LETO 1933
31. OKTOBRA
ŠTEV. 18
Pismo za dan vernih duš
{Pesem starejše dobe.]
Pismo moje, angelj, nesi tja na tihi mirodvor in položi je k cipresi ali pod zeleni bor.
Kogar ljubim, rad mu pišem naj bo daleč ali ne, dušo svojo mu narišem, kakor pravi mi srce.
Pismo materi pcslala žalostna bi danes hči, da pri nji bi žalovala, ki že dolgo v grobu spi.
Sin spominja se očeta, ki v Gospodu je zaspal; rad bi kakor druga leta, luč na grobu mu prižgal.
Milo jadikuje žena, kar 2apustil jo je mož, in na svetu osamljena mu sadi na grobu rož.
Tudi mož okolo tava žalosten, pobit, potrt, duh njegov le k ženi vzplava, ki pobrala jo je sanrt.
Mati se po sinčku joka, ki k nebesom je vzletel; oče tam za hčerko stoka, ker edinko je imel.
Bratec sestro, sestra brata rada videla bi še, a zaprla so se vrata in zaman želi srce.
Morda tudi v božji njivi spi že dušni tvoj pastir, ki ti v skrbi ljubeznivi je prinašal srčni mir.
Pride enkrat dan vstajenja, vsi grobovi se odpro, in takrat bo čas združenja, ko dospemo vsi v nebo.«
Samo zatajevanje
Sa moza taj e vanje utrdi značaj. Nikdar še ni bilo toliko samomorov kakor naše dni in nikdar ni segla želja končanja samega sebe do otrokove duše. Take misli je ubranil prejšnje čase strah pred Stvarnikom in sodbo, spoštovanje do rodbine in postav, veselje do življenja. Otroku niso še zmešali glave, razbrzdali domišljije razni romani, ki proslavljajo strasti in rušijo vero. Otrok je videl v življenju nekaj svetega, skrivnostnega Zdaj so mu odkrili vse, zdaj se zahteva, da se mu odkrije postanek vsega — in se mu vzbudi dvom o nadnaravnem izvoru. Pravijo, da je današnji otrok drugačen, kakor je bil otrok prejšnjih časov. Pa otrok je otrok, pred 200 leti je bil ravno tak kakor dandanes. Samo okolica je druga, samo ta naredi otroka tako »prebrihtnega«, da je z dvemi leti že modirejši od svojih staršev. Ljubezen do otrok je nekaj svetega, toda ta ljubezen ne sme biti otroku v škodo. In mu je s tem, da pustimo otroka rasti z vsemi napakami. Z rahlimi rokami prijemlje šola otroka, kazni ni zanj; vsaka učiteljeva beseda se premleva doma »Našega ne bo strahoval — kaj še!« Vse se mora klanjati otrokovi trmi, lenobi in samopašnosti. Potem pa doleti takega nevzgojenega mladeniča ali deklico včasih zelo majhna nezgoda (slab red v šoli, majhen prepir doma) in ae more več prenašati življenja ...
Pa poudarjamo na vseh koncih in krajih, da je treba našemi* času mož železnega značaja. Značaj se pa utrdi sr-mo z zatajevanjem, z zatiranjem zlih nagonov, s pogledom na drugo, večno življenje, za katero se moramo pripraviti. £e tukaj. Res je zdaj dosti hudega toda poglejmo v prejšnje čase! Kakšne kazni je moral prestati dijak in kakšne šele vojak ali oni, ki ga je sodila tedaj tako stroga pravica. Pa niso morili samega sebe, trpeli so pogumno, prenesli kar ne bi prenesel nikdar slabič našega časa. Samozatajevanje rod-i žlahtni saci trdne volje, ki premaga življenjske težave in zavest dolžnosti nam nomaga pri 7ataievaniu. Ze iz maihnesa se vadi de
ček v tem. Ne sledi slabemu zgledu svojih tovarišev, ne kadi, ue pije. ne zapravlja ne časa, ne denarja. t,e trpi kvantanja in opravljanja. In tako zra te mož, sposoben da prenaša ieze našega časa
Zaupanje v družini
Brez zaupanja ni možna nikaka lepa življenjska skupnost in od zaupanja zavisi prisrčnost in sreča v krščanski hiši. Zaupanje zakoncev med seboj in zaupanje otrok do staršev bi morala biti samo ob sebi razumevna stvar. Toda, kako daleč smo še do tega! Katera ženska ne odpira skrivaj v moževi odsotnosti njegovih pisem ali ne prebrska njegovih žepov? In kateri.mož se posvetuje z ženo o važnih vprašanjih, ki se tičejo njegovega gospodarstva? Redki so! Vse to je pomanjkanje zaupanja, ki je podlaga srečnemu zakonu.
