s robu parka sam. S tem je dobil odličnejši izgled. Glavni vhod v klet so premestili s ceste na paricovi strani in okrasili z dvema stebroma in strešico. Z vhodom s ceste ne bo več oviran promet, ki jc na tej ozki cesti zelo živahen. Skozi dve zamreženi okni prodira dovolj svetlobe v prostorno klet, kjer bo razstavljeno kletarstvo. Iz kleti ie dohod v nadstropje, v okroglo razstavno dvorano, ki meri 160 kv. metrov. Tukaj bo prikazano naše vinarstvo, v prvi vrsti ptujskega Okraja. V ostrešju pa bo predočena haloška bajta, dom našega viničarja. Ta vinarski muzej bo nazorno in pregledno prikazal vinarstvo od zimske dobe pa do današnjih dni. V ptujskem muzeju je zbrano že precej materiala. Upamo, da bo v kratkem otvorjen edinstveni' parkove strani. Tako je ostal stolp ob l vinarski muzej pri nas. ^°cialni položaj Savinjske doline ^ ra^uDa * krajina, ki se v pujtf® od drugih pokrajin v rodno ločena od ostalega - j, svoje gospodarsko, se ,'u%) J*5*} socialno življenje. iTtie^ Pri*1^0 razgovarjati ^ župani m go- tlol^vT Ti. razgovori so me sa-Aniert, ^ '"‘^Pričanju, da je Savinjska v mS kJ*"« Pomenu »zelena ^ no^en stan Se ne pozna ^.^i^^ga gorja, kakor v »,:bh Predelih. Hmelj, les in vJ V n&k' meri tudi sadjar-^ mivmu Prebivalstvu primerni C?® 111 neko gospodaril '.v vejfld meri ublažuje SoT^e- 0b5inc v Savinjski Jfažev J*r®leri z drugimi mnogo .. ^n>o V savinjskih kra- '^T q ^'noma tuje berače, naj- nJS ^ ADOLFA KILARJA ^zT0, imetl°vanju za gene- 3 ki, ra«iU ! IetU svoie sta‘ \ %r, rodom ^fteadni general ^ n Ljubljane. Pokoj- ■^ Poveljnik vranjske- več iz rudarskih revirjev in viničarskih pokrajin. Porazna je primerjava socialnega vprašanja naših Slovenskih goric, kjer je toliko osirotelih viničarjev, s socialnim vprašanjem Savinjske doline, kjer občinski proračuni pač niso preobremenjeni s postavkami socialnega skrbstva. Gospoda reka struktura Savinjske doline je značilna v glavnem v dveh panogah: hmeljarstvo in lesna industrija v zgornji Savinjski dolini. Od teh gospodarskih panog je odvisno tudi tamkajšnje socialno vprašanje. Obe gospodarski panogi dajeta skozi vse leto dovolj možnosti zaslužka delavskemu sloju, ki ga pa v pravem pomenu prav za prav ni, ker ima skoraj vsak deseti delavec svojo kajžioo in kos zemlje, ki ga za silo preživlja. ® k««. vranjsKe- 5* ta. ^riljtiblieTi ^ mesta ter je PrebivalUstniki in vo- ‘k L* SS*™- Nle*°™ w- kode, so v °stanke v generalove Prf S*0- ^ , £I vojaški dosto- K;i- in Šol sle o v^i? ^,e v^niu Solska mladina. tftlS* iprte ^tete do mest- ^5>ovai tudi ieTleral Kilar ^ V nift^^^inika n J Ljubljani kot S Tudi v % v ^ sloves ^ 0van'ia sl je & SL0VEN-N h 4*v»lo nad Slov »aS"*' silovito ! %pr<^tio I Sa’dovitiai?t to£a’ ki %i %% .^°do v r, k in vinogra-T>a . 1 larUiL •. v nekai So Jji^fcih ležaheI prignanih večje število dobre plemenske živme, osobito mladih bikcev od 12 do 24 mesecev starosti ter mladih in dobrih plemenskih teličk ter bo tako dana vsem interesentom izredna priložnost za nakup res dobre plemenske živine. Informacije sc dobijo pri Zvezi selekcijskih organizacij za pmegavsko go vedo v Ormožu, o. Dva konja žrtev električnega toka. Ko je hlapec posestnika Franceta Lovšina v Goriči vasi pri Ribnici napregal konja, se je utrgala eletrična žica in padla na živali. Oba konja sta bila na mestu mrtva. Skoda znaša nad 1-1.000 din. o. Zvon so ukradli. Iz mrtvašnice na Slapu pri Dol. Krenovem so tatovi odnesli razbit zvon, ki ga bodo skušali prodati v nedeljo, 24. t. m., ob 10. v svojem stanu pri Pertinaču redno letno skupščino. Udeležba za vse člane obvezna, vabljeni pa so tudi vsi prijatelji skavtizma. c. Sadno sušilnico je zgradila mestna občina celjska za potrebe svojih kmetovalcev na gospodarstvu mestnega zavetišča v Medlogu. Sušilnica je dr. Stojkovi-čevega tipa. Vabijo se kmetovalci in sadjarji, da se je v čim večji meri poslužujejo. Pogoji za sušenje se dobe pri upravi gospodarstva mestnega zavetišča v Medlogu. c. Velik naliv smo imeli včeraj med 14. in 15. nad Celjem in okolico. Vsled traj- nega slabega vremena je postalo tudi precej hladno. Kopanje v Savinji je ponehalo in tudi mdstaa kopališča so zaprta. c. Nogavice čudne barve so sc zopet pojavile na celjskih ulicah. Tistim, ki jih nosijo, svetujemo, da si čimprej nabavijo druge, ali