L i« t koristi dala v-akafa l|udaiva. Dalav-
ci »o o p ra viča ni do v»aga kar praductrafo.
Thi« papar ia davotad to tha intaraat« of tKa working claaa. Work-• ri ara antitlad to ali what thav product.
C»ur*4 m i»ooi»4-«1m« m*ti«r, D*e. t IWH, »t tha (mai olfin« ttChta»«n 111. uud«r tb# Ae» of 0<M»«r«M »f	Srd, I m«.
Office: 4006 V. 31. Str., Ckieege. III.
"Delavci vseh dežela, združite
PAZITLI
na ii«vilko voklapa|u-kl «a naha)a pola« va-iatfa naalova. prilepila* nega »podal ali na ovitku. Ako (J4J) |e Atavllka . • tedat vam • prihodn|e številko natega liata po tača naročnina.
Prosi.
mo ponovita |« taka|.
Ste v. (No.) 341.
Chicago, 111.,24. marca (March) 1914.
Leto (Vol.) IX,
Iz bakrenega okrožja.
Stavkokazi zapuščajo rudnike. Štrajkarji trdni kador zmiraj.
POLOŽAJ V MEKSIKI. VILLA DEMOKRATI PROTI ODPRAVI ZOPET ZMAGUJE.	OTROŠKEGA DELA
"Miners' Bulletin" z dne 18. t. m. poroča iz Caluiueta :
Zadnjo soboto in nedeljo se je poslovilo od Calumet & Hecla Co. dvesto stavkokazov. V nedeljo se je vseh dvesto skesancev odpeljalo iz bakrenega okrožja in preden je vlak potegnil iz Calumeta, za-v pili so bivši skebje trikratni 44Živijo!" štrajkarjem. V Han cocku se jini je pridružilo 30 "odpadnikov" iz Quincy rudnika, ki so se tudi naveličali skebstva. Včeraj je pokazalo hrbet quincyskim bossom nadaljnih 40 stavkokazov in čuje se, da jih odpade še veliko več te dni. Vsi ti stavkokazi so
importiranci, ki čutijo, da se bliža spomlad in ki niso vajeni prebiti
\L, «ork, dni pod *,mljo in .p.-	umors
ti 7 nhnrn/<>iio stražo za hrbtom. Psinesdale, je pri prvem zasnsa-
ker družba ne more dobiti toliko skebov, da bi se delo izplačalo. Družbe sicer vpijejo - po svojih časopisih, <la imajo dovolj delav-cev na razpolago, ampak dejstvo je tukaj, da noben rudnik, kjer je največ skebov, ne dela s polnim parom.
Shodi in obhodi štrajkarjev se vrše vsako nedeljo. Zadnjo nedeljo je bil shod v Ahmecku. Dvorana je bila natlačeno polna, kar zopet dokazuje, da prevladuje med štrajkarji isti ogenj navdušenja za boj, kakor prvi dan stavke, brez ozira na to, da traja boj že osem mesecev.
John Huhta, kateri je obdolžil tri štrajkarje umora skebov v
ti z oboroženo stražo za hrbtom. Ako bodo skebje bežali v tej meri naprej, bodo prej kot 1. maja vsi rudniki prazni in družbe bodo pri-
nju pred sodnikom Eichkernom v llancocku, priznal, da je bil silno jezen nad celo unijo v South Ran-
ruun.Kt	» rr „ *e in dalje je priznal, da sta mu
siljene jame zapreti, ee se nečejo,K M vJ J J ,,' T , .
j x*. *i • t „uirn i* kil«, oba okrožna pravdnika, Lukas in podati štrajkarjem. Lahko je bilo	-lahko kazen"
dobiti importirane skebe po zimi, ko je šla ljudem trda za delo po drugih krajih, toda poleti bo teško pripraviti nezavedne Turke, Sirce, Ruse in Tartare, da bi skebali v jamah, ko se bo odpiralo delo na farmah in drugod. Nemogoče je nadaljevati tudi s polovičnim delom v tukajšnih rudnikih v teh razmerah.
Rudnik Mohawk No. 5, v kate
zadnjih par tednov ,je zopet zaprt,
Mati Jones deportirana.
Staro ženico šiloma odpeljali v Denver, toda ona podje nazaj.
Nichols, obljubila "lahko kazen če naredi "izpoved" o umoru. Povedal je tudi, da je poneveril ti 15 linijskega denarja. Obdolže-ni štrajkarji še niso bili zaslišani.
Dva slovenska stavkokaza, John Novak in John Vidoš, sta zadnji teden zadobila teške telesne poškodbe v rudnikih.
(Za nadaljna poročila in zanimivosti iz štrajkarskega okrožja
General Villa, vodja rebelne armade v severni Meksiki, je 20. t. m. potolkel lluertine čete v bližini Torreona in imenovano mesto je najbrž že v njegovih rokah. V bitki je padlo 106 federalcev in samo dva rebela. Villa ima 12.000 mož, med teui ko imajo nasprotniki komaj 8000 vojakov proti njemu.
Iz NVashingtona poročajo, da je imel John Lind, predsednikov odposlanec, zadnje dni konferenco z zastopniki Huerte v Vera Cruz. Iluerta se ji' že toliko omehčal, da sedaj resno namerava odstopiti od predsedništva. Njegov naslednik bo Jose Kojas, kateri je zdaj minister za zunanje zadeve v Huertinein kabinetu. Lind, ki zastopa mnenje predsednika Wilso-na, je baje zadovoljen z Rojasom. Huerta bo prevzel vodstvo nad armado v boju proti Villi, kadar odstopi predsedništvo. Rojas bo predsedoval le tako dolgo, dokler se ne vrše zopet volitve za stalnega predsednika.
Iluerta je pred par dnevi ukazal ustreliti 149 vojakov iz svoje armade, ki so bili na sumu, da simpatizirajo z rebeli. Kljub temu pa federalci v manjem in večjem številu uhajajo v vrste konstitu-cionalistov.
Washington, D. C. — 18. t. m. je reprezentativna zbornica zavrgla fredlogo za odpravo otroškega dela pod 14 letom. Predlogo je stavil progresist Kelly iz Pa. kot d ¿datek k predlogi za prepo-iv ed jimnort i ranega blaga izdelanega! v- kaznilnicah. Demokrat je, ki vladajo z veliko večino v kongresu. so se zvijali na vse načine, da bi preprečili glasovanje o Kcl-lyevem dodatku, toda niso se mo-igli izviti, lil rezultat je bil, da so 'demokratje z 80 glasovi inulgla-sctvali nasprotniki in tako . pokazali delavskemu svetu, da ne ma-rajo osvoboditi otrok iz mezdne «u/oosti. Zanimiva je bila debata, ko so s«« demokratje, republikan ri in progresist i kregali, kdo da ima boljše grče za delavca. Repre zentant Kelly iz Michigana je očital demokratom, da protežirajo kapitaliste v Georgiji, kjer delajo otroei med 10 in 12 letom. Nato je odgovoril Howard iz Geor-gijc, da Kelley naj bo kar tiho. ker ravno Michigan sedaj najbolj smrdi po zločinih izvršenih nad delavci (štrajk v bakrenem o-krožju).
Ropot z orožjem na Irskem,
V Angliji preti civilna vojna radi irskega "home rule".
100.000 mož opremljenih z orožjem in vsemi potrebščinami, s katerimi bo vodil krvavi boj proti "home rule". Aristokratje v Ulsteru so tudi darovali pet milio-nov dolarjev za vojne potrebščine in za oskrbo ranjencev, ki bodo padli v vojni.
Vojno ministrstvo v Londonu je v soboto naglo sklenilo poslati vojne ladije v irske luke in določilo je, da odpremi okrog 10.000 vojakov na severno Irsko v prvi sili. Stalno vojaštvo v Dublinu je dobilo nalog, da odpotuje v Ulster. Vojaštvo v Ulsterju je nezanesljivo. V petek in soboto je resigni-ralo okrog 200 častnikov na
.eni se je mučilo nekaj s* ' ¿v ¡-<r Míchigai.u glej "Pisma fi;raj'
karjev.")
IZBOLJŠANJE PAKETNE POÖTE
ŽELEZNICA V ALASKI.
Predsednik Wilson je podpisal zakonsko tsnovo za vladno žclez-nieo v A laski. Osnova določa, da predsednik dovoli ;if> milionov dolarjev za zgradilo tisoč milj želez-hii*e v «( vernem delu Alaske. kjer inia vlada bogate žile premoga. S konstrukcijo \» do menda priče-i poleti.
Denver. Colo. — 16. t. m. je vojaška banda na ukaz generala Cnaseja odpeljala sivolaso mater Jone« iz san-ra'aelske bolnišnice v Trinidadu in jo privedla semkaj. Tu je bila izpuščena in rekli so ji, da lahko gre, kamor hoče, samo nazaj v štrajkarsko okrožje ne. Mati Jones, katera je bila v zaporu v bolnišnici od 12. januarja, je bila odvedena potihoma, da ni nihče znal, kedaj in kam je izginila. O polnoči sta prišla k nji v avtomobilu, na kar »o jo vrgli na vlak.
Ko je mati dospela v Denver, poklical jo je guverner k sebi v intervju. Stariea je šla in povedala mu par prav gorkih. Rekla je guvernerju, da je on odgovoren za njen dolgotrajni zapor, kakor tudi za mnoga druga barbarstva v južnem Coloradu. Dalje je rekla, da pojde takoj nazaj v Trinidad, čeprav jo zopet zapro.
"Ne guverner, ne predsednik, niti nihče na svetu me ne more prisiliti, da bi ne šla, kamor hočem in dokler brni živa, se ne podam vojaškemu despotizmu," je rekla guvernerju mati Jones.
Guverner je odvrnil, da bo vse dobro, če ne bo "hujskala'' štrajkarjev. Mati Jones izjavlja, da pojde naravnost mM štrajkarje v trinidadsko šntoririšče, kjer bo odprla šolo za mladino premoga rjo v in navdušala žene, ter moške »v boju zoper tiranstvo in rop pretnogarskih kraljev.
11 orače N. Havvkins, odvetnik unije, izjavlja, da so mater Jones izpustili zato. ker so se bali sitnosti pred vrhovnim sodiščem, kamor je ona apelirala za svojo oprostiteov.
Mil i carska banda je umaknila
Í svojo grožnjo, da bo nčinila vsa Šot oriše a štrajkarjev in zadnje
(pregnala. Štrajkarji so ponovno postavili razdrte šotore v Forbe-su in boj se nadaljnje z »vso od-J ločnostjo.
Generalni poštar Burleson v Washingtonu je 15. t. m. izdal nove odredbe glede paketne pošte (parcel posti; ki pomenijo velik korak naprej za paketne pošiljat-ve in nov udarec za ekspresne družbe. Po tej cdredbi se zamo-re sedaj poslati po pošti* v prvih dveh zonah (150 milj daljave) zelenjava, sadje, zaklana in osna-žena kuretina, jajca, maslo in ostali farmerski pridelki v zabojih od 20 do 50 funtov. Zaboji so lahko iste kakovosti kakor so do zdaj šli po ekspresu. Za prevažanje teh zabojev je j>ošta odredila posebne vozove kakoršnfc imajo ekspresne družbe. Take pošiljat ve bodo veliko ceneje kot pa po ekspresu. Generalni poštar ie tudi dovolil, da se lahko z vsakim zavojem, oziroma v zavoju pošlje tudi pismo, toda poštnino je treba plačati za oboje.
Da ho naketna pošta poiasi to da sigurno zaplenila vse ekspresne družbe je razvidno iz dejstva, da je United States Express Co., mogočna korjioraeija. pred par tedni naznanila po svojih direk torjih v New Yorku razpust. Di rektorji so namreč izjavili, da je dividenda več nomogr«v*a. Tako je stric Sam v enem samem letu uničil mogočno ekspresno družbo, a ostale sledijo. Ni čuda, da kapitalisti rohnijo, da Zedinjene države vedno bolj padajo v — socializem. Ampak to še ni socializem.
ZADEVA GLEDE KO&ČAKA.
Sodrug Zer< vee i/. Kenoshe, NVis. fiam piše:
George Koščak, o katerem ste poročali v " Proletarcu", ni Slovenec, ampak Hrvat, kar pa na stvari nič ne spremeni. Delavstvo v Kenoshi je pozorno sledilo njegovemu procesu in je silno raz burjeno zaradi krivice, katera se mu /odi. V kratkem bomo poročali o celfstvari bolj natančno in pojasnili marsikaj, kako nezasli šano znajo kapitalisti mučiti ubo-ev delavce.
Iz Angleškega prihajajo senzač-ne vesti. Na irskem otoku se pripravljajo za krvolitje. Znano je, «la že več let zahtevajo katoliški Irci pod vodstvom Johna Red-monda v Dublinu takozvani "home rule" ali samoupravo za celi irski otok. To pomeni, da bi bili Irci v domačih zadevah neodvisni od angleške vlade, da bi imeli svoj parlament v Dublinu itd. Temu se pa silno protivijo protestant je ki bivajo v se vernem delu otoka in njih središče je Beltast. Angleški parlament je že dvakrat sprejel predlogo za home rule, dočim je zbornica lordov predlogo vsakikrat zavrni-
la. Ako pa nižja zbornica sprejme i ^^ izjav,jjljočf da nc maraj0 predlogo v tretjič, tedaj postane I V0(jjtj na(j
svoje rojake in pri-
pravomočna brez ozira na lorde. v Dya hnenta y Dorset, Lord Carson je zadnji petek sta- ^ gU (]obna poyelje> da ge
umakneta iz JJlstera in tedaj sta se oba regimenta uprla ter se pridružila brainbovcem v Ulsteru. Ta novica je silno razburila vlado v Londonu. V soboto je kralj pozval člane kabinete na posvetovanje v palačo Buckingham. Vlada namerava z železno silo zatreti upor v Ulsteru in baje je že izdano zaporno ppvelje proti dvesto voditeljem punta. Nemir na Trskeir je našel odmev celo v Londonu. V soboto zvečer je silna množica simpatizantov lorda Carsona demonstrirala pred kraljevo palačo in grozila ministrom, ki so zboro-
je zadnji pet< vil v zbornici predlogo za koncesije, da bi bil namreč Ulster (taljo se zove severna pokrajina Irske, kjer se protivijo samoupravi) izvzet iz "home rule" in se nadalje podložen le londonskemu parlamentu, ne pa vladi v Dublinu. Carson in njegovi pristaši namreč vtemeljujejo, da bi se irskim protestantom v Ulsteru godila velika krivica, ako bi prišli pod kontrolo katoliške vlade v Dublinu, kjer bi bil Ulster vedno v manjšini, ker katoličanov je skoraj trikrat Yeč kot pa Ulstercev na Irskem. Nižja Kzbornica je pa to predlogo za
vrgla in s tem pokazal», da | vaH prl kralju. Moina iet« polic.-dvoma s" v tretJ,ž spre3et! jov in vojakov je atrailla palačo.
— V Geestemuendu v Nemčiji niso sodrugi od 21. mandatov v meščanskem predsedniškem kole giju pridobili niti enega, ker mora vsak volilce po občinskem stii tut.ii vplačati 50 mark v meščan ski fond. poleg mi ra pa. še naj manj od 1200 mark plačati davka. Sodrugi so po končanih volitvah sklicali shod, na katerem so sprejeli predlog, da se bojkotira vse trgovine v Geestemuendu in se ku pujejo potrebščine v bližnjem Tlremerhavonn. Tako se hoče napraviti pritisek na občinski za-stop, da spremeni volilno pravico.
Majniška izdaja.
Proletarjat vsega sveta se pripravlja, da ponovi tradicijonalno manifestacijo prvega majnika, v kateri je izražena edinost misli in ciljev, ki ga oživlja in vodi v velikem boju za pravice. Prvi maj-nik je praznik dela; je dan, ko ponovi delavstvo svoje zahteve po osvoboditvi dela iz težkih spon kapitalizma, po združenju vseh družabnih razredov v en sam razred svobodnih delavcev, po svobodi, miru in ljubezni, ki naj nadomestijo suženjstvo, zavist in sovraštvo.
Da tudi ini slovenski delavci v Ameriki, kolikor nam razmere dopuščajo, praznujemo in povečamo ta dan, si šteje uredništvo v dolžnost izdati "Proletarca" — kakor zadnjih par let sem — v povečani slavnostni obliki, in to če bo le mogoče najmanj n^l6tih straneh.
Ta številka izide 28. aprila. Uredništvo bo v tem oziru storilo vy, da bo gradivo te slavnostne številke najboljše za propagando razredne zavednosti med slovenskimi delavci v Ameriki.
Uredništvo in upravnišKo bo izvršilo svoj del temeljito. Drugi del — agitacija za razpečavanje te slavnostne izdaje — pa prepuščamo našim sodrugom po naselbinah. Kdor je za vstajenje pro-letarjata iz industrijelne sužnosti, kdor je za boljšo bodočnost svojih otrok, tisti pojde gotovo na delo za majniško slavnostno izdajo "Proletarca". kateri naj izide najmanjo
V 16.000 IZTISIH.
Sodrugi, mi ne izdajamo slavnostnih izdaj za Božič in Veliko-noč. Zapomnite si dobro, da ta dva praznika sta postala simbol suženjstva. Edini delavski praznik in simbol vstajenja proletarcev — je PRVI MAJ!
Prvi maj je delavski praznik, katerega so proklamirali delavci sami. Tega praznika nc dobite v nobenem koledarju ali praktiki. Enostavno zato, ker ni všeč kapitalistom, kraljem, cesarjem, papežem in drugim ljudskim zajedačem. Delavci, najlepše bodete praznovali VAS PRAZNIK, ako ta «lan porabite za agitacijo "Proletarca". V vsako večjo slovensko naselbino mora najmanj 1000 iztisov.
Cene so sledeče:
10 iztisov 45c; 25 iztisov $1; 50 iztisov $1.85; 75 iztisov $2.50; 100 iztisov $3.25; 200 iztisov $5.50; 300 iztisov, ^8.00; 400 iztisov *10.00; 500 iztisov $11.50; 1000 iztisov $10.00.
Izpolnite ta kupon, ter pošljite nam!
home rule" za celo Irsko. Tedaj je pa počilo. Carson je takoj zapustil zbornico in so odpeljal domov v Belfast izjavljajoč, da odslej bo Ulster nastopil proti "home rule" z orožjem. Znano je, da vodje v Ulsteru približno že eno leto organizirajo brambovce in jih vadijo v orožju. Angleška vlada je dobro znala za te priprave, toda vzela je vse skupaj za burko. Ali stvar je pa sedaj več kot resna. Zadnje vesti govore, da ima lord Carson okrog
Položaj je torej kritičen. Gibanje v Ulsteru bo še te dni doživelo ali veliki fiasko, ali pa izzove civilno vojno, krvolitje. Karakter te revolucije je v svojem korenu — kakor povedano — verski in meščanski. Velika veČina angleških lordov in aristokratov podpira Carsona proti "home rule". Irsko delavstvo, ki bo najbrž največ trpelo v tem konfliktu, nima od te cele komedije niti najmanjšega dobička.
Erjavec bo dobil novo obravnavo.
Vrhovno sodišče odredilo ponovno zaslišanje obsojenca. Veliko upanje, da bo resen vislic.
UPRAVNIÖTVU "PROLETARCA", 2146 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Si drugiPošiljam $...... za
Majske številke "Proletarca".
..... iztisov
Inn
Naslov
Iz Greenburga, Pa., smo dobili zadnjo sboto sledeče veselo vest glede jmanega. na smrt obsojenega rojaka Joe Erjavca :
"Odvetnik Dena C. Ogden je zmagal pred vrhovnim sodiščem v svojem boju za rešitev Joe Erjavca smrtne kazni radi umora Mstha Petka. Prihodnji četrtek bi iniel biti Erjavec obešen.
Vrhovno državno srni išče v Phi-adelphiji je zaslišalo zadevo v m ndeljek in drugi dan je bil Mr. Ogden brzojavno obveščen, da mora krajevno sodišče po nalogu vrhovnega sodišča vzeti Erjavčev slučaj še enkrat v pretres. Kakor stvar zdaj stoji, bo sodnik L. \V. Dotv v Groetishurgu v par dneh zaslišal celo zadevo in pri priliki bo odvetnik Ogden za-liteval novo obravnavo. Ako se mu to posreči, da dobi novo obravnavo in veliko upanje jo, da h. tedaj bo imel Erjavec zopet priliko. <li« se reši vislic. V peticiji na vrhovno sodišče je navedeno, dn od časa prve obravnave ima zago^oinisKo novo evidenco, da je v PetkOv umor zapletena»še ena oseba in da Erjavec ni glavni krivec.
To je prvi slučaj v zgodovini Westmoreland conntija, da je obsojenci* okrivi jen umora dobil ponovno zaslišanje pred sodnikom.'
la. Mi smo ves čas trdno upali, da bo nesrečni Erjavec rešen sramotne smrti na ivesalih, kljub te» mu. da ie 'board of pardons'" štirikrat zavrnil pomiloščenje in da so mnogi obupali, češ da je že vse izgubljeno. Guverner Tenner je osemkrat preložil cksekucijo in rekli smo že in še danes rečemo, da guverner ima dobre vzroke za to. Sodrugi in prijatelji, ki so prispevali v obrambo Erjavca, so lahko veseli, da niso dali zastonj in če bo še treba prispevati, bodo z veseljem tudi še dali.
Naprej za ohranitev življenja Jte Erjavcu!
— Andrew Carnegie, kralj jekla, izjavlja: ( as prihaja, ko bodo človekoljubi napravili postaje, na katerih bodo prodajali živ-ljenske potrebščine in premog za lastno ceno, da bodo siromaki rešeni visokih cen.
Ideal Camoflrieja. Ves svet naj prstane ubožnica, v kateri naj par miljonarjuv opravlja delo oskrbnika siromakov.
—	V senatu se je dognalo, da. mora stric ¡Sam še enkrat toliko plačati za prevoz pošte kakor ekspresne družbe. Najpametnejše bi bilo podržaviti tudi železnice, da se takemu oderuštvn v korisl posameznikom napravi konec.
—	Portugal Štrajk železničarjev ie vduŠen v krvi. Republikanski mogotci so ravnotako divjali napram itrajkajočim železničarjem, kakor llotha in njegovi pod-
repniki -v Južni Afriki ob času
mu» /.n^ii-"«",!' i"' ................I '	,
Stvar se ie torej dobro zasuka-1 zadnjega splošnega strajUn.
Aurora, Minn
Nebo in zemlja povejta mi,
kaj je zakrivil, — da moral m» je ločiti od aveta.
On! ki bil je vzor vreden Člo-•veitva.
Še tako uilad, komaj atar 20 let, I* ie umrl. Pred štirimi leti prišel jfe na Ohiaiiolm, Minn., zdrav in yeael, poln nad življenja, iz siro-la&nega starega sveta v novega, sreče »i iskat, da bi si zagotovil obstoj življenja že na tem svetu, ki ga domovina llababuržanov zanj ni imela. Prijel je za delo globoko poti zemljo v rudniku, od dela in pehanja vroč, prehiadil se je »v rovu in oprijela se ga je ta strašna morilka proletareev — jetika. Ko ni bil več za delo v rudniku, šel je v Milwaukee, Wis., misleč si, da sem u naj preje povrne zdravje, ako si dobi od zunaj kje primerno delo Ali nesreča je hotela, da ga Je iz delavnice na potu doirr,v vjel dež in ga prav neusmiljeno namočit. Od tistega časa hiral je od dne do dne bolj v bolnišnici. Prebil je v njej okoli 7. mesecev, upajoč do zadnjega, da ozdravi, kar pa ni dosegel. Umrl je dne 16. tehr. Bil je v podpornem društvu "Sloga", št. 16. S. N. P. «J., katera mu je priredila lep in dostojen pogreb v soboto dne 1. febr. popoldan. Brez cerkvene ceremonijaInosti položili smo truplo v prezgodnji grob na Holy Cross Ceraentery, Milwaukee. Wis. Niso mi anile oči ob izgubi dragega mi brata, ko gledam kako izginja v večnost, naj-mlajši član rodbine Baltazarjev. — Umrli brat Matevž Mihelič, bil je doma iz vasi Breže, hiš. štev. 12., župnija Ribnica na Dolenjskem. V domovini zapušča stariše ter enega brata, tukaj pa tri brate, enega v Kast Heleni, Mont., druzega v Clear Creek. Utah in mene tukaj. Te vrstice naj ti bodo v večni spomin tebi. ki si globoko umel in živo občutil zlo. katerega prinaša današnji krivič-ni sistem, kar edino je v mojo tolažbo.
