Največji »levemki dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za v«e leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 [ Za inozemstvo celo leto $7100 GLAS NARODA Osf rsfovenskih idelarccv^v AmerifiL I TU largest Slovenian DafljThTI the United States. q Issued every day except Sundays | 1 and legal Holidays. B 75,000 Readers. I TELEFON: OOBTLAKPT 2876_Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1CT9.-TELEFON: COBTLANPT 2876. - ŠTEV 137- ' NEW YORK, MONDAY, JUNE 13, 1927. - PONDELJEK, 13. JUNIJA 1927. VOLUME XXXV. - LETNIK my, Angleška špijonaža v sovjetski Rusiji. ŠPIJONI USMRCENI V RUSIJI SO BILI V ANGLEŠKI SLUŽBI — Vsi, ki so'bili usmrčeni v Rusiji, so bili v angleški ..lužbi, — izjavlja sovjetsko časopisje. — Možje, glede katerih je dvignilo kapitalistično časopisje tak hrup, so bili spoznani krivim monarhistič-nih zarot, špijonaže in morilnih poskusov. — Čang Tso Lin se je obrnil na velesile. MOSKVA, Rusija, 12. junija. — Med dvajsetimi monarhističnimi belimi gardisti in špijo-ni, ki so bili usmrčeni, soglasno z objavo načelnika politične policije, Mendžinskija, radi špijonažne delavnosti v službi tujih držav, posebno Anglije, se je nahajal tudi angleški kapitan Sidney Riley, ki je vprizoril skupno z nekim nadaljnim špijonom atentat na Cičerina in druge sovjetske uradnike pri njih povratku iz Ženeve. Špijona sta potovala na stroške angleške vlade. Razven proti Cičerinu so se obračali morilni poskusi tudi proti Rikovu, predsedniku sveta ljudskih komisarjev ter proti Stalinu in Bukarinu. Usmrčenje je bilo izvršeno, je izjavil Mendžin-ski, ker se je obsojenim dokazalo, da so poslovali na temelju povelj Tajne službe tujih držav in da so bili financirani od slednjih, da pricno z dejanji terorja in uničevanja proti sovjetski vladi. Trije usmrčeni, Vladimir Evrrejnov, Nikolaj Koropenko in Sergej Mazurenskoj so bili obdolže-ni, da so bili agenti ali špijoni angleškega pooblaščenca Roberta M. Hodgsona; dva nadaljna, Ma-levski in Skalski, sta bila obdolžena, da sta bila v angleški Tajne službi, dočim je bil obdolžen Solomon Gyrevič morilnega poskusa proti Stalinu, Rikovu in Bukharinu. Nikola Ličev je bil obdolžen, da je dobavljal tajniku angleške misije Edvardu Charmacku vojaške skrivnosti. Kneza Pavel Dolgoruki in Aleksej Mečerski sta bila udeležena pri neki monarhistični zaroti v interesu velikega kneza Nikolaja. Imena ostalih Lismrčenih špijonov so: — kapitan Popovkaratov, polkovnik Susalin, Mikulin, Mirakov, Popov, Vis njakov, Pavlovič in Anekov. Oficijelni komunikej, ki je bil objavljen v sobo-; >>, pravi glede usmrčenja zarotnikov in špijonov: — Vspričo odkritega prehoda k dejanjem te-i rorizma in uničenja od strani monarhističnih in be-j !o-gardističnih elementov, ki delujejo po navodlih' z inozemstva, in ki so financirani od tajnih služb ujih vlad, je kolegij državnega političnega depart-nenta na svoji seji dne 9. junija potrdil smrtne ob-; sodbe, izrečene nad dvajsetimi osebami. Te obsodbe so bile medtem že izvršene. NOVA KRIZA NA ANGLEŠKEM -- j Prepoved uvoza premoga v Francijo je povzročila' v Angliji novo krizo, ki se tiče premogarske in-1 dustrije. — Francozi naj kupujejo domači premog. — Velika nezaposlenost. 1 LONDON, Anglija, 12. junija.1 Nove premogarske krize se splošno bojt- v«led francoske prepovedi uvoza premoga, ki je bila uve-' Ijavljena z včerajšnjim dnem. Pote1 n posebn«>f»a ilekreta Poineare-jeve vlade se je prepovedalo ves uvea j»remoga. razven s posebnim' dovoljenjem in tukajšnji lastniki premogovnikov se boje. tla se ne bo izdajalo praktično nikakih licenc ali dovoljenj. i Namen te odredbe je napotiti k nakupovanju domačega premoga ter pomahati s t*»m francoski pre- mogarskl industriji, v kateri je,_ pravi takot kot v Angliji, — nezaposlenost zHo velika. Ne dela se sicer nobene razlike v deželah, vendar pa je zadala odredba naj-hujie Anglijo. Francija je bila do-Haj njena najboljša odjemalka, kajti v preteklem letu je importi- —-—._—_______1 rala ve«"* kot deset milijonov ton premoga iz Anglije. Vsako izgubljeno naročilo za en milijon ton premoga pomenja nezaposlenost za štiri tisoč premogarjev, — ke* izjavljajo angleški lastniki premo-' govnikov. i . Francozi opozarjajo na to. da je pričelo menarodno povpraševanje po premogu padati, dočim se je produkcija povečala in vspričo teh okoliščin mora Francija ojačiti svojo lastno industrijo. Razven naraščajoče nezaposlenosti bo ne-j posredni učinek francoske prepovedi uvoza premoga v Angliji pa-1 dec cen. katerega bodo skušali angleški lastniki premogovnikov zopet zvaliti na delavce na ta način, da bodo še nadalje skrčili njih že itak stradalne plače, kar se najbrž ne bo zgodilo brez obupnih bojev. SPREJEM LETALCA LINDBERGHA V ZVEZNEM GLAVNEM MESTU Velikanske ljudske množice so sprejele in pozdravile mladega letalca v zveznem glavnem mestu. Washington ni baje še nikdar videl takega vzhi-čenja pri oficijelnem sprejemu. WASHINGTON, D. C., 12. junija. — V velikanski sprejemni cerimoniji, kot ni vprizorila zvezno glavno mesto še nikdar poprej nobenemu drugemu človeku ,je sprejel predsednik Coolidge v soboto Charles A. Lindbergha v navzočnosti veli^ kanske ljudske množice na Mounment Grounds. i iniMunih je pripel Lana-berghu bih suknjo letalski križec za! zasluge, katerega mu je izročil vojni tajni Davis. Potem ko sta si poklali Coolidge in Lindbergh roki,; je stopil Lindbergh pred mikrofon, a ni mogel priti izprva do besede, ker je bil pozdravljen od ljudskih množic z viharjem navdušenja, ki se ni hi'iel poleči. "Xa večer dne 24. maja sem dospel v Le Bourget v Parizu", — je rekel slednjič Lindbtrgh. — "Tekom tedna, katerega sem preživel v Franciji in enega dne, ka-j terega sem preživel v Belgiji in i tekom kratkega časa, ki sem estali tukaj da sklepajo nov docrovor. Majska konferenca se je razšla brez vsakega uspeha. Sedanja mezdna lestvica, ki jo potekla dne 1. aprila, je bila medtem obnovi jena že dvakrat, do sklenitve novega dogovora. Okraj št. 2 je edini organizirani okra;j mehkega premoga iztočno o«l Mississippi*, kjer ne stavkajo premogarji. S e z n a m . To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki 90 veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesta. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpožtevali svojo ko« rist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. " Diiiar£ Lire Posebni po- Din. .... 600 .... $ 9.40 I Lir......100 ............$ 6.15 ' datki. Din..........1,000 .... $ 18.50 Lir ...... 200 ............$12.00 ** fapU- Din..... 2,600 .... $ 46.25 Iar...... 300 ......$17.70 £ T?££JSZ Din. .... 6,000 .... $92.00 Lir...... 500 ............$29.00 Italiji znaia kakor Din. .... 10,000 .... $182.00 Lir...... 1000 ............$57.00 »» $». Hi trn. poilljatre, ki prafegajo DesettisoC Dinarjev ali pa DratlaoC Ur to^oT^as! saprej dovoljujemo poseben milil primeren popust. ^ $3$#. po 3 note od vsakega Morja. MakaaOa po knaJavas« plan kiiiiiiuw ▼ najkrajšem Can ter Za večjejn^ejopL FRANK SAK9ER STATE BANK 82 Cortlandt Street, ooktlandt tem Ney? YorK, N« X. r TrL'T.^'-g-^giAiSi^iiSiSiSagiiS^ggMga^MOaggggag g'T"1:"""! g'JM!1"1.*^: - ■■■■■■ ---■■-■----- —— ti , . ...I.,.,,, GLAS NARODA, 13. JTN. 1927 ■air-r—i: ■'•—• ,. i | , „ __ ..__ GLASNARODA I (SLOVENE DAILY) i ________' _ i - ■■■ Owned and Published by " SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prark Salter, president,__Louis Benedik, treasurer. Piace of business of the corporation and addresses of above officers J 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" ! _____ __(Voice of the People)_I ____Issued Every Day Except Sundays and Holidays.