JL AflH.KW.tOA« \6L£akGSCJ/ V LISI. J 3zjajh&& omožEJfss! ©kEJS>. 36&«feCo6B°V? Jis>E&SJf3 L,30^USJtX^, 2>E Z A.IA VSEH VRST MOTO KJE V TER STROJEV /.A IZHEl.O-VANJE I.ESA, ELEKTROTEHNIČNEGA MATERIALA IN ŽARNIC. m km« m Zahtevajte povsod čevlje z znamko tovaren PETER KOZINA & KO., TRŽIČ. Glavna zaloga v Ljubljani, Breg št. 20 ter > Aleksandrova cesta št. 1. Podružnici v Zagrebu in v Beogradu. Spored Drama: April 18. sreda — Češnjev vrt. . . ..................Red E „ 19. četrtek — Za pravdo in srce. — Dijaška predstava ob znižanih cenah. (Ob 3.) . Izven „ 20. petek — Hasanaginica. Gostovanje g. Mi- hajla Markoviča iz Zagreba. . . Red D 21. sobota — Hasanaginica. Gostovanje g. Mi- hajla Markoviča iz Zagreba. . . Red A 22. nedelja — Kraljestvo dobrote in ljubezni. — Mladinska predstava. Prireditev gojencev ..Mladinskega doma". (Ob 3.) Izven „ 22. nedelja — Revizor. Gostovanje g. Mihajla Markoviča iz Zagreba.................Izven 23. poned. — Hasanaginica. Gostovanje g. Mi- hajla Markoviča iz Zagreba. . . Red B „ 24. torek — Zaprto. Opera: April 17. torek — Čarostrelec.............................Red B „ 18. sreda — Janko in Metka.........................Red D 19. četrtek — Sevilski brivec.............................Red A „ 20. petek — Pastorka Jenufa........................Red E „ 21. sobota — Rigoletto..............................Red B „ 22. nedelja — Janko in Metka........................Izven „ 23. poned. — Zaprto. Najfinejša svetlobna telesa za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, Steklu I. t. d. edina jugoslovenska »Svetlobna industrija VESTA". Napočila samo na atelje „VESTE", Ljubljana, Holadvorsha ul. 8/1. Začetek ob 8. Konec pred 11 ČEŠNJEV VRT. Komedija v štirih dejanjih. Spisal fl. P. Čehov. Poslovenil J. Vidmar. Režiser: BORIS PUTJflTft. Ranjevska, Ljubov flndrejevna, graščakinja . ga Nablocka. Anja, njena hči.....................................gna Gorjupova. Varja, njena rejenka................................ga Šaričeva. Gajev, Leonid ftnderjevič, brat Ranjevske . g. Putjata. Lopahin, Jermolaj Aleksejevič, trgovec . . g. Cesar. Trofimov, Pjotr Konstantinovič, študent . g. Rogoz. Simeonov Piščik, Boris Borisovič, graščak g. Peček. Charlotta Ivanovna, guvernanta......................gna Rakarjeva. Jepihodov, Semjon Pantalejevič, pisar ... g. Plut. Dunjaša, hišna......................................gna V. Danilova. Firs, stari lakaj...................................g. Lipah. Jaša, mladi lakaj........................ g. Medven. Popotnik....................................... g. Terčič. Gostje, služinčad. Dejanje se vrši na posestvu L. F\. Ranjevske. ' ' ' ' " > : I Darila so nojlepče -flslihe“. Oglejte si jih Aleksandrova c. S. \?.BE5TERš„HElIOS“ GE2IČAD A ME3AČ zaloga oblek za dame, at ICJMV. QOSpODE 1N OTROKE LJUBL3ANA, Šelenburgova ulica 3. Vogal Knaflove ulice. Začetek ob 3. Konec ob 6. Za pravdo in srce. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Medved. Na novo insceniral A. Danilo. Režiser: A. DANILO. Barbara pl. Bela, graščakinja na Raki .... ga Juvanova. Erazem, nje sin . g. Drenovec. Ivan Krstnik Valvazor, graščak na Turnu in v Krškem g. Lipah. Štefan Gregorijanec, graščak v Mokricah . . . g. Cesar. Krištof Ložan, graščak na Belniku g. Terčič. Slepec Grajan, nekdanji graščinski logar . g. Danilo. Katarina, njegova hči ga Šaričeva. Lokvanc g. Kralj. Andrej, njegov sin g. Gregorin. Obrč g. Plut. Podlesnik g. Medven. Zorič kmetje . Končan g. Sancin. Skomine g. Cesar. Hribar g. Terčič. Kumar g. Karadjov. Šterc g. Markič. Bistrič .... g. Stanko. Noži