pa naj gredo tja, kjer so nogavice take barve v modi. c. Umrl je na kliniki v Zagrebu celjski krojaški mojster g. Karl Kramar, posestnik v Cretu 76, v 42. letu starosti. Krojaško delavnico je imel v Obrtnem domu v Vodnikovi ulici. Pokojni je bil tudi solastnik specerijske trgovine Romih & Kramar v Prešernovi ulici. Truplo pokojnika bodo prepeljali v Celje. Pogreb bo v'četrtek popoldne. N. v m. p.! c. Drug drugega zabodla v prsi. 24 letni sin dninarja Josip Sitar iz vojniško okolice ter 20 letni posestnikov sin Jurij Kukovič iz Bovš pri Vojniku, sta se te dni stepla pri posestniku Martinu Kolarju v Gabrovcu. Kukovič je zabodel Sitarja 7. nožem v prsi in roko, Sitar pa Kukoviča v prsi in levo nogo. Oba so prepelja- li v celjsko bolnišnico. c. Nesreča na splavu. 32 letnemu splavarju Jožetu Ermencu iz Ljubnega ob Savinji, je na splavu zdrobilo levo nogo. 'Zdravi se v celjski bolnišnici. PtUf p. Vinarska zadruga v Ptuju je kupila prostore „Vinarija“ pri store že preurejuje. muzeju. Te pro- — Pa morda ja niste muzikalična? Veste gospodar ne trpi nobenega kravala v hiši! Ljudskošolska vzgoja na podeželju Zopet so se odprle duri naših šol po dobi rednih letnih počitnic. Večina mladine se je kajpak že veselila tega časa, ker se bo zopet navzemala novih znanosti, ki so potrebne za življenje. Šola ;e namreč našemu podeželju najvažnejše zavetišče kulturnega izživljanja in vzgoje mladine za poznejše naloge. Žal, da je na kmetih še tako malo smisla za šolsko vzgojo otrok. Mnogi pošiljajo svojo deco v šolo zgolj iz dolžnosti in ne posvečajo pouku otrok v šoli nobene pažnje. Veliko je staršev, ki svoje otroke obremenjujejo z kmečkim, mnogokrat napornim delom, dočim jim mnogi ne dopuste toliko časa, da bi izvrševali naročene naloge iz učnih predmetov. V tem oziru je najbolj zapostavljena deca, ki služi pri kmetih za pastirje; je to po večini mladina iz viničarskih družin. V številnih primerih zadevajo mnoge starše otrok in nifii namestnike radi nerednega obiskovanja šole, denarne kazni, otrok pa v pouku zaostaja in izgubi smisel do učenja ter postane sam brezbrižen za šolo. Veliko mladine .povodom tega postaja popolnoma nedostopne za pouk in nič ne pomagajo nadčloveški napori učiteljstva. S tem peša kulturna sposobnost našega mladega rodu in odtod izvira nepismenost tolikega odstotka našega naroda. Druga ovira nerednemu zahajanju mladine v šok) je nastopila zadnji čas, ko se je na podeželju občutilo pomanjkanje delovnih moči. Marsikje je bila odtegnjena od doma očetova, hlapčeva ali bratova roka, ker je tako velela dolžnost domovine, in odstotek delovnih moči je znatno padel. Mnogi po hočejo tukaj nadomestiti svojo neodraslo šolsko mladino, k) mora opravljati kmečka dela na polju, pri živini, v gozdu in sadonosniku. Radi tega mnoga mladina skrajno neredno obiskuje šolo. Sedanje razmere na kmetih so pač takšne, da kmet ne more najemati delavcev za plačilo, če bi jih ob sedanjem pomanjkanju delovnih moči sploh dobil in je prisiljen zaposliti svojo šoloobvezno deco. Maribor Letošnja letoviščarska sezona zaključena Živahen dotok letoviščarjev z našega Juga — Mariborska številka Planinskega vestnika Letošnja turistična sezona se bliža svojemu koncu, v kolikor se sploh še ni končala. Zaključena je prav tako kopalna sezona na Mariborskem otoku, ki je letos privabila zelo veliko kopalcev ter obiskovalcev. Bližajoča jesen je prinesla deževje, to pa prva hladna jutra. Kako je bilo z letošnjo letovišča rsko sezono v Mariboru? Na eni strani se. je res zaradi zunanjepolitičnih dogodkov in razmer močno skrči! dotok tujcev, podvojil pa se je nasprotno v Mariboru obisk naših turistov. Stalno narašča število turistov iz južnih krajev naše države, v prvi vrsti iz Srema in Banata. Zadnjim 'konvenira pri nas posebno ozračje. Nadalje je prav zanimivo tudi to dejstvo, da se zadnja leta usmerja turizem močno proti Štajerski, kjer je življenje veliko bolj poceni kakor na Gorenjskem. Letoviščarji se najrajši naselijo med po-* Črtni cami pri privatnikih na periferiji mesta in v najbližji mestni okolici. Zelo jim konvenirajo v Mariboru snaga, red, lepi nasadi, bližnje Pohorje, komunalne naprave ter znana štajerska prijaznost..Letos'je prišlo v času počitnic letovat iz H-rvatske v mariborsko okolico tudi lepo Število