__ Z a celo leto velja list za Ameriko Za New York z-i celo iefo....$7.00 in Kanado ..........................$fi.00 Za pol leta ................................$3.50 Za pol leta ..............................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 /n četrt hta ......................-.„.$130 Za vol leta ...............................J$3.50 Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement. ^ "(flax Naroda" izhaja vsaki dan tzvzemši nedelj in praznikov. J Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se ' blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kra^a naroeni-. Kov, prasimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje . najdemo naslovnika.___I "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. NEHVALEŽNOST JE PLAČILO SVETA < Ta pregovor se je že marsikdaj uveljavil, ne samo pri posameznikih, par pa tudi pri narodih in državah. | Prejšnji teden ste gotovo eitali v našem listu, kaj je rekel angleški maršal Haig, ki je imel tekom svetovne voj-j rrc vrhovno komando nad angleškimi četami. | IIa?u,ovo izjavo so eitali tudi Amerikanei, in ee so se I:daj. so se ob tej priliki uverili, kakšnega moralnega kalibra so velesile, katerim je Amerika i>omagala pred devc-, tirni leti poraziti Nemčijo in Avstrijo. Amerika je mislila, da ji bodo zavezniki, ee drugega ne. /e vsaj hvaležni, ker jim je dala na milijarde in milijarde dolarjev, ker je mobilizirala dva milijona ameriških fantov in mož ter jih na stotisoee žrtvovala. • j Te dni se je pa oblastno oglasil maršal Ilaig, tedanji vrhovni poveljnik angleške armade ter izbleknil, da bi an-j vrleški vojaki premagali Nemce in si izvojevali zmago, pa, •v bi jim prišli Amerikanei na pomoč ali ne. Ilaig ima najbrž jako slab spomin. ' Ko so Nemci pritiskali v severnem in srednjem delu, Francije, je bil izdal obupno povelje: k4S hrbtom ob steni se moramo neustrašeno boriti, dokler nam ne pride naš novi zaveznik na pomoč.*' | Tej.a se najbrž ne spominja. In najbrž se ne sporni-, nja, kako so v onih usodcpolnih drieli kar deževale angleške in francoske prošnje v Washington, naj Amerika ne odlaša in naj čimprej pošlje pomoč. Ko se je Amerika vmešala v vojno, so bili zavezniki domala premagani. Tako kot Ilaig so govoričili tudi nekateri gospodje v francoski poslanski zbornici. S to razliko, da je bilo govoričenje še bolj nesramno. Dični zastopniki francoskega naroda, so namreč skušali dopovedati svetu, da bi bili Amerikanei premagani, če' iti jim ne prišli Francozi in Angleži na pomoč. Kj. če bi ne bilo Amerikancev, bi bila danes Francija umska provinca, in na angleškem prestolu bi mogoče *cdcl kak llohcnzolerec, ki je bližji kajzerjev žlahtnik kot je angleški kralj. ZAPADNA KULTURA NA KITAJSKEM A' mednarodnem delu Šanghaja je prostitucija prepo ' veda na in nepostavna. Ker je pa tam vsa sila zavezniških vojakov, so pred * kratkim (»tvorili v bližini tamošnjega dirkališča tri jav-(: ne hiše, ki služijo v prvi vrsti angleškim in ameriškim vo-i' jakom. ] ^ teh javnih hišah so kitajska dekleta — mlado bla- 1 go — nobena ni stara več kot petnajst let. Kitajski nacijonalisti protestirajo proti tej nečuve- -nosti. iti ker je bilo že parkrat slišati, da bodo Jiacijona- 1 listi napravili konec tej sramoti, straži javne hiše noč in 1 dan angleška vojaška policija. " Kitajcem, posebno pa kitajskim nacijonalistom, nič-kaj ne prija zapadna kultura. c Ni čuda. če se je hočejo z orožjem otresti. 3 Vest o javnih hišah, katere posečajo skoro izključno j h ameriški in angleški vojaki, ni dosedaj dala povoda j še nobenemu angleškemu protestantovskemu škofovske- j mu moralistu, da bi napisal pastirsko pismo ter na našlo- 1 vil na vojake, ki veseljačijo, ljubijo, se bore in umirajo ! za prospeli. proevit in cijje vsemogočnega mednarodnega j kapitala. 1 ■ ■ i SLOVENEC — ZRTEV SAVE PRI ZAGREBU 31. maja je i^ava v letošnji kopalni .sezoni zahtevala prvo svoj« žrtev, ki je Slovenec — vojni k F. Ravnikar, 23 let star, doma iz Vr- ha pri Brezovici. Služil je pri bosanskem eskandronu. Ko so se vojaki kopali v Savi, je močan val Ravnikarja pograbil in ga odnesel. Rešiti ga niso mogli, ker so ga valovi takoj zakrili. Iz spisov grofa Czernina. i Bivši avstro-ogrski zunanji minister grof Otokar Czernin je v založništvu "United Press Association of America" izdal svoje spomine, v katerih govori o tajni : ponudbi, ki jo je pokojni ruski * car Nikolaj II. preko tedaj še nev--, tralne Amerike poslal Avstro-Ogr-i ski. i IC/ernin piše: ' Dne 26. februarja 1917 se je 3 primerilo nekaj nenavadnega. — ® Ameriški poslanik na Dunaju Pen-P field mi je telefoniral, da je prejel - od državnega tajnika Lansinga ze--jlo važno brzojavko. Radi svojih posebnih razlogov me ni hote! obiskati v mojem kabinetu v mini i [strstvu zunanjih zadev, ampak je -j prosil, naj jaz pridem k njemu. 5 j To postopanje je bilo čudno. Še .'nikdar namreč še ni bilo slišati, da . bi kak poslanik odklonil obiskati ministra. Bila je tedaj kaka važna tajnost, ki jo je bilo treba varovati. Spoštljivi in uslužni ameriški poslanik je očividno želel, da! se ne bi izvedelo, da sva se sešla [ na razgovor. J Pol ure kasneje sem bil sani v ameriškem poslaništvu. Kaj sem! tam izvedel ? "| Zjutra j je poslanik prejel iz j j Washington a dolgo brzojavko, ki je bila deloma nepopolna, ter jo je v sled tega bilo težko razvozlati. I Poslanik je dobil nalog, da te br-izojarke ne sme nikomur izročiti.J j Zato mi ni mogel dovoliti, da bi. jo bil prepisal, čeprav so mu spo-' ročili, naj mi osebno prebere. Ka-, kor smo gori povedali, je bila br-i zojavka dolga in vsled nepopolnosti nejasna. Zato je bilo težko razumeti njeno točno vsebino samo slušajoč. ko ga drugi čita. j "| Prosil sem poslanika, da jo po-, i loži na mizo in da mi dopusti, da I jo sam preberem, med tem naj se pa on dela. obrni vsi in i hrbet, ka-' ' kor da gleda skozi okno. ! lj Razložil sem mu, da ameriška vlada gotove želi, da jaz in moj cesar javno razumeva vsebino br-J ^zojavke ter da bi en sam nesporazum v tem oziru mogel povzročiti negodne posledice. Če brzojavko položi enostavno na mizo, s tem ni prekršil dobljenih instrukcij, ki so mu samo prepovedovale, brzojavko izročati drugemu. Moja razlaga je sicer bila sofizem, a ameriški poslanik je imel toliko zdravega razumevanja, da se na to ni oziral in je razumel, da se bo radi posledic mojega sofizma izognil even-' tualnim težkočam. ' Vsebina brzojavke je bila nena-' jVadna. V njej je bil obupen poziv Petrograda, v katerem je bila prošnja, če je Dunaj voljan, skle-1 niti mir. Še isti dan je brzojavil ameriški poslanik, da sva to voljna storiti cesar in jaz, njegov minister zunanjih zadev. Poslanik je istočasno sporočil, da bo Avstrija! o tem molčala in da je samo zahte-J vala. da cesarja ni smeti smatrati za oddvojenega od Nemčije, njegove zaveznice. Avstro-Ogrska pa se je ponudila kot posredovalec med Petrogradom in Berlinom. Za ostala vprašanja je Avstro-( Ogrska predlagala, da se takoj začno ustmeni tajni razgovori. Vesj javstro-ogrski odgovor je bi! čisto v duhu zavezniške pogodbe med Dunajem in Berlinom. Na temelju j te pogodbe Avstro-Ogrska nika-j kor ni bila vezana posvetovati soj poprej z Berlinom v slučaju, če ji bo ponujan mir. Ta obveznost bi nastopila le tedaj, ko bi mirovna ponudba dobila konkretno o-bliko. ki bi mogla voditi do separatnega miru. Dne 9. marca tega leta je prišel odgovor, ki je sprejemal naše glav-i ne pogoje. Tedaj smo predlagali, da se sestaneta dva zastopnika v j kaki nevtralnosti. Iz Rusije so prihajale samo krnfuzne vesti, ki so govorile, da je tam izbruhnila revolucija in da je že v polnem razmahu. Nekega dne smo izvedeli, da je car vržen s prestola in da se je Kerenski proglasil za diktatorja. Ti dogodki so pokopali naše nade, ki so meni nekaj časa dajale tipanje v boljšo bodočnost. Mimogrede je treba omeniti, da ta zgodovinski dogoddek nikoli ni J bil popolnoma pojasnjen. Franeo-si poslanik na ruskem dvoru, Pa-leogue, ki je o vsem bil točno informiran in v stalnem stiku s car- jem, s carsko družino in z vlado, v pri vrsti zato, da prepreči vsak poskus separatnegai miru. ni nič vedel o tej mirovni ponudbi. Na drugi strani pa ni dvoma, da bi moža, kakršna ta Wilson in Lansing, ne bila sporočila ponudbe, če bi ta resno prihajala iz odgovornega vira. I Je še neka druga tajflost, ki ima danes samo zgodovinsko važnost in ki bo morda nekega dne pojasnjena. da nas vse to, kar se je bilo zgodilo, nehote sili verovati, da bi zakasnitev ruske revolucije za nr-kaj dni bila' spremenila zemljevid sveta. — Tako grof Czernin. 