5. junij 1970 — Leto VI. št. 12 (118) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
PRED PRAZNIKOM
VELENJSKIH
RUDARJEV
Poseben odbor za praznovanje praznika slovenskih rudarjev 3. julija v Velenju, ki ga je imenoval centralni delavski svet RLV, je na zadnji seji sprejel program prireditev, ki jih bodo združili s slavjem ob 20-Ietnici delavskega samoupravljanja v velenjskem rudniku.
V okviru slavja bodo podelili nagrade učencem osnovnih šol za likovne stvaritve na temo iz življenja ir» dela rudarjev, odprli pa bodo tudi razstavi fotografij o razvoju Rudnika lignita Velenje in slik iz življenja velenjskih rudarjev.
30. junija se bo sešla na sejo konferenca Zveze komunistov Rudnika lignita Velenje. Ob koncu junija pa bodo zaključili tudi športna tekmovanja ekip samostojnih organizacij združenega dela.
1. julija bodo podelili priznanja in nagrade za 20 in 10-letno delo v rudniški reševalni četi, pripravili pa bodo tudi sprejem za upokojence. Dan poprej bodo obiskali bolnike v bolnicah in tiste člane delovne skupnosti, ki bolujejo nad dva meseca, in jih obdarili. Nagradili pa bodo tudi, kot je že običaj, vse tiste člane delovne skup-
nosti, ki delajo v Rudniku lignita Velenje 20 let.
Na večer pred praznikom slovenskih rudarjev, 2. julija, bosta pripravili rudarska godba in godba rudarskega šolskega centra promenad-na koncerta, zatem se bo sešel na slavnostno sejo centralni delavski svet Rudnika lignita Velenje, nato pa bo po ulicah Velenja že tradicionalni tek ter ognjemet, kanonada in bengalični ogenj.
3. julija, na praznični dan, bodo prebudile Ve-lenjčane budnice godb na pihala. Zjutraj bo krenil po velenjskih ulicah praznični sprevod, ki bo končan na kotal-kališču, kjer bo osrednja proslava letošnjega rudarskega praznika in 20-letnice delavskega samoupravljanja, združena s »skokom čez kožo«, to je podelitvijo zaključnih spričeval absolventom Rudarskega šolskega centra. Pozneje bo na velenjskem gradu piknik.
3. julija bo začel v Velenju z delom tudi tabor slikarjev — naivcev, na dan borca — 4. julija pa bodo velenjski rudarji obiskali okrog 200 partizanskih družin in jih obdarili.
ČIMPREJ RAZVOJNE PROGRAME
ZAPIS S SEJE PREDSEDSTVA OSS VELENJE
Prejšnji teden se je se-šlo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Velenje na peto redno sejo. Obravnavali so osnutek smernic razvoja občine Velenje v razdobju do leta 1975 ter nekatera vprašanja in naloge v zvezi z obveščanjem v sindikatih in delovnih or-ganizacijh.
V razpravi o prvi informaciji o osnutku smernic razvoja Šaleške doline do leta 1975 so člani predsed-
stva OSS poudarili predvsem, da je treba predvidevanja za razvoj programirati celoviteje, skladno z možnostmi gospodarstva pa predvideti tudi razvoj na negospodarskem področju. Ob tem so člani tudi opozorili, da v vrsti delovnih organizacij še nimajo izdelanih razvojnih programov. Zato so se zavezali za to, da naj bi v delovnih organizacijah čimprej izdelali predloge programov, ki pa
bi morali biti vsklajeni s predvidevanji za razvoj na širšem območju oz. v republiki in Jugoslaviji.
O izhodišču bosta zdaj razpravljaja odbora sindikatov posameznih dejavnosti, pozneje pa bodo sklicali sejo plenuma OSS skupaj s predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Pozneje pa bodo gradivo predložili v razpravo o-snovnim organizacijam sindikata.
Člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta
Velenje so govorili tudi o nekaterih vprašanjih in nalogah v zvezi z obveščanjem v sindikatih in delovnih organizacijah, v tej zvezi pa tudi o programu dela komisije za obveščanje. Zavzeli so se za izdelavo podrobnejše analize o obveščanju in oblikah obveščanja, soglašali pa so se tudi s predlogom, da naj bi začel izdajati Občinski sindikalni svet Velenje občasno informativno glasilo, v katerem bi objavljal stališča Zveze sindikatov, tako v občini kot v delovnih organizacijah, spremljali pa bi tudi dejavnost posameznih osnovnih organizacij sindikata in občinskih oz. medobčinskih odborov sindikatov.
Slavnostna seja občinske konference ZK Velenje
PODELILI
SO LENINOVE ZLATE ZNAKE
V domu kulture je bila 25. maja v počastitev 100-letnice Leninovega rojstva slavnostna seja občinske konference ZK Velenje. O delu in življenju velikega revolucionarja Vladimirja Iljiča Lenina je govoril Rudi Bajec. Sekretar občinske konference ZK Fran Ko-run pa je podelil osmim komunistom iz naše občine zlate Leninove znake. Ta priznanja so dobili Lojze Ribič, Ivan Gusič, Franc Nagode-Frenk, Lazo Zrnič, Dana in Vlado Valenčak. Jože Tekavec in Nestl Zgank.
Na svečani seji so sprejeli v organizacijo Zveze komunistov 56 novih članov iz organizacij ZK rudar-
skega šolskega centra, Velenja, Vegrada, Šoštanja, tovarne gospodinjske opreme in Pesja. Slavje pa je izpopolnil še dekliški pevski zbor gimnazije Velenje, ki je pod vodstvom Ivana Marina zapel nekaj pesmi.
Komunisti so poslali CK ZKJ, CK ZKS in zveznemu izvršnemu svetu protestno pismo z naslednjo vsebino: »Komunisti in občani velenjske občine smo bili močno pretreseni, ko smo izvedeli, da so ameriške čete vkorakale v suvereno in nevtralno Kambo-džo katerim so se pridružile tudi fašistične saigon-ske sile. Vietnamska vojna se je z invazijo v Kambod-
žo razširila v indokitajsko vojno. Ameriški in saigon-ski vojaki in bombniki se-jejo smrt v Kambodži.
Zavedamo se, da ima vsak narod pravico upravljati sam s seboj, pravico do neodvisnosti in do dostojnega in človeškega življenja. Vendar to pravico narodov nekateri ^kratijo z zločinskimi pohodi v Kambodži, Vietnamu in na Srednjem vzhodu. Premalo se zavedajo, da lahko taki posegi kaj kmalu pripeljejo človeštvo v vrtinec katastrofalne vojne.
Zaradi tega se komunisti občine Velenje pridružujemo vsem naprednim in miroljubnim silam v svetu z odločnim protestom in obsodbo takšnih in podobnih vojnih pohodov ne glede na to, kdo poskuša podjarmiti tuje dežele in tuje narode.
Podpiramo odločitev državnega vodstva, ki je priznalo novo Sihanukovo vlado narodne enotnosti. S tem odločno manifestiramo našo zahtevo, da priznavamo le tiste mednarodne odnose za pravične in moralne, ki temeljijo na miroljubni koeksistenci in enakopravnem reševanju vseh mednarodnih vprašanj.«
Telesnovzgojni delavci iz Šoštanja so od 22. do 30. maja priredili Teden športa v čast 60-letnice telesne vzgoje v Šoštanju, 25. obletnice osvoboditve in dneva mladosti. Ves teden so bila v Šoštanju razna športna tekmovanja in športne manifestacije. Najveličastnejša pa je bila športna parada po ulicah Šoštanja (od tod tudi naš posnetek) in velik telovadni nastop na športnem igrišču široko. O Tednu športa obširneje poročamo
na notranjih in športni strani.
Mednarodni plesni turnir EVROPA PLESE 715 v Velenju je, kar zadeva kvaliteto in število nastopajočih, doslej največja plesna prireditev v Jugoslaviji in ena največjih prireditev v Evropi. Na velenjskem kotalka-lišču bodo nastopali plesni pari, ki so v samem svetovnem vrhu, posamezne države pa bodo zastopali najboljši plesni pari v standardnih oziroma latinsko-ameriških plesih.
Težko bi našteli vse športne, kulturne, zabavne in druge svečanosti, ki so bile letos v velenjski občini, saj mladina še nobeno leto ni tako svečano proslavila svojega praznika. Z vsemi manifestacijami so počastili svoj dan, rojstni dan maršala Tita in tudi druge obletnice, ki jih letos proslavljamo. Na ta način so mladi iz velenjske občine ponovno odkrito izrazili svojo pripravljenost, da se z učenjem in delom vključujejo v reševanje vseh prisotnih problemov današnjega razvoja naše socialistične družbe. In še več. Mladi hočejo biti nosilci naprednih zamisli in so zavoljo tega napovedali boj vsemu kar ni demokratično, humano in samouprav-Ijavsko. To pa so tudi najbolj prisrčne čestitke in najlepše darilo dragemu tovarišu Titu, ki mu jih za letošnji 78. rojstni dan poklanja mladina velenjske občine.
POKROVITELJ KREDITNA BANKA
Priprave na VI. mednarodni plesni turnir EVROPA PLESE 70, ki bo v Velenju od 26. do 28. junija
1970, so v polnem teku.
Podobno kot prejšnja leta je tudi letos pokazala veliko razumevanje za priredi-
tev Kreditna banka Celje, ki bo tudi tokrat pokrovitelj te elitne plesne prireditve v Velenju.
Sicer pa si organizatorji te dni prizadevajo, da bi bila EVROPA PLESE 70 kar najbolj organizirana, seveda pa tudi, da bi na njej nastopilo kar največ plesnih dvojic. Prireditelji so zadnje dni povabili v Velenje še nekaj novih plesnih parov, tako da bodo nastopali plesni pari iz treh celin — Evrope, Avstralije in Azije. Na VI. mednarodnem plesnem turnirju EVROPA PLESE 70 v Velenju bodo tako nastopali plesni pari iz Avstralije, Avstrije, Belgije, Češkoslovaške socialistične republike, Danske, Francije, Italije, Japonske, Madžarske, Nemške demokratične republike, Nizozemske, Norveške, Poljske, Švice, Velike Britanije, Zveze sovjetskih socialističnih republik, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije.
NAJBOLJŠA EKIPA
IZ POLYPEXA
V	Velenju je bilo občinsko tekmovanje skupin Rdečega križa v nudenju prve pomoči. Tekmovalo je 15 skupin iz tovarne usnja, Gaberk, So stanja, PoIypexa, Topolšice, Pesja, Belih vod, Lokovice, Šaleka, Pake, Velenja, rudnika lignita, tovarne gospodinjske opreme, Šentilja in osnovne šole Miha Pintar Toledo.
Tekmovanje je pokazalo, da so skupine Rdečega križa zelo dobro pripravljene in znajo nuditi strokovno prvo pomoč. Najslabša ekipa je dosegla takšno oceno (71 točk), da bi lahko nastopila na podobnem republiškem tekmovanju.