Poglavje zase je zaupanje med starši in otroci. Otroci bi morali imeti do staršev neomahljivo zaupanje in bi se morali v vseh življenjskih težavah zatekati k njim za svet. So pa tudi starši napravili vse, da so si pridobili zaupanje svojih otrok? In vendar more šele iz razumevanja staršev vzrasti zaupljivost otrok do njih. Otrok sam si večkrat ne ve kako pomagati. Grožnje staršev, ki večkrat niso bile niti resno mišljene, stoje pred njimi kct strahovi Za vsako nerodnost in porednost je bit kaznovan. Kadar se pa otroku res pripeli kaj hudega. zlasti v letih, ko dorašča in tudi še kasneje, so starši, ki bi mu edini mogli pomagati, zadnji, ki o tem zvedo. Preje zaupa svojim tovarišem in celo tujcem, kot pa svojim staršem. Pomilovanja vredni starši in še bolj pomilovanja vredni otroci!
Bodimo zaupni v vsem svojem življenju, zlasti v družinskem. Ze marsikatera težka zadeva se je ugodno iztekla, če so si člani družine brezpogojno zaupali.
Kateri del sveta ima primieroma največ polotokov? ('%6l — BdojAg)
Koliko rdečih krvnih telesc ima človek?	('Aouoli]tq ££ ouziiquj)
H. T—k.
Orehi, lešniki
in pravi kostanji
Vse to je tudi južno sadje, toda pri nas že udomačeno in rodi tako imenovane pokrite plodove ali plodove z ovojem.
Drevo navadnega oreha vsi dobro poznamo; raste divje v svoji prvotni domovini Prednji Aziji in na Grškem, pri nas se goji kot plodonosno in senčnato drevo, ki daje vrhu tega lep ir, trden les, posebno za mizarske izdelke Znane so še dve drugi vrsti ameriških orehov, ki jih razlikujejo kot črni in sivi oreh, in katere sade na vrteh za lepotičje.
Oglejmo si plod našega navadnega oreha, vsaj ima za nas dovelj neznanih delov. Iz cvetne plodnice z dvema mesnatima brazdama dozori koščičast plod — oreh, obdan z zunanjem osemenjem ali svojem (oplodjem, oblakovino), ki je najprvo zelena, usnjata, grenka in dišeča, pozneje pa postane črna in suha ter se lahko olupi in ostane nam pravi oreh (»k o š č i c a«), ki je prav za prav notranje osemenje s trdo zunanjo koščičasto lupino; le-ta je zunaj gobava, znotraj dvokrilasta in obdaja eno samo seme, obstoječe iz dveh gubastih k a 1 i c , ki sta ločeni in s semensko lupinico (semensko kožico) obdani, toda v vsakemu orehu je samo j e d n a kal.
Uporaba orehovih j e d e r c je splošno znana, vsaj od mladih nog poznamo orehove potice, štruklje in štrukeljčke in razne slaščice z orehi, še nezrele, zelene orehe, katere je mogoče pre-bosti z iglo, se ukuhujejo v kompot, na-pravljajo grenko-sladke pijače (orehovi 1 i k e r j 0- Iz zrelih jederc se iztiska zelo dragoceno orehovo olje. Orehova jedrca vsebujejo poprečno nad 60% tolšče in okoli 15% beljakovine in škroba, so torej zelo redilni. — Za našo domačo porabo zadostujejo večinoma doma obra ni orehi, vendar zamori pri nas mraz (slana) dostikrat orehe že v cvetju meseca aprila; na večjih trgih v mestih se dobe tudi orehi iz južnih delov naše države, nadalje iz Romunije in Francije; razpošiljajo se v vrečah.