1 Mi vemo, da sp je v tistih usodnih dneh mnogo govorilo. (Ja hoče Rusija skleniti separatni mir. Jasno je tudi, da so dolžili zadnjega angleškega poslanika na ruskem dvoru, da je on pomagal zanetiti revolucijo, da bi preprečil separatni niir med Rsnijo in Avstrijo. Morda je to tista zadnja tajnost, ki c- njej govori grof Czernin. JUGOSLAVIA IREDENTA Uboge tepejo. Pogosto smo že pisali o strokovni kvalifikaciji in morali italijanskih učiteljev, ki jih minister Fe-dele pošlja na mesto pregnanih Slovencev. Ugotovili smo tudi že. da so celo italijanski vodilni krogi na Primorskem uvideli, da se s takim učiteljskim materijalom še veča prepad med Italijani in Slovani,- o zadevi j<» javno razpravljalo italijansko tržaško časopisje, ki je priznalo, da prihajajo na Primorsko najslabše kvalificirani učitelji v vsakem oziru. strokovnem in moralnem. Nedavno smo poročali o učitelju, ki je udaril o-troka tako močno s palico po irlavi, da se mu je odprla rana. ki jo je moral šivati domači zdravnik. Iz vasi D. nam prihaja poročilo, da italijanska učiteljica tepe slovenske otroke, ker ji ne prinesejo denarja za šolsko izpričevalo. Za izpričevalo mora prinesti vsak o-trok v šolo 5 lir. Mislite si očeta, ki ima v šoli 4 otroke. Kje naj dobi nenadoma 20 lir ? Koliko kmetov' je pa danes na Vipavskem tako srečnih, da bi imeli pri sebi 20 lir? Saj je večina zopet zadolžena. Ali se ne vršijo rubeži celo za davek, ki znaša 2 liri! Denarja ni in ni in tudi italijanska učiteljica ga no bode s svojimi palicami pričarala iz ubogih kmetov. V vasi I). otroci, ki nimajo denarja, nočejo iti več v šolo. ker jih mlada gospodična vsakrat natepe. Šolski voditelj za to ve. a je sam prijatelj takih sistemov, in je celo posvaril drugo učiteljsko moč. ker ni spravila že toliko denarja skupaj kakor ona. ki otroke tepe. Kultura svoje vrste. Tržaški 4P'iecolo" je te dni natisnil z velikimi črkami naslednji stavek: Italijanski narod je najin-teligentnejši narod na svetu; ako bo znal tej inteligenci pridružiti primerno kulturo, bo dosegel prvenstvo na svetu". "Piccolo" že ve. da je tako. in nas. ki se ne borimo za prvenstvo na vsem svetu, bi "Pieeolovo" mo- i [drovanje na zanimalo, da ni nje-1 -rov tovariš "Popolo di Trieste" dan poprej povedal, kako pojmuje on "kuturo". V članku "Še vedno duhovnik Si Ivani" žujmik,y. Kr-kavcih je rečeno: "V Krkavčih je sedaj duhovnik Silvam, slovenski far, najbolj obseden prot i italijanski propagandist v vsej škofiji. In ker slovenskemu duhovniku ne prija poslušati srebrne glasove o-! trok. ki hvalijo Boga in Mater boi-jjo v italijanskem jeziku, ker ve, i da so ti nedolžni otroci sedaj naši 1 • in da novi rod ne bo hotel več ne | prot iitalijanskih duhovnikov ne j molitev v ostrogotskem krulenju | ("Popolo" označi tako naš jeziki | je duhovnik Silvani izgubil pa-; : met ..." V taki "kulturi" ne bo I težko doseči prventva na svetu. POZOK ROJAKU VODNIKOVA DRUŽBA nam j* poslala.še 25 zbirk svojih knjig, ki jih lahko naroče rojaki po $1.50 zbirka. To so štiri knjige — dva romana in dve knjigi poučne vse j bine. "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York City j ---; ADVERTISE in GLAS NARODA j POLA NEGRI IN NJEN SOPROG Znana kinematografska igralka Pola Negri se je poročila z ruskim princem Serge jem vidiva ni jem, in slika nam ju kaže. ko pijeta drtig drugemu nazdr/ivje. Ker se je poroka vršila v Franciji, ni skoro treba omenjati, da je v kozarcih povsem nekaj drugega kot voda. ; NOVO SREDSTVO PROTI REVMATIZMU Zdravnik, primarij dr. Letrei e poroča v dunjaskem zdravniškem j vest ni ku o novem m ■d'kair.eplu proti revmatizmu. Vrlina prepara-ta tiči bolj v tem. da zdravilo od-e .itranjnje ne-le pojave bolezni,! anipak tudi njene vzroke. l\»ytaor>. kakor! ^ se pravi zdravilu, kd''zaJnoMnipt9- j ii j matična. p 1'reparat .se zavživa / tabletah, p'ki tehtajo pol grama. Povprečno i'lahko zavžije revmatiK en > ali d v« ) j tableti likratu. vzame pi jih !;>hJ;o .'trikrat na dan. vselej p je.di. V«> d! činoma zadostuje za ozdravljenje; 20 do 40 tablet. Paeijeiifr se čutijo takoj po zavžitju prvih doz -olajšane. Z znanstvenega vidika je zar.I-j „ mivo zlasti to. da se |»o *avživanju j ; eausvtlia izčisti kri. Kenkcija se, -j običajno ne pojavi. Doscdan.,"1 pri-J meri dravljeiija so se -Ijoio o'.-ne-[ j sh, Primarij prorokuje novemu j medikaruentu veliko boJjčuost. i_:_ LEPA PRILIKA j z?, p rem o garje in gozdarje, oz. far-jmarje. Takoj se proda 240 akro\ j ! farma, 3 akre - obdelanega z ! i jkrompirjem in koruzo, mlad za-f raščeni goztf, 2 hiši. 4 in 3 sobna j in kleti, napeljana voda. 1 miljo .od pošte Kantner, šol<' in postaje.] Stovestovvn. Farma leži ob B. and O. R. R. Pripravno tudi za dva kupca. Proda se pe jako nizki ceni radi odhoda v stari kraj. Pišite na lastnike: Tony Strasel, Tony Skerl, Box 22, Kantner, Pa. (3x 9.13.16) Pozor čitatelji. Opozorite irgovcc in obrtniki, pri kateriK kupujete ali naročate m ste z njih postrežbo zadovoljni* da oglašujejo y listu "Glas Naroda". Š tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*, i • ' i N IKAR več n e premi- k nja j te cigaret. Začnite ka \ j diti Helmar. . . Kraljico iz- V. J rednih cigaret. Ko se en- *//• a krat dotakne vaših ustnic, !\ boste spoznali, da ste pogre- \ / k\ šali eno največjih sladkosti * \ gA j — - življenja. Tisočeri moški / začno kaditi vsakdan \ X J--Helmar. / \\ Enkrat r ^ borte tudi vi začeli kaditi Helmar ^zrr Danes j---šP. naj bo ta dan. j , j* Peter Zgagaj Prijatelji moji, včeraj zvečer predno sem začel pisati snov za t» svojo kolono, se je zgodilo tisto, kar sem pred tedni napovedoval in česar sem se strahotna bal. Kf>l sem v klet in stopil k sodu, odprl pipo in podstavil kozarec. Busknilo je vanj. da j«* bil do polovice poln. potem je pa sod čudno kolenil. in slišati je bilo usode-polno znamenje "kling-klon?" ... Dvignil sem pa — ej, kako Ja-liak je prazen sod za petdeset ga-lon! Še par kapelj je d^l od sebe . .. svojo zadnjo srčno kri ... Postavil sem ga na glavo in odbil pipo. V nastavljen lonee se je početi i!