------   347    ___
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Zbornica poslancev se je dozdaj gibala največ o farmacijah, to je, o volitvah, izročevanji predlogov dotičnim odsekom itd.
V 3. seji  vršile so se volitve  za jako važne 3 odseke,   namreč  adresni,   legitimacijski   in   peticij s ki odsek. V adresni odsek so bili voljeni iz desnega središča: H>henwart, Klaič, Giovanelli Ignacij, knez Alfred Liechtenstein in vit. Schneid, iz češkega kluba: Rieger, Henrik Clatn-Martinitz, Srom, Zeitham-mer pa Gudenau izmed moravskih velikih posestnikov; iz poljskega kluba: Groholski, knez Czartoriski Da-najevski,  Evzebij, Czerkavski in Smarcevski.    Deve-torica liberalna tega odseka pa je: Demel, Herbst, Rechbauer, Kopp, Scbarsehmid, Sturm, Siiss, Tomasz-czuk in Weeber.    Za načelnika  temu   odseku bil je izvoljen   dr.   Groholski,   za   njegovega   namestnika dr. Rechbauer,   za perovodjo pa   Schneid  in Tomaszczuk. Poročevalec večine bo   najbrže grof  Hohenwart,   za manjšino pa bode   po  naznanilu liberalnih listov adreso sestavil  dr.   Herbst.   —   V   legitimacijski   odsek je   bilo v tej seji   voljenih   15 poslancev združene desnice in 9 liberalcev,   namreč  iz  kluba Hohenwarto-vega: Lienbacher, Pflugl, Karlon, Thurnher, Stvrrza; iz kluba češkega: Wiedersperg, Gninwald, Mir. Kin-sky,   Kusy in Veselv;  iz kluba poljskega:   Smolka, Baum, Julij Czerkavski, Mieroszevski in Vetter;   izmed liberalcev pa devetorica: Granitsch, Weeber, Koval-ski, Scbier, Kobanovski , Waldert, Menger, Jaques in Obentraut.    Volitev  za peticijski odsek  pa menda ni obveljala,  ker se je pri seštevanju glasov,   ki se je za omenjena odseka  vršilo   še   le  po  končanem zborovanju, menda  pokazalu,  da se Številu uddauih glasov s številom glasujočih poslancev ne vjema.   Za ta odsek so bili od združene desnice nasvetovani:  Winkler, Zallinger, Froschl, Pozza, Wurm, Matuš, Belcredi, Salm Hugo, Roth, Jefabek, Weigel, Ruczka, Zuk-Skarszewski, Splavinski in Ozarkievicz, od levice pa: Zaharija Herr-mann, Stohr, Banhanns, Raab, Terlago, Wrann, Ofner, Tausche in Wiesenburg.    Ministri so   bili   pri   današnji seji vsi navzoči in grof Taaffe je po   prvi   volitvi proti nekaterim rekel:  „Zdaj zbornica vsaj voli svobodno; a prej se je le velelo: tako hočemo imeti, in ne drugači."
-----    348   -----
—   Hohenwartovemu kluba (desnemu središču) sta pristopila tudi dalmatinska poslanca Monti in Po z za, ki sta te dni došla na Dunaj. Klubi desnice se prav marljivo shajajo in so med seboj v vedni dotiki. V Hohenwartovem klubu je bilo po želji levice nasvetovano, da naj bi se za gospodarska vprašanja volil poseben odsek 24 udov, a ker so stvari, ki bodo prišle pred zbornico, tako različne, da bi v tak odsek nikakor ne bi mogli voliti strokovnjakov, ki bi bili vsem kos, se je prav sklenilo za vsako vprašanje voliti poseben odsek, ki bode sestavljen iz poslancev, kateri bodo reč dobro umeli in kolikor mogoče prav in ugodno rešili.
—  Dalmatinski državni poslanec dr. Elaič je oddal klubu desnega centra sledečo izjavo: „Vpeljava hrvatskega jezika v šole in urade je naše živensko vprašanje; mi smo se uže dolgo za to borili, pa brez vspeha. Mi smo upali, sedanje ministerstvo se bo oziralo na nase tirjatve, a zgodilo se je protivno. Se le pred nekaterimi meseci je razglašena neka naredba , ki v naše učiteljsko izobraževališče vpeljava nemščino kot obli-gatni predmet, oziroma učni jezik. To, gospoda, je brezumni, škodljivi in nepotrebni germanizatorski poskus, ki škoduje naši narodni zavesti. Upamo, da boste nam pomagali, da se v nebo kričeče krivice, ki tlačijo našo narodnost, odpravijo, ker to je naš glavni pogoj, da podpiramo ministerstvo. Pod tem pogojem strinjamo se jaz in moji tovariši s predlogom gosp. prvosednika."