V	Velenju je bila najboljša ekipa Iz šoštanjskega Polypexa, ki je dosegla 95 točk, za njo pa skupina iz Belih vod (94 točk), Šentilja (92,1 točk) in osnovne šole Miha Pintar Toledo (91,8 točk). S tekmovanja, ki se je odvijalo na ploščadi pred domom kulture, je naš reporter napravil naslednji reportažni zapis:
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii ...................................um......h........um..............................................................................
NEZAPOSLENOSTI ŠE VEDNO NISMO ZMANJŠALI
Pred dnevi je bila v Velenju 14. seja Skupščine Komunalne skupnosti za zaposlovanje, na kateri so obravnavali poročilo o delu Komunalnega zavoda za zaposlovanje Velenje v letu 1969 in o programu dela za leto 1970, potrdili so družbeni dogovor o skupnem financiranju in izvajanju enotnega programa, potrdili so zaključili račun zavoda za lansko leto in potrdili finančni načrt za tekoče leto in nazadnje razpisali še volitve novih članov skupščine. V prihodnje bo imela skupščina Komunalne skupnosti za zaposlovanje Velenje 23 članov, volitve pa morajo biti opravljene do avgusta.
Komunalni zavod za zaposlovanje delavcev Velenje, ki je bil ustanovljen 1966. leta, deluje za področje šestih občin Dravo-rad, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje. Napredek v vsebini dela in izvajanju nalog je vse bolj opazen, zlasti še po lanskem letu, ko je bilo urejeno skupno financiranje ter oblikovanje in poraba sredstev ter določen tudi enoten program za vso službo za zaposlovanje v Sloveniji. Zavod zaposluje 16 delavcev, od tega 4 na izpostavi v Dravogradu.
Razveseljivo je zlasti, da so Umi, ko je bilo urejeno skupno financiranje te te službe za vso Slovenijo, prenehale razprave o finančni problematiki zavoda, ki so se vrstile na vseh sejah skupščine in delovne skupnosti, okrepila pa se je tudi vez med zavodom in delovnimi organizacijami.
Skupščina Komunalne kupnosti za zaposlovanje Velenje je imela v pretekle mletu 3 seje, na njih pa je razpravljala o enotnem programu dela in financiranju zavodov, o zaposlovanju in zaposlenosti, iskalcih zaposlitve in njihovih ekonoms ko-soci alni h in drugih problemih, o finančni problematiki nekaterih delovnih organizacij, pogojih in postopku za uporabo sredstev za pripravo delovnih ljudi za zaposlitev ter o problematiki gmotne zaščite nezaposlenih. Delovna skupnost zavoda pa se je v letu 1969 sestala 10 krat. Omeniti pa kaže, da je sicer skupščina Komunalne skupnosti za zaposlovanje štela 27 članov, da pa so nekateri člani kaj slabo sodelovali v delu skupščine, predvsem še tisti člani, ki bi lahko aktivno sodelovali pri razreševanju problematike nezaposlenosti.
NAPREDEK V ZAPOSLOVANJU LE V OBČINI VELENJE
V zadnjem letu dni je bil dosežen na področju Ko-
munalnega zavoda za zaposlovanje Velenje (KZZV) napredek v zaposlovanju, vendar dejansko le po zaslugi občine Velenje. V občinah Dravograd, Rrad-lje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje je bilo lani blizu 109.000 prebivalcev, zaposlenih pa jih je bilo 31,36%. V občini Velenje so lani našteli skoraj 27.500 prebivalcev, zaposlenih pa je bilo 12.247.
O različnem obsegu zaposlenosti po posameznih občinah najbolj zgovorno govori podatek, da je v občini Velenje zaposlenih 44,66 % vseh prebivalcev, v občini Ravne na Koroškem pa 38,29 %, medtem ko je v občini Mozirje v službi le 19,33 % vseh prebivalcev.
Na področju KZZZV se je lani zaposlenost povečala, in sicer v primerjavi z letom 1965, za dobrih 5 %, vendar v glavnem na račun Velenja. Odprtih je bilo več novih delovnih mest tudi v drugih občinah, vendar je bilo iskalcev zaposlitve veliko. Zaskrbljujoče je, ker je v nekaterih občinah na področju KZZV število zaposlenih manjše, kot pa je bilo leta 1966, kot npr. v Dravogradu (1966 — 2.043, 1969 — 1.974), Mozirju (3.193 — 2.930), na Ravnah (9.211 — 9.139) in v Slovenjem Gradcu (4.249 — 4.221). Vzrok za to je iskati predvsem v zastare-olsti strojnih parkov delovnih organizacij, v nepri-laganju tržnim zahtevam, neizdelanih razvojnih programih in ne nazadnje tudi v pomanjkanju strokovnih kadrov. Zato bi kazalo čimprej ugotoviti komparativne prednosti za razvoj posameznih območij.
V gospodarski dejavnosti se je preteklo leto število zaposlenih povečalo za skoraj 4 %, povečanje pa zasledimo v industriji, gradbeništvu, trgovini in gostinstvu, negospodarstvo pa zaposluje dobrih 16 % več delovne sile kot leta 1968. Zmanjšanje števila zaposlenih je doseženo v zasebnem sektorje ter
v stanovanjsko-komunalni dejavnosti in delu državnih organov.
UDELEŽBA ŽENSKE DELOVNE SILE SE JE ZMANJŠALA
Ugotoviti je mogoče, da se je lani udeležba ženske delovne sile v skupni zaposlenosti zmanjšala, predvsem tudi zavoljo tega, ker je na področju KZZV še zmeraj več možnosti za zaposlitev moške delovne sile (struktura gospodarstva). V skupni zaposlitvi so v letu 1969 predstavljale žene 30,88 % oziroma nekaj manj kot leta 1969. Odstotek zaposlenosti ženske delovne sile je precej manjši, kot znaša republiško povprečje (41 % ). Temu pa ni vzrok nezaintere-tev, pač pa struktura gospodarstva in nerazvitost posameznih območij.
V občini Slovenj Gradec je, na primer, med zaposlenimi kar 41,32 % žena, na Ravnah na Koroškem pa 26,68 %.
MALO ORGANIZIRANEGA ZAPOSLOVANJA V TUJINI
Prešnja leta, ko je bilo manj možnosti za zaposlovanje (se pravi manj delovnih mest), je bila v večji meri prisotna težnja po zaposlovanju v tujini. Ta je zdaj prisotna predvsem na koroškem območju. Po podatkih KZZV se je leta 1968 zaposlilo v inozemstvu 684 delavcev, lani pa 345, vendar organizirano le v 3 skupinah. Med tistimi, ki so lani odšli v tujino, je bilo največ nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev.
NEZAPOSLENOST SE NI ZMANJŠALA
Zaradi neugodne strukture prebivalstva se nezaposlenost ni zmanjšala. Lani je v povprečju iskalo zaposlitev mesečno 1.577 oseb, oziroma 0,25 % manj kot leto pred tem. Nezaposlenost se je zmanjšala v Mežiški dolini, povečala pa v občini Mozirje, Slovenj Gradec in tudi Velenje (zaradi tega, ker pošiljajo delovne organizacije vse iskalce zaposlitve na zavod). Zaskrbljujoče je povečanje števila nezaposlenih predvsem v občini je kar dobrih 82 % več kot leta 1968.
Povprečna nezaposlenost na zaposlenega znaša na področju KZZV 4,63 %, na prebivalca pa 11,45 %. S 4,63 % stopnjo nezaposlenosti, računano na zaposlene, se uvršča področje občin Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje med tista območja v Sloveniji, kjer je nezaposlenost največja!
To pogojujejo tudi nekateri objektivni razlogi, predvsem dokaj neugodna struktura iskalcev zaposlitev.
Skupina Rdečega križa, civilne zaščite in podmladka pred domom kulture v Velenju, kjer je bilo občinsko tekmovanje v nudenju prve pomoči.
Nastopajoče je pozdravil LEOPOLD ŠTUKELJ, predstavnik republiškega sekretariata za narodno obrambo in član republiškega odbora RK.
Dekleta so bila spretna pri previjanju ...
... in tudi pri prenosu »ranjenca«.
50 let velenjskega pevskega društva — brez pesmi njegovega ustanovitelja
Manjka železniških vagonov za prevoz lignita
Širšo javnost Šaleške doline je prijetno presenetila vest o proslavi 50-letnice u-stanovitve velenjskega pevskega društva.
Taka kulturna manifestacija ni le praznik za vse tiste, ki jim je petje pri srcu, marveč tudi zaželena in potrebna kompenzacija za siceršnje obremenitve s suhoparnimi in morečimi problemi vsakdanjega življenja.
Zato smo komaj pričakovali letošnji 16. in 17. maj, ki torej naj ne bi bil le mesec cvetja, marveč tudi petja, prijetnih spominov in notranjega zadovoljstva.
Organizatorji tega praznika so rezervirali prvi dan za proslavo jubileja z nastopom obeh domačih zborov Društva upokojencev in »Kajuha«, naslednji dan pa so namenili pevski reviji, ki so se je udeležila društva iz Celja in njegove bližnje in daljne okolice.
Ta revija je pokazala, kaj zmoremo v zborovskem petju v širšem celjskem kulturnem prostoru, in je še posebej zablestela z nastopom celjskih dveh zborov pod vodstvom prof. Egona Kuneja in Edija Goršiča.
Pevski del proslave sta prevzela oba domača zbora že prvi dan, ko je bil hkrati v slavnostnem govoru pri-
NAPISNA
Svet za vzgojo in izobraževanje skupščine občine Velenje je dne 2. marca 1966 preimenoval takratni center za glasbeno in baletno vzgojo Velenje v Glasbeno šolo Frana Koruna-Koželjskega s sedežem v Velenju.
Odločitev o preimenovanju te glasbene institucije je bila ena izmed oblik počastitve in priznanja ob 30. obletnici smrti zaslužnega občana in glasbenega pro-svetitelja Frana Koruna-Koželjskega, ki ga opravi-
kazain zgodovinski razvoj društva in sploh petja v Šaleški dolini.
Oba zbora sta skušala nuditi občinstvu vse najboljše in sta se s svojimi dosežki postavila tesno ob stran naslednji dan nastopajočih gostov.
Sicer je »Kajuh« na reviji tri pesmi, s katerimi je nastopil že prejšnji dan, ponovil, vendar pa to poslušalcev ni preveč motilo, ker so prepričani, da razpolaga tudi s širšim repertoarjem.
Slavnostni govornik je med drugim tudi poudaril, da je pred 50. leti zbral pevce tukajšnji rojak Fran Korun-Koželjski in jih zlil v Velenjsko pevsko društvo in vodil zbor dolga leta od koncerta do koncerta. Omenjeno je tudi bilo, da ta prvi učitelj in vodja ni bil le to, kar pod tem vzdevkom navadno razumemo, marveč tudi eden izmed slovenskih skladateljev in glasbenikov.