« za dva kvarta noste ne-snapre — gnoja. Dober gnoj je bil. da je taka kaplja uspevala na njem. Sedaj je pa konec in amen. Poletje se je komaj pričelo. Do svetega Martina je še cela večnost. Vsak človek se v časi ušteje. Skoro vedno se pa ušteje, ko dela ra-čune za bodočnost. Jaz sem se leto* natančno za pet mesecev nštei. Te vrstice naj bodo v blagohotno obvestilo vsem onim. ki me mislijo obiskati to poletje ter domnevajo. da bodo česa drugega deležni kot mojega dolgočasnega obraza. Pregovor "Človek obrača. Dog , pa obrn^" je le v gotovih ozirih resničen. V mojem slučaju je l»«g dal in ! obračal. Človek je pa zvrnil in o-j brnil. Pa bo že kako. bo že kako . . . Xa Washington Marketu j*a že predajajo. Menda je iz devete dežele, majčkeno je. kislo in drago, toda poglavitno je. da je. Vsak teden bo grozdje večje, sladkejše in cenejše. C'e bo sila le prevelika, ga bomo ] vmes nekaj napravili, da bomo lažje počakali in da bo Martinova gos prej za gaga la. Bog nam bo odpustil, sladko in opojno delo. katero smatra senator Volstead za greh . .. S temi besedami bi najrajši za-j ključil svojo kolono, ker me ne-Ikam čudno kriviči po želodcu, pa i je od tukaj še daleč do konca, — {če se ne motim, celih 40 vrst in [2 zvezdici. (Po pravici rečeno, bi na mesto zvezdic najrajši črne križe postavil). In mrj prijatelj Ivo, ki stavi to ' moje šemarije, bi bil v tem sluča-jjii jako jezen ali "jadan" (kakor pravi) ker bi ne zadostil svoji dolžnosti. Njemu se nočem zameriti iz raznih razlogov. Poglaviten razlog je ta, k^r ima j v svoji kleti baje še vedno par , trebuinjafiov, ki vsebujejo tolažila žalostnih ter pomoč kristija-nom in poganom. I* ver j en naj bo. da se bom odpočil pri njem. kakorhitro me zanese pot čez dve vode. Hudson River je širok. East River ponekod še širji. Ni čuda, če v takem slučaju za-hrepeni človek po kozarcu iskre pijače, ko mu skoraj slabo pride od temnega, skrivnostnega in motnega vodovja. * Postarna devica, ki je bila dobra odjemalka, je šla k znanemu trgovcu obleko kupovat. Izbrala je obleko, ugajala ji je, in pogodila sta se s trgovcem za petintrideset .dolarjev. Toda. joj, ona je imela samo štiriintrideset dolarjev pri sebi. — Nič ne de, gospodična, — jo je potolažil trgovec — boste pa jutri prinesli dolar. ' — Ja, jiitrf. — je odvrnila smeje, — do jutri je se daleč. — Kaj pa če me kak avtomobil povozi, če se mi kaj pripeti ali če umrem ponoči ... — Xo, pa tudi ne bo posebne škode, — jo je potolažil trgovec. * — Nikar ne hodi danes na veselico, — je prosil mož svojo ženo. — O,- pa bom šla, pa bom šla. Ženskam, ki bodo n^ veselici, nočem privoščiti tega veselja, da bt doma ostala. fH,,;.: V-~ ~ J^M I , ■ ,1,1 • ^ KRATKA DNEVNA ZGODBA ■ » GLAS NARODA, 13. JEN. 1927 1). B.: V začetku maja se poročila. Mož je višji sprevodnik, debel in zalit, s sivimi lasmi in sladko govorico. Ustnice mu počivajo v senci sivka-stor javili brkov. Ona, srednje starosti, tridesetletna, izrazitega obraza in zlatih, skodranih las. Bila mi je sestra ! Nisva v sorodu, samo pobratila sva se. Vse to pa j«- davno in pozabljeno. In vendar se časih kradoina dvigne zaves in vstane pred očmi. Ona, vsa dobra in vesela — vstane njen dom, kjer sem preživel toliko lepih trenutkov, kjer sem iz vesele prešernosti ob košnji pomagal nji, Anuški. Govorila sva in se smejala, ni nama zmanjkalo ne besed, ne smeha. Ob razhodu sva vv?lej stisnila drug drugemu pisemce v roko in si pogledala v oči. I. Hi! o je v nedeljo popoldne. Šli' smo na hrib na graščino, v bukovje. Tam raste jagod, lepih in rdečih jagod, od čuda. Družba je utonila med grmičje in vejevj\ Zlek-nil sem se po dolgem v tncki mah, položil roki pod glavo in prislns-koval izgubljajočim se klicem veselih nabiraČev. Tedaj se zganejo veje za menoj, svetla senca mi šine preko obraza in že so mi mehke roke zastrle oči. "Kdo?" "Ti!" "Čigav — ti?" "Moj". Tn legla je poleg mene v mehki vonjajoči mah, ona, Anuška. Lahno je božala moje razmršene lase. Skozi polzaprte trepalnice sem opazoval izraz njenih oči, njenega zardelega obličja. Zaslutil sem njeno dušo; sklonil sem se in jo poljubil vso cvetočo, vsa krasno. Ni se zganila — samo pogledala me je še globlje, da sem začutil ogenj v srcu. "Januš!... je dihnila. Njena duša je vriskala in umirala. Vse besede so plule skozi žarkost pogleda in so me klicale., klicale z enim samim silnim vzdi-Ifom: pridi, ljubljeni! In ssm zbežal v bukovje, plah in bolan. Tisti dan je nisem vee videl. TT. Na levo ob graščini rasto tri stoletne lipe. Pod njimi je kame-nita miza! (Pravijo, da je pod eno teh lip zakopan zaklad). Lipe so bile v polnem cvetju. Dobro se je prodajalo, zato smo ga trgali vsak dan, od opoldne do večera. ^ Anuška je pozabila na "ono" , in mi je pomagala, kadar nisem jaz nji. Zraven naju sta stale ved- ! ANUŠKA no polne košare, tako sva hitela. Najin zgled je skoro nagnal tudi ostale v hitrejši tempo. V mraku smo posedli v rosno travo in po klopeh. Prišli so fantje iz vasi vasovat. Peli smo pozno v noč, se pogovarjali in dražili, da je bilo smeha in vriska polno ozračje. Mesec je prešel polnoč in jasno črtal sence lip v rosno travo. Ostala sva sama. Naslonila mi je glavico na prsi in mi ovila roko okoli vratu. Lahno so se ji odprle ustnice, a niso izgovorile. Samo tesneje se je privila k meni, polju-bi'a me in zbežala ... Glasno so zaškripala vrata za njo. Dvignil sem glavo, stisnil ustnice. na katerih je še gorel poljub, in se ozrl v belo mesečno noč. Skozi možgane pa je z brzino bliska neprestano hitelo sem in tja: "Ni pozabila, ni pozabila!" NEZVESTE ZENE - POZOR NA RADIO! Iz Varšave poročajo o čudnem slučaju, ki se je odigral v .sta ;' vanju nekega bogatega poljskega tvorničarja. V hiši je bil radio-a-parat. ki je bil zvezan z vsemi .sobami. Povsod so bila slu šala in kontakti. Pred kratkim je obiskal fabrikantovo ženo dober znane:, kateremu je žena tako zaupala, da se je zavoljo njega izneverila zakonski zvestobi. Fabrikant j" bas t usti dan slučajno pritekel domov in stopil v drugo sobo. Iver ni mogel dobiti telefonskega -spoja s stranko, katere si je želel, je kar tako za kratek Čas nataknil ,sTu-šala na ušesa. Mislil je. da bo slišal radio-koneert. Ta .stvar pa je postala za njegovo ženo naravnost fatalna. Koncerta namreč ni trlo šli,sat i, mesto inuzikc pa je cul mož razgovor med .svojo ženo in njenim ljubimcem. Besede so ga prepričale, da ga žena z obiskovalcem vara. Razkačen je tvorniČar planil k njimo v sobo. ]>otegnil somokr^-s in ustrelil svojega tekmeca v ljubezni. Tudi ženo je težko ranil. Zadnje dejanje radio-tragedije se bo obravnavalo pred sodiščem. NOVI AMERIŠKI BANKOVCI Ameriško zakladno ministrstvo v Wa.sbingtonu je odredilo, da se v kratkem jspcavi v obtok nov papirni denar. Novi ameriški bankovci bodo za tretjino manjši od sedanjih dolarjev. V promet .se Livedo polagoma. Od tega ukrepa si obeta ameriški finančni tajnik, da si bo država prihranila dva milijona dolarjev izdatkov. Novi bankovci bodo priročnejsi in tudi trpežnejši od teh. ki so sedaj v prometu. Poleg tega bodo taka perfektno izdelani. da jih skoraj ne bo mogoče ponarediti. III. Meglen- dan. dolg in puščoben Prejel sem njeno pismo: "Dom* hočejo, naj se poročim — odveč sem jim ..." Drugi dan je prišla sama. Ni sva govorila; besede so mrtve ii prazne, kadar govori duša. Posta vili so zid med naju in nisva ga skušala preplezati... Čemu? Zunaj je jelo rositi, polagoma polagoma. Tema je padala v sobe in ogrinjala najini duši. Vstala sva, neslišno segla drug drugemu v roko. zbližala ustnice, da se je strnil zadržani dihljaj : "Z Bogom Januš —" "Bog s teboj, Anuška!.' Poslednji pogled — in že so se zaprla vrata za njo. ki mi je bila sestra ... MUSSOLINI TOŽI SVEDSKI UST S vedski organ socialistične stranke "Arbetet" v Stockholmu je letos v januarju priobčil članek proti italijanskemu diktatorju. V članku so se navajale, stvari, radi katerih se je čutil Mussolini užaljenega. Italijansko poslaništvo v Stockholmu se je pritožilo na šved sko vlado, ki je svetovala rimskemu kabinetu, naj toži list radi obrekovanja. Zadeva je zdaj dozorela za scdio obravnavo in "Arbete" je poklican pred sodnike v Malmo. K.