dijaštva. Mnogo obiskovalcev je privabil..v letošnji ietoviščarski sezoni tudi Mariborski teden. Največ posetnikov je1 bilo seveda iz naše države, mnogo pa jih je tudi iz Gradca. Na Mariborski teden se je pripeljalo izletniških skupin, prav posebno pa iz naših zdravilišč, kakor iz Rogaške Slatine, od koder so se izletniki vozili v Maribor z zdraviliškimi avto-, busi. Nadalje je privabil v Maribor mnogo letoviščarjev tudi Mariborski otok, kateri je letos zabeležil rekordno število obiskovalcev, pač tudi največ zaradi tega, ker je bilo vreme skozi poletje zelo lepo, posebno pa ob nedeljah, ko so se vozili na Mariborski otok obiskvalci z avtomobili tudi iz oddaljenejših krajev, kakor iz Ptuja, Slov. goric, Podravske doline itd. Letošnje poletje je bilo v Mariboru tudi mnogo večjih prireditev, ki so privabile v Maribor vsakokrat precejšnje število obiskovalcev ter angleški tečaj. Močno pa so bile letos obiskane tudi planinske postojanke na Pohorju, v prvi vrsti Mariborska koča in Pohorski dom, pač največ zaradi ugodnih, vremenskih prilik, kakor. smo že omenili. Da bi še bolj pospešilo zanimanje za Štajersko ter'severne obmejne kraje, bo mariborski turistični odsek izdal posebno propagandno brošuro, o kateri smo svoj-čas poročali, pripravlja pa se tudi obsežna mariborska številka Planinskega vestnika, ki bo prinesel za 20-letnico mariborske podružnice Planinskega društva, ki je bila letos 6. junija, več člankov iz delovanja podružnice o planinstvu v Podravju pred in po vojni, o zimskošportnem gibanju, o pohorskem planinstvu, vodja turističnega odseka pri mestni občini g. Zorzut pa bo prispeval ob tej priliki izčrpen članek o postanku in razvoju mariborske podružnice Planinskega društva. Zastoj pri mariborskih obrtnikih Zadnjih štirinajst dni je opaziti v gospodarskem življenju občuten zastoj. — Obratovanje se je vsepovsod omejilo, zlasti pa je zastala trgovina. Najbolj pa šo udarjeni, mariborski in okoliški obrtniki, med katerimi zlasti-manjši že dalje časa kar počivajo, ker .ni naročil. Obrtniki-so prosili svoje organizacije, naj posredujejo za poživitev obrtniškega življenja -s tem, da pomirljivo delujejo na javnost, ki jo razni tuji propagatorji in plačanci z vidnim ciljem,begajo. Mnogi obrtniki so se odločili opustiti svoje delavnice, če bo še ta zastoj nekaj časa tra- jal, ker ne bodo zaslužili niti za najemnine, kaj šele da. bi plačali - delavce in preživljali sebe ter svojo družino. Sedanje stanje bo gotovo razvidno tudi iz uradne statistike o gibanju mariborske obrti, ki je že nekaj časa nepoveljna. Bogato žetev pa: imajo sedaj šušma-rji, ki jih je zelo mnogo in ki za. vsako ceno opravljajo razna obrtniška dela in na ta način upro-paščajo zakonitega obrtnika. Potrebno je, da obrtniškemu stanu priskoči na pomoč oblast, ki bo s primernimi ukrepi rešila naše obmejne obrtnike. - Borba z nevarnim razbojnikom Mariborske varnostne oblasti so dobile obvestilo o pobegu nevarnega razbojnika in vlomilca, 25 letnega Antona Haceta, ki je nekaj časa strašil tudi pp naših krajih. Te dni je orožniška patrola na cesti Jeper-ca—Kranj izsledila dolgo iskanega razbojnika, ki je prodajal delavcem na cesti vžigalnike, Ko je Hace zagledal orožnike, je naperil samokres in ustrelil proti njim. Strel je zgrešil svoj cilj, nato je pričel streljati tudi orožnik. Izglodalo je, da je bil razbojnik zadet v levo nogo, ker je med Režanjem šepal. Prebivalstvo se opozarja, da vsakega sumljivega mladeniča, ki bi bil ranjen na levi nogi in je-srednje postave, okroglega obraza, javi najbližji orožniški postaji. Ropar je dobro oborožen ter ima s seboj več samokresov. Pomanjkljiva razsvetljava na Teznem Mnoge tezenske ulice so zelo slabo^li skoraj nič razsvetljene. Celo glavna 'tezenska cesta, Ptujska cesta, je zelo po-mankljivo razsvetljena in na nekaterih mestih sredi naselja kar temna. Skupna pobreška občina ima v svojem proračunu preeejšmo postavko za elektrifikacijo, vendar pa so tezenski občinski zastopni- ki svojemu kraju zelo malo priborili od določenega zneska. Ni dovolj, če so razsvetljena samo mesta pred hišami občinskih odbornikov, tudi ostali Tezenčani so prav tako davkoplačevalci in želijo zato zadostno ulično razsvetljavo. Z dobro voljo se, bo temu nedostatku dalo kaj kmalu odpomočL Za večje postajno