Nadalje so nam dobro znani tudi 1 e -š n i k i ; tudi ti pokriti plodovi se razvijejo iz cvetične plodnice in tiče v zel-natih zvončku podobnih skledicah (oplod-jih) plodovi so koščičasti oreški (lešniki), ker semenje obdaja koščičasta lupina. Je-derce samo je obdano še s posebno semensko kožico, ki je pozneje nabuhla, ru-meno-rjavkasto ali rdečkaste barve.
Lešniki
imajo do 66% tolšče, tudi nekaj beljakovine in škroba, so torej tudi redilni; njihova uporaba je dobro znan? mladini in odraslim. Jederca imajo prijeten oljnato-sladek okus. — Poleg domačih lešnikov se dobe v trgovinah tudi veliki tujezemski- lešniki, ki prihajajo tušem iz Južne Francije, Španije, Grške, Turčije in celo iz Sicilije.
Pravega kostanja poznamo pri nas več vrst, navadno pa ga razlikujemo le kot domačega po naših slovenskih pokrajinah in tujezemski »m ar oh i«, ki zraste na cepljenih drevesih, kateri rasto v južnih delih Evrope kar v celih gozdovih. — Eni in drugi so nepravi in pokriti plodovi pravega kostanja, katerega tudi pri nas sedaj skušamo dobro gojiti in ga s cepljenjem žlahtnih sadik zboljšati in mu pridobiti večjo vrednost in ceno na domačih trgih, kar je vsega priporočanja vredno in hvalno, vsaj je dandanes tako trdo za vsako paro.
Splošno znan kostanjev plod ima skupen ovoj, ki napravlja ob dozorwaniu okroglo jezico (glavico), katera obdaja po dva ali tri rjavih kostanj nov »ore-š k o v«), ki so užitni tudi surovi, dasi imajo nekoliko bolj pust okus in močnato vsebino, navadno se uživajo le kuhani ali pečeni, ker so potem sladko-močnati in prijetno dišavni, jedo se kot taki ali kot pridatki jedem (divjačini) in slaščicam; veliki maroni se tudi zribajo, poslade in s sladko smetano pcuživajo kot posebno dobri priboljši Sploh so kostanji zelo redilna jed in tečna hrana ter splošno zelo priljubljeni, zato še enkrat priporočamo pametno gojitev in cepljenje naših dostikrat zelo zanemarjenih dreves pravega kostanja. Ni se dolgo temu, ko so naši ljudje po zimi zaslužili marsikateri goldinar ali kronico v tujini, ki je sedaj zaprta za »slovenske k o s t a j n a r -
j e«, kamor pa bi se dal oživeti vsaj iz-plemenitega sadeža, ki ima povsod prav dobro ceno. Pomagajmo si torej, to pa je mogoče samo le dobrim blagom.
Kaj pa sedaj
Že v zadnjem članku, ko je bil govor o raznih podih na vrtu v oktobru, je bilo rečeno, da nas čakajo pred zimo še dve važni opravili in sicer spravljanje zele-njadi za zimsko rabo in pa priprava zemlje za drugo leto.
O spravljanju zelenjadi za ziino je bil govor že večkrat, pa gospodinje še vedno tožijo, da se jim pokvari čez zimo sedaj ta, sedaj oni pridelek, ne da bi vedele za pravi vzrok. Naj torej opozorimo na nekatere poglavitne napake, ki največkrat zakrivijo kvarjenje zelenjadi v zimski shrambi.
Prva in največja napaka je ta, da preveč hitimo s spravljanjem in tako popolnoma po nepotrebnem tiščimo z zele njadjo v shrambo, ko bi lahko še cele tedne ostala zunaj. Pravi čas za spravljanje je konec oktobra in prvo polovico novembra, kakor je pač vreme in pa pod nebje posamezne pokrajine. Dokler je toliko toplo, da niti ponoči ni slane, (kakor n. pr. letos), zlasti pa še, dokler so prijetni solnčni dnevi, je za vse vrtne pridelke, ki jih nameravamo hraniti za zimo, najbolje, da ostanejo zunaj. Šele, ko začne briti burja in postaja bolj in bolj hladno, tedaj se lotimo spravljanja.