Ostal sem 14 dni v Milwaukee, da si ogledam to veliko soe. mesto. Impozanten utis napravi na človeka, ko sliši tamošnjo ljudstvo tako navdušeno govoriti o so-eijalizmti."Mesto samo po sebi je eno izmed večjih industrijelnih mest v Zedinjenih državah, vidi se cel gozd dimnikov raznih "shop" in pivovarn, vendar pa je dosti ljudstva brez dela, ker sedanji "nestrankarji" gospodarijo zelo slabo. Ljudstvo si bo to zapomnilo in pri prihodnjih mestnih volitvah dalo glasove socija-listom.
škim organizacijam, češ, bi man-je plačevali. — «laz aem pa na tem staJiseu. da se moramo mi Jugoslovani izobraževati v svojem ma-terneui jeziku, ker pretežna večina članov je neveščih, da bi po vsem razumeli angleščino. Tudi nič nam ui ležeče na tem, kje naj se izdaje strankino glasilo in kje da stoji centrala; na pismo moraš prilepiti za dva centa znamko, potem če že pišeš v prvo najbližje mesto, ali pa v najbolj oddaljeno v Zed državah. Zato naj stoji glasilo iu centrala tam kjer je sedaj.
V Milwaukee imajo svojo zadružno prodajalno Ilirija, za prodajalno je čitalnica, vsakovrstnih slov. knjig in časopisov je najti v njej; nad prodajalno je precej olieirna dvorana za društvene in klubove seje. pripravna je tudi za razne veselice in igre. Prav takšno poslopje ali dvorano bi mi tukaj na Aurori potrebovali.
Omenim naj še ta čudni pojav v Milwaukee, da se Slovenstvo deli v dve stranki: namreč v Štajerce in Kranjce. No, jaz ne zamerim prav nič Štajercu, če se nekoliko pouorčuje iz Kranjca, če ta reče. da se dajmo pomenit — ali da oni govori po kranjsko. Vendar pa prepirati se in imeti nekakšen razdvoj ali ločenje ined seboj, je nesmiselno.
Dne 10. marca imeli smo tukaj na Aurori letne občinske voliKe. Ju gosi. soe. klub štev. ">4 je z po-razumom z finskim klubom poata-vil svoje kandidate na »<c. tiket z« "Township", nakar so bili izvoljeni štirje sodrugi in ti so: za supervisorja (3 leta) Krik Erik-son, treaaurja (1. leto) Chas Je-rich, za overseer of Highways (1 leto) Jaka Jaskari, za justice of the Peace (2 leti) Vincent Miku-lieli. Trije drugi sodrugi so le za par glasov pn padli. Iz tega se vidi hitro, kako naraščajo socialistični glasovi in da ae delavci zavedajo svojega položaja. Od iz-v^ljeneev pa pričakujemo, <la naj strogo delujejo p>o socijalistični platformi. — Velikokrat se je že povdarjalo in stoji zapisano v soe. pravilih, da vsak novopristop li član v soe. klub. se odpove in pretrga vse «vezi z vsemi drugimi strankami ter se zaveže podpirati edinole soe. stranko, oziroma soe. kandidate, potem .so le-ti že Slovenci. Finci ali katerikoli že hoče narodnosti. I'a se dobi sodrug, ki v enomer kriči: jaz sem boljši in večji socijalist kot ste vsi drugi! Jaz bom volil našega Slovenca, na če je ta prav zagrizen antisoei-jalist. — Sodrug urednik, kaj se vam zdi. ali niso taki sodrugi ml
22. feb. je slov. dramatični klub m»hD Kiior tak(> K»vori. je nava
"Adrija" igral veliko in dovolj teško igro: "Naša kri" v South Side Turn halli. Igra je izborno izpadla in vsa čast gre igralcem za njih trud, da s svojim nastopom zabavajo ljudstvo. Po končani predstavi, ko se navadno vrši ples po dvorani, videl sem plesati tako razupiti "Tango" ples. Dne 1. marca nriredili so skupno Ju-gosl. soe. klubi štev. 35 in 37. veselico v prid mestni kampanji, vidi se, da so se tamkajšnji sodrugi zavzeli, da morajo letos poraziti nasprotnika in posaditi na županski «tolec sod ruga Seidela. Ob ti priliki, — v Turn bali namreč — sem imel priložnost poslušati Seidela. On je izvrsten govornik, samo razumel ga nisem nič, ker je na splošno željo govoril nemško. Govorila je tudi predavateljica «oc. stranke M rs. Kila Reeve Blo-or, ter sodružiea Ana Klemene o št raj kovnih bojih v hakrenefn o-krožju. J'u0osl. soe. tamhuraški zbor "Nova Sloboda", je mično izvajal glasove iz strun; Jugosl. soe. pjevački zbor "Naprej", je pa zapel "Lahko noč", da je zares pravi užitek poslušati tako petje. Potem se je začela igra "Prepali-.ea". katero so igrali hrvatski sodrugi. Občinst vu bi priporočal, da se vede pri predstavi bolj mirno 1 Jaz na primer sem sedel na prvih stoleh, pa sem komaj slišal besede raz mira, tak šunder je nastal tam od zadaj. Zdi se mi tudi, da je bilo jako malo Slovencev na tej veselici, »večinoma bili so le Hrvati.
Slišal sem tudi pognvot od par slov. sodrugov, da mislijo, (sli vsaj da bi) odstopili tukajšnji soe. klubi, oziroma da bi ivaa sdru-' ženja razpustils našo Jugoal. soe. zvezo, ter se priklopih k- angle-
dna šleva, ne pa sodrug. 0. ur.) No. taeih kreatur mislim da "nikjer ne manjka, posebno tu ne. ker smo v predhodnji dobi — se iz zastaranega sistema razvijamo v novo<kobnega, iu posledice so vselej bile razprtije in nevošlji-vost, zato jim ne sinemo všteti v zlo. in jini odpustimo.
'ozdravljam vse zavedne so-druge in čitatelje Proletarca!
J B. MHielieh.
lišču glede svojih uačel. Drugače je pa pri Glas Svobode. Dolgo ga že čitam, a še nikdar nisem videl računa o podjetju, videl sem pa, kako je za časa Taftove kandida ture propagiral za republikansko stranko in kasneje za demokratično, oziroma demokratične kandidate, kar je naposled glede uačel vseeno. Ali ni to breznačelno, pro-stituiianof- Ali se ne zrcali iz te ga dejstvo, da je lastniku (¿las Svobode samo za denar in niče sar druzegaÎ — Kolekta se, fehta se, a računov se ne objavlja nikdar! S Proletajreetn se hoče meriti, pa propagira za republikanske iu demokratične kandidate! — Ali je to res socialistično? Ali more res kdo trditi, da zamore tak list dobro vplivati na socialistično vzgojo. Katerega tak list vzgoji v socialista, ta mora imeti res budile pojme o socializmu. (Sadovi te vzgoje se zadnji čas kažejo marsikje. Kn znak tega sadu je v nekemu A. L. v Stauntonu, drug sad v A. M. v Chisholmn in še pat takih bi se dalo navesti. Op. ured)
V predzadnji številki (¡las Svobode sem tudi čital, da je idejo o združitvi jednot in zvez sprožil ta list. pozahil je pa naenkrat na to iu začel delati proti, začel je delati zgago. V (¡las Svobode pra vijo, da odstopijo prostor vsakemu, kdor hoče kaj pisati o tem uprašan.ju. Mislil sem se tudi jaz vdeležiti te razprave in povedati moje mnenje o tajniku njegove zveze, katere glasilo je "G. Sv ". A glej spaka. kako hitro se je (¡1. Svc bode spremenila, kako s«* je zožila. Dovolj svobode je bilo za oblateuje gl. uradnikov S. N. P. J. ni bilo pa «več svobode, ko se je hotelo povedati mnenje o tajniku jednote, katere glasilo je G. S. Vidite, kako se deli pri svobo-daših svoboda, a vzlic temu bodo trdili v enomer, kako strašno svo-bodomiseljni da so. Moj dopis je bil strašno ošpičen in zasukan. Vprašal bi torej te ljudi: zakaj ste ošpičili moj dopis! Ce vi pustit*. da se piše v vašem listu čez poštene ljudi, drugim pa, ki hi radi izrazili svoje mnenje o dobri stvari, zamašite Usta. to pju>4iio-jem mnenju ni več sv bodënriaclj-no!
Zapomnite si pa lahko, da ¿e ne pride do združenja, boste že /eli. kar ste sejali!
Pozdrarv vsem, zvestim svojim načelom, tebi Prolelarec pa tisoč novih naročnikov!
Frank Tomiue.
Ounn, Wyo.
Dragi Piolet arec: —
O delavskih razmerah ne bom nič poročal; pa čemu tudi. saj so v celem Wyotningu vsakemu znane. Pač pa sedem, da napišem danes nekaj druzega — namreč o de-avskih časopisih. Kateri so de-avski časopisi! — Eni imajo za delavski časopis Ave Marijo, drugi Amer. Slovenca itd. Jaz jih imam tudi nekaj in ti so v prvi vrsti "Proletaree" in "Glasilo" N. P. J., dalje pišejo za delavstvo tudi "Nar. Vestnik", Tudi 'Glas Svobode" je bil en čas; za-Inji čas je pa začel obračat klobuk po vetru; drugi časopisi so pa taki, da je najbolje, če ae jih ne omenja. Naročen sem na več r,asopisov, tako na Proletarca in Glas Svobode. Ta dva sta si ravno sedaj v laseh in drug drugemu očitata prestopke. — No ja, nezmotljiv ni nobeden, smo pač ljudje. Toda eno je treba pribiti: Glas Svobode se še ne bo meril s Proletarcem. pa če se postavi na glavo. Proletaree je last organizacije, izdajateljstvo je torej pod kontrolo socialistične stranke, izdaje redno svoje račune, tako da ima saak vpogled v list ; in ksr je glavno: *toji od svojega začetka ps do dsnes na neomsjaneni sta
Chisholm, Minn.
Občinske volitve so v kraju. Izvoljeni so naši nasprotniki, kajti tudi" to pot so se ponovile od naših zajcdaeev star»* metode: blati in ogovarjaj, nekaj bo že obvise-lo. |n res so šli na delo naši slovenski judeži in obrekovali naše kandidate Mahneta in Goužeta. Izvoljeni s hlapci kompanijc, načelnikom Austin. v trustship: Jakšc, Micliell in Mekniwen, za rekotslarja Cilver, blagajnikom i»a Franck. Proti našim kandidatom so bili seveda tudi eni naši gostilničarji, iu eden se je izrazil. da da raje sto dolarjev, kakor da bi bil izvoljen kateri od naših kandidatov. Najliolj se je prizadeval za kompanijske stranke neki Štrukelj, ki je prišel pred volitvami v naš klub in vse izvohal, potem p« blatil kandidate kolikor se je dalo. Sram bilo takih propalic, ki ližejo kompanijsm pote. K tem petolizcem spada tudi mesar doli pri jezeru, kateremu niso ta rdeči nič kaj všeč. Le čakaj,'tebe si bomo že zapomnili, srečali se bomo pri kupčiji. Če si biznistnan, bi moral saj vedeti Uaj govoriš. Toliko za danes. Morda pa še kaj prihodnjič.
G. H. iz pod klanca
države Pennsylvanije, (in seveda tudi ostale države) da moramo višji asesment plačevati, bi bilo jako pomanjkljivo pri S. I). P. Z., k «v bi še pri omenjenih boleznih ne bili zavarovani.
Protestirati pa bi bilo treba proti asosmentu za 10c na mesce •višje, ker, po mojem mnenju, bi zadostovalo 5 o na mesce, v slučaju pa, da bi kak mesec ne zadostovalo, se ga ima povišati za omenj. bolezen 5c in ne više. Plačevalo naj bi se pa po odloku natančnega računa zdravnikov in to ne več kot $50.00.-
Kot je že znano članom (ieam) S. I). P. Z., razpošlje gl. tajnik S. I). P. Z. cirkularje (glasovnice) za splošno glasovanje glede ope-raeij, priporočal bi vsem cenjenim članom (ieam), da naj dobro premislijo, predno glasujejo, kaj da se meni ali tebi lahko prigodi, ne da bi ne dobil podpore za omenjeno bolezen.
linam več informacij o tej bolezni. ki so bili v društvih (oziroma člani ene ali druge organizacije), ali niso bili deležni podpore več kot po navadi 1 ali 2 dolarja na dan. za kar je pa treba za operacije šteti takoj precej denarja in vprašanje pride, kje ga dobim, ako mi društvo ne pomaga. Priporočam vsem cenjenim članom <icam) moje priporočilo, da s«- vzame na znanje pri ines-sečnih sejali.
S sobratskim pozdravom, J. Prostor, poni. tajnik S. D IV Z.
Export, Pa Nekaj o razpravi za operacijski fond na asesmentu pri S. D P Zvezi.
Kot je razvidno v glasilu S. D. I'. Z. iz zapisnika gl. odbora z dne 14. jan. 1014. (Glej Proletarca št. 337, febr. 24. — 1014.) se stavek glede operacije glasi:
"Tedaj pa moramo še dostaviti sklad za operacije, to je zvišati asesment -10 c na mesec. To bi pa pomenilo zopet velika vplačevanja že pri sedanjem visokem ase« mentu."
Iz, omenjenega stavka od . gl. odbora je razvidno, da skoraj ne .smemo zvišati asesment za opera leijske stroške, ker je že itak pre-I več za plačevati. Moje mnenje pa je. da ako so nas prisilili zakoni
Ely, Minn.
>ragi Proletaree: —
Prosim sprejmite »v predale to-i': Pri nas na Ely se dela še precej dobro; izkoriščani smo,seveda; ali p. leg generalnega izkoriščevalca imamo tudi druge izko-riščevateljčke, to so eni salunerji. Možje te vrste mislijo, d« delavec lelq samo za salun, pa menijo, da mora pustiti vse plače v salunu in "tritat". Kdor tega ne dela, mu zna trda presti za delo. kajti sicer ga tak saluner zatoži bosu. češ kaj boš tega držal; lenuh je, naj je dovolj druzih. Priporočuje naravno takega, ki rad "trita". Kdor trita. je fejst fant, za takega je treba preskrbeti delo. Kdor ima panj iu čebele, mora skrbeti za pašo .... Pa čudna je današnji uredba \ 'družbi.
M. Kral.
Cleveland—New Burg, Ô.
Večkrat se čita po časopisju ali se govori od ust do ust o smrtnih slučajih, bodisi da so nastali vsled nesereč ali naravnim potom in da dot ičnik ni bil pri nobenemu društvu. ker pomeni da še pogrebne st reške ni svote. Tudi v New Bur-gu je še precej takih. Vsak si misli: oh, saj sam zdrav, neve pa. da ga nesreča lahko vsak čas za dene. Danes je lahko zdrav in vesel, jutri pa že bolan ali mrtev. Posebno v Ameriki ni to nič novega. Ravno zato pa imamo v A-meriki podporne jednote in zveze, kjer se lahko sleherni zavaruje proti nezgodi ali bolezni. Kateremu kaj leži za svojce, naj se torej pobriga, da pristopi k društvu. Tu kaj imamo dobro društvo "Jutranja Zvezda", štev. 41. S. D. P. Z. Omenjeno društvo je pred kratkem znižala vstopnino za dobo treh mesecev na tri dolarje. Ases-
ment se bo v naprej plačeval po starosti. Sedaj se nudi lepa prilika vsem tistim, ki še niso pri podpornem društvu, da pristopijo. Posebno mlsdi ljudje imajo dobre pogoje, ker bodo plačevali po starosti asesment, a dobivali bodo i sto podporo, kakor stari člani, ki bodo morali plačevati viftji asesment.
Mnoga razna društva raznih zvez in jednot so že sklicale svoje seje, na katerih se bo razpravljajo o združenju. Tudi naše društvo je sklenilo, da skliče v ta namen skupno sejo dne 29. marca. Na tej seji bo imel vsak priliko povedati svoje mnenje o združitvi. Priporočal bi, naj vsak dobro premisli o zadevi in svoje mnenje izjavi v našem glasilu. Čudno se mi zdi, da se naši člani tako malo o tem izražajo. — Pripravljalni odbor ne more vsega sam napraviti; on potrebuje nasvetov, videti inora, kakšno mnenje je pri članstvu, ki bo tvorilo novo združeno podporno jednoto. Nekaj se je delalo, ali dovolj še ne. Za to pa na delo, da se stvar Čimprej reši.
H koncu iskreni pozdrav vsem tiaprednomislečim delavcem, Pro-letarcu pa kar največ dobrih naročnikov !
Frank Kokotec, tajnik.
PISMA ŠTRAJKARJEV V MI CHIOANU.
Caluuictt, Mjcli., 10. marca. — Jetifni "Glasnik", kateri za jemlje z velikim "diperjeiu" iz guoj-.ne jame, nazvane "Mining Ga zet te"', je zadnji teden proglasil štrajk končanim. Oj. kakšno Veselje je zavladalo pri žegnanem slinavcu Luki in Muksu, ko sta mislila, da so štrajkarji tako neumni, da bodo verjeli njunim oslarijam, kako jima verjujejo skebje! Po tnnogibproda'jalnicah so razobesili plakate, da je štrajk končan, češ da je to sani Mover izjavil v Chieagi. Mislili so. da bomo celo pokleknili pred Luko in ga prosili, da nam kot vodja skebov izposlujc delo. Ali bilo j«' zastonj. Niti eden štrajkar se ni zmenil, kaj kriči "Gazette" in kaj . laže "Glasnik ", ket4' dobro vemo, da ta dva lista sijajno ležeta, odkar traja štrajk. Zapom* nite si slinavi Luka. slon Muks, Rumen. Pipei, Hudoba in vsi tisti, ki rekrutirate slovenske skebe da danes ne dobite 'več nobenega štrajkarja v skebstvo, kakor se vam je posrečilo s par omahljivei. Seveda konipanija vam je hvaležna. če t>ripeljete tudi največjega lenuha, dober je kot za primer Martin Novak iz £astave. Ta lenuh ni še nikdar izdelal vseli dni v mesecu in pred štrajkom ui mogel nikjer dobiti dela razen če je bil boss v posebnih stiskali za delavca. MoHKje vseh rudnikov ga poznajo, da je veliki lenuh. Zdaj je pa vsak lenuh dober, samo da paradira v jamo in iz jame. O-menjeno leno in glistavo človeče, kateru je Hudoba Štukel pritisnil pečat skebstva na čelo, stanuje pri ga rje ven Johnu Klobučarju iz Lah i nje pri Črnomlju. Tudi ta grintavee je zadnje čase pred stavko vedno "kikal" .da je nemogoče živeti v takih razmerah; putal je druge, da je treba nekaj storiti. Ko je pa izbruhnil štrajk. jo je od k uril v Minnesoto in čez par mesecev je bil zopet
I tukaj — skeb. Žalostno, če se človek pusti vladati od bab. Tam je na stanovanju še eden majhen garjevček, doma iz DobliČ. Pravijo, da ga je Otočka Roza vkrad-la nekje v Zagrebu. Ne vem, če je. to res ali ne — toda lahko je.
Poročati imam tudi žalostno novico. Cicifuj-inarijančarje iu | skebe je zadela velika nesreča. Umrl jim je dva meseca star pau-| krt po imenu "Truth"; po slovensko smo ga zvali "skebski fruit". Park rat so ga bili oblekli tudi v k rami j ke hlač ice, katere sta skrojila Luka in Muks v tiskarni jefličeuga Gl. Pogreb je ,bi| lep. (t<M|uiem iu "mizerere" *ta P«'la slinavi Luka, glavni skebski vodja in pa poljski capin. Bilo je še več drugiii farjev raznih ver. Ker je bil "Fruit" tudi slovenskim skebotn v žlahti, nosili so ga tudi kranjski "mari-jančarji" in sicer Rumen, Pipca, Hudoba, Rdeči Stric itd, Sprevod se je vršil po temle redil: Na čelu je bil slon Muks z velikim križem na ramah in na obeh straneh sta dvedrali Mrs. Gerce in Mjrs. Oackers, držeč Muksa za razcapani frak. Zatem je kresal slinavi Luka, ki je venomer molil: "O sveti Džini, za nas boga pros'!" Za njim so nesli "Fruit". Vence sta nosila Kobe-Zotti in Able re-Šp raj car. Zadej so pa sto pica le slovenske Marijane: Ana Ablere. Ana Miš, debela Oberli-čanka. Otočka Bara itd. Rep sprevoda je tvoril pa sveti Džim, oblastno sedeč v. svetli kočiji, katero sta vlekla njegova vranca — Rom in Majerle. Ta vranca jc kupil Dži m na skebskeem semnju v W. Jacketu iu na Tamaraeku No. 5. Skebotn in mirajanain so ka-pale debele solze, kakor kokosovi orehi, Luka je pa ves čas prepevali kakor da ga kdo na meh dere):
O mizerere in juha. naša srca žalost kuha./. Pokoj tebi "Truth", ki bil si skebotn "fruit"! V rožah smo te porodili, v trnju pa izgnzili... O mizerere in aleluja! Ostane nam še 'Glasnikuja\ Lagali bomo še naprej, čeprav nam daje, da je kaj,
■ "Vestnik" in "Proletaree" udarec na udareee... Počivaj ljubi "Truth", naj prvi tvoj rekrut na onem svet' bo Glasnikuja O mizerere in aleluja! A men.
Mnogi dopisniki so že poročali, da je 'Glasnik" na smrtni postelji. Zdaj so celo skebje že obupali nad istim. Velika je rana, ki so mu jo vsekali Luka, Muks, Šebrle & Co. Ta krasna konipanija daje tudi delavkam (črkostavkam) še manj kot skebske plače. Hči ske-ba Johna Klobučarja je ena tistih, kateri je Glasnik Co. plačala $4.95 za devet tednov dela — torej 45 centov na teden' Te-daj je oee mlado skchica pridržal doma. rekoč: "Zdaj vidim, da imajo štrajkarji prav, ko pravijo, da bo Glasnik šel k vragu." In taka cunja tudi ne zasluži drugega. Ce bi imel eksistirati list le zato. da dela reklamo za rudarske družbe najbrž za par Judežcvih dolarjev, potem si vreden, da en dan eksistiraš. Muks menda misli, da si bo nagrabil kronic in potem potegnil kam v Meksiko, kakor
J	.	v
Y Vabilo na skupno vesclico v
T
?
—ki jo prirede-
?
t
? ?
Vsa društva Sloven, nar. pod. jednote
— v chicago. ill.
1
dne 4. Aprila, 1014
S
O
v dvorani Pilsen Auditorium, 1661 Blue Island Ave. blizo 18 ceste
Slavnostno praznovanje desetletnic« nafte Jednote Je naJponiemhneJA* prireditev sa alovenakl narod Ameriki. Vljudno vabimo v*« slovensko obiinstvo v mestu in okolici na alavnost in apeliramo na vsa slovenska podporna druAtva v bližini, da Jo posetljo v mnogobrojnem ttevllu " govorniki druAtSv; pred in potem pa proata tabava In ples.
Ï
V ZAČETEK TOČNO OB OSMIH ZVEČER
N» programu no r.xnl
*
Uljudno vabi
T
t ?
t T t T
T ?
t T T
t ?
? ?
t 1 T
T t t T T
V
' VSTOPNINA JE 25c.
VB8ELIČNI OI>BOR. À
ADVERTISEMENT
	$$	
SLOV. DELAVSKA		PODPORNA ZVEZA
UuaMvljMa dn« iti. IV|UU isua.		Ink*rporir«M tt »»ril« IBM v dri«vi F«un
Sedež: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Pradaedoik: F HAN PAVLOVÛlC, box 705, Con^qtaugh, Pa PodpradMdnik: J081P ZOKKO, K. F. D. 3, boi »l|a, Wait Newtoa, Pa Tajnik* ALOJZIJ BAVDEK, box 187, (Jooemaugh, Pa Pomoiai tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoftnt blagajnik: JOSIP MARIN&Č, 3536 E. 80 St., Cleveland, Ohio.