poslopje Kdor opazuje nagel razvoj Maribora in njegovo modernizacijo, se čudi mariborskemu kolodvoru, ki niti po zunanjosti niti po veličini ne odgovarja obmejni metropoli in njenemu gospodarskemu živ ljenju, Maribor kot obmejno mesto in zlasti še kot obmejna železniška postaja potrebuje mnogo večje postajno poslopje. Vsi železniški in obmejni uradi so prenatrpani, peron pa je skoraj vedno premajhen, ker je promet vsako leto večji. Železniška uprava naj samo pogleda statistiko o prometu mariborskega kolodvora in spoznala bo potrebo po povečanju postajnega poslopja. Kolodvor je osrednje poslopje vsakega mesta. Zato gledajo, da je zunanjost kolikor mogoče v skladu z osta timi poslopji v mestu. Pri nas pa je narobe. Tudi v te-m pogledu je treba nekaj storiti. SOKOLSKI NASTOP V KAMNICI Odsek Sokola Maribor Maticav Kamnici, priredi v nedeljo 24. t. m. svoj prvi telovadni nastop. Predpoldan ob 9. uri so skušnje, popoldne ob 14. uri zbiranje za povorko pri Lorenčevii gostilni, od koder gre ob 14.15 povorka skozi Kamnico do telovadišča, kjer bo ob 15. uri telovadni nastop. Pri nastopu igra godba »Drava«. Sokoli v Kamnici se že deij časa pripravljajo, da pokažejo, da je tudi pri njih sokolska misel pala na rodovitna tla. Pozivamo vse članstvo, naraščaj in deco, vse telovadce in netedovadce našega društva in nam naklonjeno občinstvo, da se tega prvega nastopa naše najmlajše sokolske edrnice, ustanovljene pred 1 letom, obvezno v krojili udeleže. Kdor nima kroja, v civiki. Vsi telovadci nastopijo. Zbor vseh v nedeljo na orne-t»enem zbirališču. Zdravo! Sokol Mari-fcr-imtiea. VLOMILEC IZ NAVADE Sele pred nekaj* dnevi je prišel iz ma-riborske kaznilnice 25 letni Valentin Ujer je odsedel zaradi tatvin 18 mesečno kazen. Ni se mogel lotiti poštenega dela, ker so mu vlomi že v krvi. Doslej jo bil že šestkrat kaznovan. Nekaj dni je popival po gostilnah pri Sv. Lovrencu na Pohorju in v Selnici ob Dravi, nato pa je pričel vlamljati V dveh dneh je vlomil pri Alojzu Glašerju. na Janževi gori nad Selnico, pri Vicraan Ivanu na Ruti Eri Sv. Lovrencu na Pohorju in pri Vulc larjeti na Recenjaku pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Povsod je stikal za denarjem. Kjer pa tega ni našel, se jo zadovoljil z obleko in perilom« Vlomilec je neznano-karn pobegnil. rti. Pri okrajnem načelstvu v .Mariboru —desni breg, se bodo vršili 28. septembra ob pol dveh popoldne šoferski izpili. Tozadevne prošnje je pravočasno vložiti. m. Poroka. V Mariboru se je poročil zdravnik dr, Cundre z gdč. V. Pajtferjevo. m. Roditeljski list, ki ga izdaja Pedagoška centrala v Mariboru po sklepu obč. zbora in upravnega odbora do nadaljnjega ne bo izhajal. Mnogi njegovi naročniki do lista niso izpolnili svojih obveznosti, tako da založnica ne razpolaga z zadostnimi gmotnimi sredstvi za izdajanje lista. Ob ugodnejšem gmohiem stanju lisi spet izide, kar bo pravočasno javljeno v listih, m. Obmejni železniški promet se preko Maribora že normalizira. Popoldanski brzovlak ima že mnogo manjšo zamudo. Prav tako je tudi pri potniških vlakih. Tovorni vagoni, ki so bili odpremljeni iz naše države, se zopet redno vračajo k nam. Tuje vagonske garniture brzovlakov nadaljujejo vožnjo proti notranjosti države. m. Sodnik dr. Travner na Golniku. Mariborski sodnik in znani humorist , ter predavatelj g. dr. Vladimir Travner je zbolel in pojde v kratkem, na Golnik« m. Kdo je izkopal zaklad? Posestnik Ivan Rankovec v Polah pri Framu je iz strahu zakopal vse svoje prihranke v znesku 1400 dinarjev v kleti, Ko je te dni hotel zaklad zopet izkopati, je prestrašen ugotovil, da mu je denar nekdo ukradel. m. Obisk rotarijskega guvernerja v Mariboru. Včeraj popoldne je prispel v Maribor. guverner jugoslovanskih rotarijskih klubov g. inž. Radovan Alaupovič (Zagreb), lu so ga številni domači rotarijci s predsednikom Šlajmerjem na čelu prisrčno pozdravili žc na kolodvoru. Zvečer je guverner prisostvoval rednemu tedenskemu sestanku mariborskega rotarijskega kluba. m. Najcenejše duševno razvedrilo v Mariboru nudi abonma v gledališču. Za osem mesečnih obrokov po 25 do 42 din v parterju, po'Id do 42'din na balkonu, po 8 do 21 din na galeriji in po 12 do 47 din na ložnih sedežih dobi abonent 14 dramskih, 7 glasbenih predstav in en koncert, torej skupno 22 večerov. Ker se bliža že čas jubilejne otvoritve, se priporoča, čim. skorajšnji, priglas pri gledališki blagajni. " ' ................