Druga važna stvar ob spravljanju je vreme. Vrtni pridelki, zlasti kar je listnatih rastlin, morajo priti v shrambo popolnoma suhi. Zato spravljajmo zelenjad le v suhem vremenu in popoldne, da se posuši tudi rosa. Glede moče je najbolj občutljiva endivija. Če je ob spravljanju le količkaj vlažna, se bo težko ohranila dlje v zimo. Zato je dobro, ko jo vzamemo s precejšnjo grudo iz zemlje, da jo znosimo za en ali dva dni pod kako streho, kjer je prepih, da se dodobra obsuši in jo šele potem spravimo v shrambo. Nič ne de, ako tudi malo zvene.
Skušnje so dalje pokazale, da zelenjad, ki je preveč zrela in prerasla, nima dalj-šetra obstanka, kar ie čisto naravno. Vsa-
ka stvar, začne propadati, ko je na višku razvoja. Endivija, ki je povezana in ube-Ijena, ni za shranjevanje. Popolnoma zrele zeljnate glave, ki že pokajo, so tudi nesposobne za shrambo. Če hočemo, da bodo kaj potrpele, moramo zbrati take, ki imajo zunanje liste še zelene. Pr^v taka je z ohrovtom in s karfijolo, ki se v ugodni shrambi razvija dalje Da mora bitj zelenjad za hranjenje zdrava, je umljivo samo ob sebi.
Končno je za trpežnost zimske zaloge odločilnega pomena tudi shramba. Njena toplina in vlažnost odločata krajšo ali daljšo trpežnost zelenjadi. Najugodnejša toplina je 2—-4* C nad ničlo. Čim pa odneha pod ničlo, zelenjad zmrzne in ko se zopet otaja, je prav kmalu popolnoma pokvarjena. Prav tako neugodno vpliva višja toplina, čim topleje v shrambi, tem krajša trpežnost. Enako vpliva vlaga, čim bolj suha je shramba, tembolje, čim vlažnejša, tem slabeje. Toplota in vlaga ste namreč najboljši pospeševalki gnilobe in razkrajanja, ki je poslediet delovanja raznih glivic in bakterijev. Zato se v takih prostorih, ki so toliko zavarovani, da v njih ne zmrzuje, izvrstno ohrani vsaka zele njad, zlasti če so vrhutega še suhi. Zem lja (ali pesek), v katero prisi pa varno endi-vijo, zeljnate glave, peteršfljf, zilenc, por, korenje itd., naj bo le nekoliko vlažna, kakoršno dobimo na vrtu ob suhem vremenu. Zelo važno je, da vzamemo vsako leto novo zemljo, staro izsušeno in polno bolezenskih klic pa znosimo na vrt, kjer se zopet poživi in pozdravi. Zelo napačno bi bilo, ko bi rastline v zimski shrambi kaj zalivali ali kakorkoli močili. Vlaga, ki jo ima zemlja v sebi, zadostuje navadno za vso zimo, zlasti če je prostor v zemlji, in kolikortoliko vlažen.
Pa še nekaj! Zelenjad v zimski shrambi je treba večkrat pregledati, otrebiti in odstraniti vse kar se kvari, da se gniloba ne širi iz bolnih rastlin na zdrave, če jc v shrambi pretoplo, zračimo ob mrzlih dneh. Ob hudem mrazu pa dobro zapi-rajmo.
Kjer imajo toplo gredo (ali gnojak), jo prav lahko prirede za zimsko shrambo, zlasti če je na takem kraju, da ne pride
vanjo voda. Iz tople grede izmečetno zem-
Ijo in gnoj, ter jo popolnoma izčistimo. Na dno denemo le za nekaj prstov na debelo drobne, bolj suhe zemlje in vanjo prispemo endivijo, zeljnate glave itd.