Prav zato je bilo utemeljeno pričakovati, da se bodo organizatorji jubileja vendarle spomnili Frana Koruna-Koželjskega tudi kot skladatelja zborovskih skladb in da bodo ob tej priložnosti, ko iščejo korenine za društveni jubilej prav v njegovi ideji in požrtvovalnem in z ničemer
TABLA
čeno štejemo, poleg Gustava Šiliha, za največjega moža naše doline.
Prebivalci doline, posebno še starejši, ki skladatelja poznajo, so z odobravanjem sprejeli odločitev o preimenovanju glasbene šole, saj je na ta način Fran Korun-Koželjski šele 30 let po smrti dobil v domačem kraju vidnejše zunanje priznanje. Vendar to priznanje ni našlo svojega popolnega izraza in obeležja. Po štirih letih od preimenovanja glasbene šole Frana
poplačanem dolgoletnem delu za dvig pevske kulture, obudili spomin nanj s to ali drugo njegovo pesmijo.
Če bi to storili, bi zbor upokojencev, katerega člani se svojega nekdanjega zborovodje gotovo še z veseljem spominjajo, nedvomno položil v Korunovo pesem vso svojo dušo in srce.
Sestavljalec programa bi moral imeti toliko posluha za preteklost, če še na njej gradi, hoteč prikazati kontinuiteto, saj brez preteklosti ne bi bilo sedanjosti in zato tudi ne petdesetletnice.
Vsekakor tudi ne bi mogel biti v zadregi pri izbiri primerne skladbe, ko je bilo vendar toliko ustvarjenih, in sicer vse od samospevov, kvartetov in zborov, moških in mešanih, samih ali s spremljavo klavirja ali orkestra.
Poslužil bi se lahko že 1. 1898 na Dunaju tiskane samostojne edicije »Skladbe«, novejše pesmarice Mohorjeve družbe ali Novih akordov iz 1. 1903, ki so tedaj prvi objavljeni kvarteti Potrkali na okno, utegnil pa bi tudi izbrati katero od kompozicij iz njegovih zadnjih let življenja, ki so javnosti dostopne v Univerzitetni knjižnici v Ljubljani kot prevzemnici celotne glasbene zapuščine.
Ce je bil torej Fran Korun-Koželjski ustanovitelj društva, ki praznuje jubilej, in če je bil prav ta u-stanovitelj po mnenju dr. Dragotina Cvetka v slovenski glasbeni zgodovini plo-dovit skladatelj zborov, klavirskih, komornih in orkestralnih del, bi imel tudi sestavljalec tega jubilejnega programa ne le priliko, marveč tudi dolžnost, prikazati javnosti in sedanjosti vsaj drobec tiste glasbene ustvarjalnosti ustanovitelja društva, ki je sicer postala sestavni. del obče slovenske kulture.
To globoko programsko vrzel je sicer naslednji dan paplitvilo društvo iz Šentjurja pri Celju, ki je zapelo »Potrkali na okno«, s tem pa seveda samo velenjsko pevsko društvo kot jubilant nikakor ni bilo razbremenjeno svojega moralnega in kulturnega dolga.
Bodi ob koncu pripom-njeno, da bi domači kraj vsaj ob tej priliki lahko o-budil spomin na svojega rojaka, če se ga izjemoma že ni spomnil ob 100-letni-ci rojstva.
Dr. K. A.
Koruna-Koželjskega v Velenju, je na stavbi, kjer i-ma šola svoj sedež, še vedno napisana tabla »Nižja glasbena šola Velenje«. Ne zanimajo nas vzroki, zakaj vodstvo šole ni storilo kar bi moralo, ker ti dejansko niso pomembni in jih tudi ni moč upoštevati.
Ne glede na to, da je s takim dejanjem ostalo u-pravičeno in zasluženo priznanje na pol poti, zakaj le z zunanjimi obeležji in znaki se (tudi) najširša javnost seznanja o takih in podobnih dejstvih, obstaja vendarle zakonska obveznost zunanjega znaka imena ali firme, tako podjetij in drugih organizacij kot tudi zavodov.
Zato pričakujemo, da bo vodstvo šole po tolikem času zamenjalo in odstranilo neustrezno tablo in nadomestilo s tako, ki odgovarja resničnemu in registriranemu nazivu šole.
V. K., Velenje
Rudarji iz Velenja imajo že dalj časa težave zaradi pomanjkanja železniških vagonov. Najbolj so jih občutili v drugi polovici maja, ko so morali deponirati nad 20.000 ton lignita. Naročali so dnevno po 403 vagone, v poprečju pa so jih prejeli 150 manj, kot pa bi jih rabili. Zaradi pomanjkanja železniških vagonov je bila že resno ogrožena normalna proizvodnja v tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem.
Vagonov manjka predvsem v drugi polovici tedna, medtem ko jih je ob ponedeljkih in torkih v
Radi bi vam napisali nekaj misli ob velikem glasbeno modnem showu, ki ga je priredila revija Stop v Velenju sredi maja. Na e-stetsko oblikovanem plakatu smo lahko prebrali tudi imena nastopajočih: Deli-ali, Jumg, Telban, Pestner, Deržaj, Sršen in Dimitrije-vič.
Po tradicionalni slovenski zamudi nas je končno z odra pozdravila šarmant-na napovedovalka. Sicer smo v Velenju že navajeni, da na takšnih in podobnih prireditvah manjka skoraj polovica izvajalcev. Vsaka stvar pa le ima svoje meje. Zato smo bili presenečeni nad hladnokrvnostjo, s katero nam je napovedovalka »opravičila« odsotnost polovice izvajalcev. 2e navajeni podobnih stvari, smo nekako še razumeli, cTa ni bilo Eve Sršen, ki naj bi imela izpite in Biance, ki
glavnem dovolj. Težave so tudi zavoljo tega, ker lahko v Prelogah deponirajo le zdrob in debele vrste lignita, oreha pa ne.
V mesecu maju so dosegli velenjski rudarji najnižjo mesečno realizacijo v tem letu, seveda zaradi pomanjkanja železniških vagonov. Težave pa so še občutnejše zaradi tega, ker sta bila prejšnji mesec v remontu dva največja odjemalca velenjskega lignita — Termoelektrarna Šoštanj in Toplarna Ljubljana in ker je zaradi gradnje nove termoelektrarne Šoštanj III skladiščni prostor omejen. Po-
je bila bolna. Nismo pa razumeli načina, s katerim je napovedovalka pojasnila odsotnost Junga in Deli-alov. Dovolila nam je namreč, da si vzroke njihove odsotnosti izvolimo prebrati v najnovejši številki Stopa. Menda ni potrebno posebej poudariti, da je občinstvo njeno pojasnilo sprejelo z »navdušenjem«.
Vprašujemo, komu koristi tak omaluvažujoč odnos prireditelja do gledalcev, ki so za plačano vstopnino zaman pričakovali napovedane izvajalce? Mar res prireditelj meni, da izven slovenske kulturne prestolnice živimo samo takšni ljudje, ki z veseljem sprejmemo vse, kar nam servira naše kulturno središče.
Prijateljski pozdrav: Anton Kališnik, Milan Zvari, Bojan Godec, Ivo Kovše, Boris Močilnik in Robert Dečko.
dobne težave, to je pomanjkanje železnišikh vagonov, so reševali s povečanimi dobavami šoštanj ski termoelektrarni, kar pa zdaj ni mogoče. Brž, ko vagonov ni, morajo premog deponirati.
Deponiranje in pozneje ponovno nakladanje lignita povzroča velenjskim rudarjem dodatne stroške in zmanjšuje že tako minimalno akumulacijo, ki jo dosegajo pri prodaji lignita. Prizadestost velenjskih rudarjev zaradi pomanjkanja železniških vagonov je še toliko večja, ker je proizvodnja zadnjih mesecev v glavnem vsa prodana.
Skoraj dve tretjini celotne proizvodnje velenjskega lignita prepeljejo kupcem po železnici. Dnevno je treba prepeljati v poprečju o-krog 8.000 ton lignita. Prevozi z drugimi prometnimi sredstvi pa zaradi takega obsega ne pridejo v poštev.
Pozdravna brzojavka predsedniku Titu
Centralni delavski svet tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je s seje, ki je bila 25. maja, poslal v imenu 4500-članskega kolektiva velenjskih tovarn in obrata Sever iz Subotice predsedniku republike Titu ob 78. rojstnem dnevu brzojavne čestitke z najboljšimi željami za njegov življenjski praznik.
Člani delovnega kolektiva so v brzojavki med drugim še posebej naglasih, da bodo tudi v prihodnje podpirali prizadevanja predsednika Tita za utrjevanje samoupravnega sistema, enotnosti naših narodov in miru v svetu.
GIMNAZIJA VELENJE
razpisuje
vpis učencev
v prvi razred za šolsko leto 1970/71
V prvi razred bomo sprejeli 66 učencev, ki so uspešno končali osnovno šolo in niso starejši od 18 let.
Kandidati morajo do
21. junija poslati šoli:
1.	prijavo za vpis (obr. 1,20) kolkovano z 1 din;
2.	originalno spričevalo o končani osnovni šoli.
Komisija za sprejem bo v primeru večjega števila prijav upoštevala uspeh v osnovni šoli.
Vaši
prispevki
za
NA GLASBENI ŠOLI
NEUSTREZNA
Paradižniki so dozoreli
V velenjskem rastlinjaku, enoti Komunalno obrtnega centra Velenje, so letos dozoreli paradižniki z zamudo. Prve paradižnike so poslali v Celje.
Zaradi muhastega vremena zorijo letos paradižniki počasneje kot prejšnja leta, sicer pa bo pridelek obilen. Kot je povedal Jože Vanovšek, vodja rastlinjaka, bodo v Velenju pridelali najmanj 5 ton paradižnikov. Bi jih pa še več, če ne bi bil otreba sadike populiti že v ljuliju, ko bodo tam zasadili krizanteme.
Paradižnike iz velenjskega rastlinjaka bodo tudi letos, podobno kot že vsa leta doslej, kupovali Celjani, Ljubljančani in Velenjčani.
Z VSEM RES NISMO ZADOVOLJNI
RAZGOVOR Z DIREKTORJEM VELENJSKE DELAVSKE UNIVERZE, VLADOM VALENČAKOM
Izobraževanje
odraslih
napreduje
Ze deset let vodite Delavsko univerzo. Kako ocenjujete zadnje izobraževalno leto?
— Delavska univerza je edina institucija v velenjski občini, ki izobražuje izključno odrasle. Letošnje leto je bilo zelo uspešno. Za ilustracijo naj povem, da je skozi razne intenzivne oblike izobraževanja šlo okoli tisoč občanov zaposlenih v raznih delovnih organizacijah v šaleški dolini in tudi izven nje.