* m. Dve kolesarski nesreči. Na Nasipni ulici je povozil neki kolesar, ki je privozil z vso silo s Tržaške ceste, 63 letnega gostilničarja i? Tržaške- ceste Hinka Kosiča. Kosič je zadobil po vsej levi strani telesa zelo težke in nevarne poškodbe. Kolesar je po nesreči pobegnil. — V Limbušu- pa je lia cesti povozil s'kolesom neki kolesar 7 letno hčerko upokojenega narednika Vido Kocutarjevo ter je zlomil nogo. •- v Rog^M m. Podružnica »PulmK-a ' tini, ki jo vodi Tujskopromero*^-^ Mariboru je 16. septembra za J ^ sezonsko poslovanje. . •• rila??; m. Ukradeno kolo. ModistkiriL . jM bikovi je nekdo iz veže v j.j.jeb | ukradel žensko kolo < ... I registrirano z ev. štev. Jpooo '' ^ ^ ra. Tatvina denarja. . P°sf/:Lj f* Pihlerju iz Jiršovcev je ; čevalec ukradel 2200 dinarje o m. Dve amaconki. Na n.e^raj na Aleksandrovi cesti sta si ,n si » v lase dve bojeviti amaconHi delavali s pestmi in nohti. L > -e j na vse strani. Ena atnaeon vi višjih krogov. župajv m. Tatvina v magdalenske Iz gospodarskega poslopja r ' župnišča je neznani tat težko staro traverzo. , ,.nCa. Poi£ m. Tatvina odpuščenega M jej nica Felser Elizabeta iz h°. mca reiser cntaucia ■« — . o&H javila oblastem, da ji je h! i več,K hlapec Rupert Ledinek ukra ^ je- telk0'h' čevljev, obleke in perila. L® vino priznal, m. Avtomobil povozil 1®“*člvoroi * pri Račah je neki mariborski jjjfij«* mobil na cesti' povozil telico .j- lenčeve. Orodji m. Prijavljeni špekulanti■ vfCA-., v Rušah in Mežici prijavili sarje, ki so kljub strogi® u vij ali cene blagu. - cv. jr«.- m. Pri kopanju utonil.. V hi ob Dravi je pri . kopanju v . c#Aj vi utonil 61 letni delavec Fr ^ pristojen v Košake pri Marinu, »te je bil odpuščen iz • dela ' ® jft napil ter se šel kopat. K® všS* njegovo truplo iz .vode, je P1, 1 r .i|. moč brezuspešna. ' SoP1^! t* m. Nepoštena služkinja. ,-ce V* Pretnarja iz Giril Metodove jjgj jela na tukajšnji Borzi dela. n • ^ A; dekle za gospodinjsko P?mchfaoiiV minut po vstopu v službo je nik že izrabila priliko in 9vw-niCo z nekaj gotovine ter sei^rik: m. Konj brcnil konja. N» ob priliki pregleda neki konj. ^0$. g. rfautmana m ga občutno V sest®^. * „Zveza gospodinj*1 . 22. septembra, ob 20. un v » * I. redni občni zbor ^°. družnice „Branibora“ v MarI‘Ll^e deljo, 24. sept. ob 10. uri Ujin dvorani Narodnega doma. Veli* * Posetite kabaretne večer i, varne. , (od G' m. Nočna lekarniška slu*”8 orj vključno 22. t. m.): Lekarna v^ u tonu, Frankopanova ulica lekarna pri Mariji pomagaj-cesta 1, tel. 21-79. K>no biser/1! * Grajski kino. Danes t umetnosti „Pesem zlatega ,a v v slavnejša pevca sveta nastop jvels0®' mu. Janett Mc. Donald, E*. .-* m St ’ Kino Usplanaile. uo „Sisi‘;, prekrasni dunajsp m b Moore. — Od petiia najn°riarfe'1 „Junak jiod copato**! Lihan F'i,SS»0 Union. DO „Med dvema frontama* tektivski film poln sija Loretta Young, Don A®ai Bora Minjevic. Radio Četrtek, 21. Ljubljana: 12. .Zborovske^, 13.20 Iz domačih logov, 40 % spored RO; 18.40 Slovenščui{; ce; 19.30 Deset minut žaba rodnostna ura; 20. 9rl^ , ;rj)lfli:!\ R«0-godba; 20.45,Reproduciral1... ^ cert (Mussorgski, StrnunsMi* glasba RO. 1 Zagreb: Beograd: 17.45: Harmonika^ venske narodne .pesmi, ob spremljavi citer; 21. =. sandrovičeva. - Sofija-. f kalni koncert; 21.10 Eah* ba. - Bukarešta:1817 | „Mignon“; 19.20 Veoer ? entaTskih pesmi. - «ut“ka # ttndd konSrt; 16. Cs^V g,? ganski orkester. — ***** u3 bertov festival, - Rra^ glasbe. Stara želja: pošten sadni Kljub temu, da je tržno nadzorstvo odredilo več prostorov za prodajo sadja, vprašanje sadnega trga še vedno ni rešeno. Šele ta odredba je pokazala, kako potreben je Mariboru poseben sadni trg. Kmetje se izogibljejo odrejenih mest, ec se le morejo, ker tam skoraj nič ne prodajo. Vsi, prodajalci in kupovalci sadja žele enoten, higienični sadni trg. Malo je ljudi, ki bi kupili zaprašene hruške ali grozdje, ki ga na pločniku ali ob ulici na tleh ponuja kmet iz Slovenskih goric. — Klavema je slika na te »nove sadite trge« v Mariboru! Tu čepita na tleh dva prodajalca, tam zopet mala skupina in kažejo na sicer lepo toda zaprašeno in blatno sadje. Gospodinje pa majejo z glavami in se čudijo, kako da