na Šmalc .... Dizma, graščinski oskrbnik na Raki .... g. Skrbinšek. Grajski hlapec Sel . . . g. Medven. .........................................g. Markič. . . . .............i. . . . g. Stanko. Kmetje, dekleta, uskoki, godci, sli itd. Godi se I. 1575. ■ l — 3 - I. uskok II. uskok Hlapec Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Hasanaginica. Drama v treh dejanjih. Spisal Milan Ogrizovič. Režiser: ZV. ROGOZ. flga^Hasanaga Hasanaginica Sultanija . . Fata . . Meho . . . flhmed . . Beg Pintorovič, brat Hasanaginice Zarifhanuma, mati Hasanaginice (Jmmihana, mati Hasanagova lmoski kadi .................... Ibrahim......................... Husref.......................... Robinjica Vlahinja .... Latifa, služkinja Zarifhanume Husejin, stari sluga'Hasanagov Starejšina svatov............... Mali begovič v zibelki, služkinje, sluge, sužnje, muslimi, muslimke, družice, g. Markovič k. g. ga Rogozova. ga Šaričeva. gna Gorjupova. * * * * * * g. Skrbinšek, gna Rakarjeva. ga Juvanova, g. Drenovec, g. Medven. g. Železnik, gna V. Danilova, gna Gabrijelčičeva. g. Terčič. g. Cesar. vojniki (askeri), kmetje, svatje, deca i. t. d. Prvo in tretje dejanje se vrši v Hasanagovi kuli, drugo v hiši begovice Zarifhanume. Čas: Narodna pesem. ZDENKA RODIČ damski modni salon Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 - - (Palača ..Zadružne gospodarske banke") - - Začetek ob 8. Konec ob 11. t. REVIZOR. Komedija v petih dejanjih. Spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, preložil Ivan Prijatelj. Režiser: BORIS PGTJflTA. ftnton ftntonovič Skvoznik-Dmuhanovskij, mestni poglavar g. Markovič k. g. Ana Andrejevna, njegova žena .... ga Škerlj - Medvedova k. g. Marja flntonovna, njegova hči ... . gna Vera Danilova. Luka Lukič Hlopov, šolski nadzornik . . g. Gregorin. Njegova žena gna Gorjupova. flmos Fjodorovič Ljapkin-Tjapkin, sodnik g. Cesar. ftrtemij Filipovič Zemljamka, oskrbnik do- brodelnih zavodov g. Danilo. Ivan Kuzmič Špekin, poštar g. Peček. . Peter Ivanovič Dobčinskij, } mestna J g. Medven. Peter Ivanovič Bobčinskij, j graščaka \ . g. Lipah. Ivan flleksandrovič Hlestakov, uradnik iz Peterburga Osip, njegov sluga . Stjepan Ivanovič Korobkin, ugleden mož mesta g. Smerkolj. Njegova žena gna Mira Danilova. Stjepan lljič Uhovjortov, policijski nadzornik g. Markič. Svistunov, | t v ,, ( r- vr , stražnika Derzimorda.J ( g. Kumar, g. Sancin. Abdulin, trgovec g. Terčič. Prvi trgovec g. Sancin. Fevronija Petrovna Pošljopkina, ključavni- čarka ga Juvanova. Podčastnica gna Rakarjeva. Miška, poglavarjev sluga g. Plut. Natakar gna Gorjupova. Gosti moškega in ženskega spola, trgovci, meščani, prosivci. Začetek ob pol 8 Konec ob pol 11. CAROSTRELEC. Romantična opera v treh dejanjih (petih slikah). Spisal F. Kind. Poslovenil F\. Funtek. Godbo zložil K. M. Weber. Dirigent: MflTAGČ Režiser: O. ŠEST. Otokar, vladajoči knez................g. Cvejič Kuno, knežji dedni logar ....... g. Pugelj. flgata, njegova hči...................ga Lewandowska. ftnka, mlada sorodnica ...............ga Lovšetova. Gašper, prvi lovec............ . . . g. Zathey. Maks, drugi lovec.....................g. Šimenc. Samiel, črni lovec ...................g. Drenovec. Puščavnik ............................g. Betetto. Kilian, bogat kmet....................g- Debevec. Lovci. Družice. Kmetje. Kraj: v nemškem gorovju. Čas: kmalu po tridesetletni vojni. Vsebina: 1. dej.: Slavnostni prostor na velikem strelišču, kjer se je kmet Kilian odlikoval kot mojstrski strelec. Veliko veselje med lovci. Le Maksa, ki je bil dotlej najboljši strelec, to pot pa ni nič zadel, vse zasmehuje. Višji logar napoveduje običajno poizkusno streljanje, ki se vrši jutri. Če bo pri tem streljanju Maksu sreča mila, dobi za ženo lepo Agato. Toda zle slutnje ga vznemirjajo. Kar se pojavi Gašper in ga povabi, da gre z njim vlivat čarobne kroglje. 