-r je Italija zahtevala posebno zaščito o švedske vlade, bo nastopal kot obtožitelj lista švedski državni pravdnik. NOVICE IZ SLOVENIJE KER JE BRAS IL TUJO ŽENO V mariborsko bolnico so pripeljali iz Sp. Kungote 381etnega pos. Franca Lorbeka, ki je branil pred pretepanjem ženo svojega soseda Ivana R., ki je v ekstazi alkliolne-ga navdušenja z gorjačo kazal svojo ljubezen do boljše polovice. Naravno, da se pri blagoslovljenem poslu ni pustil motiti od Franca Lorbeka .ampak ga je treščil z go-lido po glavi in mu prebil lobanjo. SAMOMOR OFICIRJA V MARIBORU Podporočnik 31. pešpolka Branko Ilič iz Niša se je hotel .s puško ustrelili skozi srce. Zadel se ni v srce, marveč je strel šel nekoliko nižje poti srcem. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, kjr je podlegel težki rani. Kaj je gnalo mladega oficirja v smrt. ni znano. * Brezposelni privatni uradnik, rodom Ljubljančan. Anton O., si je danes z britvijo prerezal žile na levi roki. Močno krvavečega so pre. peljali v javno bolnico, kjer so mu ustavili kri in rano obvezali. Vzrok — nesrečna ljubezen. * V mariborsko bolnico so danes1 pripeljali težko, z nožem ranjenega 57Ietnega .posestnika Ferdinanda Brestnika iz Sv. Duha na O-strem vrhu. Včeraj dopoldne je sedel v gostilni Namestnika v Štur-movi grapi. Tam se je mudil tudi neznan človek, ki se je začel bahati, da si je kupil nov "Stichmes-ser'\ s katerim bo v nedeljo, ko bo pri Sv. Duhu žegnanje, nekaj kož odri. Pasetnik Nande je nato pripomnit da to ne bo tako lahko in jo bo lahko sam skupil. Neznani človek pa je z novim nožem sko-uil proti posetniku ter ga zabodel v leva pljuča. rM SE JE OMRAČIL. Um se je omračil nenadoma 35 letni v Hudinji rojeni samski služkinji Neži Jesič. POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM A? PRENOVLJEN PISALNI ^ STEOJ "OLIVER" S strešico za slovenske OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : New York, N.Y. POLETNA BELA HISA r: ; ;i t !;ic:i ;r.r _. I__:_ ---7...........................—----■-- M 'ilMWWfl l UHO&RWQQV. M. T.^ V Bl&ck Hills, South Dakota, kjerbo preživel poletje predsednik Coolidjre s svojo družino. V rdečem Taškentu. Konec. Ko: Ženska komunistična društva v ■ Taškentu nastopajo zelo odločno zoper mnogoženstvo. Sovjetske o-basti ne registrirajo Uzbeku več žena kot eno. Ali zvesti verniki korana, ki dovoljuje pravoverne-! mu muslimanu štiri žene. se nič preveč ne zmenijo za boljšcviške odredbe. Ko so se poročili s prvo ženo tako. kakor veleva državni, zakon, gredo k svojemu Mollalm' (duhovniku), ki jih poroči še z na daljni mi ženami. Značilno je. da obstoji v bolj-ševiškein Turkestanu še neko družabno zlo. ki se ga človek ne bi, nadejal: suženjstvo. Revni Fzbeki! prodajo svoje otroke bogatini trgovcem. posestnikom in drugim' j kot sužnje. Za dokaj neznano svo-j to lahko vsak domačin kupi deč-I ka ali deklico, ki mu mora do smrti zvesto služiti, slepo ubogati! vsak njegov ukaz. biti z dušo in' telesom na razpolago svojemu go-' spodarju, ki lahko vsak čas sužnja | proda, ne da bi mu bilo treba pred! kom polagati računa. V samem! Taškentu so sicer taki primeri redki oziroma se skrbno prikriva-j jo, ali na kmetih so kaj pogost brk. a brijejo se tudi muslimanske I žene. zakaj običaj veleva, da ne sme biti niti dlačice na ženskem' telesu. Povejte mi po pravici: nli; ste že slišali kaj takega ? In zdaj poj mislite, kako protislovno je. ee kaznujejo prešuštvo s smrtjo, vsak mož pa sme imeti štiri žejie! Kar-j koli primete, vse stoji pri njih na glavi. In potlej: več otrok ko; imaš. več veljaš v njihovih očeh. Ponoči, ko mi počivamo in imamo i radi. če je vse tiho, grme po bu-, barskih ulicah nešteti bobni in tamtami. Moj Bog. samo enkrat sem moral prenočiti v nekem ku-j barskem mestu v kara van-šara j ti. j (gostilna, kjer se ustavljajo kara-' vane). ali vso noč nisem mogle zaspati, toliko so domačini udrihali po hudimanih bobnih. Ali veste, da ti tudi jedo drugače kakor mi? Pred kosilom pijejo čaj. juho pa imajo po kosilu. In ne da bi vam! dali žlico, k juhi ali vilice k mesu: narežejo kruha in zdaj jej, človek božji, kakor veš in znaš. Na vsem svetu ni tako sladkega in velikega grozdja kakor v Turkestanu. ali domačini ne pripravljajo vina. Rajše jedo grozdje namesto sladkorja k čaju. Vodke in »vina ne pijejo, zato pa se tem o-bilneje opajajo z opijem in hašišem, da tako vodijo Mohameda za nos. Vsak dan hvalim Boga. da sem se rodil na ruski vasi. ne pa v 'sveti' Ruhari". Bližala se polnoč. Zvezde so postale šc svetlejše kakor so bile zvečer. Vsak trenutek so švigali čez nebo meteorji in pršili cel dež krasnih isker. Pripravljal sem se k- odhodu. "Kam pa zdaj?" je vprašal Aki-mov. "Ali se v#m hoče v Emir-Abad?" Emil-Abad je bila prva postaja buharske žčlezniee. približno pol ure hoda od Kagana. Ondi sem tiste dni prebival. "Pozno je že; čas ni več pripraven za pot. Ali vas ni strah samega? Po mestu in okolici se potepa veliko afganskih in perzijskih kla I tivitezov. Če kakemu kristjanu za režejo vrat. imajo vesel dan: saj veste, da verujejo, da jim bo tako I Mohamedov paradiž še bol j zasi-guran". "Ne zadržujte me*', sem dejal, sem že t oljk ok rat hodil ponoči ali navsezgodaj v Emir-Abad iin se mi nikdar ni nič pripetilo'^, t "Komaj dva tedna sta minila", je nadaljeval Akimov, "ko so nmo-rlri nekega Sarta. ki je bil šel v iP»uharo na sejem. Nocoj ste moj ; gost in prenočite pri meni. Kaj ko (bi se vam baš noco j pripetila ka-i ka nesreča med potjo? Do smrti bi i si lahko očital, čeprav ste ujetnik, j Pri meni ste na varnem. Lepo se naspite in pojdete jutri domov. Previdnost v tej krajih nikdar ne škoduje! Mar niso ob nedavni vstaji poklali dovolj ruskih ljudi? jZažejalo jih je po krščanski krvi, 'to je. A ne govore vam o ničemer j drugem kot o "sveti vojni'.. Le nikar na pot! Pri meni boste ka-; kor v škatlji. Stanovanje je prazno in dolg čas mi je že po otrocih, po Volodji in Nadježdi". "Dobro, pa bom nocoj prespal noč pod vašo streho". * | Akimov je bival na koncu mesta v dokaj zakotni ulici. Hiša je i imela, veliko, z nizkim zidom ograjeno dvorišče. Za hišo je tekel po-itok. ves zakrit z gostim grmičev-jjem, za potokom pa je bilo več ulic. ki so jih naseljevali Pcrzijci in Sarti. j Akimov je prižgal svečo in me skozi kuhinjo po.vedel v sobo. Iz kuhinje se je vstopilo naravnost na dvoriče. "-laz najraje spim na tleh", je rekel Akimov in položil slamnja-' j co s postelje na tla tik pred ku-jhinjska vrata, ki so bila odprta1 -5 ... ,, i na dvorisee . "V sobi postane soparno in se prt vratih najlažje spi. Ležim z glavo pri odprtih durih, da bi moral stopiti tat preko mene, če" bi me hotel obiskati. Tedaj pa bi se ibil sigurno predramil. Vlezite se kar v sobi. jaz bom varoval pred vrati. Boste videli, kako vam bo všeč ta ležaj. Kmalu bo zavel s puščave jutranji hlad. o. to je uži tek . . Slekel sem se. Akimov se je vsedel na divan in dejal: "Niti ne veste, kaj se mi je da-! nes opoldne zgodilo... Sedel -sem po kosilu na klopi pred hišo. Tli-; ca je bila prazna; nikjer žive du- j duše... Nenadoma pa j«' šla mi-1 mo muslimanska žena. vsa pokrita j s črnim pokrivalom iz konjske ži-| ■me. Po postavi-in hoji sem sodil.' da je bila mlada ženska .. . Ko je prišla blizu klopi, m i Je šinilo vi ' 1 glavo: Čakaj, zdaj pa bom pogle-■ dal. kaka si pod črnim zakrivalom. pojav in ljudje ne vidijo v njem nič nedovoljenega. ' Turkestan bi nudil s svojim po-v se m svojevrstnim svetom obilo motivov za film in se človek kar čudi. da ga niso že odkrili filmski režiserji, ki so dandanes cesto v zadregi za izvirne motive. Vsekakor je to ena izmed redkih pokrajin. kjer še žive stare orientalske pravljice. I ______ ! Raznoterosti. I — \ DEKLICA. KI JE IMEL A \ 20,000 PRIJATELJEV j V Southampton je prispela te dni mlada deklica iz Avstralije, ki lahko ponaša s tem, da ima več ; prijateljev kot jih je ituelo .sploh j kako dekle na .svetu. Ime ji je Stel la Maronev. Deklici >e pred krat-i I kini ni niti sanjalo, da bo kdaj na ..svetu tako priljubljena. Sicer je bila r«»s najbolj priljubljena dekli-, ca doma. Institut za preiskovanje raka je hotel pridobiti najbolj pri-, ljubljeno deklico z New South Walesa, ki naj bi zbirala pri tamkajšnjih bogatinih darove. Največji avstralski li-sti so objavili oglas, v katerem so poživljali čitatelje, da javijo na>love dam. ki so v kro-j gib njihovih prijateljev najbolj J priljubljene. 