zdravstvene oblasti dopuščajo takšno prodajo sadja. Vsi prodajalci tiSčiiJ /^edu fl z/ Strossmayerjevem dr _ prodaj#« žnovi ulici, ki pa jf, !kov, Per„#of*' njave, poljskih je g A sadje mnogo pretese® 0\y£fi trebno, da prične 111 .fle s^Ane P5] misliti na ureditev P° jjj£u s3,, je*> ki je Mariboru kot SKO^ J vine neobhodno pot gofj pj so naši kmetje 12 tako ^ krajšani, ko je vendu ^ bo ^ , letina. Naloga mesta ^ p, ^ giledu vsaj drugo ^i^jalci ^ jp# kmetje, odnosno Pr. Pot 0rčs, vati mestu tržno ta di pravico zahteva n^ a.r, prodajo sadja, ki 2aku,povalce ‘ mer ne bo odbijal k® »V e S e r n t te« Stran 5, Kulturni razvoj Argentine 1)0 Številu ^r2er?'t™a p0 Površini ni d v Južni a pre^valstva največja država K vendar meriki .(največja je Brazilija), membneiš ^ rnars^atere-n1 oziru najpo-naiknj*a‘ ^^^rednejša, najbogatejša ®u&ttos AUrne^a- Njeno glavno mesto, štetju že po zadnjem ljudskem ^rišifn hitelo doslej največje južno-ttlo vet5 nie,S^° ^*° de Janeiro in ima za Nev^v ivalcev kakor Chicago, ki ‘W žeie- r*?om glavni center USA. tildi že ?fPZ^,1Ce so najgostejše in lepo je Cest, tj vey ,° asia!tiranih avtomobilskih '»Ve, ezej0 Irenine argentinske da- '^Drn^V1113 da,'JC ‘zvrstno organizi-^%ejšp -°’ ^etlc 'jurske šole so naj-'•Osjjjiu In najmodernejše izmed vseh |v ( , lc'nians'kih republikah te celine. Soke s«? nl v^^cu so tudi srednje in !ela vj Gledališka umetnost je do-in se more edina 0 in r>Jner^ P°uašati z lastno dramskih h?erno. P^dnkcijo. Dela argen-H, kje3lrift^ov se igrajo po vseh : Ni v h da španščina, a prevajajo ar?p *Uge tezike. Prav tako so do-150 deln nsk' Pisatelji krasne uspehe tijih jpma znani celo na Slovenskem. Pisal obširno dr. Anton Debe- ljak.) Argentinska likovna umetnost si je ustvarila svoj lastni izraz in je bila priznana tudi na razstavah v Parizu. Isto velja za argentinsko glasbo, produktivno in reproduktivno. Razvoj je ustvaril zlasti posebno, narodno glasbo, nekako sintezo one, ki so jo prenesli s seboj španski kolonisti, ostali romanski priseljenci, zlasti Italijani, in ohranili domači indijanski prebivalci. Mimo tega zasluži pozornost argentinski tisk. V Buenos Airesu izhaja 17 dnevnikov, od katerih imajo nekateri naklado do enega milijona. Dalje izhaja tam 735 drugih periodičnih tiskovin, med katerimi je tudi slovenski tednik. Drugi argentinski dnevniki, časniki iti časopisi izhajajo v raznih večjih in manjših pokrajinskih središčih. Razpoloženje tiska je večinoma kozmopolitsko in široko. Lepo se razvija lastna filmska produkcija, ki se širi po vsej španski Južni Ameriki in dalje gori do Mehike. V Argentini je naseljenih največ južnoameriških Slovencev, po večini s Primorskega. Med njimi je več intelektualcev, našo državo pa zastopa pri vladi v Buenos Airesu naš umetnostni zgodovinar, poslanik dr. Izidor Cankar. -r. 1 n,eseca^ranlla Ga'’6116, Koncem te-na slovesen način v <°'letnico gledališkega delova-%jja' ^nsaitejšega jugoslovanskega ?.*t>ri’n r' an^a Gaveile, ki je znan ^ re?a-S v priboru po svoječasni 1levih(( 1,1 Krležinih »Gospodov Glem- It, j^j 'iV' seda/'umetnic v Zagrebu ra£sta se^etnioo nastanka z ve-"°vHih v vseh prostorih Doma ^ ,je, ^etnosti. Razstavljenih je oko-^ m razn^ *ehnikah. Odprta bo k h ^»dvaj ^nje t^^tski listi. Markovič je bil io ?r' franVaiSet*etn‘cc Smrt‘ znastveni-dni ^.Pl-Markoviča sc spominja- ln Pisatelj, nato pa zna S 1 arni -^09 na sta,1 .Zasrebški univerzi, bil leta k M 7q J,en’ leta 1914. je pa umrl v Pav* le zgodovinar in filozof. De- v- lja %n 5 razstave v Beogradu. V &je:23 le(os v*je‘a Zuzorič« se pripravili«50 Pfin,Vrs,!a ''kovnih razstav. Do-razt [’■ ,r°Jinia Mišeja. Jesenska I fiee :Ulbc Ivanoviča, kluba Dva-k. w. 111 slikari; KsatJ°Va je lel]I(;a _______________________ ‘?1 a'^’a Ljubimka Bobičeva . u«, L 5‘a Hrv\.-r> i ... ja Drabka. Srbska komedija. Beograjska 5rVi*j ^ v-priz"0 konied^° *Por°d'ca rjena v sedanji sezoni ^azaligte v Beograd« bo siel ^lenbsvoi dramski studio, ra - 31 dosedanjo igralsko šolo, Preidr n Povsp^ 7 ~ Kl ,e svo 1% h’ d»lfler “ja' pa s« tega * SVOJim se tega ne .'tl v diVij , . fle spusti na njene NmS SVet- biČan^H Iab°d' ki 'ie pre* divi; i i viharjev in uso-; ‘ h j ^itje nje. abod, ki ga labodka ^ srj., -m njenega vodif Iti t edom kaif/na 111 s'eda nanjo z vDn-vala • ak°r na mim,,. VaJ.. tva. . mož® ^a‘.0n'J ic Uube-' Ka] ^ žena? la, in nje 3'Vim; z; -’1 pri tu ovati. trkalo i ...v nril, , f roko glasil i..'lubl! ^valo na čelo, s\s - < le”^ S°”?