V šolskem letu 1969/1970 smo organizirali politično šolo, pet šol za starše, (Iva tečaja nemškega jezika in
RELIK
V
VELENJU
tečaj angleščine. Uspešno smo vodili štiri seminarje za sistemizacijo delovnih mest in organizirali šolo za mlade kmetovalce in nekaj specializiranih predavanj iz kmetijstva na vasi. Najmočnejše pa so bile šolske oblike za izobraževanje, ki jih organiziramo v sodelovanju z raznimi šolami izven Velenja. Tako je kar osemdeset slušateljev vpisanih v dva razreda dvoletne delo-vodske kovinarske šole, oddelek delovodske šole za elektro stroko pa ima 34 slušateljev. Srednja ekonomska šola ima sedaj drugi razred, a srednja komercialna šola zaključuje drugi semester. Kot vsako leto je bila organizirana tudi letos osnovna šola za odrasle in sicer 7. razred. DU pa sodeluje tudi pri izobraževanju Rudnika lignita v Velenju. —
Ali ste imeli kakšne posebne težave v letošnjem letu?
— Letno angažiramo do osemdeset predavateljev in moram reči, da tu ni bilo nobenih težav. Tudi v Velenju prevladuje mišljenje, ki je po mojem v skladu z na-
predno kadrovsko politiko, da strokovnjaki, ki učijo v prostem času, sebe izpopolnjujejo in s tem direktno koristijo svojemu podjetju. Tako je v naprednih in razvitih deželah, posebno v Skandinaviji, kjer imajo strokovnjaki, ki učijo na delavskih univerzah, prednost pri zaposlovanju v industriji.
Vprašanje prostorov nam dela z ozirom na obsežnost dela že preglavice, vendar si pomagamo z gostovanji v drugih šolah, kjer imajo popoldan proste kapacitete.
Sicer pa težav pri našem delu ni, vsaj bistvenih ne. —
Kaj imate v načrtu za prihodnje leto?
—	Vsekakor bomo nadaljevali z vsemi oblikami, ki še niso končane: z drugim letnikom kovinarske delovodske šole, drugim semestrom delovodske šole za elektro stroko, tretjim razredom srednje ekonomske šole, tretjim semestrom srednje komercialne šole in z 7. in 8. razredom osnovne šole.
Prepričani smo, da bomo imeli dovolj slušateljev za tečaj nemškega in angleškega jezika.
Brez dvoma bomo v sodelovanju z občinskim komitejem ZK spet organizirali politično šolo in družbeno ekonomske seminarje za s~a-moupravljavce raznih delovnih organizacij. 2e v začetku septembra bodo organizirani takšni seminarji za samoupravne organe Rudnika lignita Velenje. —
Kdo se pri vas izobražuje?
—	Po statističnih podatkih, ki smo jih zbrali, je 80 odstotkov slušateljev samoplačnikov, vendar pa večina dobiva po prvem semestru, če so uspešni, štipendijo svojega podjetja. Največji interes za izobraževanje je že po tradiciji med rudarji, saj so v vseh oblikah najmočnejše^ zastopani. Takoj za njimi so trgovci, potem Termoelektrarna Šoštanj, TGO Gorenje in ostali. —
Petdeset let . petja
v Šaleški dolini
Že je minilo petdeset let, odkar so v Velenju ustanovili prvi pevski zbor. Za pomembno obletnico sta se Občinski svet ZKPO in moški pevski zbor Kajuh Velenje dobro pripravila. Pokroviteljstvo je prevzel kolektiv rudnika lignita Velenje.
Ni bilo malo dela, preden je bilo mogoče urediti vseh tisoč drobnih in velikih priprav, da je bilo praznovanje dostojno pomembnemu in redkemu jubileju.
Že v soboto, 16. maja zvečer, je bil v kulturnem domu Velenje slavnostni koncert domačega pevskega zbora Kajuh. Sodeloval je tudi pevski zbor upokojencev iz Velenja. Na slav-nosti so orisali razvojno pot petja. Svoboda iz Šoštanja, rudniški sindikat, rudarska godba in občinski svet ZKPO ter še nekateri drugi so ob jubileju predali slavljencu darila in cvetje.
Nedvomno najpomembnejša je bila razdelitev zlatih, srebrnih in bronastih Gallusovih značk vsem tistim, ki so deset in še več let požrtvovalno peli. Takih je bilo trideset. Slavnostni koncert je bil kvaliteten in škoda, da so se v dvorani belila še prazna mesta.
Naslednji dan, 17. maja dopoldne, je bilo v kulturnem domu Velenje MEDOBČINSKO SREČANJE PEVCEV. Več kot petsto pevcev je pozdravil predstavnik občinskega sveta
ZKPO Velenje. Ob pol deseti uri dopoldne se je zvrstilo v dvorani 15 pevskih zborov s celotnega celjskega področja. Res je, peli so najboljši. Ugajala sta domača pevska zbora in šaleški oktet. Neverjetno ubran, dinamičen in melodičen je bil pevski mešani zbor F. Prešeren iz Celja. Gotovo je, da je vsakdo v dvorani prišel na svoj račun in trditi smemo, du tudi triurni program avditorija ni utrudil.
Impresivna je bila zaključna točka srečanja. Združeni pevski izbori so zapeli pesem Štirinajsta in Zdravico.
Pred zaključkom je predstavnik Občinskega sveta ZKPO Celje predal slavljencu, pevskemu zboru Kajuh, košaro cvetja.
Prireditelj je pred združenimi pevskimi zbori podaril gostujočim zborom šopek nageljev in miniaturno rudarsko svetilko.
Govorniki so na zborovanju želeli, da se zbori še kdaj srečajo v lepem mestu in tako utrjujejo medsebojne prijateljske vezi. Organizacija prireditve je bila po izjavi mnogih odlična. Tako so Velenjčani znova pokazali, da so dobri organizatorji. Obe prireditvi sta bili namenjeni ne samo petdeseti letnici petja v šaleški dolini, ampak tudi 25-letnici svobodnega življenja v naši domovini.
Nekam tesen je bil občutek, ko sem neposredno po srečanju gledal prazno
Tridesetega maja so v Delavskem klubu odprli razstavo sekcije za likovno umetnost RELIK pri DPD Svoboda-Center, Trbovlje, To je prvi tovrsten stik z revirji in našim rudarskim mestom.
Na tej razstavi se javnosti predstavlja devet članov RELIK s 33 deli: KOLŠEK Janez, strojnik, KRASNIK Helca, uslužbenka, KREžE Nejko, rudarski tehnik, KUDER Jože, uslužbenec, PINTARIC ing. Ivo, upokojenec, ŠKP--BEC Emil, ključavničar, ŠKRBEC Mito, ključavničar, ŠPILAR Renest, kurjač, VASTIC Miloš, upokojenec.
Njihova dela so zelo kvalitetna in pestra. Tu srečamo akvarele, olja, gvaše, risbe, olja na tapisonu in plastike iz bakrene pločevine, pritrjene na kosih lignita.
Ob otvoritvi je bilo mnogo prij)ateljev likovne umetnosti, v imenu rudnika lignita in likovne sekcije v občini jih je pozdravil Vlado Valenčak, ki je izrazil željo, da naj bi se srečanja še večkrat ponovila in postala tradicionalna. Junija bo namreč razstava riaših likovnikov v Trbovljah. Razstavljala bosta Mišo škornšek in Tone Herman.
Razstava bo odprta do 11. junija.
dvorano. Res, kot da se je skrilo sonce. »Lep obisk ste imeli,« je pripomnil neki Celjan. »Toda pogrešal sem le mladino. Kje je bila?« In vame se je ob vprašanju naselila tiha bojazen, da se staro tradicionalno izročilo, v katerem je naš narod jokal in se veselil, počasi podira. Kdo je kriv? Mi vsi? Ali pa mogoče sploh ni prav, da smo pesimisti!? Ali pa bi mogoče tudi v takih praznovanjih morali povezovati klasično z modernim? Glasbeni modni show je bil nabit do poslednjega mesta in le dva dneva prej. Tudi koncert dekliškega pevskega zbora ni bil slabo obiskan. In da bi se ne razumeli napačno: tudi sobota in nedelja sta bili polni, vendar pa smo želeli, da bi zborovsko narodno in umetno pesem poslušalo več mladih. Kaj menite?
V. S.
Praznik občine Slovenj Gradec
LOJZE ZAVOLOVŠEK, ak. slikar — Čolni, akvarel
Borci Zidanškove brigade so v začetku junija 1944. leta pregnali več sto okupatorjevih vojakov z Male in Velike Kope na Pohorju. V spomin na ta pomemben uspeh borcev Zidanškove brigade slavijo v občini Slovenj Gradec 4. junija občinski praznik. Letošnje slavje pa je združeno s proslavljanjem 25-letnice osvoboditve.
S slavjem so začeli v Mislinjskj dolini to nedeljo. ko so odprli razstavo »Zaključni boji maja 1943 na Koroškem«, ki jo je pripravil Muzej ljudske revolucije Slovenj Gradec. Popoldne pa je v Podgorju nastopila folklorna skupina s slovenskimi ljudskimi plesi.
Med tednom se vrstijo številne prireditve. V Slovenjem Gradcu je bil pokalni nagradni brzopotez-ni šahovski turnir, nadalje orientacijski pohod, združen s streljanjem, rokometni turnir, koncert Glasbene šole, medobčinsko pokalno prvenstvo t kegljanju ter revija mladinskih pevskih zborov Mislinjske doline.
Danes, 5. junija, bodo odprli razstavo »Grafično oblikovanje v službi gospodarstva«, zatem pa bo v Umetnostnem paviljoni večer slovenskih ljudskih plesov. Na večer pred praznikom pa bo v Slovenjem Gradcu medobčinsko strelsko tekmovanje, v Mislinji pa shod tabornikov. Prazniku na čast pt bodo po vsej Mislinjski dolini zagoreli kresovi.
Sklepne prireditve ob letošnjem prazniku občine Slovenj Gradec bodo t nedeljo, 7. junija. Najprej bo slavnostna seja občinske skupščine, na kateri bodo podelili že tradicionalne občinske in Vrunče-ve nagrade, pozneje pa h po mestnih ulicah sprevod Ob 11. uri pa bo na leto-lišču v Turiški vasi zborovali j e, na katerem bo jro voril Franc Poglajer Kranjc, pevci, godbeniki ii recitatorji pa bodo izv priložnostni program.
Termoelektrarno Šoštanj III bodo pravočasno zgradili
Prešnji ponedeljek so se sešli v Velenju člani osrednjih samoupravnih organov Savskih elektrarn Ljubljana, Termoelektrarne Šoštanj in Rudnika lignita Velenje.