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDRIB, box 523, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. uadzornik, Lock box 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMA2IC, 2. nadiornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POVÔK, 3. nad*., 1 Craib »t., Numrey Hill. N. S. Pittaburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN GORAEK, 1. porotnik, Weat Mineral. Kauaa«, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 400 Ohio Street, Johnatown, Pa. ALJOZIJ KABUNGER, 3. porotnik, Girard, Kanaaa, R. F. D. 4. box 86.
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern. M. D., 6202 St. Clair Ave., Clevelaad, Ohio. GLAVNI URAD v hiAi it. 46 Main Street, Conemaugh, Pa.
POMOtNI ODBOR. Dremelj Joief, box 275, Conemaugh, Pa. Ga^nik Ivan, R. F. D. 3, box 54, Johuatown,' Pa. Zaman Franc, box 556, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, box 23», Soth Fork, Pa. Oabrenja Matija, 800 Broad Street, Johnstown, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRL'ftTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
N AP It EON IM O RG A NIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., ¿lan S. D. P. Z. Zavertnik Juief, 2&21 Crawford Ave., Chicago, 111., élan S. N. P. J. Martin Koada, 2650 So. Crawford Ave., Chicago, HL élan S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minu., flan S. N. P. J. àtefanéic Martin, box 78, Franklin, Kans., ¿lan dr. sv. Barbare. Mostar Josip, L Box 351, Stauutou, 111., élan S. D. P. & P. D. Goršek Ivan, box 211, West Mineral, Kans., élan A. S. B. P. D.
Delegatje za zdruitveni sestanek dne 14 januarja 1914. Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa. Rebolj Ivan, Gleucoe, Ohio, ätefau Zabric, box 227, Garrett, Pa. Birk Zofija, SOL'« Class ave.; Cleveland, Ohio.
l'radao Ulasilo: VHOLEARTC, 400Ö W. 31st Street, Chicago, III. Oeajena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno proèeni, pošiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae pošilja glasom pravil, edino potom Poétnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih «akaxnie, nikakor pa ne (»otom privatnih ¿ekov.
V »lučaju. <la opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to açmudoma naznanijo urad glavnega tajnrka, da ae v prihodnje popravi.
je iz Ribnice v Ameriko. Ali slabe so te na<lc!
Klopčič neče krstiti Urok štrajkarjev — pokopal bi pa ra<l vsakega, kateri umrje. Po njegovem mnenju se štrtjkarji ne smejo roditi, pač pa bi morali hitro vsi poginiti. Našemu bratru Antonu Pechaeurju je prinesla štorklja malička. Pechauer je vprašal Luko po telefonu glede krsta, dasi ravno je znal, da z mazilje-nim pu.škarjem ni vreno imeti popravka. "Nak!" odgovoril je Luka. Nato je odgovoril Tone: "Vse eno dobro, če otrok krščan ali ne." Toda Luka je J)a le v svoji cerkvi poročil Waddell-Mahono-vo barabo, ki je protestant in kateri ni dal niti centa za stol, niti za farovž.
Pridemse.
Dodgeville, Mich., 19. marca.— Trdno kot skala stojimo štrajkar-ji. Niti zima. niti nol»ena stivar nas ne omaje. Osem mesecev že bijemo boj in se ga bomo bili. Kapitalistom gre slaba, Skebje beže. Po 20 do 100 jih odide vsak dan. Mi pa bomo vtrajali. A. P. of L. nas je zagotovila, da nam pomaga, dokler čemo voditi boj; kajti le mi sami zamoremo proglasiti boj končanim in nihče drugi.
Kai pa naša dva popa? Luua, deputišerif in Režek, tajnik ¿i organizator "divje alijanee"! Ali vaju ni sram, izkoriščevalca delavcev? Le zapomnita si. vajini žepi se ne bodo več polnili z delan skim denarjem. I>o zdaj je bilo lahko, ko ste nas akubla; Režeku so celo otroci morali nositi cente brez vprašanja, če jih imajo stariši ali ne. Največji prezir cd nas štrajkarjev! Ne bosta nas prodajala kapitalistom ne, kakor sta mislila.
Managcr Denton Copper Rangc Consolidated Co. je rekel v ITan-cocku, fla ne zaupa nobenemu človeku. kateri izda svojo stranko. Tako skebje! Sedaj vidite, kak-fien rešpekt imate! Frank Miklav ič je prosil Dentona. da mu naj 'jstavi stražo okoli hiše. ali zad-Ti ni hotel, rekoč, da je on prosil akla?včiča, da naj izda svpje ' iite in postane skeb. Ako hoče *ražo, naj si jo postavi sam. '•av! Tak rešpekt ima človek, ,x\teri je bil najprvo deputišeri', I|»tem se je skesano povrnil v Vnijo in vlekel podporo sedem "Vscccv in sedaj je pa spet izdal 'iidarje in šel v skebarijo. . Kočno bi rad nekaj omenil v lašem delavskem listu "Prolctar-
eu'4 — katerega bi moral naročiti sleherni pošten delavec — glede združitve naprednih slovenskih jednot in zvez. Kot član društva št. 136 S. N. P. J. ni društva št. 45 S. S. P. Z. izrekam željo obeh društev, da smo tukaj vai za «druženje v Slovenski Narodni Podporni Jednoti. Na ta način se bo prihranilo mnogo tisočakov, ki bi bili vrženi v vodo, ako hočemo ustanoviti popolnoma novo organizacijo in plačevati zdravniško preiskavo. Vam delegatje S. H. Z., ki sedaj zborujete v konvenciji, pa priporočam, da operete Zvezo sramote, ki jo je zadela in sklenite, da se tudi S. II. Z. pridruži veliki organizaciji naprednih iednot. V združenju je moč!
Pozdrav štrajkarjeem in vsem zavednim delavcem.
St raj kar.
IZ URADA OL. TAJNIKA S. D. P. Z.
Tem potoni na/.nanjam veem članom in članicam S. D. P. Z. ter uradnikom društev, da sem razposlal tekoči teden vnem društvenim tajnikom imena vsih članov in članic. Poleg vsakega imena je upiMana rert. štev., starost pri vstopu, oddelek in koliko ima član plačevati mesečno. Tajniki naj si takoj opišejo vse natanko v knigo, ko je vse upiaano, s♦» je treba še enkrat prepričati ako ni kaj izpuščenega. Naj se nikar ne pozabi, ali da bi se nalašč se ne upisalo cert. štev., danes pride vsaki drugi list pomanjkljivo s|>olnjen
v glavni urad, dosedaj so se vedno izgovarjali, da so prvi društveni tajniki pomanjkljivo spisali v društvene knjige, sedaj se bode temu lahko odpoino-glo, samo ne pozabite sedaj upisati si vse natančno. Prosim, dn si vsi tajniki zapomnijo, da mora biti pri vsakemu Članu, ako se kaj onjem piše certe fikat številka, tako na uradnih spriče »lih, bolniških nakaznicah, prestopnih listih in t. d.
Z dnem prvim aprilom pfične se pri S. I). I». Z. poslo\ arije po starostno pla čilni lestvici. Pol«> «o ras^mlane za vse oddelke, in je za vsakega člana in članico vpisano koliko v kateri sklad plačuje. Starostni člani, to je drugi oddelek plačuje še za sedaj po starem vsi jednako, pritem pa je vendar raz deljeno koliko plačujejo v vsaki posa mezni sklad.
Kadar se sedaj naprej izda kakemu članu članici prestopni list, naj se ni kar ffe pozabi zapisati cert. štev,, stn rost pri vstopil in koliko član plačuje mesečno, stem ve tajnik drugega dni štva koliko ima plačevati prestopli član. Prestopne liste se mora za otročji oddelek prav tako izdajati kakor za vse druge oddelke.
Naj hlagovole člani ce vzeti na zna nje sledeče. Pri vsaki društveni seji se veliko časa ¡gubi a pobiranjem me
sečnim«, t0 j,H ^^ ¡^^r ^ Mani ne preskrbe s pravim denarjem, ine«to, da bi si vsaki preskrbel potrebno vaoto pride p«» navadi z več dolarskimi bankovci ali ko\auci, steni deuarjem ima dru itveni blagajuik dela čez glavo, ker ne more opraveui času izmenjati denarja, kajti vedno na aejah primati kuje drt> bita. .1»* povsem seveda lahko v mestih, kjer so banke, ker gre lahko bla gajuik v soboto ua banko iu si pre skrbi dovolj drobita, tega pa pri najboljši volji ueniore «toriti blagajnik na deželi, zaradi tega je dolžnost čla nov, da olajšajo delo društvenemu od boru. Sedaj še toliko bolj ko bodemo plačevali po lestvici ia bode večiua čla nov plačev ala koučuo število s centi.
Za.l nje čase sem dobil več pritožb od strani članov proti društvenemu od boru, «eš, da i ta postopa pri društvu |N>polnoma absolutno.- Kdo ima prav pri takih tožbah je seveda težko uga niti, kajti nekateri so preveč časti lakoiuni, drugi so pa pravcate igage.
I rudniki naj si ne predstavljajo, da so nekaj višjega nasprotno naj ai ne predstavljajo člani, da je društveni ali glavni tajnik, predsednik, ujihov kužek kojega se Mine brcuiti o vsaki priliki, ('lana ko izvolite pri društvu v odbor, stem priznate in ga sodite, da je zmožen jn>sla kojega mu poverite. Dolžnost izvoljenega je spoluovati svoj posel, ni pa opravičen in ni njegova dolžnost požirati psovk. Seveda so uradniki ki si vsemogoče domtšljujejo, češ sedaj morajo člaui mene popolnoma ubogati, isti predlog bode sprejet ko bom jaz hotel, to ni pravilno iu ue do purtrto, kajti C* a ki predlog mor« odobriti večina članov.
IMžuost vsakega člana je, da se kolikor mogoče pogosto udeležuje društvenih sej, član, kateri ne ni udeležil društvene ne je po svojej malomarnosti naj uikar ne kriči po javuih lokalih proti društvu ali celo proti celi or^a nizanji, ako se ni nekaj po njegovi volji ukrenilo.
Društvene seje se udeležujmo vedno z zdravo pametjo, nikar pa ue nebeško sladko ginjeni, tedaj smo edno prena-jieti iu prepirljivi, pa to najsibo ke dor koli hoče. Na seji imu vsakdo pra vico do beaede in predloga, ako je predlog na dnevnem redu, ako ni oseben in ue predolg. Ako predlog nima konca ter je vedno od začetka do konca je-dnake vsebine, tedaj ima pravico pred-tednik govorniku vzeti besedo iu dati jo drugemu.
rpam, da bode to zadostovalo, v na prej pa nikari <*»> ne prepirati pri društvih. ker to le škoduje društvu in organizaciji, pogovorite se vedno zlepa in pravim potom, osebnost i na stran. O sebni nesjiorazum je vedno glavui povod v sem prepirom pri društvih.
ALOJZIJ BAVDEK. gl. tajnik S. D. P. Z.
SLABA KUPČIJA.
Vse leno počasi opraviti je eno najva¿nijih načel avstrijske ofi-cielne poolitike. Prevelika naglica namreč razburja, razburjanja škoduje živcem državljanov, ljubezen vladajočih do državljanov je pa prevelika, da bi ijh izročali taki nevarnosti. Tudi novost sama |K> sebi učinkuje premočno. Navada ublaži vsako reč: kar bi danes pognalo ljudi iz kože, jih pusti čez leto dni ravnodušne. In avstrijski državljani še precej hitro pozabljajo — hvalabogu.
Balkanske vojne so za nami in naši mobilizirani rezervisti so doma. Lani so stali dolge me»ece pod orožjem, prebivali ob mejah slabše od živine, tupatam stradali, trpeli žejo in skrbeli, kaj je doma z njih družinami. To je bilo lani. Ej. kje je že to!
Vojskovali se nismo. Ampak stroške snio imeli, kakor da smo vodili veliko Vojno. Ljudje so ra čunali, koliko nas bo veljala komedija in so se jezili. Toda visoka vlada je molčala: ('emu bi govorila takrat, kadar beseda najbolj razdražif Počakaj m o, da pridejo druge reči vmes. V Avstriji se ne zmanjka vsakovrstnih burk, vča-si smešnih, včasi žalostnih. Kadar dobe ljudje druge zabave, poza bijo na te sitnosti, in če se jim danes ali jutri predloži račun, jih ta reč že ne bo več zanimala.
Zdaj je dobra, mila vlada predložila del računa. V proračunskem provizoriju za prvo polletje lili4 je majhen odstavek, ki pooblašča finančnega ministra, da najame 30 tniljonov za nabave voznih sredstev na državnih železnicah. ter 227,638.300 kron kot pr ispevek za stroške izrednih vojaških ukrepov, izvršenih od vojne in mornariške uprave povodom negotovega političnega položaja Torej nekaj več kakor dve-stosedemindvajset in pol miljona ^ron plača avstrijska državna polovica za mobilizacijske izdatke. To je seveda le za preteklost. Ta denar so pravzaprav porabili, ne da bi bili koga vprašali. Letos so jim delegacije odobrile te izdatke in zdaj zahteva finačni minister
od narlameuta dovoljenje za posojilo.
Kdo ae še razburja? To je že
stura rte. Lani bi ae hilli jezili, zdaj je jeza ohladila. Ljudem se zdi to že dolgočasno. In pa — posojilo! Ce ai morejo izpumpati denar, na.j si ga pa.
Ali pravzaprav je ta stvar le navidezno dolgočasna. Zakaj obresti novega posojila se ne bodo same plačevale in skrb za plačevanje ob praznem žepu preganja dolgčas. Kazuntega je teii 227 miljonov le del tega, kar velja Avstro-Ogrsko militaristična šala; Če ne sešteje, kar je zahteval gospodin K robat iu za vojno in mornarico v prvem polletju 1914. od delegacij, se nabere 768 miljonov, kar nanosled vendar niso več mačje solze. Ce se računi razdele, se zato ne zmanjšajo. In plačati jih bo treba na vsak način — ta ko ali tako.
Naposled bi se bilo tudi s to rečjo kakorkoli sprijazniti. Pla čevati se mora itak na tem Icjmmii svetu vse. In tako bi bilo le vprašanje, kaj dobi ljudstvo za svoj denar. Naročilo sicer ni ničesar. Pa to se včasi zgodi, da se mora kupovati, kar človeku ni pogodi, zlasti če drugi upravljajo blagajno. Kaj je torej gosood Berch-told nakupil avstrijskim narodom.?
Rezervisti, ki jih je "domovina "poklicala. dajo branijo, ne da
bi bil	\rr»t v*»«l«l lolft ¡'V »>H|iH
da, ai» imeli č.-ist. K«» .o m "lačali po dolgem in predolgem čakanju, so jih slovesno sprejemali. <lodl»a jim je igrala, z govorancami so jih pozdravljali iu celo cigare so jim da.jali. Ampak preden so se vrnili! Seznanjali so se z vsemi radostmi večne vojne priprave, ne <la hi bili prišli do kakšnega dru-zega boja. kakor onega s stenicami, škorpijoni in drugo golaznijo. Pristrešje so imeli, da ga človek psu ne bi privoščil, in pri tem so delali — gvergrife. In čakali so. dni, tedne, mesece.
Doma so pa čakale družine. S tistimi podporami, ki jih daje država, seveda niso mogle živeti. V neštete hiše se je naselila resnična beda. Posledice te sijajne mobilizacije čuti še dane« nekoliko tisoč obitelji po vsej državi.
Medtem je modra lierehtoldo-va politika razkačila Halkance, predvsem Srbe. Vicjne pač niso mogli napovedati Avstriji, dasi je bilo tudi takih avanturističnih bajk dovolj. Obračunavali so pa na drui? način, ki ni nič manj bolel. Trg za trgom se je zapiral avstrijski industriji. u> preko naših glav. preko, naših dežel s o- šle kupčije v Italijo, v Nemčijo, v Francijo, v Belgijo. Tovarne so ustavljale ali omejevale obrate, delavci so trumoma ostajali brez dela, drugi so morali izpuščati šiiite, nezaslišana mizerija je prišla nad proletarijat.
Še danes je opaziti posledice te velerazunine politike, danes deloma še bolj, kakor v času vojne, ko so se vsaj tupatam izvrševala stara naročila. Velike industrije so na tleh, stavbnega gibanja ni nikjer, denar je drag, brezpo-sel nost presega vse meje. Na mifjar-de štejejo izgube, ki jih je utrpelo uarodno gospodarst vo.
To so pridobitve, ki jih plaču jejo avstrijski narodi z miljoni. Oetrt miljarde so poiabili kar meni nič tebi nič, ne da bi bili koga vprašali, češ če bo denar izdan. bodo že naknadno morali reči amen. Sicer ne bi morali reči, ker ni to nikjer zapisano, ali rekli so gospodje v delegacijah, in zdaj ima državni zbor prijetno dolžnost, da pokrije izdatek. Niti z vojaškega stališča ni bila samo-lastna poraba take ogromne svo-te opravičljiva, zakaj tistih 267 miljonov ni bilo treba zgolj za mobilizacijske namene, ampak nabavljali so nov vojni materijal. kar se brez ustavnega dovoljenja za nobeno ceno ne bi bilo smelo zgoditi.
Vse to je mogoče, ker nima ljudstvo nobene besede v zunanji poliliki. Najntanje devet desetin prebivalstva se ni strinjalo z Bcrehtoldoviin početjem. Ali nezadovoljnost ljudstva je bila hrez moči; lahko je godrnjala, toda zdaj l>o morala vendar plačevati. In plačevalo bo to dobro ljudstvo še neštetokrat in vedno več in več, dokler si ne pribori take veljave, da bo tudi v zunanji politiki gospodar in da umi bodo odgiv-vorni njeni voditelji tako, kakor *o mu odgovorni ministri notranje politike.
PO ZRAKU OKROG ZEMLJE
Ko je .lules Verne spisal svojo geografično fantazijo "Pot okrog zemlje v osemdesetih dneh", kije prišla potoni v dramatizirani obliki tudi na oder in s svojimi bujnimi slikami mogočno učinkovala, je bila to literatura. Piav tako kakor ho Vernovi junaki ootovali na meaec, v osredje zemlje, pod morjem itd., tako je njegov napol prismuknjeni Anglež in ubogi* detektiv ki ga je v svoji zmoti lovil, dovršil potovanje okrog zemlje v osemdesetih dneh. Nikomur ni prihajalo na misel, da bi pri tem mislil na resnico.
Dandanes je tako pcstopanje že takorekoč igrača. Opravi se lahko v veliko krajšem času. Ko je izšla knjiga učenega francoskega učenjaka, bi bil svet strmel, ee bi se re« zgodilo, kar je mož pisal. Dandanes se nihče več ne čudi, kadar čita, da se gradi tu ali tam v "divjih" krajih nova železnica, da je kakšen parnik skrajšal pot čez ocean za toliko in toliko ur, nemara za cel dan, ali pa da je morda lokomotiva omogočila zopet hitrejšo vožnjo.
Ali če bi prvi bralci .Jules Ver-novih knjig čitali najnovejšo potovalno vest iz Amerike, bi se zn/t-H vendar začuditi. Iz New Vorka poročajo, da je ondotni Aeroklub < dobri! načrt za letalno tekmo okrog zemlje, ki naj se izvrši prihodnje leto. ko bo v San Franci-scu svetovna razstava. Udeleže se te tekme lahko letalci z motornimi letali kakršnekoli vrste. Polet se mora pričeti v fcan Franciscu. Predpisana bo sledeča Črta: Iz San Fraucisca v New York, potem v Belic Isla, pa na Orelandijo, na Islandijo, na Hebridske otoke, v Edinburgh, London. Pariz, Berlin, Peterburg, Moskvo, v Mandžurijo na Korejo, na Japonsko, na Kamčatko, čez Beringovo ožino v San Franciseo.
Človeku se zdi, da čita idejo blaznega. Šele par let tega. kar je prvi letalec preletel- kanal med Francijo in Anglijo. To je bil uspeh, ob katerem je strmel ves svet. Bil je res dogodek velikanskega pomena. Danes je pa tak polet že majhna reč. V kratkih letih se ie aeronavtika mogočno razvila in zdaj se sme že resno raz-pisavati polet okrog zemlje čez dva morja. Kakor da se uresničujejo pravljice!
Vpričo tega se še upajo nazad-njaki tajiti razvoj in »vetohlinsko žgoleti, da "je bilo vedno tako, kakor je in da vedno tako ostane!"
Va„ kjer je 600 premogarjev nit štrajku. Takega tirana kot je ta sodnik — kakor ga opisuje obtožnica — j«, tesko najti tudi v Ameriki! Obtožnica pravi, da jo Dayton izdal "indžunk.šn" proti prt niogarjem, v katerem je zadnjim prepovedal, da se ne smejo nikjer zbirati, tudi v svojih hišah ali šo WrWi ne. Ako bi štrajkar ooiskal svojega aoaeda št raj kar ja. prelomi "indžunkšn" in mora v zapor. Skcba ne sine nihče niti posedati, kam šele govoriti ž njim. Tudi s štrajkarji ue sine nihče govoriti in 'liliji je nemogoče deliti podporo med zadnje, ker s tem krši sodno prepoved. Toda tiranu to še ni bilo zcdosti in kratkomalo je raz-s elil, da premogarji ninu.j.» nobeni i raviee «padati v unijo! Izjavil e. da United Mine Worker« je zuiota in da ni treba nobenega dokaza, da je unija kršila kak zakon, ker že samo dejstvo, da je delavec član organizacije, dokazuje, da je zarotnik! Ta kreatura na sodnem stolu je obsodila nekega Sch wart za na 60 dni zapora, ker ie dovolil št raj kar jem, da so na njegovem zemljišču postavili šotore. Dalje je obsodil štrajkar j» Paula Seari tudi na 60 dni zapora, ker* je gredoč na pošto ogovoril sodruga štrajkarja na poti.
Dovolj! Če je le polovica res, kar govu ri obtožnica, zadostuje, da zvezna vlada tega kapitalističnega dihurja ne le brcne iz njegovega visokega stolea, temveč da ga zapre za vse žive dni kot ljudem nevarnega divjaki. '
Le berite: "Gorje mohamedan-skemu časnikarju, ki bi drznil zasmehovati mohamedansko sveto mesto Me ko in njegovo svetišče Kaabo! Visel bi na prvem drogu!
LEPI SODNIKI!
Dva zvezna sodnika sta obtožena v Washington!! in predsednik Wilson je ukazal pravosodnemu oddelku vlade, da naj preiskuje obtožnice.
Prvi sodnik je Daniel Tliew Wright v l)i«trictu of Columbia, kateri je pred časom obsodil Gom-persa in ostale glave A. F. of L. v ječo radi "žal jen ja sodišča". Obtožen je, da je bil stalen gost nemoralnih hiš v Washingtonu, da .je na pristranski način "delil pravico" na sodnem stolu, da je kot advokat zastopal sodne procese, da je član direktorskega odlvvra neke newyorške korporaeije, za-kar je niasino plačan itd. Vsekakor lep sodnik !
Drugi sodnik je pa Alston G. Dayton v severnem sodnem okrož-iu zapadne Virginije. Obtožbo-proti njemu je podpisalo 12.000 oseb. p.o večini delavcev. Dayton je ponižni hlapčon West Virginia-Pittsburgh Coal Co. v Col I ier.su, W.
Tako piše duhoven v zadnjem "Am. SI v." in zraven dostavlja, "da Slovenci pa mimo gledajo napade na vero, papeža itd." Ali razumete inigljej? To pomeni, da bi morali Slovenci biti ravno tako divji kot so fanatični, nekulturni mohamedanci in da bi morali obesiti socialiste in avobodo-mislece na prvi drogi
Kimcem ni dovolj, da je slovenski narod po večini še prazno— in babjeveran — in kdo je tega kriv? — temveč hočejo, da je po mohamedansko fanatičen in divji, tako da l»i linčal vsakega, kdor tioče prosto misliti in iti svojo pot. To je rimska Izobrazba!
Že dolgo znamo, da so nekateri — ne vsi! — naši rimski popjf lumpje prve vrste, ali kaj takega si nismo nikdar mislili od njih. Da bodo našemu ljudstvu ponujali za vzgled fanatične mohame-dance in bramance — ki pa tudi niso vsi fanatični — nak! — they got our goat!
— Avitrija.—V Avstriji je bilo leta 1912 po o*icijeelnem poročilu 761 štrajkov, v katerih je bilo prizadetih 120.953. Izprtih delavcev je bilo 24,295 v 40 obratih. Organizacija je prisilila podjetnike, da so sprejeli v delo 23.799.