1'ri tem je dobila uo--sp(Klicna Sletla Maronev '20 ti.so«'-to"k. OiLslej mlade dame v Sued-walesu ne nazivi j a jo več "Štetja". temveč "deklica z 20.0(H) prijatelji". * ERXA Z BRKI V Sanatoriju v Troptovu a. d. bolniška .strežnica, ki je vzbujala Rega je bila zaposlena 20-Ierna že dalje časa spb.šno pozornost. Predvsem je dobila nenadoma trlo-bok bas. pod no.som pa >o ji j.-ii poganjati brki. Te dni je konzulti- NA CAST MALI PRINCEZI MCMR-r liti.Lin. *1|K D. C- skupina angleških otrok je priredila mali, angleški prineezi Mariji svečan sprejem, ko je obiskala Maurice Hostels Womens' House v Ha^ton. ■ *i " - ■•v rala prednica zdravnika. Zdravnik jo je p re iskal in jo poslal na kliniko. Tam so izvršili na njej malo operacijo in strežnica se je rzpromcniLa v strežnika Ernsta. Zastopniki "Glas Naroda" Vsak zastopnik iziln potrdilo za sto. to, katero je prejel. Zastopnik« rojakom toplo priporočamo. Xar«>r-!iina za "lila* Naroda" je: Za eno leto $G.(K»: za pol leta $.'t.00; za štiri mesce za £etrt leta $1 50. Naročnina za KvrojKj Je $7. za eno leto. j --- Zastopniki kateri so poobift&feni nabirati naročnino za dnevnik "Glas ; Naroda". | CALIFORNIA Font ana. A. Htn lievar. San Francisco. Jacob I.ausin. !COLORADO | Denver, J. Schutte. Pueblo, Peter Culig, John Germ, i Fr. Janesh, A. ieli« h. Mascoutah. Frank Ausnistln. North Chicago. Anton Kobal. Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvatb. Waukegan, Frauk retkov.šek. KANSAS Kansas City,,Frank Žasar. Pittsburg, John Rei»ovž. MARYLAND Steyer. J. t "erne. Kit/miller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit, J. Barieb. Ant. Janezlch. MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže. A. Panlan. Ely, -Jos. J. Pesbel. Evcleth. Louis Couže. Gilbert. Louis Vessel. ! Hibbing, John Povše. Virginia. Frank Ilrvatich. MISSOURI St. Louis, A. Nabrj;oj. MONTANA Klein, ek. Craflon, Fr. Macbek. Export, G. PreviC, Louis Su^anCiC. A. Skerlj. Forest City, Math. Kamin. Farrell. Jerry Okorn. Imperial, Tal. Peternel. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fa-renchack. Irwin, Mike Pau.«hek. Johnstown, John Polanc, Martin Ko. rosfietz. Krayn. Ant. TauželJ. Lozerne, Anton Osolnlk. Manor, Fr. l*emshar. Meadow I-ands. J. KoprirSek. .Midway. John Žu«t. Moon Run, Fr. I'odniilsek. Pittsburgh. Z. Jaksbe, Ig. Magister, Vine. Arh in C. Jakubieh, J. Germ, J. Pogač-ar. Presto, J. Dcmsbar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. I'nity Sta. in okolico, J. Skerlj. Fr. Sehifrer, West Newton. Joseph Jovan. WHlock, J. Peternel. UTAH -Helper. Fr. Krebs. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jo«. Koren. R*eine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West AUis, Frank Skok. WYOMING Kock Springs, Louis Taucher. Diamondville, A. Z. Arko. POTOVALNI ZASTOPNIKI M. Pogrele. J. Černe. SPUR! VHLQVI Za "Glas Naroda" priredil O. P. 'JI (Nadaljevanje.) Sunili je dvakrat preči tal listek. — ali, kako ginljiva, kako ljuba in lepa se mu je zdela njena pisava! Za trenutek je premišlal, nakar se je obrnil proti Emilu, ki se je postavil z glavo proti zidu v namenu, da pokaže, da je ponižen mlad mož. Sanin ga je poklical. Emil je takoj skočil proti njemu. — Kaj ukazujete * —■ Poslušajte me. prijatelj moj... — Mon>ienr Dimitri. — ga je prukinil Emil z žalostnim glasim, — zakaj pa mi pravite vedno Vi? Sanin m* je zasmejal. — Dobro torej! Ouj ure torej, prijatelj moj... (Emil je skočil v zrak od samega ve>elja). čuj me, prijatelj moj: Tam, — saj me razumeš: — tam poveš, da »e bo to zgodilo ikot naročeno, a ti sam . . . Kaj boš počel jutri — Jaz? Kaj bom poeel* Kaj želite, da počnem? — ( e moreš priti jutri zi'lo zgodaj k meni in midva bova šla prav do večera na izpreiiod po okolici Frankfurta... Ali hočeš? Emil je zopet poskočil. — Prosim vas. kaj lepšega bi pač bilo mogoče na svetu ? Z vami na izprehod, — to je naravnost čudovito! Zagotovo pridem! — ("e pa te ne bodo pustili ? — Me že bodo. — Se nekaj... Tam ti ni treba povedati, da sem te povabil za ven dan. — Zakaj naj povem .' Enostavno grem proč. To vendar ni ni-i kaka nesreča. Sanin pa je še dolgo hodil po svoji sobi gorindo! ter šel šele pozno spat. Plaval je zopet v onih sladkih, nežnih občutkih, v istih veselih stresljajih novega življenja. l»il je zelo zadovoljen, da je prišel na mi.sel, da povabi Emila za ves dan. Dečko je bil zelo podoben svoji sestri. — Vedno me bo spominjal nanjo. — m je mislil. Vedno pa se je čudil eni >tvari: — Kako pač je mogel biti dan poprej čisto drugačen kot danes .' Zdelo se mu je, da je Gemmo "večno' ljubil. — prav tako ljubil kot jo je danes. XXVI. Na-lednjega dne ob osmih zjulraj. je prišel k Saninu Emil s Tartaglio na verigi. Tudi kot sin nemških starišcv bi ne mogel biti točnejši. Doma se je zlagal. Kekel je. da bo šel Saniiioiu na izprehod do opoldne in da se lo przneje napotil v trgovino. Medtem, ko >e je Sanin oblačil, je govoril Emil. sicer precej boječe, o (Jemmi, o njeni jezi na gospoda Kluberja. a Sanin je odgovarjal le 7. mrkim molkom in Emil se jej delal krt da razume, zakaj se ne sme razpravljati o tej važni točki..' Ni se več lotil tega predmeta, pač pa napravil strog in zamišljen1 obraz. JVtem ko sla popila kavo sta se napotila prijatelja, — seveda peš. — proti Hausen, majhni od gozda obdani vasi. nedaleč od Frankfurta. Od tam je mogoče videti preti seboj celo Taunus pogorje kot na dla-ulani. Vreme je bilo krasno. Solnee je sijalo in grelo, a ni peklo. Svež veter je nihal med zelenim drevjem. Preko tal so se pomikale hitro m lahko, senee visokih in okrojrlih obhukov. Mlada človeka sia kma-iil pustila mesto za seboj ter korakala veselo po jrladki cesti naprej. Stopila sta v gozd ter se nekaj časa )>otikala po gladki eesti naprej. Nato sta zelo temeljito zajtrkovala v vaški krčmi. Nato sta spleza l:t na goro. kjer sta uživala razgled, valila navzdol kamene ter se smejala, ko sta »videla, kako so cdskakovali kot mladi zajci, dokler ju ni ozmerjal kak mimoidoči, katerega pa nista videla. Pozneje sta le<»la v sulii mah. pila v neki gostilni pivo. se urila v tekanju in skakanju . . . NaŠla >ta tudi odmev, si klicala vsakovrstne j stvari, pela. ijrrala skrivalnice, vprizarjala rokoborbe. si krasila klobuke s cvetjem ter celo plesala. Tartaglia se je udeležil vseh teh poslov, kot se je pač mogel. Ka-n enja sicer ni mogel metati, a se je valil za njim, tulil je. kadar sta mlada človek« pela in pil je celo pivo. dasiravno z očividnim odporom. Te neumnosti ^ je naučil njegov prejšnji gospodar, neki dijak. V splošnem pa se je le slabo pokoril Emilu. — ne kot svojemu pospoifarju PanTaleonu. in ee