Na seji, vodili so jo predsedniki inž. Anton Kosi, Filip Lesnjak in Kari Šilih, so razpravljali o poročilih poslovnega odbora za gradnjo Termoelektrarne Šoštanj III in o dosedanjih delih pri izgradnji Termoelektrarne Šoštanj III, govorili pa so tudi o integraciji v elektrogospodarstvu in energetiki tev o optimizaciji v elektrogospodarstvu. Skupne seje delavskih svetov se je udeležil tudi predsednik velenjske občinske skupščine, Nestl Žgank.
O delu poslovnega odbora za gradnjo Termoelektrarne Šoštanj III je poročal njegov predsednik, dipl. inž. Ludvik Mali. Orisal je osnovne naloge odbora in dosedanjo dejavnost.
»Kakor veste«, je uvodoma poudaril /dipl. inž. Ludvik Mali, »je smisel in naloga poslovnega odbora, (la preko njega soinvestitorji gradnje Termoelektrarne Šoštanj III skupno odločimo o izvrševanju posameznih pravic glede združenih sredstev in o drugih vprašanjih skupnega poslovanja v času izgradnje in eksploatacije. V ta namen je imel poslovni odbor doslej skupaj 8 sej, na katerih smo obravnavali in reševali vso problematiko, ki se je pojavljala v zvezi s financiranjem. kreditiranjem in tekočo izgradnjo posameznih objektov Termoelektrarne Šoštanj III.
Seje, ki so bile na sedežih posameznih soinvestitorjev, so bile dobro obiskane in so bile tudi uspešne. Vedno smo želeli najti rešitve, ki so v interesu vseh treh soinvestitorjev, kar nam ni nikoli delalo težav. O vseh važnejšfli stvareh smo sproti seznanjali naše delavske svete, saj so bili za dokončno veljavnost posameznik odločitev potrebni njihovi sklepi.«
Predsednik poslovnega odbora je še povedal, da odbor spremlja sedanjo graditev, posebno kar zadeva pravočasno sklepanje pogodb z izvajalci in izvrševanje terminskih planov. »Poslovni odbor lahko ugotavlja«, je v tej zvezi poudaril dipl. inž. Ludvik Mali, »da je .sodelovanje med investitorjem — Termoelektrarno Šoštanj, med kreditorjem — Kreditno banko in hranilnico Ljubljana in glavnimi izvajalci — Gradisom, Babcockom in Siemensom zelo dobro in uspešno in ni bojazni za nadaljni, normalni potek izgradnje. Po zagotovilu Termoelektrarne Šoštanj se do sedaj vsa dela odvijajo tako. da končni rok izgradnje ni nikjer ogrožen!«
KAKO POTEKA IZGRADNJA NOVE
TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ III
Članom osrednjih samoupravnih organov Savskih elektrarn Ljubljana, Ter-
moelektrarne Šoštanj in Rudnik lignita Velenje je bilo posredovano podrobnejše poročilo o poteku izgradnje Termoelektrarne Šoštanj III in finančno poročilo.
Iz poročil povzemamo nekaj najbistvenejših podatkov in ugotovitev:
•	Glavno strojno in elektroopremo je investitor naročil s pogodbami pri tvrdkah Siemens in dabcock že v letu 1968. Približno petino vse potrebne opreme bodo, po dokumentaciji omenjenih inozemskih firm, izdelala domača podjetja. Pogodbe so bile podpisane za to v lanskem letu. Med večjimi kooperantskimi delovnimi organizacijami pri izgradnji nove Termoelektrarne Šoštanj III so Metalna Maribor, Termika Ljubljana, Keramika in pečarstvo Ljubljana, Litostroj Ljubljana, JMP Ljubljana, Rade Končar Zagreb in Ener-goinvest Sarajevo. Investitor pa je naročil nekaj opreme pri Metalni Maribor, Hidromontaži Maribor in Iskri Kranj.
•	Glavno projektiranje in celoten inženiring je prevzela zahodnonemška tvrdka Babcock že ob sklenitvi pogodbe za dobavo opreme. Ker gre za razširitev zmogljivosti obstoječe termoelektrarne, je bilo treba projekt prilagoditi prilikam, ki so v Šoštanju. Projektiranje poteka v etapah med samo gradnjo, predvsem zaradi izredno kratkega roka za izgradnjo tako velikega objekta.
•	Gradbeno projektiranje je v celoti predano inženirskemu biroju Elektro-projekt iz Ljubljane, ki prejema glavne podatke od firme Siemens. Elektro-projekt je prevzel tudi projektiranje pomožnih strojnih in električnih naprav, tako razsvetljave, ogrevanja, zračenja, telekomunikacij in. ozemljitve.
•	Vsa gradbena dela so bila oddana Gradbenemu industrijskemu podjetju GRADIŠ iz Ljubljane, ki ima v Šoštanju svojo poslovno enoto ter vključuje tudi ostale gradbene izvajalce za posamezna dela. Gradbena dela so začeli marca lanskega leta. Dela potekajo v glavnem po predvidevanj ili, ponekod pa so zakasnitve, kar pa še ne ogroža končne izvedbe gradbenih del. Zakasnil se je začetek del pri transportu premoga, za mesec nje dveli kot, v zamudi pa je tudi izdelava temeljev dni je v zamudi befonira-za elektrofiltre.
•	Trenutno montirajo kotlovsko konstrukcijo. Montirajo nadalje cevni sistem tlačnega dela kotla. Celotna montaža kot-lovske konstrukcije se je začela šele 16. oktobra lani, torej z zakasnitvijo dveh mesecev in pol.
Vsa montažna dela na kotlu in na pomožnih kot-lovnih napravah izvaja EM — Hidromontaža iz
Maribora, ki zaposluje v Šoštanju trenutno 125 delavcev. Tam je v pomoč 5 strokovnjakov iz zaliodno-nemške tvrdke Babcock. Hidromontaža naj bi prevzela tudi montažo turbinskih naprav, elcktrooprc-me in druge pomožne opreme.
V kratkem bodo začeli tudi z gradnjo 220 kW daljnovoda Šoštanj — razdelilna postaja Podlog. Dela bo izvajalo zagrebško podjetje Dalekovod, nadzor pa bodo opravljale Savske elektrarne Ljubljana.
•	Za superkontrolo in najvažnejše preglede vgrajenega materiala pri inozemskih dobaviteljih je pooblaščen biro Veritas, ki opravlja občasne preglede v tovarnah v Zahodni Nemčiji. V jugoslovanskih tovarnah izdelano opremo pa preizkuša elektroinsti-tut Milan Vidmar iz Ljubljane. Nadzor nad varilskimi deli pa bo opravl jal Institut za metalne konstrukcije iz Ljubljane.
•	Ob upoštevanju dosedanjega poteka dobav, izvajanja montažnih in gradbenih del, navzlic nekaterim zakasnitvam, še ni v nevarnosti pravočasna izvedba vseh del, niti končni rok. S povečano mehanizacijo, večjim številom monterjev in z delom v podaljšanem delovnem času je mogoče odpraviti vse trenutne zakasnitve del.
PRIZNANJE INVESTITORJU —
TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ
Pismeno sporočilo o poteku dosedanjih del pri gradnji nove Termoelektrarne Šoštanj III je do polnil direktor TE Šoštanj, dipl. inž. Ciril Mi-slej.
Poudaril je, da bo treba doseči predvsem, da izvajalec gradbenih del — ljubljanski Gradiš, čimprej nadoknadi zamujeno.
Termoelektrarni Šoštanj so na skupni seji treh delavskih svetov izrekli javno priznanje za dosedanjo izgradnjo nove TE Šoštanj JII, saj se pri nas le redkokdaj dogodi, da bi tako velik objekt gradili v predvidenem roku in ga pravočasno tudi dogradili.
ELEKTROGOSPODARSTVO JE TREBA
ČIMPREJ POVEZATI
Člani delavskih svetov Savskih- elektrarn Ljubljana, Termoelektrarne Šoštanj in Rudnika lignita Velenje so na zadnji seji govorili tudi o povezovanju v slovenskem elektrogospodarstvu oziroma v naši republiki nasploh. Menili so, da je predlog za povezovanje elektrogospodarstva, kot so ga bili izdelali v Termoelektrarni Šoštanj in v Savskih elektrarnah Ljubljana, možnost, da se doseže na sodoben način integracija in poslovna povezanost elektrogospodarstva. Treba bo namreč čimprej zagotoviti sodelovanje tako družbo kot potrošnikov pri upravljanju elektrogospodarstva, saj le-to samo ne mo-
re rešiti vseh problemov in nalog. Družbeni dogovor bi zagotovil enakopravno odločanje vseh zainteresiranih dejavnikov o razširjeni reprodukciji, tarifah in sistemu cen električne energije, o minimalnih pogojih za dobave električne energije ter o načelih samoupravnega dogovarjanja. Na ta način bi zagotovili tudi trajno povezavo znotraj elektrogospodarstva za dosego popolne optimizacije.
Takšna oblika poslovne povezanosti pa bi bila mogoča tudi v drugih energetskih grupacijah, kot npr. v premogovništvu. Predstavniki Rudnika lignita Velenje so na seji povedali, da kažejo v Rudniku lignita Velenje, v Zasavskih premogovnikih in v Rudniku Kanižarica za tovrstno povezovanje zanimanje, saj se kaže potreba tudi v premogovništvu čimprej strniti sile in zagotoviti skupno reševanje problemov in nalog, posebno še v zvezi z razširjeno reprodukcijo, proizvodnjo premoga in cenami. Na podobni osnovi pa bi bilo mogoče povezati v naši republiki vso energetiko, hkrati pa zagotoviti še tesnejše sodelovanje med premogovniki in termoelektrarnami, saj je skupnih problemov in nalog precej. Tako bi bilo ustvarjeno na sodobnih načelih sodelovanje in povezovanje večjega števila zainteresiranih delovnih organizacij.
PRIPRAVLJEN INVESTICIJSKI PROGRAM ZA NOVO TERMOELEKTRARNO ŠOŠTANJ IV
Dnevni red sicer ni predvideval razprave o opTitni-zaciji v slovenskem elektrogospodarstvu, pa se je vendarle razvila o tem pomembnem vprašanju dokaj živahna razprava. Največ je bilo govora o umestnosti stališč, da je treba začeti v Sloveniji takoj s pripravami na gradnjo nuklearne elektrarne.