— Nemčija. List "Krfurter*Ar-
beiterblatt" izhaja 25 let, tekom katerih so bili uredniki obsojeni na 15 let, osem mesecev in en teden ječe.
Ali ai je ie vaia organizacija
naročila 100 iztisov "Socialistične knjižnice", katere bodete razdelili med nezavedne tovariše na prihodnji veselici. — Ako tega še niste storili, skrbite, da se to ! Zffodi
VABILO NA VESELICO
— katero priredi —
S. h P. "VIHAR"
V DUNLO, PA dne 31. marca ob 6 url zvečer
v lastnem domu z igro enodejanko
"Ne Kliči
OSEBE:
Iievifar, l>ognt posestnik .............
Polona, njegova iens.................
Milka, njiju hN......................
Meteljknv Miha. kramarjev «in ...... ...........
Tone seljan...................................... l>»nk Ravdek
Ker je igra joko Aaljiva, nudi občinstvu obilo xal»«ve. Nadajnč ne obilne udsleit» it Dunlo in okolice. Vsi dobro doAli, ttudi Mike Ogara!	ODBOR. ^
99
.......... Jožef Hribar
..........Urftula M i lave
.............Ana Doler.
.........A loj rej K rajne
• -
PROLETAREC
LIST ZA 1NTBRKSK OfcLAVSKIGA
LJUDSTVA.
izhaja vsaki torek. *
—— Lsslmk in i*d«)«Ui)i ——
Jugoslovanski dolivski tiskovni družbi v Chicago. Illinois.
Naročnin»: Za Ameriko $2.00 za celo leto. $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 ra celo leto, $1.26 aa pol let».
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivalMa je poleg norega natnaniti tudi stati naslov
GliilU iImmiIi« «cfuiiKlI« JmmL — mcUIIiIKm «»•»• » Ajn»rlki. —
Vee pritožbe glede nerednega poiiljanja lista in drugih nerednoeti, je poftiljad
predsedniku družb« l-r. Podlipcu. 5039 W. 25. PI Cicero, III.
PROLETARIAN
OwMd ud publi«S*d *»«rr Tu«*day by
South Slavic Workmen's Pubisking Company
Chicago, Hlifit._
Subscription rate»: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for ha,f year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half y» «r. -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (^ DDRESS):
"PROLETAREC"
4006 W. 31. STPFET. CHICAGO It UNOIS. Telephone: LAWNDALE 9677
tatvina v obrambo po stenja
Zgodilo *c j«* uekaj neverjetnega — nekaj, kar ni v navadi v kapitalističnem svetu.
Preti soditi kotu M. L. McKinle-yem v Chicagi je stala 14. t. m. štiriindvajsetlctna deklica Margareta McManus. Obtočna je bila. da je ukradla v Marshall-Fiel-tlovi prodajalni $50. Ta prodajal-nica je milionarsko podjetje, ki jc znano po celi Ameriki. Deklica jc revna, brez atarisen* in skrbnikov. Dobila je službo v omenjeni prodajalni in milionarji so ji plačali pet dolarjev na teden. Pozneje so ii plačo zvišali na sest in končno na sedem dolarjev. S temi sedmimi dolarji je deklica plačevala brano in stanovanje, obleko in vse1 druge stvari, ki so neobhodno potrebne za življenje. Ostalo ni nič, da bi ne^sla v banko, ostalo ni nič za kako zabavo ali duševni vžitek. Dekle je bojevalo kruti boj za obstanek, boj za golo eksistenco.
Nekega dne je pa prišla kriza. Treba je bilo denarja, a ni ga bilo. Njene prijateljice so same velike reve, da bi ji bile posodile. Kaj je bilo storiti? Na eni strani je bila skušnjava, katero pozna le dekle, ki je samo na svetu. Ta skušnjava ji je govorila, da se naj poda na široko cesto, po kateri hodi tisoče proletarskih deklet in ''po strani" dobi dovolj denar-ja . . . Na drugi strani je pa bil denar v Marshall-Fieldovi prodajalni, s katerim je imela opraviti. Margareta McManus je pa cenila svoje dekliško poštenje bolj kot vse na svetu — zato je izbrala zadnjo pot. Vzela je denar, plačala dolg in ni več prišla na delo. To je bilo v septembru 1912.
Milionarsk^ prodajalna ni pogrešala dekleta, toda pogrešala je $50. In najela je zato detektivov. Miargareta je bila prijeta, gnana pred sodišče in 14. t. m. je bila obravnava. Njeni bivši delodajalci so prignali tropo prič in tolpo zvitih advokatov. Deklica je bila sama z enim zagovornikom. Priče so bile nepotrebne. Margareta je priznala, da je ivzela denar. Bila je sama svoja priča. Povedala je kratko ttnla pretresljivo povest o boju za obstanek, o boju za poštenje. Ni imela nikogar, ni imela kredita. Ni imela ničesar, da bi zastavila ali prodala razen — svoje telo. Tega pa ni hotela prodati za nobeno ceno. Ukrasti denar je bila za njo najbolj poštena pot.
Končno je bil govor pred poroto. Tožniki so podnesli star, star argument: zob za zob, oko za okoi
- star. plesnjiv argument, ki je v veljavi že od Časov očaka Moj-zeaa.
Porotniki so poslušali in — »»»-«lili. In razsodili so, da Margareta McManua ni kriva! Bila je o-
proščena.
To je tisto uevrjetno — nevsak datlje. Tatvine so vsakdanja reč odkar obstoji tatinski, zločinski družabni red. Ali dejstvo, da je porota spoznala, da je delavka v tem slučaju pošteno ravnala, ker je vzela denar le radi tega, da je obvarovala svojo dekliško čast, svoj moralui ponoa — da je porota obsodila mil iona rje, da so oni krivi zločina, ker ne dajo delavkam poštene eksistence — da je porota priznala, da so gospodarske razmere krive takin in enakih zločinov, ne pa posamezne žrtve — to je vredno, tla se zabeleži. In zato pišemo članek.
Naš namen ni, da bi zdaj priporočali delavcem is delavkam z berafikami plačami, da naj kradejo |r> vzgledu omenjene deklice. Ve! Kajti to bi bilo od nas grozno nemoralno! To bi bilo proti staremu zakonu, etiki, božji zapovedi in proti drugim takim nared-bam. In če bi se tudi primeril še tak slučaj, je veliko vprašanje,, vsak svojr> gmotno in duševno za-
če bi zopet sodili prevdarni ljud- dovoljstvo, kjer bo vladalo bratje z možgani v glavi kakor so v stvo in pravica: končna enianei-slučaju Margarete McManus. Ta- j paeija delavskega razreda, ki porotniki so danes še redki. 1 Kadar govorimo o našem idea
Spoštujemo pravico, kjer je |„t ¡mamo v mislili čas, ko ne bo prsnica. Ljubimo jo. branimo in izkoriščevalcev in izkoriščanih, borimo se za njo! Toda. kjer se j ko j)0 Ves svet domovina ljudstva, šemi pod plaščem licemerake pra-kjer ne bo uboštva ampak vsega vice gorostastna krivica — dol ž v 0bilju za vse; ne podrtih bajt njo. pa »aj jo je dal Mojzes, kralj. za ene m ne rniloščiav. ne tiranij«
je boljše, tla sam zapusti stranko, ker urejalislej ga gotovo vriejo sodrugi z nje, ko spoznajo njegovo mešetarsko delo iu povzdigovanje svoje neznatne onebioe nad vsemi sodrugi: zaključki strankinih zborovanj, sklepi okrajnih in glanniii zastopov, kakor tudi nad sklepi svojega lastnega kluba.
Taki "woukl be" aodrugi naj ustanove svojo stranko ¿¿ngler-jev iu kameleonov, o socialistični stranki in ciljih in načelih socaliz-iiiu naj pa lepo molče, ker ne poznajo socialistične . organizacije, še tt.lik«* manj pa cilje in načela socializma, ker jim manjka čut do prostovoljna discipline, ki je udejstvena v socializmu, in ni v njih najmanjše iskrice solidarno-sti.	____
nase življenje in nas
ideal
Ali naj Vsi« ti naših idealov na še življenje izgubimo? Kaj jr naš ideal? — Nas ideal je socializem, skupno proizvajanje in uživanje — imetek na zemlji, kjer bo našel
ti splošno električno razsvetljavo, kurjavo in goniluo silo, s katero bi ae opravilo polovico trpežnega dela, ki ga mora danes opravjati
pod teskimi razmerami delavski
razred.	*
Današnja veda bi nam zaiuogla dati brez števila načinov proizvajanja za vse človeške potrebe, za vse udobnosti in luksurjoznosti, če bi se njene aplikacijc vporabile v industriji in v vladanju. Dala bi človeštvu svobodo in srečo.
Totla kapitalizem je osvojil »vedo in je ji omejil struge napredka v svojo kgrist, vzlic temu, da trpi večina ljudstva pomanjkanje in bedo. In tako ima «lelavec prav malo vžitka o<l vede.
Verstvo? — Obljuba nebes nekaterim in pekel mnogim, potem ko človek «lokonča življenske boje za obstanek na tem svetu, ne <!a bi bil navsezadnje prepričan, če ga v resnici čaka sedež v nebesih ali pa v peklu? Vera, ki oznan-juje brati ljubje, a ptakticira naj-grozovitejšo tiranijo in .suženjstvo? Vera, ki j»» največja zagovornica sedanjega kritičnega družab nega reda, orodje kapitalističnega razreda, tla drži maso nizdol?
Ali moreš v resnici kaj izluščiti i/ tega za tvoje življenje.' Seveda, o tem odločuj sam
... ,	.	.. 'razdelitev blaga, si s tem ustvari
l eda mnogo vrednega za zvv-1 v . .	. ,
.. ..	j moč, ki je kapitalizmu ze danda-
jeuje je v novem življenju v! * * .!	...
.... ..	. " . . ne« grozna. Akt» pa zamejo kon-
z.vljenju boja za predrugacenje	,
, .	,,.	sumne zatlruge »ame proizvajati
vsega tega, kar smo navedli.
cesar ali kapitalistom prodani zakoni kovač'! Čas prihaja, ko bo
m ne krivice mesto vojske.
ko bo vladal mir k<» bo proizvajanje
zakon —' volja ljudstva, volja ve- potrebo mesto profita, ko s«* bo čine, volja teptane tlelavske mase. nad, katero se danes v "imenu zakona" in v "imenu pravice" počenjajo največja hudodelstva — tatvina, rop, umor etc. — in hudodelci so ne samo prosti vsake kazni, temveč nastopajo kot junaki, fini značaji in dobrotniki družbe!!!
ljudstvo posluževalo lahko vseh dobrot, ki jih daje naša mati narava, kjer Im> vladalo resnično zadovoljstvo in prava inteligentnost bratske civilizacije.
To je, kar imenujemo naš ideal. Na delu za ta ideal čestokrat pozabimo, da morda ne bomo dočakali dne, ko se naš ideal ures-
— ' ■ ------------niči. Dasi je prevrat kapitalizma
AKROBATSKO PREPRIČANJE morda bližje kakor si ga mislimo
___je vendar treba priznati dejstvo.
Meščansko časopisje v Italiji tla je kapitalizem še tukaj z vso se sedaj mnego bavi z govorom ! svojo brutalnostjo, z vso svojo si-profesorja Artura Labriole, po-jlo — in mi morda umrjeiuo /e ju-alanca za Neapolj, s katerim je tri. pojutrajšnjem . ... pi. d kratkem zagovorjal v zbor- Kaj smo imeli torej <d življen niči italijansko pustolovščino v ja ?
Afriki. Labriola je trdil, «la je bi-j Delo.trpljenje, žalost, i/muče-In osvojitev Tripolitanje potrebna ne roke in telo, poteptano dn^v-za poltičen razvoj Italije.	no obzorje, uničene nad<? . . . Za-
Ne bilo bi vredno omeniti tegn lost je bila nase meso in trpljen-vn. ako bi Labriola ne bil je naša pijača, pred osmimi leti član socialistične Kot socialisti včasih pozabimo, stranke. Ko je zapustil stranko. ! da stopamo vsak dan bližje groba, je najprvo postal sindikalist, na vsak dan bližje koncu našega živ-to je zago\arjal prosto trgovino, ljenja. Preveč smo zaposleni in v potem se ie spremenil v zagovor-i tej zaposlenosti pozabljamo . . . nika obrambne coltiine in v janu- j Pa praviš ti: poslužimo se vseli arju lanskoga leta je prosil za vstop v stranko. Ko je zastop stranke izvedel za kameleonsko prepričanje Labriole, je priporo-
čimo toliko za se, tla jt živeti - in ta pride po
vredno poti, ki
nogovrstne stroke g<spo<
ga živi ja še čakajo, tla se jih po-
...	• *	služi proletarska organizacija,
pelje v socialno revolucijo. Samo 1>red VH(,m pa je potrebno, da iz
ce potujemo z mislijo daleč do-1 1(,,avskHl ^av '¡zgine vera na go-volj. da /ap.ipatlemo ves človeški 8podargko onemoglost proletaria-razvoj. lahko zapazimo, tla je zajta ker nesparnotna je mi8elt da nas tudi vdanašnji družbi «lovolj '	|ni pr0,etam. ninia dru.
utehe m sreče, r.n p< gletl v socia-istični ideal nam da več sreče m nade, kakor vse sedanje kapitalistične naprave. Ta ideal je tista gonilna sila, ki nas vzdiguje, šrčnejše iu srečnejše. Delo
mimoidočih ugodnosti, ki se nam nudijo. Živimo srečno, kakor moremo in znamo.
Dobro; s tem soglašamo. Toda čil sekciji v Neapolju, da naj ga kaj naj nas pa osrečuje v sedanji ne sprejme.
Buržoazni listi sedaj klobasa jo, tla socialistična stranka ne trpi "samostojne inteligence" v svojih vrstah. Buržoaziji in vsem tistim, ki izsesavajo ljudstvo pod eno ali drugo pretvezo, bi ugajalo, sreče, dokler vandrajo naši brat-ako bi stranka take žon^lerje in je delavci iz kraja v kraj brez kameleone, ki vsaki dan menjajo kruha in strehe, svoje prepričanje, imela v svoji Literatura? — Kje je naša lit« sredi, ker jih lahko izkoristijo v.ratura? Izven par mojstrskih del svoje nečedne namene.	izza revolucionarnih dob. in pa nc
.Tudi po našem mnenju nima ni- kaj kasnejše literature i/, nt ve so-hče kaj iskati v socialistični stran cialne revolucije, nimamo ni«'
družbi ?
. I)om "! Večina nas nima doma. ampak stanuje v najetih baj-tnh; kdor je pa v resnici toliko srečen, da ima svojo hišo, ne more vživati nopolno za«lovoljstvo in
ki. ki vsaki dan menja svoje prepričanje; ne vpoeteva zaključkov
Drama? — Ta je mrtva. DaneR ne igrajo na odrih več iz resnič-
šocialiatičnih kongresov, ki so iz-	nega življenja. Vse je hinavsko in raz vseh socialistov, se ne pokora- 'zato postaja zavednemu socialistu
va zastopu socialistične organiza-	zoprno. Njena pokvarjenost dclu-
cije, ki je bil izvoljen potom sploš-	j«- uničujoče na vsako umetnost in
nega glasovanja; tle vpošteva so-	pušča ob nji živeče in cd prte duše
cialističnega programa; povzdi^u-	brez užitka in zadovoljstva,
je svojo neznatno osebico v mea-	I mctnost? —• Nekaj vabljive in
čanskih liftih, ki s0 se sami sebe	učinkujoče umetnosti je. Ali tu-
proglaili delavskim, d as ira vn o je vebina Ukih listov glede sociali
di tn ni iz sedanje dobe. marveč od stnrih mojstrov. Nova umet-
listična strnnka, ker se udinjajo tistemu, ki hvali njih slabo zabe-ljeno kašo o socializmu. Tnki "would be" sodnigi spadajo v Nj.cn zagovornik — John DJbnržoazne kroge - «lemokrate, Farrell — pa ni govoril kot advo- republikance, progresist« in t>ro-kat, temveč kot Človek. Prezrl je 1 hibicioniste. Zato imajo prav, <ln zakon. Govoril je o zakonu srca in se oklepajo buržoaznib listov, kn-pameti. Rekel je porotnikom, da terih lastniki so jih prekrstili po
stičnih ciljev in načel tako zme- nost? Te ni. Kapitalizem je upog-šana kakor godla. Takih "would ¡nil umetniški duh in zadavil dušo be" sodrugov ne potrebuje soeia- resnice in lepote.
naj sodijo, dali leži krivda aamo na deklici ali na Marshall-Fieldovi prodajalni, katera je delavki plačala manj kot je pa treba za «lostojno življenje. In Marohall-Kield, ki je iz deklice naredil tatu. zahteva zdaj, da mora ona v ječo radi zločina, za katerega je moralno on odgovoren.
svoji volji v delavske, katerih ni še nobena delavska organizacija do danes proglasila na svojih zborovanjih za delavske in socialistic ne. Tjo spadajo Labriola e tutti quanti "would be" socialisti, pa naj bodo katerekoli narodnosti. Vsak "would be" socialist je ra-krana v socialistični stranki, zato
Veda? — Da. vede jc procej Veda ima v sebi to lastnost, da se goni sama sebe naprej, ali v <la* nnšnjih ti neb največ zaradi tega, ker iz nje kuje kapitalizem svoj dolmVk. Ali vendar, vkljub temu. tla je veda ovirana, je ona najbolj živ faktor setlanjc dobcr V njo se lahko potopimo in najdemo precej zadovoljstva. Toda socialno zaveden človek ne «lobi v njej končnega zadoščenja. ^ e-da, ki je sama na sebi z mirom na napredek in civilizacijo tako rekoč neukročena, je vendar v mnogih slučajih kročena po kapitalističnem razredu.
pravice izvojeivati gospodarski», politično in duševno moč in «potem bo v stanu premagati kapitalizem in si priboriti človeško pravo. Kdo se upa trditi, da ta način ni
pravi ?
Ako sloni gospodarska moč po«l jetništva na denarnem žaklju, sloni moč delavstva na združevanju. Mas«* morajo svoja materi-jalna sredstva zložiti in na ta na čin ustvariti protiutež proti p«nl-jetništvu. To se vrši v prvi vrsti v strohovnih organizacijah, ki zbi rajo bojna smlstva, da jim ta ob času stavk ali zporov dajejo trdno oporo. Po centih se stekajo prispevki v blagajno in naraščajo na milijone do!. S pomočjo napolnjene blagajne so strokovne orga-nizaeije v stanu vspešno voditi boj proti prevžetnemu kapitalizmu, odvračati napade izkoriščevalcev in sanic napadati. Seveda je mogoče v strokovnih organizacijah zbrane moči še ojaeati in razširiti. Tudi konsumtie zatlruge so orlpravnc, «la izkoriščeval' ceni pristrižejo kremplje in zlomijo gospodarsko premoč kapitala. Ako združi proletarijat kupoval-no moč posameznih delavskih <1 ru-žin v kupovalno moč mas, ako postavi konzuin v slu/bo delavskega gibanja, ter uredi in organizira
kolo časa za par stoletij nazaj. Proletarsko izobraževalno delo se seveda ne sme omejiti le na revo-lucijoniranje glav, temveč mora vršiti tudi 'vzgojevaluo delo. Značaj modernega proletarca mora biti izobražen, čut soli<larnosti negovan in volja utrjena. Proletars-Ha pravna zavest s«* mora družiti z močno zavestjo dolžnosti, posebno pa je izobraževalno delo treba razširiti v tistih «lelavakiii slojih, ki so napram <JclavMk<>mu gibanju še hladnijili pa celo sovražni. Te sloje, ki tvorijo varnostno stra žo kapitala in ki branijo kapital proti lastnim razrednim tovarišem, moramo pridobiti za nas. Podjetništvo, ki se naslanja ravno na te sloje, se mora osamiti in zgubilo bo velik del svoje moči.
Tako torej vidimo na vseh poljih javnega življenja, tla moč delavstva sicer počasi to«la trajno narašča. Izkoriščevabi instinktivno Čutijo bližan je proletarskih mas in radi tega se branijo s pogumom obupa. Brez bzirnost, s katero nastopajo proti delavskim organizacijam, jasno kaže njih strah in brezupnost. Proletarijat pa koraka nemoteno naprej, zbira svoje mtiči in kuje njih kla«li-vo, s katerim bo zdrobil glavo zmaja kapitalizma.
.....	in pridobivati blago za svojo po-
Ni nam pt,treba izgubljali živ- tr(.l)() v ,.ls1mn ()hratih ,)(> to
jenja. Vzlic temu, «la se nam po-|(ovo ,,(>lj ojaéil() mo5 delavstva a do njega zaprta, ga vendar do- Mlm„ovrMtne strok<> spodarske-
lela
za ta ideal provzroča za«lo\oljst-vo v večji meri, kakor jih premorejo vsi kapitalistični zakladi. V tem <lelu najdemo socalisti svoje vrste življenje. Vsak kompromis ali p« lovičarstvo bi nam to živ-jenje pokadilo in zagrenilo.
V veliki socialni revoluciji, ki maršra danes mimo nas, je delavski razred našel vse veselje, svoje nade in srečo, ki jo je mogoče najti v modernem življenju.
i
MOČ GOSPODARJEV IN MOČ DELAVCEV.
M<č podjuetništva je velika in mnogokrat navidezno nepremagljiva. Toda moč delavstva je mnogo večja, in bo premagala moč podjetništva. Ta zavest zmage proletarijata je sila, ki goni pro-letarske vrste vkljub porazom in zgubam vedno v nove boje. Moralo se jc sieer moč delavstva šele najti in jo pokazati masam, toda dandanes je naša naloga jo razvijati. ojačiti in spraviti v določeno smer. To nam omogoči moderna pravna podlaga, ker nam moderno pravo otvarja vrata do moči. V tem oziru daleč -nadkrilju-jenio prolctarce prejšnjih časov. Ti so poznali le nasilstvo kot bojno sredstvo iu v svojih bojih so bili vedno na slabšem, ker so ujib sovražniki bili mogočnejši in na-silnejši in v svoji brezobzirnosti niso čuvali ne žensk ne otrok. Vsled tega je bilo žrtvovanega toliko človeškega življenja, radi tega ic teklo toliko krvi. ne da bi se bilo ketlaj posrečilo streti jarem suženjstva in si priboriti svobodo. Dandanes se bojujemo pod praporjem pravice in povzdiga »jKidnjih plasti je očividna. Imamo koalicijsko pravo, ki nam orno goei, tla zbiramo mase in jih zdru žiijemo v svrho izvojevanja gospodarskih, političnih in izobrazbenih smotrov; imamo volilno pravico, ki nam omogoči vpliv v «Ir-javnem zbom. Imamo pa tudi popolno zborovalno pravo, ki nam nudi priložnost, da, zbiramo okrog sebe zatirane in jim o-znanjamo evangelij socializma Poleg vsega tega pa imamo še ča sopisje in razne druge pripomoč ke, potom katerih razširjamo pro-letnrako misel med masami. Tn vseh teh pravic se proletariat v veliki meri poslužuje. Koder imamo fietre, zinagonosno orožje, bi bilo neumestno, ako bi posegli v orožarnico preteklosti in iz nje vlačili skrhan meč snrove sile na
Iinir/uvii< » «»«- i VMW|	----- - — - ------• " ' '	IT |I«»
Današnja veda nam samore da- dan. proletariat si mora z orožjem
zega nego svojo delavno moč in je vsled tega gospodarsko brez-inočn. Izkušnja j«* že davno ovrgla to. prej večkrat izraženo teorijo. lKkaz tega so velika podjetja, ki računajo z milijoni in kater«* so ustanovili razredno zavedni delavci.