—  40 udov zbornice gosposke je 12. dne t. m, se zarotilo v zvezo z dvema paragrafoma: 1) Trdovratno se držati državnih osnovnih postav od leta 1867., oso-bito pa §§. 11. postave, ki določuje področje državnega zbora, in zoperstaviti se vsaki poskušnji, da bi se katero tacih pravic, ki jih državni zbor ima, prisvojili deželni zbori, 2) stanovitno se držati tudi vseh druzih postav , ako ne bi posebne razmere Časa take premembe zahtevale. Zanimivo je poznati teh 40 „kavalirjev", ki se nameravajo bojevati pod zastavo Schmerlingovo. Tile bo: vitez Arneth, grof Attems, grof Auersperg Adoif in Jožef (kranjski), vitez Brucke, baron Burg, grof Chotek, baron Felder , Gdgi, baron Hartl, vitez Hasner, baron Hein, opat flelfe r štor fer, baron Hye, baron Koller, kardinal Kutschker, knez Friderik Lichtenstein , baron Mayr, pl. Napadiewicz , Neumann, pl. Plener , baron Rizy , fzm. vitez Schmerling, grof Schooburg, baron Scrinzi, baron Tinti, bar. Wasching-ton , vitez Waser, baron Wehli, baron Winterstein in grof Wrboa.
—   O ministerstvu poročajo uradni listi, da bode grof Taaffe precej po dovršeni adresni razpravi cesarju nasvetoval novega učnega in denarnega ministra. Pri tej priliki se bode tudi pokazalo, ostanejo li vsi dosedanji ministri v službi ali se bode tudi v tem oziru kaj spremenilo. Tudi program ministra Taaffe a se mora potem obelodaniti, kajti dozdaj še zmerom stoji nad strankama, nadalje pa ne more tako ostati. Ali na desno ali na levo? ali za pravico ali krivico: eno mora biti.
— V 4. seji je grof Taaffe predložil načrt zakona o upravi Bosne in Hercegovine, minister Horst pa načrt zakona za podaljšanje brambov-ske postave do konca leta 1889.; nadalje je predložil načrt zakona za preskrbljevanje stoječe armade in dopolnilne reserve za leto 1880. Vodja finančnega ministerstva, Chertek, je izročil načrt postave o dotaciji za vzdržavanje cesarskega dvora. Dotacija cesarskemu dvoru je bila po zakonu od dne 10. marca leta 1870.   na   deset  let  dovoljena in je znašala
za vsako polovico države 3,615.000 goldinarjev. Se zakonom od dne 28. junija 1872 se je ta svota v obeb državnih polovicah povekšala na 4,650.000 gld. Ker pa konci tega leta poteče desetletna doba prvega zakona, določuje Chertekova predloga dotacijo cesarskemu dvoru za daljnih 10 let tako, kakor je določena v zakonu od 28. junija 1872.
Pri volitvi v adresni odbor je bilo oddanih 33& glasov. Voljeni so odajrtonomistiške stranke: Clam-Martinic, Rieger, Srom, Zeithammer, Groholski, Dunajevski, Czartorvski, Czerkavski, Smarzewski, Gu-denau, Hohenwart, Klaič, Schneid, Giovanelli in Liech-tenstein. Od ustavoverne stranke so bili po kompromisu ti-Ie izvoljeni: Herbst, Demel, Kopp, Scharschmied, Sturm, Ed. Suess, Tomaščuk, Weeber, Rechbauer. Adresni odbor se je konstituiral in volil za predsednika Groholskega, za namestnika dr. Rech bauer j a,, za zapisnikarja pa Scbneida in dr. Tomaščuk a. „Pokrok" poroča, da čaka grof Taaffe samo izida ad-resne debate, da bode potem predložil nj. veličanstvu cesarju dopolnitev ministerstva.
V ogerskem saboru je ministerski predsednik predložil načrte enacih postav, kakoršni so bili predloženi v 4. seji avstrijskega državnega zbora. Ogerski državni zbor se je bil nalašč zaradi tega sešel.
— Cel kup vladnih in druzih predl6g je uže dobila zbornica poslancev v obravnavo; imenovali borna te predloge, kedar pridejo v razpravo. Rešila se je me-ritorična samo ena predloga brez dalje obravnave, namreč da se je za potrebščine cesarjeve hiše določilo 4 milijone in 650.000 gold. na leto za prihodnjih 10 let (ista svoto določuje tudi ogerski državni zbor). — Druga vladna predloga, ki tudi sega na 10 let, je §. 11 vojne postave, po kateri ima Avstrija za primerijej vojske na kopnem in morji imeti 800.000 vojakov. Poleg te vojaštvo zadevajoče vladne predloge je zbornici tudi v razpravo izročena predloga, katera za prihodnje leto zahteva , da se sme za prihodnje leto nabrati za stalna armado in pomorstvo 54.541 vojakov, za domestno re-servo pa 5454.
—  Davek od piva ima po vladnem proračunu prihodnje leto zcašati 22 milijonov gold., od teh mil Jonov pripada 20 milijonov in 200.000 gld. občnemu vžitnemu davku.
—   Novi minister vnaojih oprav in naslednik An-drasvjev baron Havmerle govori nemški, francoski, angleški, italijanski, turški, perzijanski, arabski, novo-grški, holaoski in danski — magjarski pa ne zna. To hudo peče Magjare, ki vtem vidijo žalenja dualizma^ Kaj pa Slovani, da je baron Havmerle se raji učil turški, nego kak slovanski jezik.