2. dej.: V logarjevi hiši sedi Agata in prede. Anica zabija v steno žebelj, na katerem naj visi slika pradeda. Vesela je in bi tudi svojo žalostno prijateljico Agato rada razveselila. Ko odide iz sobe, je Agata zopet sama zatopljena v svoje icpe ljubezenske sanje, zakaj njeno srce pričakuje že dolgo ljubega. In res pride Maks, toda le na kratek čas in že odhaja. Izgovarja se, da mora jelena, ki ga je pravkar ustrelil v zloglasnem volčjem brezdnu, spraviti domov. Agata sluti nekaj hudega, ga zadržuje, toda vse zaman. Izprememba: Volčje brezdno. Gašper pričakuje Maksa, ki končno pride. Navzlic svarilu- ranjke matere in Agate pomaga Maks pri čaranju. 3. dej.: Agata, že v poročni obleki, je navidezno vsa srečna nevesta, toda zle slutnje je niso zapustile. Zopet jo tolaži Anica, a ne dolgo, zakaj tudi njo obhaja strah in bojazen. Izpremetnba: Slavnostno streljanje. Grof Otokar odredi, da bodi cilj bel golob. Maks strelja. V tem trenutku pride Agata in se zgrudi na tla. Ljudstvo inisli, da je ustreljena, toda v resnici je strel zadel Gašperja. Maks javno prizna svoj zločin in čaranje. Grof Otokar ga hoče zato za vedno izgnati iz države; kar pa se pojavi puščavnik, ki prosi Otokarja milejše kazni. Grof se da preprositi ter odredi, da naj Maks ostane v deželi eno leto na preizkušnji. Če bo v tem času dokazal, da je pošten in zvest, dobi ob letu lepo Agato za ženo. Narod poje v mogočnem koru in prekipeva veselja in hvaležnosti. Draso Schwab Ljubljana. Prvi, nalstarejši Specialni strokovno tehnlžkl atelje za črkosllkarstvo. se najtopleje priporoča za slikanje napisov na steklo, kovine, les, zid Itd. LJUBLJANA, AlGkSSndTOVfl CBStfl 1. S 1 Začetek ob pol 8. Konec okrog 10. Janko in Metka. Bajka v treh slikah. Spisala f\. Wette. Poslovenil M. Markič. Uglasbil Engelbert Humperdinck. Dirigent: K. JERAJ. Režiser: V. SEWflSTIflNOW. Oče Peter, metlar............................g. Cvejič. Jera, njegova žena..............................ga Smolenskaja. Janko 1 ... . . /ga Rewiczeva. Metka / o ro a ..............................I Thalerjeva. Vešča hrustalka..............................gna Kattnerjeva. Peščeniček...................................gna Saksova. Rosniček.....................................gna Korenjakova. Štirinajst angelov........................... * * * Otroci................................................. *** PrvaKslikaj: doma, druga: v gozdu in tretja: medeni hramek. I. Janko in Metka, otroka revnih staršev, sta sama doma. Morala bi delati, pa sta zelo lačna. Da bi laglje prenesla glad, pričneta plesati. Mati pride domov in se razjezi, ker plešeta, mesto da bi delala. Za kazen ju pošlje v gozd brat jagode. Janko in Metka ubogata. Nato se vrne oče. Njegov posel je izdelovanje metel. Nekaj jih je ravnokar v mestu prodal. Za izkupiček je kupil živeža. Ko izve, da sta šla otroka v hosto, se zelo prestraši. V hosti živi namreč čarovnica Hrustalka, ki majhne otroke lovi, peče in jč. Oče in mati se odpravita takoj v hosto, da poiščeta svoja dva otroka. II. Janko in Metka sta nabrala v gozdu poln košek jagod. Ko jih pojesta in hočeta nabirati še druge gozdne sadove, še zmrači. Rada bi se vrnila domov, pa ne najdeta prave poti. Sedeta na mah, molita in zaspita. III. Zbudita se pred kočo Hrustalke, ki