Na političnem polju jc moč pod jetništva dandanes seveda še ja-ko velika, toda političen vpliv delavstva narašča od dne do dne. Pravica aododlodevanja "v «Lrža-vi in v občini se vedno glasneje in burneje zahteva jn merodajni kro gi so vkljub trdovratnemu uporu primo^ani boljinbolj opuščati sa-mogospodstvo v javnem življenju. Razvoj demokracije postaja povsod očividen in delavski razred je že nastal činitelj, s katerim morajo vlade računati. Notranja politika. posebno pa socialna politika se suče v bistvu okrog delavstva, katerega vpliv na zakonodajo vedno narašča. Ta vpliv bi bil seveda lahko še ni nego večji in proletarijat bi že dandanes bil v stanu. preobraziti zakonodajo v svojem smuslu, ako bi se bolje posluževal sVoje volilne pravice kot dosedaj. Vendar pa tudi tukaj o-pazujemo, tla se je obrnilo na bolje. rgotoviti moramo tudi dejstvo. tla so oblasti primorane, se nekoliko bolj ozirati na organizirane delavske mase s tem, tla se po mfžnosti «»gibljejo odkritega in jasnega pravnega gibanja. Vendar pa se pritožbe o pristranosti oblasti še vedno upravičene, strah pa jih j«' vseeno pred preočitnim kršenjem delavskih pravic. Moderna država bi si sama podkopa-la tla. ako bi preočitno kršila temeljno načelo enakopravnosti v s«» h državljanov. V tem oziru je politična moč delavskega razreda vzgojevaluo (vplivala na državne organe in to moč sc lahko še razširi s tem. tla se mase bolj brigajo za politično življenje in za stvarno, smotrno delavsko politiko.
Kar si> tiče duševne moči, je danih mnogo možnosti, tla se oja-či moč delavstva. In v resnici o-pravljajo dandanes delavske organizacije obsežno izobraževalno in podučno delo. Delavstvo je spoznalo. tla socialno vprašanje ni le vprašanje želodca in politike, tem vee tla se je razvilo v izobraževalno in vzgojevalno vprašanje. Kak šen vpliv ima delavsko časopisje /e dandanes na delavske mase in kako bi se ta vpliv še lahko razširil ! Potem predavanja in razne druge priredbe, ki stremijo za tem, «la sc ljudstvo izobrazi in pouči! In mladinske organizacije, ki Srbijo zato. tla sei mladi naraščaj vzgoji v duhu socializma in oprosti nazailnja&kcga vpliva raznih faktorjev, ki bi najraje potisnili
('lovek, ki obsoja, česar ne razume, obsoja svojo lastno zmoto iu nevednost.
Nekaj se čuje, da pojdejo bogataši na št raj k proti novemu do-iiodninskemu davku. Kje jc milica?
Socialisti hočejo vzeti kapitalistom tisto moč, s katero odrekajo drugim pravico «lo življenja.
In to moč hočejo socialisti dati vsemu ljudstvu. Vsakdo mora ime ti enako priložnost do dela, kruha, počitka in -vžitka ! Ali ni ta zahteva pravična?
Bogastva ne ro«li inteligenca in modrost bogatinov, temveč nevednost delavcev.
Kapitalizem je neprestano prodajanje delavčev«» dedščine za skle<lo piškave leče.
Kapitalizem pravi: "Pomagaj si s tem. «la oropaš druge." S«icia-lizcm pa pravi: "Pomagaj si s tem. da pomagaš drugim."
Kadar kapitalist postav i v tovarno nov stroj, tedaj navadno zmanjša število delavcev, dočiin ostane delavni čas ravno tako dolg kakor poprej. V socialistični družbi bo- vsak nov stroj znižal delovne ure. a število delavcev bo isto večje. Čimveč «lelavcev, tem manj časa bo tr«'ba za proizvajanji.
Naši Kiuici se grozijo, tla bodo letos napovedali krvavo vojno socialistom, svo4»odomislecem in sploh «vsemu, kar ne čepi pod črnim plaščem paganske rimske cerkve.
Kranjski Janez se jezi. češ. tla bi ne smeli kazati na kaplana Sehmidta, kateri jc zaklal svojo ljubico, ker "nekaj slabih duhovnov je bilo je in bo in tudi ne more drugače biti. dokler smo na svetu." (Hvala za priznanje 1) Dalje pravi Janez, da če kak socialist .stori zločin, zato da niso še vsi socialisti zločinci. Janez, ti si .velik hinavec in lažnik. Al nisi nedavno pisal o nekeni socialistu v St. Louisu. kako «la je ostavil svojo ženo in otroke in odšel z drugo žensko in zraven še pristavil : "Glejte jih. taki so vsi socialisti"! — ali nisi? Dalje: Ali nisi ti s svojimi bratci na nesramen način izrabil slučaj nekega Mali-ja, češ da ga je socialistično časopisje spravilo do vislic? Ali ni to nizkotna, potila obdolžitev, ki ni. ma nobene podlage? Primi se nos!
Mi nismo nikdar rekli, «la so kat. duhovni morilci, niti nisii rekli. «In jr kat cerkev diktira Sehmidtu umor. Kekli pa smo rečemo ponovno, da so hudodeh vo kaplana Sehmidta zakriv razmere, ki jih je ustvarila rimska cerkev za svoje duhovne. V1 v teh razmerah žive vii kat. d"-• h ovni! Te bi Schmidt ne bil dl' 4boven. bi se lahko ženil z dekl tom. katerega je zapeljal in nik
\
mu nista. T «sla ker je hotel oata ti duhoven, ni ujnjl po bedastih postavah rimske cerkve živeti jav no žnjo, zaeno jo je pa zaklal. Duhoven Schmidt je irtev razmer, ki vladajo v rimski cerkvi. In v teh razmerah žive vsi katoliški duhovni! In Schmidt ni sam! Iti-lo je in bo več takih žr*ev. ln koliko jih j<*, ki vnled mogočnih intrig cerkve znajo zakriti — zločine in ne pridejo v roke pravici? Če bi slučajno izurjeni detek tivi ne prišli na «led Schmidtove-npi zločinu, opravljsl bi še danes duhovniške poale kot "čist in nedolžen" duhoven. Ponavljamo: rimska cerkev je ustvarila zločinske razmere, ki ho upropastile Schmklta in tisoče drugih duhovnov in cerkev je moralno odgovorna za te zločine dokler dopušča te razmere. Zakaj se pa med protestantovskiini in židovskimi duhovni skoraj nikdar ne sliši o podobnih zločinih, o detomorih itd? Zato. ker so oženjeni in živ» pošteno družinsko življenje. Pa recite, da to ni res!
Zakaj so kranjski farji slepar-
ji? Kranjski farji uče, da so 'vica, pekel in nebesa. S tem humbu-goni strašijo svoje podrepnike. da jim nosijo denar.
Kranjski farji! Pridite na dan z znanstvenimi dokazi, du ekzisti-rajo ''na onem svetu" vice, pekel in nebesa, in taki j bomo preklicali vae. kar smo pisali proti vam, prosili vas odpuščanja in «c ske sani vrnili pod vašo komando. Dokler ne pridete z dokazi na dan. ste in ostanete v naših očeh ljudski sleparji, ki izrabljate ljudsko neumnost v tfvojo <xsebno korist.
Zdaj imate priliko, da si zaslužite sedež v vaših nebesi«. Pridite z dokazi na dan in spreobrnite "krivoverce'' 1
— Močvirje v ohrani. Iz Peters-burga poročajo, da je v oihrani (carska tajna policija) pravi dom za vae graftarje in korutnpcioni-ste. Traduiki so zlorabljali avojo moč. da ho izsiljevali denar in jemali podkupnino. 239 policajev je dobilo brco v ohrani. Veliko število drugih uradnikov bo pa kaznovala uprava.
Ruska buržoazija *e sedaj čudi, da je bilo sploh kaj takega mogoče v ( hrani, dasiravno so vrabci na strehali že adavnej čivkali: V ohrani je korupcija, v nji imajo prvo besedo zločinci!
Ali korupeijsko blato še ni naj slabše, ki visi na ohranistih. Ti lopovi so spravili na tisoče delavcev, ki ho si' borili za svobodo v sibirske katorge. Nad tem se lic zgraža buržoazija!
f Stranka
> i- •> <
TAJNIKOM JUGOSL SOC. KLU BOV NAZNANJE.
Vsled preselitve gl. urada Socialist Party, je vse pošiljat ve tičo-če «e Jugoslovanske socialistične zveze pošiljati na sledeči naslov:
Socialist Party — South Slavic Section, 4 Floor Mid City Bank Bldg. Cor. Halsted in Madison St., Chicago, III. Ali pa samo Ilia $uš-nar. isti naslov.
VOLITVE V CHICAGI.
— Kranjski farji zdaj na ves glas vpijejo: Slovenci postanite praktični katoličani. Kaj pa pomeni praktičen katoličan v far-škem krogu? Praktičen katoličan je po naukih kranjskih farjev vsakdo, ki se obnaša kakor »veto-pisemski farizej, ki so javno molili in delili miloščino in drli Ijud-stvo. da je bilo strah in groza.
' Vboga gmajna le vkup, le
vkup", vpije Kranjski Janez v svojem "lajbžurnalu", še tri tisoč dolarjev potrebujemo na leto kranjski farji, da uženemo tiste, ki so nas razkrili kot sleparje! — Delavec, ki je praktičen katoličan, ki ne zna odreti svojega bližnji-ka. naj da še teh treh tisoč dolarjev, da bo pri Bismarcku še glasnejše pokal šampanjec.
NAZNANILO
Pittaburg, Pa
Slovansko delavstvo »v Pitts burgu in okolici sr tem potom vabi na -javen ljudski shod, katerega priredi tukajšni Jugosl. soi\ klub št. 131. dne 28. marca t. 1. ob 2. uri popoldan v Poljski hali na Plummer St., št. 4."»14—4516.
(tovorniki v sl< venskem in drugih jezikih.
Na shod >•• vabi >c posebno ne-simpatiz.antc in rojake, kateri imajo vedno dovolj kritizirati napram soc. stranki — ker s«« bode reševalo razna vprašanja in kritike z ozirom na stranko.
Na noge nasprotniki in pokažite odločno razloge nasprotstva! Organizirani socialisti se čutimo zmožne našo nalogo rešiti.
Za obilno udeležbo simpatiz.au-tov in kritik v se*priporoča
Odbor J. S. Z kluba št. 131.
— Kranjski Janez je dober zgodovinar. V 'vsaki številki svojega "lajbžurnala " se potrka po prsih in zavpije, kakor fant, ki kliče na korajžo: "To je zapisal zgodovinar N. N. ovržite socialisti. brezverci, avobodomisleci itd.!" — Janez le tiho! Prelistaj zgodovino papeževe države, v kateri je "sveti humbug" v Rimu imel prvo besedo v posvetnih in verskih stvareh, in prepričal se ho«, da "sveti -humbug" kot namestnik človekoljubnega Krista ni storil prav nič, da bi si z boljšal gospodarski položaj zatiranih in izkoriščanih slojev. V zgodovini boš lahko našel, da je "sveti humbug" _ Sikst IX, bivši frančiškanski menih, uvedel sv. inkvizicijo'v Španiji in oskrunil "božje kraljestvo" na zemlji z nepo-tizmom in simonijo. "Sveti humbug" — Sikst štev. 4. je celo u-stanovil prve hiše greha v "sv." mestu — Rimu. Ali ni res tako? Odgovori Kranjski Janez!
TAJNIKOM VISKONZINSKIH SOCIALISTIČNIH KLUBOV NA ZNANJE.
Tem potom obveščam vse klube in tajnike države Wisconsin, da se vrši redna seja konferenčnega odbora v nedeljo o. aprila, točno ob 2. uri i* poldne v prostorih ju gosi. socialističnega udruženja št. 9. 4<>0 Pierce St.. Milwaukee, Wis.
Vabim vse tajnike, da se vde-leže te konfernce, ker je zelo važna. Vsak na.j princese seboj tudi poročilo o delu mojega kluba. kakor zaiitevajo pravila tega odbora. — Seje sc \deleži lahko vsak član, ker se tiče v korist vseh. Nas vseh veže dolžnost, da vršimo svoje naloge na delu za našo propagando'
Socialistični pozdrav!
Thomas Stepich, tajnik konferenčnega odbora.
— Kranjski Janez piše v svojem " lajbžurnalu ", da napadamo vse katolike: Ne boš Janez! Mi ravnotako vemo. da so med kato-čani dobri ljudje, ki so enaki «ve-topisemskemu cestninarju in slabi ljudje — praktični katoličani
—	po tvojem nauku, ki drže s kranjskimi farji a la Luka. ki prodaja rudniškim mogotcem slovenske delavce. Naš boj velja takim farjem, ki so spremenili hišo božjo v jamo razbojnikov. Mi vemo. da taki farji delajo za denar in m "sveti humbug" v Rimu, da ><o pripravljeni uničiti vsakega gospodarsko, ki se jim zoperatav-lja. Naš boj ne velja dobrim katolikom. ampak le ljudem kot Kranjski Janez et Comp., ki so »vredni nasledniki Siksta štev. 4.
—	"sv. hnmbnga" v Rimu.
NOVI SOCIALISTIČNI KLUBI. Nov slov. socialistični klub
št. 136 se je osnoval v Rock Springs, Wyo.. z. 22 članni. Tajnik kluba jc Matt Batich. Nov slov. socialistični klub
št. 137 se je osnoval Kenoshi. Wis. z desetimi člani. Tajnik kluba je Frank Zabiikovee.
Zadnji torek, ki je bil zadnji Registration Day za aldermanske volitve v aprilu, «e je upisalo 60.-119 noviii volilk; skupaj je regi-strirani'h 218.643 žensk, Moških se je vpisalo 41.337; skupaj vseh volileev in volilk 693.624. Chicago zdaj prekaša vsa mesta v Zed. državah, tudi New York, ki je imel do zdaj največ volileev.
Socialistična kampanja je v živahnem gibanju; volilni shodi sc vrše v vseh vvardah. Ženske bode v mnogih vvardah odločile izvolitev in socialistično ženstvo pridno agitiia za naše kandidate in kandidatke.
Opozarjamo aodrngc in slovenske volilee v Chieagi sploh na par važni n predlogov, ki jihdobe vo-lilci na posebnih glasovnicah v odobritev ali odklonitev. Kna taka predloga se glasi: Shall the term of aldermen be extended to 'our years? (ali se naj termin al-dermanov podaljša na štiri leta?) Zdaj so aldermani voljeni za dve leti in se to je preveč za kapitalistične hlapce, ki služijo vsakemu drugemu prej kot pa delavstvu, ki jih izvoli. Dokler ni za aider-mane odpoklica (recall) tako se njihova službena doba ne sme po-daljšati. Na to vprašanje je treba torej glasovati: "No."
Druga predloga na posebni glasovnici ima sledeče besedilo:
For the act entitled. "An act in Relation to the Munieijal Court of Chicago."
Against the a<*t entitled, "An Act in Relatim to the Municipal Court of Chicago." i Ta predloga je "veliko večje važnosti kot prva, daairavuo na glasovnici ne pove ničesar druzega k«»t naslov novega zakona, katerega je sprejela državna legislatu-ra. Ta zakon je pa nova šiba za delavce, največja lumparija, kar so se jiii m. gli izmisliti chikaški kapitalisti, ki kontrolirajo z.ako nodajstvo v lllinoisu. Pod gori iu vedenim nedolžnim naslovom, kateri se nahaja na glasovnici, *e skriva V2 strani paragrafov, ki imajo spremeniti s.dno proceduro v Chieagi. Dva najvažnejšega pa-ragrafa sta: 1.) vsak policaj ima pravico aretirati človeka brez zapornega povelja (warrant) brez ozira na to če policaj vidi človeka i/vršiti zločin ali ne. 2.) Velika porota odpade v vseh slučajih razen v slučaju veleizdaje in umora.
Tukaj smo tr rej. Ce bo ta predloga sprejeta, tedaj bo imel vsak policaj pravico zgrabiti človeka po svoji lastni volji na cesti ali kjerkoli in ga tirati pred sotlnika. I Gorje piketom ob času štrajka! Cim >e pokaže pred tovorno ali delavnico, takoj bo tiran pred sodnika In če odpade velika porota. tedaj bo imel državni pravd-nik prvo in glavno besedo. Na podlagi svojih političnih in caeb-nih predsodkov bo lahko obtožil vsakogar in ga spravil pred sodišče. samo «la mu nare«li stroške, če mu že «Irugega nc bo mogel ste riti.
Zato pozor, delavci! Socialistična stranka je pravočasno zapazila nevarnost te predloge in zato apeluje na ehikaško delavstvo, da razbije to past, ki jo na zviti na-*in sestavljajo kapitalisti. Pri stavku "against the act entitled, an act in Relation to the Municipal Court of Chicago" napravite križ in s tem glasujete proti.
Glasujte za socialističnega kan-lidata na aldermanskem tiketu!
V Lorainu se čujc, da bo pričela National Tunel Co. a prvim marcem z osem urnim delovni' kom. Koliko je resnice na tem, bomo videli.
i
(leo. Petkovšek.
DOBRO MU JE ZABRUSIL
"AApeal to Reason" objavlja sledeči brzojavki, kateri sta med selioj izmenjala preilaednik Wilson in vrhovni general meksikan-skih rebelov Pancho Villa: "Genral Pancho Villa,
Juraze, Mexico. , V imenu humanitete apeliram na Vas, da takoj izpustite laiisa Terrayasa, sina generala Luiaa Teerrayasa. premi žnega posestnika v Meksiki. katerega imate, ka kor čiijem, nepoatavno zaprtega.
Wood row Wilson."
Odgovor : "Predsednik Wood row Wilson, Washington, I). C. Storil bom po Vaši želji pod pogojnik če vi in vaša administra eija pokaže ravnotak čut človeko-ljnblja napram Vaši lastni državljanki. ženi pri osemdesetih letih, katero je mpostavnim potom o-ropal svobode general Chase, »vrhovni poglavar eoloradske divizije Rockefellerjeve armade. To jc takozvana mati .1 ones, katera j«1 zaprta incommunicado v Trinida-du, t olo. Dovoljujem si poklicati Vam v spomin, «la jc pred dvemi leti mati Jones potovala po Meksiki v organizacijske svrhe za Wester Federation of Miners in sicer nod zaščito predsednika Madera, katerega je tudi posetila IV Mexico City. Ali se bote torej zavzeli v isti meri ?a mater Jones?
Pancho Villa. Komentarja ni treba.
rojaki v mestu in okolici!
Poskusite Bernardovo Kapljico!
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM.
Ako živite izven Chicage, piiite po naè cenik za dobro vino in žganje, na;
IAC n r n M /i D n t®03 blue island avenul. JOS. BLKNAKII, (»lpt. C.) chicago, illinois
COLORADSKI KRALJI PRE MOGA BI RADI 4 MILIONE!
Iz Den vera. Colo, poročajo, da so štiri premogarske družbe vložile tožbo pri državnih in zveznih sodiščih proti glavnini odbornikom Cnited Mine Workers of America in vsem organizatorjem, ki«so v zvezi s štrajkfMn pW«5-garjev v južnem Colorado.— Družbe zahtevajo odškodnine nič manj V t vsaka po en milion dolarjev zaradi "oškodovanja bu-sin««wa" lia! lia! lia!
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
== Narodna Tiskarna =
2146-50 Blue Island Avenue. Chlcago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
»»♦»»»»»»»♦»♦»♦»• »so o	os »»os •
$
T^ADAR potrebujete društvene po-trebščine kot zastave, kape, re-
galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
VAŽNO ZA MILWAUKEE
Vec naročnikov v Milwaukee nas uprašuje, če je J. Horvat pooblaščen pobirati naročnino za "Proletarca". Omenjeni jc namreč pobral nekaj naročnine, a jc še do danes ni odposlal upravni-štvu, vsl«w| Česar dotičniki, ki so pri njemu naročili Proletarca, nc dobivajo lista. Kdor je njemu izročil naročnino, naj nam posije rezit, ob enetn pa opozorjatno občinstvo v Milwaukee, «la J. Horvat ni piioblaščen pobirati naročnino za Proletarca.
Upravnistvo.
— Švicarski sodrugi «o sklica li izvanreden shod socialistične stranke za 15. in 16. avgusta Na dnevnem redu s«) z«'lo važne točke, med katerimi sta najvažnejši re vizija tovarniškega zakona in mednarodni socialistični kongres, ki se bo vršil koncem oktobra nn Dunaju.
Lorrain, O.
Sodrugom jugoal. socialističnega kluba št. 89 naznanjam, da se vrše kluhove seje na 3046 Vain ave. in sicer vsako prvo in zadnjo nedeljo v mesecu — dopoldne.
Opozarja se vse sodruge, da s« bolj redno vdcležujejo sej. Ni dovolj, da s c samo plača prispevke, treba je tudi ukrepati glede agitacije, vsled česar je treba, «la pride vsak član na sejo in poma ga vstvarjati znključkc. Ako hočemo doseči gospodarsko neodvisnost, kar pomeni vso ostalo svobodo, tedaj moramo to majčkeno gvobodo, ki pravzaprav ni nobena svoboda, žrtvovati za naše delo. Ce bi bilo delavcem malo manj za to svobo«lo liezanimanja političnih in gospodarskih organizacij, bi kapitalisti ne imeli toliko svobode, kakor jo imajo. Dokler ne vržemo delavci kapitalistični sistem, tako dolgo nimamo pravice govoriti o kaki svobodi. Na-sv ki en je torei dne 29. marca dopoldne.
NESLANA ŠALA
Neki bluffer v službi califor-nijske milice si jc izmislil povest o "strašanski zaroti", katero so skovali brezposelni delavci, ki taborijo v okolici Sacramenta. Povest o "zaroti" je olepšal z "na-sokom na orožarno v Ro«*k lslan-du, 111." in o "jurišu" na Washington. Povest je še za šalo pre-ki.sln in preneslana. Kapitalistično in brezbarvno časopisje ima pa zopet mastno kost. «la gloje...
SODRUGOM V CHICAGU.
Ruska lipa. ki skrbi gmotno in moralno za ruske politične begunce in preganjane «xl strani ruskih rabljev, prirejuje «ln«* 28. mar<'a veliko veselico, katere čisti dobiček gre v zgoraj označen namen.
Veselica se vrši v West Side Auditorium. vogel So. Hacine av. in Tavlor St., Chicago.
Poleg druge zabave bo tudi za nimiva igra tragi^dija iz ruskega življenja "Nihilisti".
Na Ruskem jc padlo v zadnji revoluciji, ki je hotela narediti konec carskemu despotizmu, na tisoče proletarcev. A ne samo to. Ruska vlada sedaj pr«'ganja vsakega, o katerem itna sumnje, da se ie vdeležil revolucionarnega gibanja.
Kdor pozna rusko ofieiclno, ta ve kaj to pomeni za te nesrečne begunce.
Socialistov, kot zagovornikov in ljubiteljev svobode, je naša dolžnost, da tem ljudem po svoji moči pomagamo. To storimo v tem sltu'aju pa najlaglje, če s« vdeležimo te zabave, ki jo daje .obrambna liga ruskrh beguncev in preganjanih.
Začetek tocho ob 8. uri zvečer.
— Jeklarski trust ne prepoveduje le svojim sužnjem, da nc sme jo biti člani unije in socialistične stranke, marveč zahteva še več Prepoveduje jim tudi pristopiti k nekaterim po«lp«>rnim organizacijam. To je sad farškega ova«lušt-»va. Skrajni čas je torej, da sc ameriško ljudstvo zdrami in pošlje k vragu industrijalne baro ne in njih zveste hlaj>ee — farje.
F. KERŽE CO.,
2711 South MUlard Avenue.
CHICACJO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano, f
FOTOGRAFIJE
najfinejšega dela, najaibo ženitovanjske, društvene ali družinske, vedno dobro in okusno izdeluje
IVAN VCELIK, prvi hrvatski fotografist
1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. Chlcago. Z vsakim ticatom «lik damo krssno darilo.	Telefon: Canal 2599,
VOJAKOVA DRUŽINA
|jev N, Tolstoj : —
ftiili smo revni in tiino stanovali koncem vasi: mati, sesti a, babica in jaz. Habiea je nosila staro kri lo in bel pas, na «lavi je imela cunjasto ruto in vrečo na brbtu. Imela ine je rajši kaJcor mati. Moj oč« je bil vojak. Ljudje so dejali, da je bil pil in valed tega je ino ral biti vojak. Spouiinjam se še, kako je prišel na dopust.
Naša hiša je bila majhna, v sredi so bik* za oporo gnojne vile; po njih sem bil nekoč splezal do vrha, padel in si razbil glavo ob klopi. Tisto mesto ae še vidi na čelu.