Dokler je suho in toplo, pustimo gjio-jak odprt. Ko pa pritisne mraz ga pokrijemo z okni, pozneje pa še z drugo odejo Ob lepem vremenu zračimo.	H.
Kahinfa
Jabolčni zvitek (štrudelj).
Najpoprej napravim vlečeno testo iz pol litra moke, osminko osoljene mlačne v ode in z ene polne žlice olja. Dobro pre-gnjeteno testo naj počiva pol ure. Po tem času ga razvaljam, tenko razvlečeni, poškropim s segretim surovim maslom Nato potresem po testu štiri debele, olup-Ijene in na rezine ali rezance razrezana jabolka, potresem s pestjo drobtin in pri inerno množino cimeta. Testo naiahko zvijem, dam na pomazano pekačo in pečem v pečici tri četrt ure. Pečen zvitek razrežem na poljubne kose, ter potresem s sladkorjem.
Drug način: Vse kot zgoraj, le s tem razločkom, da z jabolki potreseni le polovico testa, drugo polovico še tnalo zabelim, ter zvijem testo tako, da neposuta stran, posuto ovija. Na ta način narejen zvitek se lažje preloži in je njegova zu nanja stran po okusu in obliki slična testu iz surovega masla (Butterteig).
Tretji zelo fin način jabolčnega zvitka. Vlečeno testo in množina jabolk ostane kot pri prvih dveh načinih. Pač pa na pravim nadev iz osem dkg surovega ma sla, žlice kisle ali topljene smetane, dveh rumenjakov in iz dveh beljakov sneg. Ta zmešan nadev pomažem po razvlečenem tustu, potresen z jabolki z dobro pestjo rozin, pestjo na rezince zrezanih man-deljev, dvema pestima sladkorja in s pestjo drobtin. Naiahko zvito testo pečem v pečici pol ure.
Pečena jabolka.
V koščku surovega masla zarumenim žlico sladkorja, nato prilijem dve žlici vode in pridenem oprana obrisana in ne olupljena jabolka, katerim sem peščišče izdolbla.
Jabolka naj bodo bolj drobna in kiselkasta. Denem jih nato v pečico in pečem toliko časa da se zmehčajo, a razpasti ne smejo. Pečene zložim na krožnik Soku v katerem so se pekli prilijem žlico vode, prevrem in polijem po jabolkih Dam za kompot na mizo.
Ocvrta jabolka.
Kakih 6—8 bolj drobnih kislih jabolk olupim, razrežem na krhljičke in vsakega zase povaljam v moki iti namočim v vinskem testu, katerega napravim takole: V osminki belega vina ošvrkljam. toliko moke, da nastane malo bolj .gosto testo kot za vlite rezance. Ko sem posamezne koščke jabolk v tem testu povaljala ph ocrem na razbeljeni masti. Ocvrta jabolka potresem obilno s sladkorjem.
Drug način ocvrtih jabolk.
Mehko kuhana jabolka dobro stlačim. Da se lažje stlačijo jih poprej olupim in . jim izrežem peščišče. Nato jim primešam po potrebi sladkorja, cimeta, malo limoninih lupine, eno jajce in toliko drobtin, da se vse skupaj spoji in iprime. iz te mase oblikujem podolgaste klobasice ali pa krogljice. Te oblike povaljam v jajcu in drobtinah, ter ocrem na masti ali maslu. Nazadnje ko so ocvrte jih potresem s sladkorjem.
Kostanj.
Med pozne jesenske pridelke spada tudi kostanj. Kostanj ima prijeten sladak okus in je zelo redilen. Najbolj v navadi je kuhan ali pečen. Pri nas ga navadno kuhamo neolupljenega v nekoliko osoljeni vodi. Serviramo vročega v pokriti posodi. Se boljše je ako ga poprej olupimo, pristavimo na ogenj z mrzlo vodo. Ko zavre odlijetno vodo zato, da odstranimo vma zano barvo in grenkobo. Nato zopet za-lijemo v toliko, da voda pokriva kostanj, pridenemo malo soli in kimene ter kuhamo toliko časa, da je kostanj mehek, kar navadno traja pol ure. Iz tako kuhanega kostanja lahko pripravimo različn; jedila.