V Sloveniji bo že po dograditvi nove Termoelektrarne Šoštanj III pomanjkanje električne energije. Računajo, da bo v konicah primanjkovalo leta 1976 že okrog 500 MW električne energije. Osnovana naloga prihodnjih let je torej — zagotoviti zadostne količine električne energije. Možnosti za to pa je več, tako uvoz električne energije iz sosednjih republik, kot izgradnja novih energetskih objektov v Sloveniji. Člani delavskih svetov Savskih elektrarn Ljubljana, Termoelektrarne Šoštanj in Rudnika lignita Velenje so v razpravi poudarili, da je treba zagotoviti pri odločitvah o optimizaciji in o izboru energetskih objektov popolno objektivnost in enakost kriterijev. Sprejeta odločitev pa mora biti v interesu nacionalnega gospodarstva. Razpravljalci so pri tem poudarili, da ne gre prezreti slovenske premogovne baze, saj je mogoče računati, da bi skozi naslednjih 80 let v Velenju, Zasavju in Kanižarici nakopali letno najmanj 6 milijonv ton premoga, zaradi česar bi bilo treba razmišljati tudi o gradnji novih termoelektrarn, npr. Šoštanja IV in Trbovlje III.
Trgovsko podjetje na veliko in malo ERA Velenje
lip ravni odbor
razpisuje delovno mesto
Vodje blagovne hiše v izgradnji
Posebni pogoj:
Višja — komercialna ekonomska šola ali srednja šola ekonomsko — komercialne smeri z daljšo prakso v blagovnem prometu. K sodelovanju vabimo tudi
VEČ EKONOMISTOV IN KOMERCIALISTOV
Ponudbe z dokazi o strokovnosti, dosedanjih zaposlitvah ter kratkim življenjepisom sprejemamo do 15. 6. 1970.
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
razpisuje
prosto delovno mesto
REFERENTA ZA GRADBENE ZADEVE IN URBANIZEM
Poleg pogojev iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji mora kandidat imeti:
—	višjo tehnično šolo gradbene smeri ali I. stopnjo fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — gradbena smer;
—	3 leta delovnih izkušenj,
—	strokovni izpit.
Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj k vlogi priložijo kratek življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazilom o šolski izobrazbi.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Razpisna komisija
Splošno gradbeno podjetje
VEGRAD
VELENJE
objavlja
prosto delovno mesto
ekonomskega tehnika
Pogoji: končana ekonomska srednja šola, po možnosti nekaj letna praksa v finančni službi.
Stanovanje ni na razpolago. Prošnje sprejemamo 15 dni po objavi.
MODNI SALON SE VKLJUČUJE V IZVOZ
Iz Šmartnega ob Paki
Malokdo je verjetno pričakoval, da se bo Modni salon Velenje, ki deluje v okviru Komunalno obrtnega centra Velenje, tako hitro razvil. Letos bodo v Modnem salonu dosegli, kot je povedal vodja Marjan Gaberšek, že za okrog 2,5 do 5 milijone dinarjev realizacije, zaposlujejo pa 65 delavcev.
Vsa zadnja leta so si v Modnem salonu prizadevali, da bi modernizirali strojni park in da bi sledili zahtevam mode. V teh prizadevanjih so tudi uspeli, deloma na račun osebnih dohodkov. Ti so bili nižji kot v drugih podjetjih in zato ni naključje, da so si mnogi izbrali drugo delo. Letos pa kaže na bolje, saj računajo, da morajo znašati osebni dohodki v poprečju najmanj 1.050 dinarjev.
Zapisali smo že, da računajo letos v Modnem salonu na rekordno realizacijo. To bodo dosegli tudi z večjim vključevanjem v mednarodno delitev dela. Nedavno tega so sklenili
pogodbo z zahodnonemško tovarno perila FLOWBELL za izvoz 1000 kosov eksklu-zivnih spalnih srajc in tako imenovanih televizijskih modelov, to je oblek, primernih za gledanje televizije in za sprejem gostov. Tovrstna oblačila so se na tržišču v Zahodni Nemčiji uveljavila izredno hitro. In ker bodo del proizvodnje poslali tudi domačim trgovskim hišam, računajo na skorajšnjo uveljavitev televizijskih modelov tudi pri nas, saj so vsestransko uporabljivi, posebej pa primerni tudi za dekleta na cesti in na plesu.
Posebej spodbudno je, da ima Modni salon Velenje pogodbe za delo skozi vse leto in da bo zdaj osnovna naloga, zastaviti vse sile, da bodo planske naloge dosežene in presežene, to je, da bo dosežena rekordna realizacija 3 milijone dinarjev, kar bi bil nedvomno izredno velik uspeli delovnega kolektiva velenjskega Modnega salona.
uspel roditeljski sestanek - Na roditeljskem sestanku, ki je bil pred nedavnim v šoli, je predaval znani pedagog iz Ljubljane. Udeležilo se ga je precejšnje število staršev. Zanimivo je, da je predavanje doseglo svoj namen, saj starši z otroci tudi sodelujejo, zlasti pri nakupovanju primerne literature.
kanalizacija - Pred nedavnim so pripeljali v Šmartno nove cevi. Čeprav so vaščanom dejali, da bodo z delom pričeli že v za-
četku maja, od te obljube še ni nič. Nove cevi še vedno ležijo sredi vasi. Nas T)a skrbi, da jih ne bo doletela enaka usoda kot one pred leti, ki so naenkrat izginile neznano kam. prah pa tak - Vsako leto je cestno podjetje odstranilo s cest pesek, katerega so posipali na cestišče pozimi. Letos pa se nihče ne zmeni zanj. Sedaj, ko vozijo težki kamioni prod iz Savinje v Šoštanj, se v vasi dviga prah kot takrat, ko cesta še ni bila asfaltirana.	Z. K.
OBISK IZ NOVEGA MESTA
Danes, 5. junija, so prišli na obisk v Velenje člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta Novo mesto, ki vračajo obisk sindikalnim delavcem iz Velenja. Člani predsedstev občinskih sindikalnih sve-
tov Novo mesto in Velenje bodo izmenjali izkušnje o delu in mnenja o nekaterih trenutno aktualnih vprašanjih, gostje iz Novega mesta pa bodo obiskali tudi tovarno gospodinjske opreme Gorenje.
Republiško tekmovanje hidrogliserjev
Na velenjskem jezeru bo	liško prvenstvo hidrogliser-
v nedeljo, 14. junija od 9.	jev.
ure dalje republiško tek-	Tekmovanje pripravljata
movanje motornih čolnov,	velenjsko društvo modelar-
modelov MCI, MC 2. Obenem bo tudi odprto repub-
Črnim gradnjam
je odklenkalo
Na območju naše občine ugotavljajo, da graditelji pri gradnji vse premalo u-poštevajo zakonska določila, ki določajo kje in na kakšen način se lahko gradi. Redki med njimi so, ki gradijo objekte v skladu s pridobljenim lokacijskim in gradbenim dovoljenjem.
Inšpekcijska služba s po-
dročja gradbeništva in urbanizma ugotavlja, da so graditelji zelo nedisciplinirani, saj pri gradnji ne u-poštevajo načrtov po katerih so si dovoljenje za gradnjo pridobili. Prav tako so tudi primeri, ko občani gradijo brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja ali pa pričnejo z gradnjo
že takrat, ko je rešitev vloge za pridobitev dovoljenj šele v teku. Vsa ta dejanja so kazniva po zakonu o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS št. 16/67) in po temeljnem zakonu o graditvi investicijskih objektov (Ur. list SFRJ št. 20/67).
Pri gradnji brez lokacijskega dovoljenja lahko ur-
* r - \ . ~
«111
ZASTAVA XIV. DIVIZIJE PIONIRJEM OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR - TOLEDO
V Domu kulture v Velenju je bila 25. maja osrednja slovesnost mladih ob 25-letnici osvoboditve in prazniku mladosti.
jev in brodarska zveza Slovenije.
banistični inšpektor ustavi gradnjo za cas, dokler si investitor dovoljenja ne pridobi. Ce si dovoljenja noče ali ne more pridobiti, lahko odredi občinski organ urbanistične inšpekcije, da se odstrani objekt ali del objekta na stroške investitorja. Občinska urbanistična in gradbena inšpekcijska služba bo vse gradnje dosledno nadzorovala in preprečila ter kaznovala gradnje, ki bodo odstopale od pridobljene dokumentacije, posebno pa brez pridobljenih dovoljenj.
Na naši sliki je primer iz Pesja, ko je graditelj moral porušiti del objekta, ker ni gradil v skladu z lokacijsko dokumentacijo
Na slovesnosti so prvič podelili prehodno zastavo XIV. divizije pionirskemu odredu, ki je v zadnjem šolskem letu najuspešneje prenašal tradicije NOB na mladi rod. To priznanje je prvič prejel pionirski odred osnovne šole Miha Pintar-Toledo iz Velenja.
Letos slavimo 25-letnico osvoboditve. Spominjamo se dni velike narodnoosvobodilne vojne in njenega uspešnega konca. Zato so pionirji v Šaleški dolini v zadnjem letu dni storili precej, da bi z raznimi akcijami počastili spomin na vse tiste, ki so darovali življenja za to. da živimo danes v svobodi in miru.
Pionirski odredi so v zadnjem šolskem letu opravili veliko dela. Poročila o tem je pregledala posebna komisi ja in ugotovila. tla ni bilo v Šaleški dolini pionirskega odreda, ki ne bi na svojstven način proslavil 25-letnice osvoboditve. Soglasno je komisija tudi sklenila, da bo prejel prvič prehodno zastavo XIV. divizije pionirski odred z osnovne Šole Miha Pintar-Toledo, za prizadevnost pa je komisija pohvalila še pionirske odrede z osnovnih šol Biba Rdck Šoštanj. Gustav Šilih Velenje in Jože Le-tonia-Kmet iz Šmartnega ob Paki.
IZREDNO RAZGIBANA DEJAVNOST MLADIII
Šolsko leto 1969/1970 so začeli pionirji osnovne šole Gustava Šiliha z geslom »Naj ne bo pionirja, ki ne bi letos na kakršen koli način sodeloval pri obujanju spominov na NOB«, štab pionirskega odreda pa je že v oktobru 1969 sestavil podrobnejši načrt dela in akcij.
Opravili so naslednje delo:
—	Pionirji so obiskali številne partizanske družine in borce. Razdeljeni so bili v 10 skupin in v vsaki skupini so bili tudi člani literarnega, likovnega in fotokrožka. Povsod so jih sprejeli izredno prijazno; marsikdaj pa se je orosilo oko pripovedovalcev in poslušalcev. V mrazu in snegu pa so pionirji obiskali partizanske družine na Graški gori.
—	Pionirji na nižji stopnji so se pogovarjali z borci in to opisovali, 55 najbolj zanimivih pripovedi pa so izdali v posebni številki odredovskega glasila.
—	Likovne izdelke s partizansko tematiko je izdelalo 350 mladih z osnovne šole Miha Pintar-Toledo. Najboljša dela so razstavili v Delavskem klubu, na Dan zmage pa tudi v avli osnovne šole.
—	30 pionirjev, članov foto krožka, je izdelovalo fotokopije s partizansko tematiko. Fotografije, ki so jih sami izdelovali, so sku-
paj z 6.8 spisi o obiskih pri partizanskih družinah in borcih izdali v lepo urejenem spominskem album«.