V koči je bilo dvoje malih oken, eno a cunjami zamašeno. Naše dvo riače je bilo majhno in odprto. V sredi je bilo korito. V hlevu smo imeli samo starega konja s krivimi nogami — krave nismo itneli — in dvoje ovac in jagnje. Jagnje je spalo pri meni. Jedli smo kruh in pili vodo. Delati ni mogel nih-fo; mati je vedno tožila o svojem trebuhu in babica o svoji glavi/Sestra pa je delala le zaae; ku-I»ovala si je nakitje in se hotela omočiti.
Mati je bolehala vedno bolj in potem je rodila malega. Materi so postlali na trati; babiea je izposodila .od soseda denar in poslala strica Nefeda po popa. Sestra je povabila na krst.
Tedaj so prišli ljudje in prinesli sabo cele tri hlebe. Teta je pokrila mizo.. Potem je privlekla klopi in brento vode. Vai so sedli na svoje, mesto. Ko je prišel pip, sta pristopila boter in botra in zadaj hU stala teta Akuliiia z malim. Najprej so molili vsi, potem •o prinesli malo dete, pop ga je prijel in potopil v vodo. Tedaj mi je bilo nenadoma tesno in sem •kriknil: "Ne delajte hudo malemu!" Habiea se je razhudila in dejala: "Molči, sicer ti priložim eno!"
Pop ga je trikrat potopil in izročil teti Akulini. Potem ga je ca vil v tkanin» in nesel materi na trato.
!\>tem so vsi sedli za mizo. Habiea je napolnila tri sklede s ka-ko, jo polila s postnim oljem in dala gostom, da jo iedo. Ko* so se vsi nasitili, so se d'vignili, ae zahvaliti babici in odšli. — Sel sem k materi in vprašal:
"Mamica, kako mu je?" Mati je dejala: "Prav tako, kakor tebi!"
Malček je bil čisto tenak ; roke in noge popolnoma majhne in vedno je jokal. Ako si a«4 po noči predramil, je jokal in mati ga je z uspavank/) zazibala v spanec. Kašljala je. a je vedno pela.
Nekoč ae ponoči zbudim in slišim, kako mati plaka.
Babica je vstala iti rekla: "(Jo-spod Jezu«, kaj ti je?"
Mati je dejala: "Mali je mrtev."
Habiea je prižgala luč, omila je malčka, ga oblekla v čisto srajčko opasala a pasom in položila pod sveto podobo.
Ko ae je zdanilo, je babica šla in ae vrnila s stricem Nefedom. Stric je »vzel dvoje starih desk in napravil krato, čisto majhno krsto in položil vanjo malega.
Mati je sedla h krsti in zdihova la ter ihtela potihoma. Potem je vael stric krsto in jo odnesel h pogrebu . . .
To je bilo veselje, ko se je mo-žiU sestra. IVisli su mužiki in prinesli sabo hlebec kruha in žganje, žganje so ponudili materi in mati ga je pila. Stric Nefed je odrezal kos kruha in ga podal materi, .laz sem stal ob mizi in sem tudi hotel kos kruha. Potegnil sem mater za rokav in ji pošepetal željo v uho. Mati se je zasinejala in «trie Nefed je dejal: "Kruha hoče?" in tni odrezal velik kos. Vzel sem kruh in odšel v čumnato. V čumnati je sedela sestra. Vprašala ine je: "Kaj pravijo mužiki?" Dejal sem: "Žganje pijo." Tedaj se je zasinejala in rekla: "Pomisli, jaz naj vzamem Kondrafiko."
Potem je bilo ženitovanje. Vsi «o vstali zgodaj. Habiea je kurila peč, mati je gnetla testo in teta Akulina je umivala meso.
Keatra je obtila nove čevlje in oblekla rdeč sarafan. zavezala st je lepo ruto in ni delala. Ko se je soba ogrela, se je tudi mati lepo napravila; i>otem je prišlo mnogo ljudi — vsa koča je bila polna.
Potem nc je pripeljalo med zven ketanjem krajruljčkov troj(1 kmečkih vozov. V zadnjem vozu je ae del ženin Kondraška v novem ka-
ftanu in visoki gosposki kapi. Hto pil je is voza in šel v kočo. Sestra je oblekla nov plašč in potem so jo peljali k ženinu. Ženin iu ne v eat a sta sedla za mizo in vsi so častitali. Potem so vstali, molili in šli ven. Kxmdraska je dvignil sestro v voz in atopil sam v drugega. Vai ao vstopili, se prekrižali in odpeljali. Vrnil seiu se v kočo in sedel k oknu, da počakam, dokler se nevruejo svat je. Mati mi je dala kos kruha; jedel sem iu kmalu zaspal. Potem ine je mati zbudila iu dejala: "Prihajajo!"? dala mi je testen valj in rekla naj sedem za mizo. Kondraška iu sestra sta »vstopila iu za njima mno-go ljudi, še več kakor preje. Tudi na cesti jih je stalo nekaj, gledali so skozi okno. Stric Gerasin je je vodil ženina; prišel je in dejal: "(Hej, <la se izgubiš!" Tstrašil sem se in hotel ven, toda babica je rekla: "Pokaži svoj testeni valj in povej, čemu je!" In povedal sem.
"Ali ne stanuje pri vas vojakova žena Matrona?" "Da, to je moja mati", pravim jaz. V.ojak me pi gleda in de: "Ali poznaš svojega očeta?" .laz odgovorim: "Vojak je; nisem ga še videl." Vojak veli: "No, pojdi, pel ji me k Mat ron i, pismo imam zanjo od očeta." Jaz vprašam: "Kakovo pismo"" he pojdi, boš že videl
Iu vojak hiti z mano tako naglo, da ga komaj dohajam.
Zdaj smo pri naši hiši; vojak H' pokriža. vstopi in pravi: "Hog vas pozdravi!" Potem odloži, se ogleda p »koči iu veli: "Ali je to vsa družina?" Mati ne reče ničesar, neprenehoma opazuje vojaka; ta pravi: ' Kje pa je mati?" In joka.
Tedaj steče mati k očetu in ga poljubi,
•Faz splezam na njegova kolena in vse pre išče m.
Nič več ni jokal, ampak smejal
se je.
Potem so prišli ljudje, on je Dofcdravil vse in pripovedoval, da j«- dobil stalen dopust.
Stric («erasin je položil denar od kozarce, vlil čezenj žganje in ga dal iiK'iii. Vzel sem kozarec in ga dal materi. Potem smo šli ven; drugi so obsedeli.
Potem smo pili žganje, jedli /.Oleo in meso ter plesali in peli. -'trle O era*« i ii je pil nekoliko žganja iti dejal: "Kako grenk» je to rganje". Potem je prijela sestra svojega ženina za ušesa in ga poljubila. Dolgo smo peli in plesali, potem so Ne odpravili vsi in Kondraška je vzel sestro s seboj na hvoj doni.
Pozneje smo še l> lj obubožali. Konja smo prodali in obe ovci; pogosto nismo imeli kruha. Mati je izposojevala pri sorodnikih. Kmalu je umrla babica. Še vem, kako je mati jokala iu stekala: "Ah ljuba mati, zakaj si me zapustila! Kaj. naj počne zdaj tvoja nesrečna sestra? K^ko naj zdaj živim naprej? Tako je dolgo jokala in zdinovala.
Nekoč sem pazil na koujc iu sem šel z drugimi dečki po dežel ni cestii Po poti pride vojak s potne. torbo čez pleča, (»re k nam in vpraša: "Iz katere vasi ste?" "Iz Nikolkoje", odgovorimo.
Ko so prignali živino, je prišla tudi starejša spstra in pozdravila mater. Oče je dejal: "Kdo pa je mlada žena?" Mati se je smejala in rekla: "Svoje lastne hčere ne nožna tveč!" Tedaj jo je pozval oče k sebi, jo pc ljubil in vprašal, kako živi. Mati je šla p«h" jajčnik in je poslala sestro po žganje. Sestra je prinesla litersko steklenico, ki je bila zamašena s papirjem, in jo Dostavila na mizo. Oče je vprašal: "Kaj je to?" Mati: "To je žganje rate." Oče: "Ne, ne. že pet let nc pijem več, toda daj mi jajčnik." Molil je. sedel za mizo in jedel. Potem je dejal: "Ako bi ne opustil pijače, nikdar bi ne bil podčastnik in nič bi me ne bilo vrnilo domu." Pri tem je potegnil i7. polne torbice mošnjo z denarjem in jo dal materi. Mati se je veselila in naglo odšla, da jo skrije.
Ko s bili vsi proč, je legel oče 'adai na klop, da zaspi in položil mene poleg sebe. Mati je ležala nrrd našimi nogami. Dolgo «ta se nogovarjala. skoro do polnoči. Po tem sem zaspal.
/jutrai pravi mati: "Ah, drv nimam." "Ali imaš sekiro?" — "Da. t <la staro, skrhano." Oče se je obul, vzel sekiro in šel na dvorišče. Tekel «cm za njim.
Oče je izpulil dolg drog iz strehe, položil ga na klado in ga raz-
sekal brzo v majhne kosce, jih nesel v kočo in dejal: "Tu imaa drva; zakuri peč, jaz grem danes na pot; hočem kupiti hišo iu drva. Kravo moramo tudi imeti."
Mati pravi: "To pa velja mno-go denarja " — Oče: "Delali hotno. Tu že tudi dorasla krepak kmet." Pri tem pokaže oče na me.
Potem je oče molil, jedel kruh se oblekel iu dejal materi: "Ako imaš sveža jajca, speči jih v pepe
lu do opoldne", in je odšel.
Oče se dolgo ui vrnil. Prosil sem mater, da hočem k njemu. Ona pa je rekla: "Ne." Ilote^ nciii vse euo proč, toda mati me ni pustila in me ie tepla. Sedel sem na peč in pričel jokati. Tedaj pa je stopi oče v kočo in vprašal: "Zakaj jo kas?" Jaz rečeni: 4,Hote| hciii za tabij, toda mati me ni pustila in me je tepla." In jokal sem še glas neje.
Oče se je smejal, šel je k mate ri in •se delal, kakor bi jo tepel
Obenem je rekel: "Nc tepi Fedje! Ne tepi Fedje !'' Mati si' je delala, kakor da bi jokala. Tedaj se j« oče zopet zasmejal in dejal: "Ali so vajine solze po ceni !" Potem je «'del za mizo. me vzel k sebi in vzkliknil: "Tako, stara, zdaj nama da.i kosilo; jesti hočeva." - Mati nama ie dala kašo in jajca in snu jedli. Mati j»» vorašala: "No in bruna ?" Oče pravi; "Sem jih kupil; /a osemdeset ruhljev; lipovina. bela kakor steklo. Samo pusti mi časa; kmete napojimo z žganjem, pa nam zidajo državno palačo!"
Odtlej se liani je dobro godilo . .
DELAVCI IN ZAJEDACl.
Na svetu je dvoje vrste ljudi: delavci in zajedači. Delavci gradijo stavbe, železnice, ladje, proizvajajo silo, da goni kolesovje v to-varnan. Delavce najdemo ua polju. ki orjejo, se jejo in žanjejo, da zalagajo človeštvo z živežem. 1'čitelji «»odučujejo mladino v šo li. zdravniki zdravijo ljudi, učenjaki študirajo in rešujejo nerešene probleme in ostalo človeštvo seznanjajo z rezultati svv jih raziskovanj. inženirji /.delujejo načrte za razne zgradbe itd. Tako bi lahko našteli še celo vrsto poklicev, ki s svojim ročnim ali uma i m delom koristijo človeški druilû. Ali to bi nas privedlo predaleč. Vsakdo, ki (icia z 111110111 ali rokami in njeg -vo delo koristi človečki družbi, je koristen delavec za človeško družbo. Za človeško družbo je delo profesor j j. ki podučoje mladino na srednji šoli, ravno toliko vredno, kakor delo rudarja, ki spravlja na svetlo rudnine. Moderna človeška družba ne more obstati brez modernih šol. kakor ne more obstati brez rudnin, zato ima delo profesorja in rudarja e-nako v-mlnost za človeško družbo. Poleg fcefi s 111 Hi delavcev imamo v •love'.k i družbi tudi za jedače, ljudi, ki živijo oh delu druzih in ne storijo nič koristnega /a človeško družbo. Med obema vrstama ljudi se vrši boj. ki* se bo nadaljeval, dokler se vsi delavci — ročni in 7. umom — nc organizirajo kot razred in .proglasijo vse za svojo lastnino. kar proizvajajo in zajedašt-vu v človeški'družbi ne napravijo konce. Danes smo sredi tega l»oja, v katerem bodo zmagali delasci. ker je pri njih več inteligence kakor pri zajedačih.
Hoj med delavci in zajedači je star. Delavci sn bili preje na svetu kakor zajedači. In delavci so bili predobri, zato so danes sužnji zajedačev. Ko se je pričela razvijati človeška družba v nedogledni preteklosti, so delavci s svojim delom vstvarili -vsega preveč in dovolili lenuhom — zaj^lačcm — da so jedli in preživljali se s tem. kar je njim ostalo. Kmalu so pa lenuhi in zajedači v svoji domišljiji zahtevali, da imajo pravico do vsega, kar so delavci pridelali in so hranili za se in svojo družino za slabe čase. Od tistega dne pa do danes se delavci niso mogli o tresti lenuhov —- zajedačev. Da nos. ko so delavci spoznali, na kakšen način so nastali zajedači v človeškid ni/bi, jc dolžnost delavcev. da se otresejo svojih pijavk.
Delavci so n svojo nepaznostjo novzročili. da so se zhredili zaje dači v človeški družbi. Hili so lovci in redili lenuhe z divjačino, ki so >f ujeli. Delavci so izumili ogenj, iznašli so strojenje kož. dn so pokrili nagoto. Izdelali so pasti za divjačino in iz trave, vej in maha so pletli koče. Izumili no lo
ADVERTISEMENT
		
Avstr. Slovensko	mk	Bol. Pod, Društvi
UMAMVIJM« U. jmuw» 1ML	¡¡¡¡p	UkorpoiiruM lé. («braw i iwul v Srtevl Iuhi
ke, lisice, sulice iu puške. Izkopali so železno rudo, spremenili jo v železo iu prvi so orali celino in sejali in sadili. Delavci so pa tu di dovolili, da so se zajedači ob njih delu redili iu z vsakim dnem pridobivali več moči, dokler niso delavcev popolnoma podjarmili jn jih spremn i li v svoje sužnje.
Delavci si» marsikaj storili, ali vse v potu «vojega obraba, da za-jedače m ni bilo treba delati, ui jim bilo treba loviti divjačine, rib in orati. sejati in žeti. Dali so Za-jedačetn čas, da ao z veriuskiuii iu filozofskimi čenčami omračili njih duh, da so tem ložje vladali.
Zajedači so bili vedno nesramni. Zahtevali so pri vseh zabavah sedež pri ognju, zahtevali so za svoje čenče najboljši kos mesa Med ženskami *o si izbrali najlepfte krasot ice za svoje zakonske družice. Med tem ko so delavcem na-tvezali pravljice o kaznih po smrti. so delavcem omrežili duh, da ho tem ložje živeli v dolce far ui-ente, Da so bili delavci zadovoljni s svojim delom, so jim pripovedovali. da bodo za svoje težko delo prejeli plačilo po smrti.
Delavci so delali in jih redili, medtem ko so s«* .< ni »vijali v "ča-
rovnifckih" plesih in prepevali.	__
Kadar jc prišla nevarnost po noči živeti, mora delati z rokami ali Msnanua. Pa.: Frauk Primoži«, Box m delavci hiteli v boj, da branijo doui in ogn.iiftče. jim /«jedači niso pomagali nikdar, marveč so se skrili po avojrli čarovniških brlogih in prip vedovali ženam in Otrokom, da pojdejo delavci v več na lovišča, ki bodo padli v bitki za obrambo doma in ognjišča. I11 delavci.' Delavci so šli v boj in
Sedež: Frontenac, Kans.
OLAVNI URADNIKI:
Predsednik: M RATI N OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana Podpreds.: JOHN OORŠEK, Box 211, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHF CERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulbarry, Kans. Blagajnik: FRANK STARCI C, Box 245., Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38. Fronteiiac. Kaaafc.
NADZORNIKI: PONliKAO JUftŠE, Box 357, W Mineral, Kans MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana.
POROTNI ODBOR
JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STI'CJN, Box226, Jenny Lind, Aik MATIJA ftETINA, Box 23, Franklin, Kans.
Pomožni odbor:
FRANK SKLAK, Box 27, Frontenac, Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. FRANK KRAJSEL, Box 108, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50.
Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, fl. tajnik o Vas denarne poiiljatve pa gl. blagajnikn.
213.
pa z umom To bo dober nauk za- McDonald, Pa.: Anton Škafar.
nje in /a delavce z« zadoščenj«-, : MtMeechea, W. Va.: John Merzet.
ker so iztrebili zajedaitvo in človeške družbe.
ZASTOPNIKI PROLETARCA.
Milwaukee, Wia.: Vai. Kazbornik, 414 | Virginia St.; Ig. KuAljan, 229 — . 1st Av.; John Kraine, 31'/ Florida 8t. Minnesota: F. »ntto. Morgan, Pa.: John Kvarticli. Muddy, I1L: Louis Furlan. Mulberry, Kans.: Aunton Sutar. j Martin Suiolshnik, R. R. 2, Box 208. Mullan, Ida.: Anton Bambich, Box 280.
Aurora, IU.: John Blasohitz, R. F. D 4, box 63 A.
, , i	"...."' . '." Aurora, Minn.: Frank Oražem, b. 344. Murray. Utah- Venrel Hr»ni«»r~Rn»~i'
branih dom m Ognj.iscC s srčnostjo Barberton, Ohio: Frank Levstek, 817 Nev DiiluttMini.: Albert ilrMt eva.	Wooste* Ave., in John Balant. 311 So. Nokomia, IB.: Math Skrintr box 607
4th ave. F. Merzlikar, b. 121.	North Chicago—Waukegan: Paul Bar-
Bear Creek, Mont.: Frank Daniiek. I tel, 1400 Sheridan Rd., Waukeuan Beasemer, Pa., John Popetnik.	I JH.	'	* '
Biwabik, Mian.: Fr. .Vtahnii, box 122. Oregon City, Ore.: Frank Saiovio 1U Black Diamond, Wash.: Thoma* Kržen, —lsth St	J '
Box 72i. Braddock, Pa.: Mike Bambich..
Kadar jc pa napočila doba miru n jc lakota pretila celemu rodu, takrat s«» delavcem pripovedovali. Is jih je doletela kazen, ker so le premalo darovali njim — zajeda-•ein. Tako so zajedači vedno delili iroizvvde z delavci, dasiravno niso nikdar toliko proizvedli, da bi redili le enega komarja.
Delavci so študirali čas in se-zrne in napravili so zemljo, da je pridela roditi živež. Delali so ce ste. mostove in pomole, pronašli so tajiusti. ki jih vsebujejo' rudnine. Kjer so nekdaj bili zaraščeni n neprodorni pragozdi, se danes azprostira žitno polje. Delavci so iialomili kamen, izdelali opeko iu zgradili krasne palače. Zgradili so adje in odpluli v daljni nepoznani uvet na nova odkritja. Vedno so lelali delavci z umom in rokami, a so zajedači živeli v izobilju in itn ui bilo treba «letati.
V«sIno in vedno so bili zajedači in njih sinovi zadovoljni s položajem. Iu če so delavci rekli, da niso zadovoljni s takim pasjim ivljenjem, so jih preganjali, aeži urali na grmadah in obešali na vis-ice. Nemogoče je, da bi pero opisalo vse muke iu trpljenje delav-ev. ki so ga njim prizadeli zaje-lači. Kedar se delavci niso dali rotiti s praznimi bajkami, so zajedači ukrotili delavce z mečem in ognjeni.
Delavci gotovo niso izumili «0-•ožja. da bi se rabilo proti njim. znašli niso črk in knjig, da bi uči-elji pod nadzorstvom zajedačev učili dceo delavcev krivih naukov. Niso napravili zakonov, da bi ime-i dvojno pravico: za delavec in za j (Hlače. Delavci niso izumili stro jev, «la bi «lelali še težje in več tr->eli.
Zdaj se delavci zavdajo in poznajo metodo zajedačev.' Delavci svojim spoznanjem vstvarjajo silo. ki bo strmoglavila prestole in zajedaštvo v človeški družbi. Na azvalinah strm« glavijenega zaje-laštva bodo ležali razbiti okovi lelavstva. ako delavci spoznajo svojo moč in se združijo v nepremagljivo silo.
Da s«* to doseže, se ne smejo d«*-avei boriti «Irug proti drugemu. Njih b. j mota veljati l<* zajednašt-11 Kadar bodo «lelavci prišli do « ga spoznanja, bo tudi omajano gc^podstvo zajedačev. Zaman se bedo zbirali krog svojega malika denarja. Zastonj bodo klicali na potni č svoji kupljene najemnik»-: njih irlas bo «»stal glas vpijočega v puščavi.
Danes se delavcem mogoče zaje dači pomnehujejo. Delavci ne zmenite s«* zan jih za smeh. Napočila bo doba. ko bodo morali zajedači ;n njih sinovi «l«*lati. ako bodo hoteli jesti, oblačiti se in stanovati v človeški ii stanovanjih. Na svetu bo vse delalo z umom in rokami za dobro vseh. V tej prihodnji človeški družbi ae bodo zajedači in njih sinovi naučili, da kdor ho-
¡ Orient, Pa.: Louis Verànik. Panama, 111.: Jos. Ferjaníié.
Bridgeport, O.: John Zabkar, box 375. Piney Fork, Ohio:- Louis Glaser. Broughton, Pa.: Jakob Dolens, box 181.1 Pittsburg, Kan«.: Jacob Selak in J. So-
dec.
Butte, Mont.: Louis Sporar, Frank Zajc
box 882. Buxton, Iowa: John Kra&evec. Canonsburg in Meadow Lands, Pa.-
Johu Koktich, box 276, Canoneburg. Pa.
Carona, Kans.: Blai. «Mezofi. Carroll ton, Ohio: Anton Widmar. , Ralphton. Pa.: Mart. Korosetz. li. 205. Chicago, 111.: Frauk Wegel, 460 N. {Reading, Pa.: Johu Pezderc, 343 River Halsted St.; Frank AleS, 4006 W. j Street.
31 Ht.; Ant. Viiii, 458 N\ Halsted St. B«d Lodge, Mont.: Louis Yeller, box
Pittsburg, Pa. in okolico: Anton Zidan-
A«'k. Blaž. Novak, 6568 Rowao ave. Pueblo, Colo.: Chas Pogorelec, 508 Mof-
fet in Jos. Hočevar. Pullman, UI.: John Levstek, 11262 Stephenson Ave.
Chisholm, Minn.: Math Rihter, Anton Mahne, box 15l
Claridge, Pa.: Jacob Okorn & John Mla kar, box 68; Frank Zurman, box 255.
Cleveland, O.: Anton Pozareli, 2554 E.
82nd bt.; Anton Oradisher, 1158 E. H. 61 at St.; Kose Kolar, 7613 St. Clair Ave.; Jos. Marin¿ich, 3536 E. 80th St.; Math Petrovftf, 5ÍW11 Prouver av. And. Miiko, 1158 E. 61st St.; L. Ste-govee, 11 ly Addison lid.
Cliff Mine, Pa., Moon Run Pa. in Im perial, Pa.: Math. Petrich.
CUnton, Ind.: Viktor 2upaníií, box 421. Sharon, Pa.: Jos. Paulenich, R. F. D.
47 CaU.
Reliance, Wyo.: J«»rnej Verfii, box 152. Rock Springs, Wyo.: F. S. Tavcher, 440 7th St.
Roalyn, Wash.: John Zobec, box 19; O.
Jana«'-ek.
Roundup, kamp 3 in 4, kakor tudi za King kampo, Mont.: Frank. Novak, b.
136, Houndup, Mont. St. Louis, Mo.: Val. Sever. St. Paul, Minn.: Matto Gregorin, 48 E. 4th St.
R. R.
57, Box 44.
Kuinik, 452
158. St. in Jt>e Kun-
ColUnwood. O : Dominik Bliimmel; Ant. j Smithon in Westmoreland Co., Pa.:
Joseph liadisek, Central Hotel. South Fork in St. Micheal, Pa.: Jakob
Rupert.