-Kai ic l""“- ip STllla je ... ^ai Je zei z M?1 dela' v bi so i® S gnU5?vi,n; tem H^r-ah 'casa'^'l Pri na galebe. Ss ‘yr da iT‘ z ’ 111 njen pogled V1 ib‘»S ISi,u;.zardela ie * ra!a v,„ 1)ri nečem, če- %''■ SrS^°n. [J)aiT>°tr' oe|3Snf J** inesek za te oslasc ie din 10.-. Debelo tiskane besede se računajo - naroči'« aiun St- 11 enkratno”"obiavčTznaša din 2.—. Znesek za male tshse se olnčute tako! nri naroi^“ Sj vposlati v oismu skupaj z naročilom ali oa do noštnl ooložnici na ieKovni pismene odeovore glede tnalih oclasov se mora priložiti znamka za 3 din Rasno OSKRBOVANJE NEMŠKIH PODMORNIC Nemčija je razpostavila svoje podmornice že pred napovedjo vojne po evropskih morjih in zlasti po oceanih. Posamezne križarijo celo po Indijskem- in Tihem oceanu. Poseben problem pa predstavlja vprašanje oskrbovanja teh podmornic, ki so razpostavljene tako daleč od nemških oporišč, s potrebnimi gonilnimi snovmi, municijo in hrano za mornarje. Nekaterim je, kakor se zagotavlja, že vsega tega zmanjkalo. Nemčija ie pa zgradila v ta namen posebne transportne podmornice, ki imajo edino namen dovažati razpostavljenim podmornicam nove bojne potrebščine in proviant. Te transportne podmornice so tudi že razpostavljene po morjih, a druge so še na potu iz Nemčije na oddaljenejša morja in oceane. HALO! Najceneje kupite ves stavbeni material in rezan les kakor premog in drva pri C. Kra-ser, Studenci. 8475—3 SOBA IN KUHINJA za 2 osebi s 1. oktobrom se odda. Radvanjska c. 50. 8923—5 za vsa ZANESLJIV kmečka da* * derno urejeni ^:11yKažehf ^ goji: Pošten. Beg pred lepo in bogato Zulejko Neki turški inženir je bil zaročen s privatno uradnico Zulejko, ker je pa imel le priložnostne zaslužke in tudi ona ni imela premoženja, sta poroko vedno odlagala na poznejši čas, ko bosta prišla na bolj »zeleno vejo«. Naključje je pa hotelo, da je Zulejka nenadoma zadela v državni loteriji 200.000 turških funtov. Vsakdo bi pričakoval, da sedaj ni bilo njuni poroki nič več na poti, toda zgodilo se je prav narobe. Nenadna Zulej-kina sreča je povzročila med zaročencema popoln razdor. V Turčiji je navada, da izobesijo slike vseli dobitnikov glavnih vsot v vseh prodajalnicah srečk. Tako so razstavili tudi sliko srečne Zulej-ke. Ko je inženir šel potem po ulici, je zagledal, kako so se ljudje trli pred neko prodajalno srečk, ogledovali sliko njegove zaročenke in delali razne opazke, kakor je ob takih prilikah pač navada. To pa ga je tako razjezilo, da je brez sfcdu izginil. Nesrečna nevesta se je lotila iskanja sledu za njim. Potovala je po vsej Turčiji od kraja do kraja železnico, avtobusi in avtomobili, ladjami in celo letali. Razen tega je najela še cel štab detektivov, da so ji pomagali iskati ubeglega ženina. Bilo pa je vse brez uspeha, in Zulejka je zapravila s tem ves dobitek in je morala znova v službo. Šele tedaj ji je pa ženinova mati zaupala, daje odšel inženir v Abesinijo, kjer je našel delo in dober zaslužek. Inženir se je nato tudi vrnil v Carigrad, se pobotal z nevesto in se z njo poročil. Kljub temu toži sedaj detektive zaradi sleparije, ker so namenoma izkoriščali mladenkino lahkovernost in ji »iskali« ženina tam, kjer so vedeli, da ga ni, le da bi izvabili od nje čim več denarja. ARHEOLOGIJA V JUŽNI AMERIKI Arheološke preiskave v Peruju v Južni Ameriki so dosegle letos zopet velike uspehe. Neka arheološka odprava, ki so jo organizirali znanstveniki USA, je našla v pragozdovih vzhodnega Peruja neko inško mesto, ki je bilo doslej znano le iz ustnih sporočil Indijancev. Razvaline, pokrite z zemljo in gozdom, so odkrili s pomočjo fotografije z ultravioletnimi žarki. Odkopavanje je pokazalo, da je moralo biti mesto zelo staro in razmeroma veliko. Najdeni predmeti izpričujejo tudi visoko kulturno stopnjo inških Indijancev, ki so v tem davnem mestu prebivali. Med drugim so odikrili močne utrdbe, vodovod, svetišča sončnega božanstva in neke skrivnostne, v kamenje vklesane znake, ki so po vsej verjetnosti neke vrste hiroglifi. Vendar bo zelo težko odkriti smisel teh znakov, ako bo sploh kdaj mogoče. Vse to znova potrjuje, da je bila stara ameriška kultura neverjetno podobna stari Egipčanski. GOSTILNIČARJI visokokvalitetno »Laško Divo«, marčno in termalno v sodčkih in zabojih dobavite pri glavni zalo-gi hotel »Orel«. Maribor. 