Zmečkan kostanj kei prikuha.
Kostanj skuham kot zgoraj, »dstianim
mu kožico, nato ga stlačim ali stolčem.
ter denem na razbeljeno mast. Med pra-ženjem prilijem nekaj kapljic vina. K divjačini, ki je tudi jesenska jed se kaj dobro prileže
Kostanjev narastek.
Za tega olupim 1-1 c!kg surovega kostanja. Kuham toliko časa, da mu lahko odstranim kožico. Ko je to storjeno za-lijem olupiien kostanj z mlekom. Za duh pridenem košček 'vanilije. ter kuhani toliko časa, da se zmehča, nakar ga pretlačim skozi penarco Tej mezgi pridenem 4 dkg sur. masla 5 rum. 8 dkg sladkorja 2 žlici vina ali kakega likerja in nazadnje iz 5-beljakov sneg. To mešanico denem v pomazano z moko potreseno skledo ter spečem v pečici. Ravno tako napravljen narastek lahko skuham v sopari.
Pečena divja raca.
Oskubljeni raci odstranim drob, ter jo operem v vodi, kateri sem prilila žlico žganja. Nato jo osolim. Razsoljeno po krijem z vejicami petršilja in majarona. V prsno votlino natlačim olupljenega na kose zrezanega in osoljenega krompirja. Pečem v pečici kakor drugo pečenko Pečeni od vzamem krompir in zelenjavo, ker ji ta pridatek odvzame neprijeten duh
Štajerska kokoš
Štajrska pasma obstoja na ozemlju banovine že več stoletij in je zato čisto razumljivo, zakaj se je ta pasma tako dobro prilagodila krajevnim prilikam (podnebje in mnogo zelene paše). Radi tega je Štajerka posebno odporna proti vremenskim neprilikam in zelo malo podvržena boleznim tudi pri preprosti vzgoji. Tako se n. pr. pri štajerski kokoši m ničesar čulo o jetiki, med tem ko se pri drugib pojavlja ta bolezen zelo pogostoina. Glavna njena odlika pa je v tem, da Ima mnogo sočnega mesa, a kosti ima tanke ter ima bele noge in belo kožo. Te njene lastnosti se osobito cenijo na tujih tržiščih, kjer se kupuje kokoš za jelo. Omenim še, da so štajerski kopuni svetovnoznani in ne zaostajajo niti za najboljšim francoskim kopunom
»Breskim«. Kokoš 6 do 7 mesecev stara je težka okoli 1.5 kg, enoletna pa je težka 2.5 do 3 kg. Piščanci se razvijejo zelo hitro. Pri tem pa bi bilo neobhodno potrebno pripomniti, da uspeva ta pasma le na razsežnem prostoru, ki je i zborno izkorišča, oddaljujoč se daleč od kurni-ka, kjer si išče hrano in je zato za kmeta poceni. Štajerska kokoš kvoče in to dosti rano. Tudi prav lepo vodi piščeta.
Perutninarstvo se mora razvijati v skladu z zahtevami izvoza, a širjenje štajerske pasme baš odgovarja temu Izvoz jajc se zmanjšuje, ker ne moremo izdržati konkurence z drugimi državami, a tudi iz raznih drugih razlogov v času. ko se izvoz klane živali povečuje radi neomejenega povpraševanja. Mi izvažamo piščance ki so v starosti okoli 3 do 4 mesecev težki ca 600—800 gr, z izdatno količino mesa na prsih, a v jeseni izvažamo pularde (mlade jarčice), ki niso težje od 1.30 do 1.40 kg (brez perja in drobovja). Štajerska pasma daje prav takšno blago, če se temu pridruži še izvoz štajerskih kopimov, vidimo, da se tudi v pogledu trgovine izkaže štajerska kokoš za najboljšo in nobena v tem pogledu nikakor ne more z njo tekmovati.