8pringfield. 111.: Frank Breuar, 1629
N. loth st.
Columbus, Kans.: Martin Jure^ko, R
R. 3, box 60. Conemaugh. Pa.: Andrej Vidrieh, n«t<
523; Frank Pavlovih, Frank Podboj, : Stauton. IU.: Anton Ausec. L. B. 158
bo2 21S.
I in Jos. Mostar.
Coulters & Robins, Pa.: Jernej Rupnrs. Steelton, Pa.: F. N. Ribanch llTlQ Cumberland, Wyo.: M. Veréi*, b. 23?. Front St.
Darraugh, Pa.: John Matelko.	I Stone City, Kans.: Mihe Fine box 496
DDavis in okolica, W. Va.: John Kri* 18Une City, Mineral tar W. Mineral!
mam ic. Box 2H3.	I Kan«.: John Gor*ek.
De Pue, IU.: John Koriiau, Box	Struthers, O.: Math Urbas
Detroit Mich.: K C. Oglar; Joe Prei- . Sublet, Wyo.: John Ostroinik, box 117.
mer; Ihos. Petrich, 1184 Russell St. Superior, Wyo.: Luka Glosaer, box 341. Dodgeville, Mich.: Valentin Krall, Box Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar
49.	~~
Dunkirk. Pittsburg, Kan*.: Anton Tom-
iich, R. R. 1, box 167. Dunlo, Pa.: Frank Kaučii, box 73. East Palestine, O.: ,lak letenieh, b. 374. Ely. Minn.: Jonh Teran, box 432, J.
Akerjaneo, Ix>uis Ferkol. Eveleth. Minn.: Jacob Ambroži«' in
Maks YoltanAek. Export in Pennsylvanijo: John Prostor,
box 120. Fit* Henry, Pa.: Frank Indef. Forest City, Pa.: Fr. Ratatf, b. 6S5. Fort Smith, Ark.: Frank Qorenc. Franklin a Oirard, Kans.: Fr. Wegrl Frontenac, Kans.: Anton Katzman.
John Bedeti«. Oarret, Pa.: St. ZabriS. Gilbert and McKinley, Minn.: T. Gnje-
xda in John Koncilja, box 43. Glrard, O.: Anton Strah, box 372. Girard, Ohio: Frank Ban, box 365. Glencoe, O.: Nace žlember^cr, L. B. 12 Greensburg, Pa.: Frank Mb t ko. Kev stone Hotel; Frank Steiner, 4!5 Grove St. Herminie, Pa.: Jos. B-ic. Hibblng, Minn.: Frank Hitti ia Henrv Dettes.
Huntington, Ark.: Karel Petrich, L
Box 204. Imperial Pa.: Ig. Murshetz. Indianapolis, Ind.: J. Bruder, 711 War
mnn Ave. Irwin in Wendel, Pa.: Ix>uis Brie. Jenny Llnd, Ark.: Frank (Joronc in Jos. K«»g«»j, b. 182.
Jjnnston City, 111.: John Slivnik, I^ouis
Brio, box t S3. Johnstown, Pa.: Math. Oabrenja, Jacob
IvocyHn. 409 Ohi St.;. Born. Dobli-kar, 803 W. Raym St. Kenosha. Wis.: Frank Zerovec, 22 How land Vave
Thomas. W. Va.: Frank Kocjan, Lad. Bewedek, box 117.
Tonopah, Nev.: W j8. Atefanac. VandUng in Foreat City, Pa.: Anton
Drasler, box 9; Frank Rataic, box 10«. W. Newton. Pa.: Jos. Zorko, R. F D
3, box 91 A. WalkervUle in Butte, Mont.: Peter M.
Barich, box 1315.
Wankagan k North Chicago: J. Zakov-
Aek, 427 Belwedere St. Wick Haven, Pa.: Luka Kralj, Box 68. Willsck, Pa.: Fr. Sedej Winterquarter«, Scofleld in Blear CJreek,
UUh: Peter Zmerzlikar, Box 35. Witt, I1L: D. Sanuftkar. Toungstown, O.i John Petri?, box 680-M. Frbas, box 431; Ant. Kikel, 1116
Franklin Ave. Yukon, Pa.: Katarina
Lavrii.
16
Klariî, Ant.
Srbske izgube v obeh balkanskih vojnah. Vojno ministrstvo v Bclgradu je izdalo natančen pregled o izgubah v obeh bplkan-skih vojnah. Izgube znašajo oko-lo H(),(M>0 mož. V vojni proti Turčiji jc padlo 6000 mož, za ranami je umrlo 1000 mož, za različnimi boleznimi jc limrlo 6000 do 7000 mož, med temi 300 za kolero, 18,-000 mož je bilo ranjenih. V srh. sko-bolgarski vojni jo imela Srbi-ja naslednje izgube: Padlo jc 8, 000 mož, za ranami je umrlo 1500 različnimi boleznimi je u-Klein," Mont.: M. Meznarich, box 127. |'n?,° fHM)(l mož' njimi za kole *
ro 4000 mož, ranjenih je bilo T,0. 000 mož Invalidno oskrbo bo morala plačevati država 2.r,.000 osebam.
La 8alia. 111.: John Ro^elj, 1216—3d Mt
Martin Novlan, Veneel Obid, 43s Berlin St.
Little Falls, N. Y.: Frank Masle 37
(asler St. Livingston, 111.: Fr. Krek. Lloydell. Pa. Uj okolica: Anton Stra Citor.
Manor, Pa.: John Metelko. box 71, Cla-
ridg»», Pa., in Frank iVmsar,' Box 253, Manor. Pa.
V COLORADI JE ÔTRAJK
PREMOOARJEV! PROČ OD OOLORADEl
PHOLETAREC
III——^^»=3=:
Pisma Jaka Štriaelnu.ml in «a « ■ocui»«»^
a	nim. Včasi nekateri gre tudi v so-
I
cislistično organizacijo, ako vidi, »la ima dobiček od nje. V obeh slučajih se bo svobodaš ponosno trkal po prsih: "Jaz hciii socialist, borim se za delavski stan! Nikdar se pa svobodaš ne bo podvrgel strankarski disciplini, delal bo vedno na avojo pest in sicer e tam, kjer mu kaže za njegov ¿ep. Far je odkrit sovražnik delavstva, svobodaš pa hinavski.
Vidiš Tone. tako je dane»! To je vzrok, da delavstvo še tlaeani drugim. Kes je delaivstvo že malo dvignilo plošče, na strani, na kateri stoje farji in dvigniti jo bo moral«« tudi na svohodaški strani,
Nato jo mahnem in zagledam, da na cejat so mašil al F. Kom, Ablerc, Vertin, Mušič, (josenica in Lovretič, sem ju pa hiter malimi mal bližje, sem si mislu, tukaj bo spet nekakšen teater. J. Kom je bil ta prvi in nesel ta velk boben. Za njim je šel Ablerc, Vertin, potem se je plazil tisti Lov-ertieh po domače (Turtle) in nar-zadnje se je plazila (iisenica za njimi. Na enkrat obstojijo. Kom je počnel: "br—rom—br—rom— br -rom". Ablerc počne večati, kakor da bi ga «rizlo po lesnikah. "Poslušajte, kaj se »vam naznanje, da vsi garjevci najse zberejo. 1. marca v cerkveni dverani, da se pritožijo, ker rdeekarji nas neče-
Lub sodruh redahter. \
Narpred «m se usedu in sin /a-,
eeu pisat Tonet odgovor na ne- ,mam	*,l1ie,n'	T
gov prif, predn sm začeu ta druge I'am *e ,Mtatl- Odgovori kmalu.
brat. Ker vem, d' s' frbčen, kaj sin mu pisou, zatu prlagam ko pirnga. k' se glasi tkula Cenjeni Tone!
Z veseljem sem preeital Tvoj list in spoznal sem, tla imaš res zdravo človeško pamet. Čudim se sam, kolik.* časa bodo ljudje št nadlegovali nebo z neopravičeni mi tožbami? Koliko časa bodo še z neumnim krikom tožili o svoji usodi T Ali bodo njih oči vedno za luč in
ako se hoče otresti vseh pijavk, | jo več podpirat." Nato jo obrnejo ki mu pijejo srčno kri.	<*l*'t naprej, vstavijo se na dru-
Za danes sklenem svoj list, ker|gem vogalu. Kom spet počne "br
rom br rom". Albcre nadaljuje: "Mi smo naše delo kupili Servus!	I i« zdaj nas rdečkarjo preganjajo.
sopisje. Poleg drugih nazadnjaških odredb vsebuje zakon odredbo, da mora vsak urednik absolvv rati najmanj normalno šolo. Ako bo zakon sprejet, bodo 'hudo prizadeti delavski listi, ker so uredniki delavskih listov »večinoma samouki, ki niso dokončal normalne šole, mnog pa sploh niso hodili v šolo. marveč so si vso izobrazbo pridobili s šudiranjem pozrto v noč.
K' sin uehoii
Tvoj Jaka. pisat, sm začeu
Pridite, da se pritožimo na ta velk office. Kdečkarji nas več ne«
pree ta druga pisma brat. Ta pr-1 marajo v društvo niker. Kaj bomo u m' je nrišou poti roka od moje j počneli, če nas od tukaj preženejo. prijatlVe A. Š. iz Pittsburgii, k' V Ameriki -več ne bo prostora za lirlasi tkula:	,ias Morali bomo iti v stari kraj
Preljubi moj Jakee Štrigel! j spet natl tiste derslivke.
Slišala sem, tla znaš use antver- Nato io mahnejo proti Hudobi. |he. Zatu tipam, da znaš tu»! tiš- Kom se postavi na sredo salona, laršk in prosm te prov lepu, da I"Turtle" spleza zraven njega in hi prišou k nam v Špicburg ob-1 (icaeuea na vrh njegove debele
lupinje. Nato Kom počne po svo-
ps
. i » • • • i „ .	ublat kegelpon.«v naš pošten Kra-
" za ."' nJ,h .»<7 v«to»	* ' pre-	j,„1: •hon, brbom". »¡«».-...a
zaprta pamet. ... re»n,c,. Povaod	* „a ,„. bc>i	«l.vo pokonci:
lahko v lilijo riato rean.ro, pa .o	M	|Wi„iH)l(. bnitj(, IVrv«a ...ar-
.lep. zanjo, ».las pamet, mlarja	M «	„« - zberite v eerkveni ,lvorani.
ob njih uho, pa jo ne sI h.jo. Ako	' J	'fan. I„ ...» .«...otrival, kaj l.oino
h, ljudje le za trenutek uinh, ,	^» ^ _ ■ ^^	,,rjl in M).tm, „„ ,„. Illa.
»vojo zaslepljeno»!, k. obdaja nj.h .	T^elbah»,» abznhoWln. ' rajo .več in K,»pml l.nka so reki.
eute, bi spoznali resnico in ne se-1";'	, *	, . . ^ . ■« „ «...i
« ..... . . - \achzutraireu	m der slaviseher tla se moremo pritožit in so tua
dali bi tarjein in meznarjem na	,	" . , , • i
. • i • i • lia le .»7 untl	Butt er Strasse. reki, da oni znajo resolucijo na-
limamee, ki jadrajo pod raznimi	,,uu	Q ,, t ,„ . ....
.... .	2—28n ¡praut. Porej vsi na |x Ije. Ko
verskimi m svobodnjaškimi zasta l ,	. , „	. _ . , , , . ,, ■ t , •:,„
vami, da okoristijo sebe ,n oško- »> pride» »e.n bo« imel »e d;«t. je bila ».osenua Kotova « J.m dijo ljudi, ki »i težko aluzijo «oj d"'f» ■>''»• M»oK..u 1.« .nko.go ono,,, «.pa o* «m Hudo.a:
, i •• , ,	. i-	;	obu h lov t ud mrzirane. da bodo ZSr | h ai* je, /tla.» pojdite sem m pij-
vsaktlanji kruh.	Ljutlje so sami	. ,	. .. ,, » .	-vi. m-
....	.. . .	...	če mst Nekaterim bo« lahko ob- te enega . Naenkrat so t> 11 prt oa-
knvi. ako se jim	slabo go<li, ker	lil	.. . » . •
noslusaio vsakeira fa, la in svobo-	<la ,KM,a dob,e ,a prav .r U Hu<lohft "«««nljujes ^ veli,
'	J ^"n Himi^ko-, kakor se sika za ljudi. I*- se veli. zdaj ti Ablere in J. K n,
. . ... ... ... .	||a hoš iniov torej tlost, zato se la- inorata tako nspraut. 1 re^llagaj-
sti, da lih t( liko I ožje opleui.	'	..	.»	. .. . .
.r J	i • •	r!i k t» takoj podaš na p« t. Pomaga- ta tako: da Proletarea vee ne ra-
1 one ozn se v zgodovino in pre-	' ' ... ■
'«'•a ni treba pripeljat nobenga s
sabo, ker boš \ par dneh lahko
izvršu vse sam.
LISTNICA.
John Crepinšek, Jaeksville, Kans.: Kvoto za naročnino prejeli. Hvala! Oboje vknjižili. (ile-de tistega sablarja je pa res škoda prostora v listu. Pustimo ljudem, ki se prepirajo iu dlakoee-pijo kni je rov pa solit iu šiht, svoje veselje. Morda dotičnik ni premogar in tedaj mu ni zameriti, da ne pozna teh terminov. — Pozdrav'
Naročnik: No, z Maiinetoiu se uredništvo Proletarca ne bo pečalo v listu, ampak preskrbeli bomo, da se bo. * njim pečala organizacija, h kateri spada. To je socialistično!. Pri nas velja orga nizaeija! — iVzdratv.
Andr. Seiko, Staunton, 111. : Na znanilo koncert pevskega dru-štva je prišlo prepozno za objavo. Take reči je treba poslati vsaj te-den preje, preden se vrši zabava.
John Sleziuger, Cleveland, O,: Pošta nam naznanja, da Vaš list ne hodi tia nravi naslov. Prosipio pošljite boljši naslov.—Pozdrav!
(ieo. Salomon. Lorain, O.: Vi ste p»»slali samo stari naslov. Niste pa poslali novega. — Pošljite torej naslov novega biva-lišt"a*—Poz.tlrsv!
Vencel Itranisel. Murra.v. 1-tah : Prrliotlnjič !—Pozdra v !
T. Stepieh. Milvvaukee, Wis.: Kakor vidite iz današnje številke, je poročilo o skupni veselici poslal že druir nornčevalee Poz<lrav!
4
Pomladanske I bolezni
Znaki pomladanskih bolez- !; ni so razni greto opahki, bule in tvori na koži, katere povzročajo nečistosti v krvi. Izčistite kri in b tem odpravite vzrok neprilik. V to svrho uživajte
Severov Kričistilec
jk
i (Severa's Blood Purifier) ^ Njegov dober upliv bote kmalu opazili.
Cena $1.00
| Kožne znojnice
bi se morale vzdrževati vedno odprte. Potem narava bolj lahko odpravlja nečistosti, katere prihajajo i z znojnic. Vzdržujte znojnice čiste z rabo'
pričal se boš, da Ti pišem resni eo. Ob rekah K vf ra t in Tigris so bila mogočna in cvetoča mesta. V njih so živeli mogočni kralji, farji in svoboda.ši (takrat so jih imenovali /tezdoalcvce). Farji so
bitno na Calumçt. na Houghton. Morata pejt pričat prêt Congres-inane, tla ni»le»-karji morejo iti stran iz Cslumeta iu če ne bosta tej^a naredila, se varujte: Nato
Lub Jaka!
Zadni krat ko sem ti pisou tist zakričita oba naenkrat: Ali right,
I llll-IMi 11 /'* rupinn >i :r/. i a. JI .	. ...	. . • . , • , . ,
Učili, da je treba moliti malike. ¡a '»«al pist-m, sem u oblubu. da ti j al! r.gh !
spoštovati kraljeve postave in mo-l,M« ^	.. J .	1,1 '	,,na"
goeneže ki se senčijo v njiu mi-	Jai'k» ,wt	kl 1,1 11° ,,a	,,U,l°ha ,,h ,ma ,m
. u . ,	' , , i:.; JW, Ura je Luka dan sem bil hiter go- .»<) na lancu zmeraj, in tisti pssji
lt>sti. Svobodasi so se trudili «il-	. .....	. .•. • . . . ,.
kriti "kamen modrosti", učili so, tov znim. \ es sel sem k Setin. k. rbae rab, manje tla ni treba moliti mahkov, Ker Mal» ^ bl1 ^^	f»huson , Lub Jaeka, zdaj ti se pa se en-
je U»*v naravi. Farji n svoboda-	hl1 ^	Kok(slaksr; krat zahvalim, ker s. nas tku fajn
ši «o v sporazumu varali ljudst- in ^ko,k t,st,h,ta obcr	krat ob t.stej vod.
»vu ki je redilo njih, kralje in dru-	P*'™* h,at'n na ,M,krat 1 krat kaj v 1
ge mogotee. Farji in svobodaši soh»^ »"tov ž njim.	Matevž Kertača
se ljudstvu sicer prilizovali kot Potem jo pa mahnem malo na sodnih redahter. tula sm t prijatelji Bili so sofisti, ki so špancir in srečam tistga ta star- zdej poslou. Imam še cen pok znali ljudstvo omamiti s pomočjo ga Jožefa. Preeej mi je po»lau ro-, piani, tku d nevem kam b sov napačne logike. Takratni farji in ko in prau: Kaku je kaj Kertača. / njim. ( pojile tku naprej, bom
svobodaši niso gledali za blago- Povejdu sem mu. da je zmeraj"»......
stan ljudstva. Nikdar niso ljudst- bulše. — Nato uprašan,. kako Vi vu povedali resnice, da je le go- ka.j Jožef? — "Slabo l»il je od spodarski sistem kriv njih bede in govor,
revščine, da je krivica, ako člo- "Saj veš. najstareji sem v Ame-vek dela za druzega človeka, ako L iki, delat več ne morem. Pogledi se človek okoristi z delom druze- ine. ves seiu /r siv, život je terd, ga.	treba bo nojt.
Vidiš Tone. že takrat je bilo Ko sem bil mlati, nisem poraj-soeijalno vprašanje na dnevnem tal za pajdašt\o. zmeraj sem ter-reflu. Farji in svobodaši so se ga dj| le tisto stare šalo. a zdaj ko dotikali le zofistično. Eni so rekli, »em star pa nihče ne porajta zada bo plačilo z« muke onkraj gro-hne. Zdaj grem še enkrat na niitin-ba. drugi so pa trdili, da je vsak-|ka> (jonH Hrm Y Eval sejo. da si iz
POZOR!
Podpisani se pri|X»ročam Slovencem v La Salle in okolici za stavhinska dela. Postavljam na-va»lne in moderna poslopja. Sprejemam tudi popravila in pre-delaVahje vsakovrstnih poslopij po jniernih cenah. Kadar želite postaviti hišo. se obrnite iwi svo-jega rojaka. S tem vam bo prihranjen denar in čas. Delam t>o pogodbi. Za vsa moja dela jamčim.
Vaš rojak Veneel Obiti.
4:18 lierlin Str., La Salle IU. (Advertisement)
Naselniška družba "Ilirija" FARME
-	-	--	(M tri do pet milj od mesta
ogli svoje cajtnge ustanovt. al Morri,j v jAnco\n Co., ki šteje o-
morja t>a moj prjatl po»*akat. d krQK I5 000 prehivalcev in ima prideja na vrsta. P« trpeežljivost j veliko industrijo, se razprostira pravja. je božja mast. Al h Mu rodoviten valovit svet, ki je odlo-ses tri vsa kinu. k' se mora mazat žnjo. Jest b' rad usin ustregli. f>a ne morin. dokler nimam sv j'h caj-tng.
Ztlej te prou lepu por.drsvm in ostanem Tvoj
nepozabni
Jaka do groba.
Severovega
i i Zdravilnega mila
*»
(Severa's Medicated Skin Soap). To milo ima veliko uporabo. Priporoča se za detetovo kopel j, toalet0 in moškim za britje. Je tudi neprecenljivo za izmivan-je las. Cena 25 centov.
SEVEROVE TAB-LAX
! I Slakdorno odvajalo. Prijetne za otroke. Dobri tudi za odrasle.
Naprodaj so v vseh lekar-!! nah, ali jih pa lahko naročite od nas.
W.F. Severa Co.
CEDAP RAPIDS. IOWA
«JOS. A. FISHER
Buffet
In* ik ra£p«lftf* »»»k«mt»» piv« ▼ is«, am«dk«, i. t. à.
Izvrstni prostor «» okr«j»>iU 37OS W. 2Sth SV.	C'olcfcf•.
T.I uwkIiI» I7SI
carl strover
Attorney at Law
Zastopa n luk sodiičik
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
At. sobe 100»
133 W WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Tslsfon: Main 3989
TUJCEM priporočam tvoje dobro urejeno prtno&tt« in restavracijo, domačinom ps svoj saloo*. vsem skupaj pa vse.
IG. K U $ LJAN 229—1st Ave. MILWAUKEE. W1I
M JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wu
PRODAJA 6lTKARTE. Pošilja denar po pošti in brsojav
no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in oea. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — 8L0V1W. BKO — SRBSKA AGENCIJA.
alois VANA
— Ldeloratelj —
sodovice, mineralne vode in raznih necpojnfh pijač. 887 So. Pisk St Tel. Csnsl 1 mfi
S A I^OON
z biljardom In kegljiščem
Poleg saloona dvorana za druitven« seje, veselice itd.
«Jotin StražUar
611 Marhtt St.. Waukegaa. III. PSoMftt. »TI.
AVSTRO AMERIKANSKA
Črta.
NIZKE OENa.
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna kahinja, vil« zastonj, kabine tretjima razpreda na parnikn
čen za slovenske farme. Skoz ta svet vodita dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več potokov. Zraven teče reka Wis-eonsin river". Ta zemlja se za sedaj ie prodaja po 12 do 16 dolarjev aker, kakor je les na katerem delu. Plačilni pogoji lahki. Kdor se zanima, naj pi$c po pojasnilo.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWITZ, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis
Izboma pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
do sam svoje sreče kovač. Farji Iberern bulše gospodare. kukr sem m> jih drli na en način, svobodaÄi |jj|, ¡lm, zadnih TJ let.''
DELAVSTVO V INOZEMSTVU Vsaki dobi natančne podrobnosti
da je tak® na jasnem predno izda
Po tem je stari počasi klecal <lol prot cerkvi. .last pa na dru-iro stran. In sem si mislu: 44Prau ti je, če si nisi znal buli gospodariti. si si sam kriv." In šel sein v Imjleruin poslušat, kaj govore na | niit ing.
Stari jHtcrka na miza s klad
pa na druzega. V odiranju »o bili svobodaši še odločnejši kakor farji, ker je vsak sam sebe smatral za H< ira. kralja, sploh za vi šjo osebo, ki ima pravico odirati druge po avohodaških načinih. Tone, tako je ie dane«! Far in svobo«Iaš si tudi danes lahko seže-
•« rnk:; ^, TT^h^V» <» «>■•«»= "B«'«» .»»iu, p^-
hudstva. Far obeta, da bo za ljud-	.