8951—1 LAŠKO PIVO marčno in termalno varjeno na plzenski način toči odprto in v steklenicah, hotel »Orel« _____________________ 8952—1 GOSTILNA Z MESARIJO 4 orale zemljišča v prometnem kraju naprodaj. Naslov v upravi. 9063—1 POZOR VSI! Sladki kmetski kruh v okusu in vitaminih nedosegljiv.^ dobite v pekarni Rakuša. Koroška c. 24. 8978—1 Posest TRI STAVBENE PARCELE so naprodaj. Voller. Košaki. 8965—2 PRODAM PARCELE ob glavni cesti, za vsako obrt pripravne. Ptujska cesta 87 8975-1 KUPIM HIŠO na periferiji. Ponudbe pod »Nova do 70.000« na upravo »Večernika«, Maribor. 8984—2 KOMFORTNO STANOVANJE 3-sobno, oddamo v novi j zgradbi Posojilnice v Cvetlič- j ni ul. 9. Vprašati pri hišniku.; 8967—5] STANOVANJE 2 sobi in kuhinja oddam 15. oktobra. Sp. Radvanjska cesta 3a, Nova vas. 8969 LEPO STANOVANJE soba in kuhinja, v bližini mesta v novi stavbi oddam. Pobrežje, Nasipna ul. 55. 8970—o M ubogljiv. Plača P® ,e!a zaposlitev za |j., stop službe 1 Naslov v uprav oktoMja UČFNKA , ino s Pri* p dobrih za trgovino sko izobrazbo, šev se sprejme Aleksandrova c.__ se tako.' . KUHARICA Sprejme se STANOVANJE ----- lepo, snažno, oddam. Delav-1 za 'noska na svoj račun, borski 20. Iščem pridno ŠIViLJO IN Vpra* VAJ«’ ska 53 8972—5 SOBO oddam mirni stranki. Jadranska 40, Pobrežje. 8974—5 SOBO s štedilnikom oddam. Studenci, Stritarjeva 30. 8980—5 DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami din 325.—, ter soba s štedilnikom se takoj odda. Betnavska 39. 8983—5 Stanovanje file Meljska 2. DEKLE,? vešče kuhe in želi službo k manjši redoljubno. po dogovoru. CeBj®*jCf'1^ be na upravo pod »Samostojna5- Kupim KUPIM 2 soda do 13 hi. Vprašati Meli ska 64, Mavrenčič. 8945—3 Prodam__________________ imihii«) m n i mi iiTiiniiniiniraiiTTi IZBOPEN CVETLIČNI MED po din 16.— za kg oddaja Kmetijska družba. Mellska c. 12, tel. 20-83. 8910-4 REKORD STENICE Angleški raziskovalec Mellanby se je veliko ukvarjal s poskusi, kako dolge more razni mrčes zdržati brez hrane. Pri teh poskusih je postavila rekord navadna posteljna stenica. Ta je pri toploti 38 stopinj vzdržala 138 dni brez sleherne RABLJEN TRICIKEL • ugodno naprodaj. Ogledate ga lahko pri tvrdki Gustinčič, Maribor, Kneza Koclia 14. 895S—4 OTROŠKI VOZIČEK bel, globok, prodam. Aleksan d rova 38-1. 8964—4 NOV SLADEK HRUŠOVEC in star jabolčnik prodaja Pau la Kokoschinegg, Košaki 18. 8976-4 Stanovanle TRISOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami sc takoj odda. Naslov v upravi lista. _________8825-5 DVOSOBNO STANOVANJE ob parku se odda. Naslov v upravi. 8829-5 IŠČEM DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mirna stranka«. 8944—6 Sobo odds ■■«n*nntr im im • ttiic OPREMLJENA SOBA velika in mala. sončna, se odda 1. oktobra. Naslov v upravi. 8860-7 2 DIJAKA sprejmem na stanovanje. Vez jak, Splavarska 6. 8962—7 TEČAJ * za začetnike se d#1 za zacetniKt K » bra. Informacije ,. jj. W\\ dopoldne K- bunl! 'm LEPO PRAZNO SOBO za eno osebo oddam v najem Pobrežje. Nasipna ul. 55. 8971—7 Sobo tšie dopoldne va ul. 1. nemščina, njjfflSf ŠCINA. po lahki. vidualen p10Uo',Hr0va uspeh Aicksandr c( levo. Zlato tn briljante, išče zastav nujno za m M. Hfl«ne Maribor. 0°sPosKa LEPA MEBLIRANA SOBA za majhno družino se išče takoj. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »Takoj«. 8959—8 Službo do bi VAJENEC v trgovino z mešanim blagom se sprejme. Delaven in posten Hrano in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo pod »Takoj«. 8986 9 BRIVSKI POMOČNIK hiter in dober delavec, se takoj sprejme pri Fr. Novaku. 8966—9 SOBARICO za prenoščjšče sprejme Plauc Koroška c. 3. 8988—9 Contin®" na ugodne meS ll Starši! Naivei prihranite, ako kupite Solstie knjige in zvezke, kakor tudi ostale šolske potrebiiine v kniigarnl In papirnici: ZADRUfif Maribor, Aleksandrova c. 13 - Telefon 2* i« TISKOVNE jS Izduju in urejuje ADOI I RIBNIKAR ne vračajo. — Uredništvo in upravo i Mariboru. Tisku Mariborska tiskarna d- d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ce ra£i»n ; Maribor, Kopališka ulica 6. - Teleion uredništva itev. 25-67 in uprave štev. 2S-67* - Poštni čekovni itev. 1 ‘