ju začara tako, da se ji pokorita. Janka zapre v hlev, Metki pa ukaže opravljati hišna dela. Metka uboga in pazno posluša Hrustalko, kako čara. Res kmalu jo hoče čarovnica pregovoriti, da bi zlezla v peč. Rada bi jo spekla in snedla. Metka pa začne čarati, kakor je slišala Hrustalko. Čar ima tako moč, da zleze Hrustalka sama v peč. Medtem prideta oče in mati, najdeta svoja otroka in ju vesela objameta. Začetek ob pol 8, Konec po 10. SEVILSKI BRIVEC. Buffo-opera v dveh dejanjih. Spisal Cezar Sterbini. Uglasbil G. Rossini. Prevel R. Funtek. Dirigent: NEFFAT. Režiser: SEWASTIflNOW. Grof Almaviva . . . g. Kovač. Bartolo, zdravnik . . . g. Zupan. Rozina, varovanka v hiši Bartola . . . ga Lovšetova k. g. Figaro, brivec . . . g. Levar. Basilio, učitelj glasbe Fiorello, sluga fllmavive .... I. sluga (tenor) . g. Banovec. II. sluga (bas) ... g. Pugelj. Berta, hišna pri dr. Bartolu . . . . ga Smolenskaja. Častnik Notar Vojaki, godci. Dejanje se vrši v Sevili. Prva vprizoritev 5. februarja 1816 v Rimu. Dr. B a r t o 1 o , poštam, ohol, nezaupen, lakomen mož ima mlado, lepo in bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo hoče za ženo. Strogo jo čuva. V petju jo poučuje B a s i 1 i o, intriganten in podkupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogati grof A1 m a v i v a, ki ji priredi kot Lindoro podoknico. Da pospeši zbližanje z izvoljenko, se posluži F i fe a r a, spretnega, podjetnega, premetenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj se obleče kot častnik in gre v Bartolovo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve ter naj dela, da je pijan. — Figaro gre pa tudi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Deklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce dragemu. Almaviva pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzroči v Bartolovi hiši veliko zmedo. S tem konča prvi akt. V drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Basiiijev učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Basilio bolan; poučeval bo danes Rozino. — Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobe s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa se pojavi Basilio, in zmeda postane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da se uda trditvi. da je bolan, in tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad tekmeca; ta pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Basilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Alonzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Basilija po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da bi onemogočil ponočni poset. — Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla po lestvici in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Almaviva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Basilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Basilio, podkupljen od grofa, se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom. KUNSTEK 81 PLETERSKI trgovina z manufakturo, modnim blagom, usnjem in kožami. Vodnikov trg 5 LJUBLJANA Kopitarjeva ul. 4 rSajfineji pisemski papir priporoča : M. TIČAR ŠELE UBLJANA, NBURGOVA ULICA. VIKTOR BAJT nasl. Prva ljubljanska cvetličarna : : LJUBLJANA. : : Priporočamo Kolinsko cikorijo. — 10 - Začetek ob pol 8. Konec ob 11 PASTORKA JENUFA. Opera v treh dejanjih. Besedilo spisala po drami iz življenja moravskega naroda Gabrijela Preissova. Poslovenil Fran Govekar. Uglasbil Leo Janaček. Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: VASILIJ SEWASTIANOW. Stara Burjevka, užitkarica in gospodinja v mlinu.......................gna Sfiligojeva. Laca Klemen 1 ... ^ . . I q. Sovilski. D . i polbrata, vnuka Burjevke < *. Stevo Burja ) r ‘ Ig. Šimenc. Cerkovnica Burjevka, vdova in snaha stare Burjevke Jenufa, njena pastorka Prvi mlinski hlapec Rihtar ................. Rihtariča .... Karolka, njiju hči . Pastirica .... Barena, prva dekla v mlinu ga Thierry-Kavčnikova. ga Lewandowska. g. Cvejič. g. Zupan, ga Erklavčeva. ga Matačičeva. ga Smolenskaja. gna Korenjakova, ga Ribičeva. Jano, pastirček .... Muzikanti, vaščanje. I. dejanje v mlinu pri Burjevih. II. in III. v sobi cerkoynice. Med I. in II. dej. poteče pol leta. Med II. in III. dva meseca. 1. premijera Jenufe v Brnu 1904. Premiera v Narodnem gledališču v Pragi 26. maja 1916. 1. dejanje. Cerkovnica, stroga in odločna žena ima nelastno hčerko, pastorko Jenufko, katera se je zaljubila v lahkomiselnega, razburljivega bratranca Števo — in se mu vdala. Toda, ko se vrne nekega dne Števo pijan od nabora, je njegova ljubezen hladnejša. Odločna in razumna cerkovnica spregovori s Števom resno besedo ter dovoli ženitev samo pod pogojem, da se nikdar več ne opije. Da mu rok na poskušnjo enega leta. Jenufko pa ljubi tudi resnejši, moški Laca. Boli in grize ga zavest in prepričanje, da se je lahkomiselni in vrtoglavi Števo zaljubil samo v lepo Jenufkino lice in nekega dne ji v razburjenju prereže lice, v misli, da ji pokvari s tem obraz in jo naredi grdo. - 11 - II. dejanje. Jenufka se je hotela zastrupiti. In zopet se posreči cerkovnici, da prepreči nesrečo. Pod pretvezo, da pošlje Jenufko na Dunaj v službo, skriva Jenufko pazljivo doma, kjer se ji rodi Števov deček. Cer-kovnica pokliče Števa in ga prosi, naj si vendar vzame nesrečno Jenufko. Vrtoglavi lahkomiselnež pa se skesa in uteče. Obupana cerkovnica se odloči povedati vse Laci. In pošteno in odkrito mu opiše nesrečen položaj. Laca seveda premišlja. Moral bi si vzeti tudi Števovega dečka. V svojem strahu za Jenufko in njeno dobro ime, pravi cerkovnica Laci, da je dete umrlo. In po odhodu Lace, vzame dete in ga vrže pod led. Jenufko pa prepriča, da je dete na vročici umrlo. III. dejanje. Cerkovnica pripravlja svatbo Jenufke z Laco. In ko se hočejo napotiti v cerkev, krikne po vasi: Našli so pod ledom mrtvo dete. Nesrečna cerkovnica prizna sedaj svojo krivdo in se da odvesti na sodišče. Laca se zavzame za nesrečno Jenufko in ta spozna njegovo verno ljubezen mu pade v naročje. Namenita se skupno v svet, kjer hočeta začeti novo življenje. ADRIJA11 Drogerijami Fotomanufaktura ”__________________________ llllllllllllllllllllllllllllllll Parfumerija llllllllllllllllllllllllllllllll LJUBLJANA, Selenburgova ulica št. 5, nasproti glavne pošte. Droge, kemikalije, toaletne in fotografske potrebščine, bolniško oskrbna sredstva. PAPIRNA TRGOVINA Fini pismeni papir v kartonu in mapah, ~ umetniške razglednice — vedno nove, IVAN GAJŠEK fini- notezi, koledarji, poezije, albumi. LJUBLJANA, Sv. Petrn C. 2. priložnostna .li.riln. ~ Dl/stcfmir manufakturna trgovina ■ NvJlCVV) Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Na drobno! Telefon štev. 538. — Ček. ur. štev. 11.228. Na debelo! TRGOVSKA BANKA l (L- LJUBLJANA — m preje SLOOENSKA ESKOMPTNfl BANKA :::: izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. :::: — 12 — Začetek ob pol 8. Konec ob 11. RIGOLETTO. Opera v treh 'dejanjih. Besedilo po Viktora Hugoja drami „Le roi s’amuse“, napisal F. M. Piave, preložil f\. Funtek. Uglasbil Giuseppe Verdi. Dirigent: F\. NEFFflT. Režiser: fl. SEWflSTIANOW. Vojvoda mantovanski Rigoletto, njegov dvorni