—	V sodelovanju z borci iz Šoštanja in Topolšice so pionirji z osnovne šole Miha Pintar-Toledo pripravi-1 i proslavo dneva zmage v Topolšici.
—	27 pionirjev se je udeležilo pohoda po poteh XIV. divizije po šaleški dolini.
—	Na posebnem zimskem pohodu je 30 pionirjev obiskalo Izakovo bolnišnico v Cerkovcah, prvo partizansko bolnišnico na Šfajerskem.
—	Pionirji so pripravili ob 8. marcu lep kulturni program za borke in aktivistke. ki jih je v Šoštanj povabil občinski odbor ZZB NOV.
—	Pionirji so pridno obiskovali tudi partizanske spomenike in spominska obeležja ter jih fotografirali. V tej akciji je sodelovalo 75 pionirjev.
Poleg tega so pionirji z osnovne šole Miha Pintar-Toledo sodelovali tudi v drugih akcijah, tako pri prenosu Kurirčkove pošte, udeležili so se vseh spominskih slovesnosti itd. 25. maja popoldan pa so pripravili v počastitev 25-letnice osvoboditve in praznika mladosti veliko telovadno akademijo, na kateri je nastopilo »nad l.ooo mladih.
ZASTAVA IN PRIZNANJA
—	SPODBUDA ZA ŠE PRIZADEVNEJŠE DELO
V PRIHODNJE
Predstavnikom pionirskega odreda osnovne šole Miha Pintar-Toledo je na slovesnosti v Domu kulture izročil prvoborec Lojze Ribič v imenu občinskega odbora ZZB NOV Velenje prehodno zastavo XIV. divizije, na kateri je pripeto 32 spominskih trakov. Med drugim je v priložnostnem nagovoru povdaril, da morajo biti doseženi uspehi in priznanja spodbuda za še uspešnejše delo v prihodnje. Tovariš Ribič je pionirjem z osnovne šole Miha Pintar-Toledo izročil tudi spominski album, mladim z osnovne šole Biba Ročk, Gustav Šilih in Jože Leto-nja-Kmet pa zbirke knjig. Vsi ostali pionirski odredi pa bodo prejeli za spomin za sodelovanje v akciji po en vezan letnik »Kurir-čka«. Prvoborec Lojze Ribič pa je izročil posebno darilo Tinetu Pustatičniku, mentorju pionirskega odreda Maha Pintar-Toledo, za dosežene uspehe pri prenašanju tradicij NOB na mladi rod.
Po podelitvi prehodne zastave XIV. divizije in priznanj so predstavniki pionirskih odredov z vseh osnovnih šol v šaleški dolini izvedli zanimiv priložnostni program na čast 25-letnice osvoboditve in praznika mladosti.
TEDEN ŠPORTA
LIGASKA TEKMOVANJA
uspešni velenjčani
J
Nastop Velenjčanov v II. slovenski košarkarski ligi je zelo uspešen. V petih srečanjih so štiri tekme zmagali in bili poraženi z vodečo ekipo na lestvici »Radensko« iz Gornje Radgone. Velenjčani se potegujejo za 2. mesto.
Lestvica po 5. kolu
V zadnjih dveh kolih je moštvo Rudarja na svojem igrišču premagalo Konus iz Slovenskih Konjic z rezultatom 67 : 65 (42 : 27) in v Murski Soboti domačo Soboto z rezultatom 69 : 63 (26 : 30).
Radenska	5	5	0	351:251	10+100
Žalec	5	4	1	409:339	8+ 70
Konus	5	4	1	323:285	8+ 38
Rudar	5	4	1	336:318	8+ 18
MTT	5	3	2	384:349	6+ 35
Bistrica	5	1	4	312:327	2— 15
Laško	5	1	4	253:311	2— 58
Sobota	5	1	4	311:379	2— 68
Drava	5	1	4	286:358	2— 72
Rogaška	5	1	4	215:317	2—102
*
V okviru TEDNA ŠPORTA je bilo v Šoštanju več tekmovanj telesnovzgojnih in športnih organizacij, šolskih športnih društev in športnikov iz delovnih kolektivov. Tekmovali so v teku po ulicah Šoštanja, košarki, rokometu, kegljanju, šahu, nogometu, streljanju. Priredili so povorko na stadionu, kjer so mladi pripadniki društva in ŠŠD obeh šoštanjskih šol priredili telovadni nastop.
i
Mladinke:
1.	Darinka Samec AD KI. 3.53:3
2.	Štefka Obrez AD KI. 3.56:0
3.	Ivica Pocajt AK Vel. 4.00:0
Člani:
1.	Anton Kolenc AD KI.	8.22:5
2.	Iztok Kralj AD KI.	8.32:6
3.	Stanko Koselj AK Vel.	8.32:9
Članice:
1.	Danica Urankar AD KI.	4.55:3
2.	Darinka Ramšak AK Velenje	4.58:1
3.	Marija Novinšek AK Velenje	6.15:0
ŠE NEJASNO
7.	Milan Kotnik	57
8.	Jože Novinšek	39
9.	Samo Zabkar	25
10.	Matevž Potočnik	15
11.	Rajko Sumik	56
12.	Slavko Slatinšek	53
Na košarkarskem stadionu pa je bila svečana akademija, na kateri so podelili pokale in diplome najboljšim.
REZULTATI:
Tek po ulicah Šoštanja. Nastopilo je 140 tekačev.
Mlajši pionirji:
1.	Ivan Jeraj, GS Vel. 2:6,5
2.	Ernest Kovač GS Vel. 2:6.9
3.	Božo Dupiešek GS Vel. 2:9,0
4.	Vito Kumper B. Ročk 2:11,0
5.	Rajko Slamek B. Riiek 2:11,0
Mlajše pionirke:
1.	Alenka Svarc B. Riick	2:20,0
2.	Štefka Videčnik
Biba Riick	2:21,0
3.	Ljubica Donko
Biba Ročk	2:22,0
4.	Goršek N. KDK Sošt.	2:23,0
5.	Betka Hriberšek
Biba Riick	2:35,0
Starejši pionirji:
1.	Drago Raj h GS Vel.	2:39,5
2.	Zvonko Hižar GS Vel.	2:39,6
3.	Vlado Goršič MPT Vel. 2:52,1
4.	Zvonko Skornšek
Biba Ročk	2:57,0
5.	Andrej Kumer B. Riiok	3:01,0
Starejše pionirke:
1.	Dragica Rajšter
Biba Ročk	3:40,8
2.	Zdenka Jegovnik
Biba Riick	3:41,2
3.	Marjana Hojan GS Vel. 3:50,4
Mladinci:
1. Miran Cas AK Vel.	4.48:0
-2. Dušan Ilovar AD KI.	4.48:0
3. Oskar Hašič AK Vel.	4.53:0
Košarkarski turnir SšD
Biba Ročk : Šmartno ob Paki 43 : 8
KD Kajuh : Gustav Šilih 14 :13 KD Kajuh : MPT Velenje 15 : 8 Gustav Šilih : Šmartno ob Paki 23 : 10
Biba Riick : KD Kajuh 41 : 18 Gustav Šilih : MPT Vel. 18 : 16
Vrstni red ekip:
1.	SSD Biba Riick Šoštanj
2.	Karel Destovnik — Kajuh Šoštanj
3.	Gustav Šilih Velenje
4.	Jože Letonja Kmet Šmartno ob Paki
5.	Miha Pintar Toledo Velenje
Streljanje
Šolska športna društva — posamezniki:
krogov
1.	Iztok Medved	53
2.	Miran Tavčar	64
3.	Mirko Zerovnik	43
4.	Jelenko Vidic	46
5.	Aca Sagmajster	25
6.	Dušan Sopolšek	38
VELENJE : BRANIK 2 : 3 (1:2)
j.
Vodeče moštvo na lestvici Branik je kmalu povedlo z 2 : 0 in vse je kazalo na katastrofo. V nadaljevanju pa so Velenjčani bili enakovredni in bi zaslužili točko. Oba gola je dosegel Devič.
OSANKARICA : ŠMARTNO (0 :0)
Kljub enakovredni igri v prvem delu, so Smarčani v nadaljevanju klonili proti domačinom. Edini gol je dosegel Hoh-
LESTVICA
Branik Steklar Fužinar Kovinar Dokležovje Peca Šmartno Osankarica Celulozar Velenje Papirničar Sever
njec.
V 19. kolu so Velenjčani dobili srečanje s Severom iz Sladkega vrha brez borbe 3 : 0. ker je moštvo Severa prenehalo tekmovati. S tem so se izgledi Velenjčanov za obstanek v ligi povečali.
KOVINAR : ŠMARTNO 4:0 (1 :0)
Po uspešnih nastopih v prvem delu pomladanskega dela prvenstva, se je Smarčanom ustavilo. Izgubljeno srečanje v Storah z rezultatom 4:0, ne velik neuspeh za sicer dobro moštvo.
Ekipno:
krogov
1.	Osnovna šola Biba Riick Šoštanj	206
2.	Miha Pintar Toledo
Velenje	159
3.	Karel Destovnik Kajuh Šoštanj	149
Sindikalna športna društva:
1.	Elektrarna Šoštanj
2.	Tovarna usnja Šoštanj
3.	LIK Šoštanj
Kegljanje:
kegljev
1.	Ekipa SSD ELEKTRA Šoštanj	368
2.	Ekipa SSD POLYPEX Šoštanj	281
STANOVANJA
v,?™^ sci'%,- zmaga in poraz šoštanja
zija Špan, Podpeca 32, Cr-	*»
na na Koroškem.
PRODAM
% Prodam novo visoko-pritlieuo, dvostanovanjsko hišo v Lazah 59.
PREKLIC
0 Obveščam javnost, da nisem plačnik dolgov, ki jih je ali jih bo naredila moja žena Marija Vrahič, Škale 36, na moje ime. Franc Vrabič, Škale 36, Velenje.
19	15	3	13	17:46	9
19	14	2	2	48:15	32
19	10	2	3	51:25	30
19	8	6	3	36:23	26
18	8	4	7	29:22	20
19	6	3	7	36:31	19
19	7	7	6	30:27	19
18	5	5	7	25:36	19
19	6	5	8	18:24	15
19	6	2	11	33:39	14
19	4	1	12	28:29	13
19	3	2	13	23:57	10
			v	v	
ŠOŠTANJ : IZOLA 14 :12 (10 :5)
V prvem delu so bili Soštanj-čani boljši in dosegli prednost sedmih golov. Po odmoru pa so popustili tako, da so gostje iz Izole izenačili pri rezultatu 12 : 12 in domačini so s težavo zmagali.
Gole so dosegli: Hajsek in Požun 4. Bubik, Kočevar in Hribernik po 2 gola.