mu je Emil nkazal. naj "frovori" ali "kiha". je le zamahnil z repom ali pa pomolil jezik iz probea. Mlada človeka sta se tudi raz«»ovarjala. V pričetkn pojrovora je spravil Sanin kol starejši in vsled tega razumnejši pogovor na to. kar se imenuje fatum ali dnločenjp usode in v čem obstaja resnični poklic človeka. Kmalu pa sta se lotila bolj lahkih predmetov. Emil .je pričel izpraševati svojega prijatelja glede Rusije, kako se vojn je tam dvoboje, ee so Rusinje lepe. ee se človek hitro lahko nauči rnskega jezika, in kaj je občutil Sanin. ko je imnieril častnik nanj pištolo. Sanin .je pa vprašal Emila po njegovem očetu in materi ter se zanimal sploh za vse družinske zadeve, a skrbno je pazil .da ni izpre-govoril imena Genune. dasiravno je bil v svojih mislih neprestano pri njej V splošnem pa ni toliko razmišljal o njej kot o naslednjem, skrivnostnem dnevu, ki naj mu prinese novo srečo, katere ni še nikdar ob čutil. Bilo je kot da visi zastor, t enak. lehak zastor preti njegovimi notranjimi očmi, — in za tem zastorem je slutil... slutil navzočnost mladega, nepremičnega, božanskega obraza s prijaznim usme-vom na ustnih ter strogimi, povešenimi očmi. Tn ta obraz ni bil rbraz Genime. bil je obraz sreče! In sedaj je končno napočila njegova ura. — zastor se je dvignil, ustnici sta se odprli, trepalnice so >e dvignile — božanstvo ga je zagledalo — in sedaj je pričela izhajati iz njega luč, kot luč solnca ter veselje in radost brez konca in kra.fa! Misld je na ta prihajajoči dan — in njegova duša je zopet blaženo ohromela v palečemn hrepenenju, v vedno iznova prebujajo-čem se požel jen ju. To hrepenenje pa ni pomenjalo zanj nobene ovire. Spremljalo je vsako njegovih kretenj, h jih ni oviralo. Ni ga oviralo, da je zav-žil v tretji gostilni z Emilom izvrstno kosilo in le sempatam je vzplamtel v njegovih mislih kratek blisk: — če bil kdo na svetu to vedel! ? To hrepenenje ga tudi ni oviralo, da je po kosilu preobračal z Emilom kozolce. Na lepem, prostranem travniku sta se urila v tej umptnosti... (Dalje prihodngii.) GliAS NAHODA. 13. JUN. 1927 0 zdravju in zdravilih. nastanek modernega zdravila Dandanes, ko v tolikih rečeh prevladuje količina nad kakovostjo, ni čuda, če .se je' tudi na zdra-viLskem trgu pojavila naproduk-L-ija, ki je enake ne pomni zgodovina. Radi razumemo, ako posta-1 ne jo ob takem preobilju zdravil bolniki nezaupljivi nasproti zdravilom. ki rastejo kakor gobe po rtežju in se ponujajo z vseh .strani s kričečo reklamo. Med nepoučenimi ljudmi se če--to sliši, da zadostuje za zdravilo, če daš kaki kemično učinkoviti tvarini blesteče ime in ga opraviš s primerno reklamo na trg. Priznati je treba. - da se mnogokrat izrablja lahkovernost bolnikov. vendar pa velja to zgolj o zdravilih, ki >0 nastala iz same do->i'-kaželjno.sti. V rcr>ni tovarni za icmično-lckarniške izdelke je tre->a večletnega truda in dela. da postane preparat .sposoben za >plo-ino uporabo. Menim, da ne od-reč. ako ]»opeljem čitatelja v veli-te labortorije, kjer nastajajo ztlra-ilna sredstva. Dolgotrajna in zap rede na je pot ci jo prehodi kaka kemična snov 10 zdravila, ki je primerno za pro-lajo. Najprej .se v popolnoma 1110-leroio urejeiirli kemičnih labora-orijili izumiteljev dožene. ali je vari na kemično docela čista. Nato »lede zelo natančni poizkusi na ži-,-alill. Ž njimi .se dožene. ako učinkuje .nova tvarina na živa bilja. Ti »oizkusi so težki in mučni. Žabe. niši. podgane, morski prešički. p>i. načke, ptice in celo opice rabijo kot »oizkusne živali. Vendar pa učinku. ie to ali 0110 zdravilo na različne iivalske vrste različno; zato je reba najprej potem dologtrajnih »oizkasov najti najprimernejšo ži-;al. Pa tudi tedaj, ko jo imajo, ni :adeva rešena. Nastanejo nove tež. toče. ker ne gre, da bi takoj, ko ;e pokaž<* na tej živali ugoden u •inek. sklepali, da je novo zdraviti primemo tudi za človeško telo. 'oizkus na živali daje samo slutiti, 11 pa zanesljiv dokaz, da se bo tva-•ina obnesla tudi pri človeku. Tako* e je dognalo, da se telo neke ži-ali odzove na kemično sredstvo v >opolnoma drugi .smeri kot člove ko telo. ali pa pri človeku .sploh ne ičinkuje. To >0 vdike težave, ki se morajo / l.j.imi bojevati izdelovatelji novih :dravil. Da bo čitatelju zadeva jas ;izkusi izpeljani .strogo znanstveno in z* vso resnostjo. Radi tega so velike tovarne za zdravila opremljene z vsemi moderni mi pripomočki. Tu .se ne izdelujejo in preizkušajo zgolj zdravila, ki jih prod lici ra ta tovarna, ampak se v posebnih laboratorijih neumorno proučujejo \>a vprašanja, ki >e tičejo fiziološke in lekarniške ve.le, iščejo se novi raziskovalni načini j itd. Skratka: taka tovarna zahteval veliko dobrih strokovna j kov in \>c] moderne pripomočke. Le pomislimo. kaj bi bilo, če bi prišlo na trg nezadostno, površno izdelano ah napačno preizkušeno zdravilo. Ko pa je preparat srečno pre-bredeh prve vrtince, ga čakajo še nevarnejše vode. Kakor hitro se je pokazalo s poizkusi na živalih, da bo nov zdravilni izum primeren in uspešen tudi za človeško telo. „>e prično previdni poizkusi na raznih klinikah. Tu jih strogo nadzorujejo prvovrsni učenjaki, avtoritete na zdravniškem polju. Šele ko se zdravilo po dolgih poizkusili ob-ntke in ko so novo zdravilo poizkusili tudi nekateri izkušeni praktični zdravniki, preide nov preparat v promet. Kratki o[ s postanka zdravilnega sredstva, ki je izdelano na znanstveni podlagi, kaže. da je izbira zdravil stroga. Cesto .se stoprav po dolgiii. trudapolnih in dragih poizkusih izkaže sredstvo kot neprimerno. Tako se zgodi, da med tisočimi kemičnimi spojinami pride malokatera v promet, zakaj tudi tu velja ona: "Veliko je poklicanih.I malo izbranih." Iz tega. kar sem povedal, je videti, da je pot dolgotrajna 111 traja .skoraj v vsakem slučaju eno leto. v nek terih pa tudi več let. Zapomnimo pa .si tudi to-le: Nepremostljiv prepad zija med neštetimi, brez znanstvene podlage in >-anio iz brezvestne špekulacije iz-.tno^t "pregraje" pa je vea-m u.-odna za bolnika. Prof. SperaiLski je proučeval pasjo steklino. Navadne podkožne injekcije trajajo tri tedne. Razen tega potrebuje organizem cel mesec, da prebavi protistrup in past a ne imun. To zavlačevanje lahko stane življenje, če izbruhne skrita (inkubacijska) steklina nekoliko poprej. Za to dobijo poizkusili psi možgansko injekcijo: vbrizgnejo jim protibesno (antirabično) sirotko. ki }>ospeši splošno neobčutljivost (imnnoKt) organizma. Prof Speraaski je dognal pri trepana-ciji (odpiranju) lobanje živega psa. da se skrivnostna "prejrraja" lahko mehanično ukine «a nekaj ča-sa : tre»ba je le izčrpati tekočino iz hrbtenice, pa se ustavi krvavitev I ihanjskih kosti. Prof Speran-ski je tega vbrijagnil obolelim psom mačkam, kuncem in zdravilno sirotko in obenem začasno izpraznil hrbtenico (ki je sicer polna tzv. cerehrošponalne prozorne tekočine). Ozdravil je na ta način difte-rijo, otrpnenje tilnika .in krvavo drisko. Medtem so poginile vse živali, ki dobile Isto količino sirotke. ne tla bi izgubile "pregra-jo' Prof. S p eran.sk i je pričel pc-izkušnje z otroci. Na škrlatiuki težko bolela deea je dobila po 4—S gramov siratke v možgane (medtem ko se vbrizgne v kri po 1()0 do 200 gramov). Uspeli je bil presenetljiv; vročina, izpuščaj in nervozni pojavi >0 izginili tekom enega dneva oziroma malo pozneje. O-zdravljenc ko bile tudi ošpice: o-boleli so dobili nekaj sirotke od onih. ki so bili v petih primerih bolniki, ki >0 oboleli za strašnim otrpn en jem tilnika: izpraznili so jim pod narkozo hrbtenico in nato vbrizguili sirotko v možgane. Končno je bil rešen tudi na smrt obsojen bolnik s cerebral 111 m nienir-{ritom 111 .sicer brez vbrizgavanja .sirotke: o 1st ranili so mu le pre-grajo in kri je ozdravila možgane, kamor prej ni pustila "pregraja" v krvi nastale protistrupe. Zdaj dela prof. Speranski poizkuse s kolero 111 drugimi boleznimi. Znanstveno razlago svojega odkritja bo podal pozneje. Domneva pa, da je v.saka si*lošna obolelost .samo |»o-slediea ol>olelos>ti o«srednjega živčevja. Vsaka nalezljiva bolezen .se vgnezdi v nekem delu možganov. Ošpice {»omenijo, da je j^odlegel o-špicam del možgatiov. škrlatinka je poesledica škrlatinke dela možganov. Se krupozna pljučnica utegne izvirati iz obolenja možganov, ki le odmeva v pljučih. Znanstvena previdnost zahtevah na daljnih raziskovanj, vendar ni dvoma, da pomeni odkritje prof. Speranskega začetek nove dobe v izbijanju nalezljivih in otroških bolezni. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Narodi", ■ —— FRANCOZI JEZNI NA CHAMBERUNA Francozi se jeze na avi-jatika Chamberlina i n Levina. — Neki list pravi, da se ne vpošteva pri berlinskih slovesnostih francoskih čustev. PARIZ. Francija, 12. junija. — Bojkot Chamberlina in Levina za slučaj, da bi prišla v Pariz, je predlagal, soglasno z berlinskim poročevalcem pariški list Midi. ker sta baje transatlantiška letalca v družbi uradnikov ameriškega poslaništva v Berlinu dosedaj popolnoma omalovaževala Francoze pri javnih funkcijah. — Prišel je trentuek. — je br-zojavil poročevalec. — ko je treba obrniti direktno pozornost na činl-110 obnašanje obeh letalcev in di-plomatičnih zastopnikov Združenih držav izza izkrcanja v Berlinu. — Ohamberlin. Levine in ameriški zastopniki. — je nadaljeval. — zadržujejo sistematično vse francoske žurnaliste in uradnike otl vseli demonstracij, družabnih ali političnih, katere prirejajo na čast letalcema. 1 — Ta sovražni način je bil razviden zopet včeraj, ko se je vršil obed na cast letalcev v Ameriškem klubu. Midi je opoldanski list. ki ima veliko mestno cirkulacijo. BERLIN. Nemčija. 12. junija. — Chamberlin in Levine sta sicer zračna junaka, a se vendar nahajat;«. na nepostaven način, ne le v Nemčiji, temveč tudi v vseh dru-^rih deželah, v katerih bosta pristala. razven ee si bosta preskrbela potrebne listine. Levine ima si-ccr potni list. a nikakega vizeja. doeini nima Chamberlin sploh nobene listine. Včeraj je izjavil: — Nimam nobenega potnega lista ter g;i tudi ne maram imeti. Levine pa ji pripomnil, da pra ni dosedaj še niktlo vprašal po potnem listu ter je mnenja, da se to tudi ne bo zgodilo. ZAKARTAL JO JE V majhnem madžarskem provin-cijalriem mestecu Bardaszti se je primeril interesanten slučaj. Žena nekega ondotnega bogatc-o-klicu občinskemu tajniku .Že pred tem dejanjem je žena opazila, da se je mož napram nji nekako o-liladil. Nekega dne jo je vzel s se- ali veste, — da so vsi .stroji. katere rabimo danes za prevoz gnani od mehaničnega uKtroja. najsibode potem .s paro. gazolinom ali elektriko -poznani pod imenom avtomobili ali motorni vozovi. Iznajdba motornih VOEOV je najnovejša, kajti izvor parnih strojev je že starejši kot 50 let. Preko 8 milijonov avtomobilov je danes v porabi v Zdr. državah in njih vrednost je cenjena nad 10 ibilijonov dolarjev. Ail veste, da so Helmar cigarete zadovoljile kadilce preko 20 let. Milijoni jih poznajo—m cenijo več ikot navadne cigarete. Seznanite se s Helmar še danes. JMčtanje oarniko* * Shipping 15. Junija: Maureiania, Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg. Bremen. 16. junija: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 18. junija: Muenchen. Cherboui-g1. Bremen; O-lymplc. Cherbourg. 21. junija: Reliance. Cherbourg, Hamburg. 22. junija: -Vnuitanla, Cherbourg: Tresident Harding, Cherbourg, Bremen. 23. junija: Pres. Wilson. Trst ."> let stari strojevodja Frank Hutchinson, ki je bil 44 let nslnž-ben pri Chicago. Milwaukee & St. Pant železnici, je bil ubit vreraj z ženo vred. ko je pri Guelph. (»nt. hotel priti s svojim avtomobilom preko tračnic ter pri tem kolidi-ral z vlakom. Lucetti obsojen na 30 let ječe. RIM. Italija. 12. .junija. — Ginc Lucctti. ki jp vprizoril preteklega 7. julija: Martha Washington, Trst. 9. julija: Aijuitaniu. Cherbourg: Franca, Havr«?; OIjTnpic. Cherbourg. 12 Julija: Berlin. Cherbourg. Uninen; Thu-ringla. Hamburg.« 13. julija: George Washington, Cherbourg. Bremen. 14. Julija: New York. Cherbourg, Hamburg. 16. Julija: Pres. ilardinir. Cherbourg. Bremen: I'aiis, Havre; Majestic. Cherbourg. 20. julija: Bereng.»ri;<. Cherbourg. 21. Juiija: Muenchfri, Cherbourg. Itrrmen: UeutBchiand. Cherbourg, llaxiiburg. 23. Julija: llomerlr, Cherbourg 27. Julija: Haurrtaiiia, Cherbourg; Pre» Roo-^evclt. Cherbourg. Hrrrncn. 28. junija: Cleveland. Chtrbourg. Hamburg. 1. avqutta: Aquitanla. cherbotinc: l-c-vlathan. Cherbourg: II«- d<» Kr««iice. liavrv; Olyinpie. Ch«-rtw»»iric. septembra atentat na Mussolinija. je hil včeraj obsojen na trideset let ječe. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ~ Kdor j« namenjen potovat! t •tir! kraj. Je potrebno, da je poo» Cen o potni ti listih, prtljagi In dragih utrareh. Valed nafte dclgoletM izkušnje Vedi nil mnorano dati | naJoolJSa pojamlla tn prijwroeamo. redno le prvorrgtce brzoparnlke. Tudi nodrZavljanl »amr/ejo potovati t atari kraj, toda preskrbeti al morajo doroljenjt ali i»erm1t !■ Waslilngtona. bodisi n eno leto ali 6 mesecer In ae mora delati prošnjo vsaj po mesec pred od potovanjem In to nararnoat ▼ Washington, D. O. na generalega na ae tolikega komisarja. Glaao*s odredbe, ki je stoptl« ¥ reljnvo SI. julij«. 1924 se nikomur reč ne pofflje permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskati vsak posllea osebno, bodisi ▼ najbllžnjl naselnl-ffkl nrad ali ;ra ga dobi t New Toku pred od pot ova nJem, kakor kedo T proSnJl raprosi. Kdor potnje ven brea dovoljenja, potuje na trojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce Iz itirega kraj«. Kdor Ml dobiti sorodnik« aH frojce In starega kraja, naj nam prej plfte za pojasnila. I« Jugoslavije bo prlpuSPenlh v tem letu 070 priseljencev, toda pol ovira te kvote je določena ca ameriške državljane. ki iele dobiti sem Ttarlge ta otroke od IS. do 2L leta ln pa aa poljedelske delavca. AmerlSkl džavljanl pa aamorej« dobiti sem žene in otroke do 18. Ista brea da bi bill fttet! v kvoto, po-trebno p« j« delati proftnjo r Waito* lngtoo. Predno podvsaosate kakS kor«S. piJilte nam. FRANK SAKSER STATE BANK ■S CORTLANDT ST- NVW fOSft Kje naj se ima denar, kadar ! se potuje? I Kadar sc kdo poilu na daljše pot oranje, mora vsr tvoje pee-\ ' možen je vzeti seboj, ali pa naložiti denar tako. da ž njim orli i povsod hi h ko razpolaga. v | . I JVr.v rojaki, ki potujejo r domovi no, navadno ne vedo, koliko \ denarja bi vzeli seboj, ker ne vrtlo koliko časa i tod o ostati tam. 1 y* kateri bi pustili denar v Ameriki. če bi ga hrt z težkoč mogri j dvigniti v starem kraju. Zato priporočamo potnik i ni, ki hočejo v start m kroju raz pol a- j got i z dolarsko vlogo tako enostavno kot so bili navajeni tukaj, I da pred odhodom vi t tie svoj denar v našo banko. Potom naših bančnih zvez v vseh krajih Jugoslavije lahko dvignejo vloga \ v najkrajšem času in brez posebnih stroškov. Pojasnila dajemo vnaprtj pismeno ali pa ust me no, ko pridt potnik sem. j Kdor ima svoj denar naložen pri nas. lahko mirno potuje, kajti I varnost vloge mu je zajamčeno. Vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" obrestujemo po i%. Obresti računamo od začetka vsakega meseca. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. i_______________________