šaljivec . . . . g. Balaban. Gilda, hči Rigolettova . . ga Lovšetova. Giovanna, njena družabnica . . . . ga Smolenskaja. Sparafucile, bandit . . g. Betetto — Zupa Maddalena, njegova sestra .... . . gna Sfiligojeva. Monterone . . g. Pugelj. Borsa | i Marullo dvorniki ' . . g. Mohorič. . . g. Zorman. Ceprano J l . . g. Perko. Grofica Ceprano Paž Stražnik . . . . g. Pip. Dvorne dame in kavalirji. Godi se v Mantovi in okolici v XVI. stoletju. Prva vprizoritev I. 1851 v Benetkah. HOTEL „SOČA“, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 5 Lastnik K. POTOČNIK Telefon št. 531 Tu- in inozemski časopisi se dobe v trafiki v Šelenburgovi ulici. - 13 - Mihajlo Markovič. Član zagrebškega gledališča, priznani umetnik junaških in karakterističnih vlog, g. Mihajlo Markovič, gostuje te dni pri nas v eni svojih najljubših vlog. Ne bomo govorili o umetniku Markoviču, te vrstice naj samo na kratko označijo njegovo delovanje za organizacijo »Udruženja«. Naš dragi gost je 38 let igralec in 28 let član .zagrebškega kazališta. Deloval pa je mnogo- tudi izven odra in vse svoje moči posvetil organizaciji pokrajinskih gledališč in to v dobi, ko je ranjka državna policija gledala v naših gledališčih največjega svojega sovražnika; v dobi;, v kateri sc je prav po drakonsko predpisoval repertoar in so se drame črtale in pristrigavale po samovoljnih muhah brumnih cenzorjev. Po ujedinjenju je bil 011 med prvimi, ki so delali za našo stanovsko organizacijo. Organizacija »Kongresa«, oziroma naša druga Glavna Skupščina v Zagrebu je njegovo delo. Koliko zaslug si je pridobil kot upravnik v Osijeku, s koliko ljubeznijo je deloval in pomagal pri organizaciji Nar. p-oizor. v Splitu, to vedo vsi člani, ki so takrat tam delovali in katerim je še danes žal, da nimajo Markoviča med seboj. Zato ga je naše članstvo, v prepričanju, da bo i v bodoče nosil na svojih močnih ramah težko breme organizacije, izbralo na svoji IV. skupščini1 za predsednika »Centralne uprave Udruženja glumača SHS«. Po pravilih bi moral pravzaprav stalno bivati v Beogradu, pa mu je zagrebška in beograjska uprava vendarle omogočila stalno umetniško delovanje v Zagrebu, ki Markoviča ljubi in visoko- ceni. Pa naj nam on sam pripoveduje o sebi: Vodil in organiziral sem pet gledališč: v Osijeku, Splitu, Sarajevu, podružnico zagrebškega kazališta v Dalmaciji in pokrajinsko Narodno kazalište. Bil sem pred vojno eksponent državne vlade v Beogradu in narodne vlade (za časa koalicije) v Zagrebu, od katere sem dobival podporo za vodstvo trupe po Istri, Dalmaciji in Bosni-Hcrcegovini. Tik pred vojno sem bil imenovan dekretom takratnega avstroogrskega ministra Bilinskega »zum Landes-theaterdirektor in Sarajevo«. Kot rojen Srbijanec sem se zdel avstrijski vladi zelo uporaben za njene takratne politične eksperimente v Bosni. Nihče ni imel pojma o tem, da dobivam direktivo iz Beograda. Ko sem v Sarajevu vse uredil, je izbruhnila vojna, »a ja odmah u zatvor«. Protestiral sem, toda zloglasni Potiorek mi je odgovoril: »Ja aber Sie haben einen Geburtsfehler, sle sind ein Ser-bianer!