RUDAR : ŠOŠTANJ 28 :12 (15 :5)
Brez štirih standardnih igralcev prve ekipe Soštanjčani ni-
POKAL ZA ŠOLO BIBA R0CK
Na občinskem prvenstvu v rokometu za učence in učenke osnovnih šol so nastopile štiri ekipe velenjskih in šoštanjskih šol.
Največ znanja so pokazali učenci osnovne šole Biba Ročk in v obeh konkurencah osvojili prvo mesto.
REZULTATI: Fantje
KD Kajuh Sošt. : MPT Vel 4 : 4 GS Vel. : B. Ročk Sošt. 3 : 6 KD Kajuh Sošt. : GS Vel. 7 : 1 MPT Vel. : B. Riick Sošt. 2 : 5 MPT Vel. : GS Vel. 7 : 5 B. Ročk : KD Kajuh Sošt. 3 : 2
1.	Biba Riick Šoštanj	6
2.-3.	KD Kajuh Šoštanj	3 2.-3. MPT Velenje 3 4. Gustav Šilih Velenje 1
neklice
MPT Vel. : GS Vel. 10 : 10 KD Kajuh Sošt. : B. Ročk 3 : 5 MPT Vel. : KD Kajuh Sošt. 4 : 5 B. Riick : GS Vel. 7 : 1 GS Vel. : KD Kajuh Sošt. 9 : 8 MPT Vel. : B. Ročk Sošt. 2 :10
1.	Biba Riiok	6
2.	Gustav Šilih Velenje	3
3.	KD Kajuh šoštanj	2
4.	MPT Velenje	1
TEKMOVANJA V ODBOJKI
V telovadnici RSc je tekmovalo pet ekip v okviru delavskih športnih iger — TGO Gorenje, RLV, RSC, Gozdno gospodarstvo Velenje in občinska skupščina.
Prvo mesto je osvojila ekipa Gorenja, ki je v finalnem srečanju premagala RŠC z rezultatom 3 :1.
Rezultati — predtekmovanje: TGO : RLV 2 : 0 (11,1) RSC : GG Vel. 2 :0 (1.9) GG Vel. : Ob. sk. 2:0 (2,5) Ob. sk. : RSC 2 : 0 (3,9)
Finale:
TGO : RŠC 3 : 1 (14,7 — 7,2) GG Vel. : RLV 2 : 1 (—12, 10,7)
so mogli nuditi večjega odpora Trboveljčanom.
Gole za šoštanj so dosegli: Bubik 6, Hajsek 3, Hribernik 2 in Požun 1.
Vrstni red:
1.	TGO Gorenje
2.	RSC Velenje
3.	GG Velenje
4.	RL Velenje
5.	Obč. skup. Velenje
točk 100 90 85 80 70
GORENJE : PIRAN 13 : 13 (7:5)
Rokometašice Gorenja so kljub boljši igri in vodstvu ves čas tekme, na koncu s težavo osvojile točko. Gole so dosegle: Tkavc 5, Vi vod 3, Zavolovšek 2, Hojan, Sevšek in Le-skošek po 1.
Vrstni red za prehodni pokal
točk
1.	TGO Gorenje	900
2.	RL Velenje	860
3.	RSC Velenje	720
4.	Termoelektrarna
Šoštanj	720
5.	Skupščina občine Velenje	360
6.	Prosveta Velenje	300
7.	Folypex Šoštanj	230
8.	Društvo telesnih invalidov Velenje	205
9.	GG Velenje	205 10. Vino Šmartno ob Paki	140
tlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllll.....Illllllllllllllllll..................................Milili.............................................................................................llllllll................................................IIJfII.........................................Illlllllllllllllllll....................................
PROSLAVA DNEVA MLADOSTI IN ROJSTNEGA DNEVA TOVARIŠA TITA - Letošnje prireditve ob dnevu mladosti in 78. rojstnem dnevu predsednika republike Josipa Broza-Tita so bile zaključene z veliko prireditvijo na stadionu JLA v Beogradu. Najsrečnejši trenutek na tej prireditvi pa je bil, ko je učenka Liljana Zežova iz Skopja izročila predsedniku Titu štafeto mladosti (na levi sliki) s toplimi željami in najprisrčnejšimi čestitkami vseh mladih Jugoslovanov. - JUGOSLAVIJA SVETOVNI PRVAK - V Jugoslaviji je bilo od 16. do 24. maja šesto svetovno prvenstvo v košarki. To prvenstvo pa bo vsem Jugoslovanom ostalo tudi v trajnem spominu, saj je naša nacionalna ekipa osvojila titulo svetovnega prvaka za 1970. leto. Na sliki vidimo kapetana reprezentance Iva Daneua z osvojenim pokalom in zlato medaljo. Zraven njega je naš najboljši strelec in igralec Krešimir Cosič. - NARASLE VODE TISE OGROŽAJO VOJVODINSKA POLJA - Ker je Tisa zadnje dni močno narasla in prestopila bregove struge, so se od madžarske meje do izliva v Donavo lotili izrednih obrambnih ukrepov. Novo naraščanje vode pričakujejo med 4. in ID. junijem.
ŠALEŠKI RURAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun- 5074-8-369 pri SDK
ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: CetLs Celje
TELOVADNI NASTOP V ŠOŠTANJU
Na stadionu v Širokem je TVD Partizan Šoštanj priredil v čast 60. obletnice telesne vzgoje v Šoštanju, 25. obletnice osvoboditve in dneva mladosti množični telovadni nastop.
AVTO RALL1 GORENJE
Letošnji tretji meddruštveni avto ralljr Gorenje za prvenstvo Slovenije se bo razlikoval od prejšnjih po tem, da bo to športno tekmovanje. Na njem bodo tekmovalci preizkušali svoje športne zmogljivosti in kvaliteto turističnih avtomobilov.
Tekmovanje, ki bo 14. junija letos, pripravlja AMD Šaleška dolina Velenje, pokrovitelj tega velikega ral-lyja pa je tovarna gospodinjske opreme Gorenje. Tekmovalci bodo v Velenju najprej opravili spret-nostno vožnjo, zatem pa bodo ob 7. uri krenili na etapno vožnjo. Vozili bodo iz Velenja do Kamnika, se preko Gornjega grada vrni-
li v Šoštanj in krenili preko Zavodenj do Maribora. Na tem delu poti bodo vozili brzinski izpit v dolžini 7 km od Zavodenj do prelaza Šentvid. Iz Maribora se bodo tekmovalci podali do Rogaške Slatine in preko Podčetrtka v Krško. Od tu pa se bodo vrnili preko Celja in Petrovč v Šentilj. Drugi brzinski izpit bodo tekmovalci vozili od Šenti-
lja do starega Velenja in nadaljevali vožnjo do cilja, ki bo v središču Velenja.
Predsednik AMD šaleška dolina Ivan Fece je povedal, da je za tekmovanje precejšnje zanimanje in bo sodelovalo blizu 100 tekmovalcev. Prijave pa še sprejemajo do 10. junija, do 18. ure.
Za najboljše uvrščene so pripravili tudi nagrade. Tako dobi prvo uvrščeni v vsaki kategoriji pokal in 1.000 dinarjev. Diplomo prejmejo najbolje uvrščena tekmovalka, najstarejši in najmlajši tekmovalec, trije najbolje uvrščeni v generalni uvrstitvi, tri najboljše ekipe pa dobijo praktične nagrade — proizvode velenjske tovarne gospo-.dinjske opreme.
Za gledalce bosta najzanimivejši obe brzinski preizkušnji. V Zavodnjah bodo z vožnjo pričeli ob 9. uri, v Šentilju pa ob 14. uri.
Sodelovalo je blizu 1.500 učencev z obeh šoštanjskih osnovnih šol — članov domačega telesnovzgojnega društva Partizan.
VELENJSKI GRADBINCI V ZAHODNI NEMČIJI - Našemu uredništvu sta vodja KSS za inozemstvo STOJAN KUKAVICA in vodja sektorja za inozemstvo EMIL MA-REŠ, dipl. inž., poslala razglednico objekta v Zahodni Nemčiji, katerega je od maja 1969 do maja 1970 pomagalo graditi tudi velenjsko gradbeno podjetje Vegrad. Zdaj pa so velenjski gradbinci prevzeli v Zahodni Nemčiji še druga gradbena dela.

INESRE
čeA
POD KOLESOM PRIKOLICE
Iz Arnač proti Velenju je 9. maja vozil traktor CE 270-04 traktorist IVAN KUZMAN iz Podkraja 4. Na prikolici je imel naloženo hlodovino, na njej pa so sedeli trije delavci. Med vožnjo je s prikolice skočil JOŽE BLAGOTINŠEK iz Velenja, stanetova 25 in nesrečno padel pod kolo prikolice. Blagotinšek je dobil pretres možganov in odrgnine na levi nogi, zato so mu morali nuditi zdravniško pomo v celjski bolnišnici.
karjeva 2, zaradi mokre ceste in neprimerne hitrosti z osebnim avtomobilom CE 279-01 na cesti II. reda Slovenj Gradec— Velenje zapeljal s cestišča in
obstal v reki Paki. Voznik Sa-fer je bil brez vozniškega dovoljenja, na vozilu pa je gmotne škode za 4.000 dinarjev.
velenje
trgovsko podjetje na veliko in malo
Tako so mladi šoštanjčani na športni prireditvi svečano in koristno počastili dan mladosti.
IZSILJEVAL JE PREDNOST
Voznik FILIP PRISLAN iz Mežice, Trg svobode 1, je z osebnim avtomobilom MB-40-49 zapeljal v neprednostno križišče takrat, ko je po prednostni cesti pripeljal z osebnim avtomobilom CE 254-32 JERNEJ FLIS iz Velenja, Partizanska 12. Prislan je vozil po šaleški cesti v Velenju. Zaradi njegove neprevidnosti pa sta v križišču oba voznika trčila s prednjima deloma vozil in je na vozilih zavoljo trčenja gmotne škode blizu 20.000 din. Huje se je poškodoval voznik Filip Prislan, ki so ga po nesreči odpeljali v celjsko bolnišnico. V Flisovem avtomobilu pa so bili lažje poškodovani sopotniki Jernej Flis, Roza in Ludvik BezgovšeK ter Vinko Cara-lek.
Z OSEBNIM AVTOMOBILOM V PAKI
Dne 17. maja ob 13^20 je IVAN SAFER iz Velenja, Can-
učna mesta:
17 učencev štipendistov šole za prodajalce
4 vajence za mesarsko stroko (mesar-sekač)
4 vajence za gostinsko stroko (natakar)
Pismene lastnoročne prošnje sprejema podjetje do 15. 6. 1970. Prošnji je treba priložiti spričevalo o dokončani osnovni šoli (najmanj dober uspeh), zdravniško potrdilo in izpisek iz matične knjige.
Nastopajoči so manifestirali svojo mladost in prikazali športne igre, ki jih gojijo v
svojem prostem času.