Mnogi zametavajo štajersko kokoš, češ, da je perje še različne barve. Iz trgovskega gledišča se ne sme smatrati !a različnost za nedostatek, ker ena ali druga barva perja ne vpliva na mesnost, kakovost in količino mesa. Vsekako ban-ska uprava odločno dela na odbiri v dosego enakosti rjave barve štajerske kokoši in lahko upamo, da bo štajerka v teku tega desetletja popolnoma taka, kakor to zahtevajo.
ga Večina živčnih bolezni je posledica kajenja. S cigareto se je začelo. Ford imenuje cigareto: belega zasužnjevalca. Svojim delavcem je prepovedal kajenje v tovarni. Kdor kadi. se moti pri delu. Kolikih požarov in drugih nezgod je kriv tobak. Tobak naredi ljudi bolj realistične, bolj brezobzirne. S tobakom podkupiš; vse; tobak demoralizuje urade in trgovine; v vojni je kupil sovražnik vojaka za par cigaret.
•	143
ZA NAŠE MALE
Ni je zvezdice
Zvezdica ljuba, zvezdica mila, kaj se za temni skrivaš oblak, kam bom na svetu brez tolažila, da mi ne svetiš, šel siromak?
0 ne ugasni, saj si vodila me od zibeli vedno zvesto, dušo otožno si vzradostila, kadar jo žalilo bridko je. zlo.
Varuj me, vodi zvezdi^, moja, bodi do groba vedno z menoj, v vsaki nezgodi luč naj mi tvoja sveti, vse hudo zgine mi koj ----
Zvezde ne zrem več, mamo preljubo že zagrnila groba je noč, solze pregrenke točim nad izgubo, a brez čutila temna je noč.
(Iz pesn. zbirke f Radoslava Silvestra.)
Zlati trnek
Nekemu princu se je zahotelo, da bi ribe lovil. Oblekel se je v žamet s čipkami, obul svilene čevlje in si nadel perjanico. Velel je svojim služabnikom: »Prinesite mi pripravo za ribolov. Palica naj bo tenka in gladka, vrvica iz sinje svile in trnek zlat. Potem je sedel v kočijo in štirje belci so ga odpeljali na breg. Vrgel je trnek. Takoj je prijela zanj ščuka. Riba se je premetavala, šiba se je upogibala in trnek se je odtrgal. Odplaval je z ribo po vodi. — Princ se je tako raztogotil, da je zajokal. Tudi je bil videti kakor potepuh. Njegova obleka je bila premo čena in umazana, ker ga je ščuka potegnila za seboj v vodo. Da se osuši in da si izposodi nov trnek, je stopil v kočo k ribiču. Ribič je bušil v smeh, ko je zagle dal princa. Rekel je: Naka, mladi gospod, princem ribe ne gredo na trnek. Kdoi hoče ribariti, mora delati kakor mi. Življenje ni komedija,«
Princ se ie ueriznil v ustnico. Toda
/
njegovo življenje je postalo tako dolgočasno, da si je res zaželel dela. Oblekel se je kakor drugi ljudje in kupil si je na vaden trnek. Tedaj je spoznal, da ni nič lepšega ko pravo delo, in od tistega dne ni bil več princ, ampak človek.
__T
Tožna izprememba
Spomladi v utici je pela mladenka blaga, zalih lic, v mladostnih sanjah je vesela si vila venček iz cvetlic.
Na vejah tičke žvrgolele, družile so se radostno krog lepe deklice cvetoče,	,
pomladno pesem pele z njo
Odšla pomlad je in poletje, prišla je jesen, zima, mraz, ni petja več, minilo cvetje, uvel je vrta čarni kras.
Le ptičke cul sem žalne klice: »Popotnik, kaj si prišel v vrt? Ni »vetja več, ni več kraljice, objela vse je bela smrt.«
(Iz pesn. zbirke f Radoslava Silvestra.)