« — Za vojne je bilo vloženih proti meni ravno- petnajst obtožnic, ker sem bil »najopasnejši propagator velikosrbske in jugoslovanske ideje v jugoslovanskih pokrajinah,« za katerega so izvedeli šele sedaj. Originale vseh teh obtožnic hrainim še danes- kot zanimiv spomin ... Danes so mi na srcu predvsem staležki interesi. Februarja letošnjega leta sem bil z delegacijo- jugoslovanskih zastopnikov v Sofiji ob priliki jubileja Narodnega teatra v Sofiji. — 14 - Kakor sem že poprej delal vedno na to, da prelijem svoje načrte v delo1, posebno da privedem tudi Bolgare v »Udiruženje,« se mi je posrečilo: držal sem z njimi kongres v Sofiji in na tem kongresu so Bolgari načelno pristopili. Povsod smo bili sprejeti z največjo simpatijo. Gg. Grol, Benešič, Sava Todorovič, podpredsednik: Drag. Gošič in jaz smo bili v avdijenci pri kralju Borisu; trajala je eno uro in pozvani smo bili na njegovo izrecno željo. Kralj je bil zelo ugodno ginjen nad našo akcijo, ki mu jc velika radost in me je odlikoval s »komanderskim krstom tretjega stepena na vratu«. — Drugače pa smatram za svoje delo, na katero sem ponosen, »Udiruženje (ilumaca SHS,« ki je kot tako prvo zares jugoslovansko skupno udruženje v državi. In ravno radi tega je rade volje prevzel njegovo pokroviteljstvo takratni prestolonaslednik Aleksander. Ko je postal kralj, smo naprosili! Njegovo Veličanstvo* iznova za njegovo kraljevsko pokroviteljstvo, toda on se je začudil, češ, da se sarno-obsebi razume, da bo tudi kot kralj naš zaščitnik. In Njegovo Veličanstvo kralj je to svojo obljubo vedno držal in nam ostal veren s svojo simpatijo. — Kot igralec sem igro zapostavljal, dobro vedoč, da imamo med našimi kolegi mnogo igralcev toda mailo organizatorjev. Vendar pa so mi zelo ljube in uspele vloge: Sheylock, Othello, polkovnik Schvvartze v »Heimat« in slične herojsko karakterne postave. — Ce vas še to zanima: rojen sem v Užicah v Srbiji, kamor sem bil še pred vojno sedemkrat izgnan, dvakrat mi je srbska vlada nakazala potne stroške. Stalno ne živim nikjer, stalm* samo obiskujem vsa naša gledališča in to iz gole ljubezni1 do teatra. Moja družina živi v Zagrebu, »a ja stalno« boravka nemam, stalno mi je boravište Jugoslavija«. Svojega Hasanago sem si zamislil takega kot nam ga slika narodna pesem in zato prav nič teatralnega. Pokojni Fijan ga je igral kot ljubimca. In čeprav je Hasanaga kot ljubimec zelo teatralen v dobrem smislu te besede, sem si ga vendar zamislil kot vojaka, korpulentnega, bolj strastnega Turka kot ljubimca. Ni to poetični, idealni ljubavnik nego star vojak in Turek. Lahko si mislite, da šem v svojem rojstnem mestu Užicah videl dosti vzorcev za Hasanago, kajti v moji mladosti so gospodarili pri nas še Turki... PRISPEVAJTE ZA BORŠTNIK-VEROVŠKOV NAGROBNI SPOMENIK. — 15 — Razno. Članica naše drame, sina I n a Z bor i 1 o v a se je dne 7. t. m. v Stranjah pri Kamniku poročila z g. ravnateljem Fr. Perhavcem. Čestitamo! Ga Gustl Danilova v Ameriki. »The Jugoslav Club of New York« je priredil 17. februarja t. 1. v »International Institute« večer, na katerem je nastopila ga G. Danilova v Čehovem »Medvedu«. Prva slovenska vprlzoritev Macbetha. V nedelj«, 8. t. m. je ljubljanska »Stolna dijaška kongregacija« vprizorila kot slavnostno predstavo za knezoškofov srebrni jubilej Shakespearjevega Macbetha v Župančičevem prevodu. Predstava, ki se je vršila v knezoškofijski palači, je bila zelo zanimiva ter sq je pozneje še dvakrat z velikim uspehom ponovila. Slike gledaliških umetnikov se dobe v trgovini s slikami »Special« A. Babka na Aleksandrovi cesti. Današnja številka prinaša kot umetniško prilogo sliko g. Mihajla Markoviča, člana Nar. kazališta v Zagrebu in predsednika »Udruženja Glumača SMS«. (Atelje »Helios«, Bešter.) Mnogo denarja si lahko prihranite ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg 10. j . v'f ( » * ■i. . .• t! 1 ' J - ■V..-'- M.TkEbAKI uvbl;ahaI Mr\itum izBien^zzi NflJELE6flt1TnEJ5IH *vu*i Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3'50. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.