Lea Fatur:
Pavtiha ne umrje
Preveč si je upal Pavliha, pa se je zameril kralju na smrt Obsodili so ga na vislice. Pa kralj je rekel: »Pavliha se ne giblje rad — naj si torej izbere sam način smrti.« Minister je rekel Pavlihi:
»Lahko te kotalimo s kolesom, lahko te obesimo, če ti pa diši mišjica — izvoli! Dobimo je pri lekarnarju.«
Pavliha vzdihne: »Umreti moram! Zahvaljujem se kralju za milost. Smrt na kolesu mi je preveč premučna. Vešala niso vselej dobro pritrjena, zato je smrt n/ njih preveč gibljiva, posebno če piha vc ter. Mišjica mi tudi ne diši, še z medo
in maslom ni dobra. Najrajši bi umrl od starosti.«
Minister je poročal kralju: »Pavliha se norčuje še iz smrti.« Kralj je pa rekel: »Kar sem reke), ne bom oporekel. Naj umrje tiste smrti, ki mu je najljubša.*
In pri tem je ostalo. Ker se pa Pavliha nikdar ne postara, ni umrl še do danes in ne bo umrl jutri.
Ivan Albreht:
Lučka, materi prižgana
Večer --molči in na grobbvih poslednje lučke migajo, na nebu daljnem pa v višavi se svetle zvezde vžigajo.
Na grob« dragem svečko drobno prižgal sem davi, zdaj je ni. A dasi ta je dogorela, še v srcu mojem luč gori.
*,	. -	x	- ;	w ' ' i V | | '
Ta lučka,, materi prižgana, gorela svetlo bo ves čas, dokler nad zvezde k njej v naročje me ne pokliče božji glas.
Čemu je led?na dobra
Za potokom se je razprostirala ledina. Tam je raslo grmovje in bodičje, tam so bile groblje in jame, tam je bo-hotala robida in je cvetei bezeg. Revni ljudje bi bili radi izboljšali to ledino in napravili iz nje njivo. Že so prišli z rov-nicami in lopatami, da bi začeli. Pa jim je prišel nasproti star kmet. Potegnil je iz žepa mošnjo denarja in jim ponudil. Rekel je: ,-Vi ste reveži in hočete napraviti njivo iz te ledine. Nikar tega ne storite! Glejte, jaz vam bom dal drugega dela in vas takoj plačal.« Tedaj so se mu smejali. Rekli so: »Pa čemu ti bo ta ledina? Saj vidiš, da ne zrase nič koristnega na njej.« Kmet je pa rekel:, »Če tudi ne zrase na njej nič koristnega, pa zrake veliko koristnega na moji njivi. Ledina je zavetje vsem živalim. Tu gnezdijo ptiči, ki čistijo moje sadno drevje gosenic. Po ledini rije divji pre-šič, tU ima lisjak svojo duplino, tu se pase srna in jelen, tu so mlakuže za
povodne ptice. Vse ima svoj namen, tudi ledina mora biti.«
Ljudje so obstali kot okameneli. Po-sluhnili so. Ravno je prilomil divji pre-šič iz hoste. Ptiči so vzleteli iz grmovja: ščinkovci, črnoglavke, taičice. Obletavali so merjasca in skakljali okrog njega. Kaj so delali? Pobirali so črviče, ki jih izkopala zver cele kupe i2 zemlje. In ledina je bila rešena.
Kapelica
Daleč tam za svetnim hrumom skriva še kapelica; V'časih*vanjo s toplim šumom prišumi čebelica.
v-"
l seveda, i' seveda, ti čebela sladkosneda, sladek med se najde tod; aH moraš jo imeti: višjo nego v šumnem sveti, višjo željo in perot!
In čebelo brez bremena odslovi kapelica: Srečna, duša si iskrena, ti in tvoia celica!
Virgilii
Kaj mora* vedeti
(). Kaj je to arhimandrit? i>[sjs a >i!u[o}sp3id !hsub|soujbs ifsr/v) 1. Katera dežela Evrope ima največ nerodovitne zemlje? ( %0i
2.	Kdo je bil Neronov svetovalec?
(•esjattas Jtfusgd)
3.	Kako so spočetka mlatili?
(ouiajz n}iz od os ijiuor))
4.	Kdo daje najfinejšo dlako za brivske čopiče?	(3aq2Bf)
5.	Katera reka na svetu ima najširšo delto (izliv)?
(■,m>j 00(m —- lf!P«I a ss2ueq)
7. Koliko tehta približno krogla iz plu-tovine z 1 m premera?
{\3?t oooi :oao) oua jo>t Tubui fnian)