... i	;	I no za<'nemo.
stvo vse prišlo od zgoraj, s\obo-
daš pa trdi, da je vse igra svo- Ko zmolijo, pran ta star: lo-bodnih sil in da ima močnejši pra- Kadite me, kaku sem atar, n.hee vico odirati slabej^ga. Far je to- "ie »»«rs ; ko sem bil mlsd si liko boljši, da trdi odkrito, da je nisem nič preskrbel, a kaj bo zdaj pravi socializem — rešitev gospo- n« stare dane? Vse me je sito, vse darskega vprašanja — le <v nebe- me goni stran' sih doma. mejtem ko svoboda«,I Nato prau zdaj bomo eno zapel, ki je vse v eni osebi — glavni <-d- Nato pride iz tistga stibelca pur-bor .krajevna organizacija, sploh iertnsjster in še eni'h par in veš cela organizacija — odeva v so- zapel so taku kukr dab libero pe eialistični plašč, da ložje oskubi|le. Bilo je žalostno. Natu |>raii ta svoje
Rusija.—Množeče «e nezgode na ruskih železnicah so odkri-
denar za dolge vožnje. Mi ne pošiljamo nobenih knjig ali podob.
ie. v kakšniii slabih razmerah de-	Pojasnila samo pismeno ali za bliž-
lajo ruski železniški uslužbenci,	nje ustmeno pri
Tiranstvo jKilicajskih uradnikov	lliria Colonization Co.,
in slaba mezda povzročata, da ži-	Sheboygan, Wis.
ve življenje navadnega sužnja.	_______________
Z;»kon<>\ za varstvo pMujočrga
občinstva in železniških uslnžben- Poledice zanemarjenega pre-
cev ne poznajo v Rusiji. Želez-	hlajenja pozna vsak. Pravočasno
niški uslužbenci niso zavarovani	drgnjenje s krepkim linimentom
proti nezgodam in vlada se prav	P« Najpotrebnejše
nič ne briga, da hi se izboljšal po-	«redstvo v domači lekarni je to-ložaj teh za današnjo človefckp rej dober liniment. Ze leta sem
družbo zelo važnih delavcev.	Je Dr- Richterjev "Pain
Ofieijelni mlbor za trgovino in	P^lsr" izlonzal. da je kot tak
industrijo v IkhIzu je «nenaden,	¡zboren. Sredstvo se lahko kupi
da delavci silno trpe neznosno vi-	* sferni lekarni v Ameriki za
soke stanarine. Odbor je apeeliral	i 25 centov steklenica. Človeku pa
na vlado, da bi se za deset let od	J" treba hiti pozornemu, da dobi
pustil davek za hiše, v katerih bi-	pravega z varstveno znamko s
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in «rebrnino, obrnite st na nas'
A. J. TERBOVEC & 00. P .0. Box 25, Denver, Colo.
joe polovich
do danes najmoderneiii
KROJAČ
dela ' bleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti
% med tem, ko vi čakate.
3129 Broadway, SI. Louis, Mo.
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chirac* ft
Iaaa v«4)s aalofe or, vertfti«. pr» • mor m ¿rofik 4ra«otin Isvt*u)s mkorretea popravila v saj «taroki s fiiski
bf.ll phonf 1ur-j fisk
bravee", svojim "brav- star, zdaj bomo volil nme gospo
cetn" pa nikdar ne pove. da je nje goiv edini cilj odirati "bravce" po najvišjem svoboflaškem načelu: vse je igra svobodnih sil, v katerih slabejši podleže močnejšemu.
Far se bo organiziral v farški organizaciji in pobijal socializem. Pravi svobodaš se pa ne organizira v nobeni, ki ima namen str
dare, saj veste, da jaz sein y.e prestar. Vodite si dobre može.
vajo delavci. Odbor, katerega «o prisilila do tega koraka le "človekoljubna načela", je bil prisiljen pripoznati, da bi »e z znižanjem daivka okoristili le hišni po-
Natu se vstane Marku Šterk in j sodniki, pravi: ' Ja dem, da *<• naj bule Krvavo nedeljo so praznovali post areni Turški Kosac, ja poter- ruski delavci vsepovsod v Rusiji, dim in bilo je vse gotovo. Nato 1'stavili so delo. Najsijajnejše se oglasi tam v drugem kotu eden so obhajali krvavo nedeljo v Ri-in prau: "Vi ste stric Jožef, dons gi. Delavci so «v vseh velikih pod-
vas pa ti mlajši nemarajo." Nato stari zdahne: "Naj bo kako hoče,
»•■ «i » ... -—— —
mogla viti kapitalistični družabni sa jast bom kmali umeri.
jet jih odložili delo iz svojih rok.
Husks vlada si je izmislila novo *re<l*tvo, da potlači delavsko ča-
sidrom.
(Adv.)
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (430 stirani) je $2., ter se dobi pri V. J. Kubelka, 638 W 146. Bt, New York, N, Y.
Pišite po cenik knjig.
Matija Skender
SLOVENSKI JAvNl NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Bntlf r SI. Piftsbnrgh. Pa.
Za $1 se lahko vsak ki sna čita ti angleški naroči za celo leto. U. M. W. Journal, uradno glasilo organiziranih premogarjev, ali pa Miners Magazine, uradno gla silo organiziranih rudarjev. Oba lista sta tednika in ae jih naroči pri sodr. I. Šuinarju, tajniku S. Z. 111 N. Market at, Chicago, IU.
Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka:
Za vse informacije se obrnite ns. Klavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6ti'l Agt V Washington St., N» Yirk.
ali pa na drage uradne zastopnik« v Združenih državah in Canadi.
POZOR! SLOVENCI! POZO»'
SALOON
. a modernim kefljl&en SreSa pav« v aodAkik ia b«Ut>aj» im drmg« immtiSii pijaS« Ur mmipk*
totea la la karma.
i« «trufUB SlvTuw
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Racine Ave. Chicago.
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
là 411 BRAID ATE., KEIOSHA. VII
Telefon 1199
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldna in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo vežer neuraduje. Tel. Csnsl 470.
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 893€.
-------------—~
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo
vse srtvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse w najnižjih cenah Na zahtevo s« dovaža na dom.
G. Mamčllovfch & Co.,
331 Oreeve St., Oonemangh, Pa.
Tel. Con. 4050.
• »■»■■■■»»»■»■■■■■■■■■■■v
VVažno upraiqnje!
]QQ mi opravi
aajbalj« m *«fc*n«jc
i
Konzularr.e
Ä'^PlP
vojaškeHanor« J\ ^ Milwaukee,W
Iz polja moderne vede.
tfazno.
KAKO JE NASTALA NA&A ZE MLJA IN KAKO SO NASTALA NA ZEMLJI ŽIVA BITJA
Francoski profesor Alphonae Berget j«' nedavno v Parizu obe lodanil spis, kateri je obudil v znanstvenem svetu veliko zanimanje. V tem svojem spisu Berget toplo zagovarja teorijo, da so ži va bitja na planetih nastala iz živih in silno drobnih bacilov, ki so prišli iz medsvetovja, to je izven zemlje in padli na površje iste kakor tudi na ostale planete. Profe-aor Berget, kateri je eden najznamenitejših evropejskih učenja* kov v sedanjem času, vspešno po
prah je negativno električen. V
vsemirju pride kosmični prah v dotiku z mrzlo plinovo maso mo lekulov, ki vsebujejo helium in dušik. To jo nebula. Teh molekulo v v nebuli je pa zelo malo, zato vlada v dotičnih meglah silen mraz. Ko pa električni praški pri dejo v dotiko s temi molekuli, se zadnji zasvetijo in tedaj je nebu la vidna na zemlji, seveda s po močjo teleskopa.
Prah. ki je zgoščen V inctcorjr (komadi lahke ali teške materije ki plovejo v vsemirju in padajo tudi na zemljo) postane središče zgoščevanja v nebuli. Temna ne besna telesa kakor je luna ali ka koi bo enkrat naše solnce ki
bija vsa zanikanja te teorije. On	__ ...
pravi tudi da živa bitja na dru na svojih potih, trajajočih indigih planetih v našem osolnčju. jarde stoletij, zabredejo v nebu morajo biti ravno taka kakor nailo, še laglje postanejo «redišče o zeinlji ne pa fantastični monstru-( krog katerega se prične zbirati mi kakor jih je do zdaj slikala do- plinova snov. Kadar se ta snov s mišljava znanost.	središčem vred ogreje, raztopi w
V začetku svojega spisa pravi jedro iste in tedaj se porodi soln Berget, da nobeno vprašanje toli- ce
ko ne muči človeka kakor ravno to: odkod je prišla zemlja in njeni sestrski planetje, odkod solnce in kam gre v svojem razvoju in
Končno naj dvoje temnih, mrtvih solne trči drugo ob drugo v neizmernem nebesnem prostoru kar se brez dvoma tudi dogaja
- Socialno demokrocijo uničuje zcjH't nemški kanceiar lieth-uian Uollweg. Na banketu kmetijskega sveta, konservativne kor-IHjracije «veleposestnikov, je spustil govoranco o notranjem položaju Nemčije, ter je dejal s "V eni točki smo vsekakor vsi ediui. To je z velikimi volilnimi uspehi povečana prevzetnost stranke, katere stremljenje gre za tem, da izpudruje temelje države in na st» monarhije. Z nji» ni nobem-ga naktiranja, ampak le oster boj. Gospodje junkerji so seveda pritrjevali kanceiar ju, ki je napadal tudi demokratične uredbe države. liethmaii Uollweg je kanceiar. S tem pa vendar ni rečeno, da je velik mož, tudi če je dolge figure. Bismark je bil nekoliko večji. 1» je t tuli uničeval socialno demokracijo. Pa je bil uničen, ko «ieialua demokracija rastla. Tudi BeHimannov cesarski gospod Viljem je napovedoval socialni demokraciji, da jo bo "zersehmet-tern" pa "niedérreiten Nato je prišla socialna demokracija » 110 mandati v parlament. Bethmann Uollweg nai ji še nekaj časa ob-Ijuhuje oster boj, pa pride 150 rdečk a rje v v državni zbor.
merno dolgo zaprta pod mrzlo, debelo skorjo, bukne z vso silo na «lan. V tem slučaju "eksplodira ta" oba telesa kot dve velikan skt lupini in izpu&čena masa pli nov se zažene v veličastvenih vr tečih krogih na vse strani. Nato se ponavlja proces, katerega je o-značil Laplace. Planeti se porode iz enega ali dveh jeder, ki prvotno nastanejo v sredini nebularne megle. Solnce vrže taka jedra iz sebe v silnem drvenju po nebes nem prostoru in vsako jedro je nov svet. Na ta način je solnce porodilo vse planete, kar jih do danes poznamo in med njimi tudi
kako je nastalo življenje na tem- učinek tičeuja mora biti tak, da lji? Nato razlaga Laplaccvo teo-jse razpoči zunanja skorja enega rijo o postanku svetov, koje pri ali obeh teles in ognjena masa v staŠ je on in velika večina uče- notranjosti, Vatera je bila neiz njakov. Laplace namreč uči, da je bilo naše osolpčje (solnce z vsemi planeti in lunami vred) nekoč nebula ali lahka zvezdna megla obstoječa iz neznansko drobnih praškov snovi in ta nebula se je raztezala v neizmernem nebesnim prostoru. Vsled neprestanega gibanja se je nebula ali megla po časi zgostila, zožila in naposled je zadobila obliko ogromne plinove krogle, katera se je s časom še bolj zgostila in plin se je spremenil v ognjeno materijo. Tako se je porodilo solnce. V svoji mladosti je pa solnce drvelo veliko hitrej še svojo pot naprej kakor tudi okrog svoje osi kot pa danes, ko našo zemljo, ki je v vsemirju eden se ohlaja in tako se je zgodilo, da. najmanjših planetov - - drobna je solnce vrglo iz sebe kos za ko- zvezdica!
som ognjeno plinove mase. Ti ko Te kolizije ali trčenja svetov si so zleteli v neizmerno daljayo m solne drugo ob drugo niso pra — kakoršna je bila pač sila, ki jih zm» hipoteze ali domišljija. S po je vrgla — zavrteli se okrog svo-jniočjo teleskopov jih vidimo na jih osi in obenem so se vrteli o nebu vselej kadar se porodi nova krog svoje matere solnca. Tako se zvezda, oziroma novo nebesno te-vrtijo še danes in bodo se še mili lo. Ta proces razdevanja starih one let če jih med tem no zade- j svetov in porajanja novih se vrši ne kakšna katastrofa. To so pla , neprestano — vekovečni ciklus netje, med katerimi je tudi našaičegar čudesni mehanizem je prvi zemlja. In kakor se je zemlja rodila iz solnca, tako se je rodila luna iz naše zemlje, namreč v oni dobi, ko jc bila zemlja še v ognjeno plinovem stanju.
Dalje pravi Berget doslovno t
"Danes vemo, da je treba La-placcjevo teorijo v nekaterih točkah izboljšati. V splošnem seveda stoji neizpodbita. Treba je le, da je teorija v soglasju z novimi triumfi vede zlasti z odkritji gla-sovitega švedskega fizicista, profesorja Svante Arrheniusa v Stoc holmu. Ta švedski učenjak jo predstavil znanstvenemu svetu nov dodatek teoriji o razvoju svetov; odkril je namreč novo silo, katera je ravno tako velike vaz nosti kakor univerzalna težnost (gravitacija) in to je pritisk ali tlak svetlobe. To silo je spoznal že J. Clerk-Maxwell in delal je z njo poskušnje tudi Lcbedoff. Sve-tlobih tlak nastane na vsakem površju, ki je izpostavljeno svetlobi ali ki poraja svetlobo. Težnost za visi od vsebine predmeta, toda svetlobih tlak pa zavisi od veli kosti površine na predmetu. V slučaju majhnih delov snovi za-moro pritisk svetlobe prekositi privlačno silo težnosti. To se pravi, da je tlak svetlobe močnejši kot pa težnost.
Na majhnem delčku snovi, ki ima recimo 0.00016 milimetra v premeru — tako majhen prašrk, da Si ga je nemogoče predstaviti pred očmi — jc svetlobih tlak desetkrat večji, kot pa privlačna si-la. Take delčke naravno odnese najmanjša sapica v ozračje in lahko plovejo tudi do konca atmosfe
odkril briljantni ženlj, profesor
Svante Arrhenius.
•
V teli vrsticah je na kratko raz ložen glavni princip teorije omenjenega švedskega fizicista, kako si namreč on predstavlja tvorbo svetov, seveda na podlagi Lapla-eejeve teorije. Ampak Arrhenius je šel dalje. Njemu ni dovolj, da je na jasnem glede razvoja "kos mične" snovi.
Arrhenius se je vprašal — in to je najbolj zanimivo —: Kako je pa nastalo življenje na svetovih? Ilotel je dognati, dali zamore življenski bacil na svojem potu iz enega sveta, kjer življenje že ob stoji, priti na drugi, sosednji svet, kjer še ni življenja in dali zamore na svojem dolgem potu obraniti svojo zarajajočo silo pri živi je nju ,tako da lahko zaplodi živi je nje na novem svetu, katero potem proces razvoja oblikuje, izboljšuje in spopolnjujc.
Arrhenius odgovarja na to vprašanje s takozvano "doktrino panspermije", ki je nov pojav na polju moderne fizike. Panspermi ja pravzaprav ni nova stvar. Ome. nil jo "je že Hichter leta 1865 in pozneje jo je podprl glasoviti angleški fizicist lord Kelvin; isto-tako nemški fizicist Ifelmholtz. Ta doktrina srovori, da so meteorji ali komadi razbitih svetov tisti'ei-nitelji, ki zanesejo žvljenski ha eil na nov svet. V eksploziji vsled trčenja nebesnih teles, ki se v ta kem slučaju razlete — odnosno o-blajena skorja — na milione kosov, se lahko pripeti, da na teh kosih odpotuje življenski bacil ne-
re, 100 kilometrov visoko, kjer i pokvarjen, kakor če razstrelite zračni tlak ne meri več kot zelo majhen drobec milimetra na barometru.
Tn ta pritisk svetlobe in ogrevanja ima po mnenju prof. Arrheniusa važno mesto v tvorbi svetov. Svetlobih tlak žene iz nebesnih teles v vsemir takozvani "kosmični prah", katerega neprestano mečejo na dan vulkanični izbruhi. Ta
skalo vrh gore z dinamitr.m in mnogi koščki odíete v dolino. Ti koščki pa lahko .odnesejo seboj mah ali zelenje, v kateren se skri vajo razni bacili čisto neprizadeti. Na ta način nosijo meteorji celicei organskega življenja in padajoči na planete kjer še ni življenja, za morejo zaploditi živa bitja
(Dalje prihodnjič.)
_Zavezniki! Kadarkoli se sni
dejo avstro-ogrske delegacije, za doni iz ust zunanjega ministra, naj se že piše Goluchowski, Ach rent hal ali Berehtold, slavospev trozveze, ki je ustanovljena, da varuje mir v Evropi. Na različne načine se lahko dokaže ta miroljubni namen in uspeli; le nekolika •« spretnosti je treba. Saj se dokažejo še bolj neverjetne in nemogoče reči. Delegacije, \*aj njrti večine, tii«li vedno verjamejo, da je natančno tako: Ce je. \ Evropi mir, jc to zasluga trozveze, če ga ni, pa trozveza ni kriva Ali et prav je to na videz prav pametno povedano, je vendar nekaj čudnega vmes. Ako stoji trozveza na straži Evrope in varuje njen mir, tedaj bi bilo misliti, da je vsaj mir med Avstrijo, Nemčijo in Ita lijo trden kakor skala in neoma je ti kakor Alpe. Pravijo, da ni na noben način mogoče izhajati brez militarizma : dobro — trozveia ga potrebuje, da lahko kroti bojev'i tost Rusije. Francije in Angliji Ampak med seboj smo zavetniki, terej se lahko zanašamo drug na dru7ega. Dobiček trozveze je vsaj ta. da se Avstriji ni treba oboro-živati proti Nemčiji in Italiji, te-iita dvema pa ne proti nam. Tako bi človek mislil. Toda čudno! Enkrat v jame jr» na Tirolskem Apijo-na, ki zasleduje avstrijske vojaške skrivnosti za njeno zaveznico Italijo. drugič pograbijo v Italiji koga, ki jc baje vohtinaril za Avstri jo. In pravkar poročajo zopet o novih vojaških ukrepih, ki pričajo veliko avstrijsko-italijansko
prijateljstvo. Po uradnih podat kil, — piše dunajska "Zeit" — postavljajo zdaj domobranske gorske vsi4 pehotne posadke za zapiranje prehodov v jugozapadoih mejnih okraj Mi. Gorske «tot ni je so dobile kompanijske kadre za mejno hrambo, tako da se zviša njih bojna pripravnost. Prihodnji čas bodo domobranske gorske Čete tu di pozimi garniz-onirale v bližini državne meje. To bodo siedeči oddelki: 1. bataljon deželnega strel skega polka št. 1. v Tridentu, 2. bataljon strelskega polka 11. v Merami, 2. bataljon tega polka v Bol-canu, JI. bataljon tega polka v Ri-vi, 3. bataljon domobranskega peš polka, 4 v Celovcu z detaširanimi oddelku v Rablju in Malborgetu ter 1. bataljon domobranskega peš potka 27. v Ljubljani. Letne postaje teh bataljonov so prccej oddaljene «hI teh garnizij. Prosto re, ki se izpraznijo, če pridejo te čete na mejo, zasede šest bataljonov rednih domobranskih čet i t-notranjosti države, ki dobe po 120 mož za vsako stotnijo. Od dotno-branskega polka 4. je 1. stotnija preložena deloma v Smolior, d« 1<» me v Sv. Lovrenc. Oddelki za strojno puške pri gorskih či tali so dobili po dve nadomestni strojni puški in ščite. Gorske čete štejejo sedaj 16 bataljonov s 4:11 ga/isti. 51 praporščakov, 7517 mož, l«!' mul in 220 konj. — Temu se pravi "oboroženi mir." Tak dobiček Avstriji prinašajo prijateljski zveze.
Vedno naglo.
Ncniarneemu človeku se vedno mudi in je vedno prepozen. Vsa ko stvar odlaša do zadnjega tre-notka in kadar sc loti kake reči, je navadno prepozno. Nekateri ljudje zanemarjajo ceelo skrbeti za svoje zdravje o prave času. Mi •vedno priporočamo s\ jim prijateljem, naj dobro pazijo ita s- Ce nimajo primernega teka, ali če jim moč pojema, naj takoj prično uživati Trnerjevo ameriško zdravilno grenko viue. To slavno zdravilo jini očisti d rob in ga obenem okrepi. V razdražljivosti, malokrvnosti in slabosti donaša zaželeno olajšhr. V lekarnah. .Jos. Triner. V,m UM So. Ashland Ave.. Chicago, III. Za revmatične in nevralgičiie bolečine je prij>o-ročljiv Trincrj«v liniment.
Advertisement,
» RAD BI ZVEDEL
kje se nahajata moja prijatelja Frank Jeras in Kndi Virt. Kdor bi vedel za njiju naslov naj ga blagovoli naznaniti na spodnji naslov, ali pa naj se sama javita.
Jakob Vid mar, llackctt, Pa. i 4x ) advr.
RAD BI ZVEDEL
/a mojega prijatelja Alojzija Iva-čiča. s kateriui sva skupaj delala v West F&lUkem v Nemčiji. Zato prosim cenjene rojake, kdor bi znal za njegov naslov, naj ga blagovoli poslati na spodnji naslov, ali pa naj se sam javi.
Rudolf .Jeglič, Box 244, Adamson, Okla.
POTOVANJE v STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
NaAa parobrodna poslov nies jc največja na Zapadu hi iina vse najboljše oceanske črte (linije). Sifkarte prodajamo p« kompanI|aklb cenah.
PoSlLJAMO DENAK V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA
Kaspar Državna Banka kupule In prodn|a In z«men4u|e denar vseh drža»
sveta. - Pri Kasparjevi Državni lianki se izplača za K5 $1, bi4»* odbitka. -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. - Daie obresti. Slovenci po» tre-
1KI
¿eni v slovenskem |ezlku. - Banka ima $5,318,821.66 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA. 1900 Blua Island Ave,,
CHICAGO ILLINOIS
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000 00
JAN KAREL.
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA
a L.4C A/WIK
RAD BI ZVEDEL
kje se nahaja moj brat Tomaž Me/ek, po domače Krien z Gaber-ka pri Škof ji loki. Pred enajstimi leti je odšel v Butte. M ont., in od takrat nisem nič več cul o njem. Kdor bi vedel za njegov naslov, naj ga naznani podpisanemu, ali naj ve j>a *am javi.
Anton Me/ek, Box 186, 2x Canensburg, Pa., Wash. Co.
Nale podjetje j* ped nadzoretvom "fllesring Housa " ¿ikažklh baak, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi uU ge poitne hranilnice Zdr. držav. £vržuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; v sobote ie banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne.
Denar vložen v n&Ao banko noei tri procente. Bodite uvejereni, da je pri nas denar naložen varno ln doblčkaaoano
RAD BI ZVEDEL
kje se nahaja moja sestra Neža Staniša. Pri meni je bila pred dvema leti, a je nekam odšla in nisem slišal od tedaj nobenega glasu več o njej. Kd> r rojakov bi kaj vedel o njej, naj mi blagovoli naznaniti njen naslov. Doma je iz Cerovca, štev. 12. pošta Semič na Dolenjskem. Vzrok poizvedbi je, ker mi je odnesla 1M5.00.
John Staniša. Box 313. E. Helena, Mont.
Pelavei na Aurori, Minn., in tieti, kateri pridete na Auroro, ne pozabite poeetiti Kovali v "Saloon" kjer vam bode sodr. Movlan postregel ■ hladno in «vežo pijano in uaijskitni emodkarai.
Delavci, podpirajte «voje organizira ne tovariie. t
ANA KOVAČ. Maln ulica.	Anrora, Minn
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik sa notranje bo tečni ln raaeceinlk. .sdravniika preiskava hretpla£a«—ple ¿ati je le zdravila 1924 Blue ItlanC A ve., Oblcago. Ureduje od 1 do S pe >el.; ed 7 de • «veier. isven Chieeg* liveži bolniki aaj pižeje eloveneko.
ANTON MLADIC moderna gostilna. Toči pilaensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Blue Iilnad Ave.
Ohieago. m
E. BACHMAN 1719 S. Centre Ave., Ohieago, 111 ie največja čeekoslovenaka de avnica zastav, znakov, čepic in seh drnMveniti potrebščin.
Zahtevajte takoj po poAti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj.
Cenjeni rojaki!
Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri-
VAV.V.V.V -«#«••• (»f
Concmauqh Deposit Bank
54 MAIN STR.	C0XEWAIGI. PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge pilačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER blagajnik.
5 pristnih pija¿, in to so:
Kranjski Brlnjevec, SUvovlc, Troplnovec, Grenko Vino in
Highlife Bittern. Moja tvrdka ja prva in edina slovenske samostojna v Ameriki, ki importira ¿gane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik.
A. HORVVAT,
600 M. Chlcago, St., JoUet, m.
Edini slovenski pogrebnik !
MARTIN BARETINČIČ
_ 224 BROAD STREET	TEL. 147S	JOHNSTOWN, PA.
Najbolji Treater Brandy prodaja Bemardova tvrdka v Chica-gi. Glej oglas na 5. strani.
poročam za blagohotna naročila
Cene so najnižje, kvaliteta naj bolja.
Anton Mrvar ml. 1162 E 61. Str., Cleveland, Ohio
ZAVAROVALNINA.

Vsak pameten človek skuia potom zavarovalnice obvarovati svojo družino pred nepričakovano potrebo v slučaju nagle in rane smrtne nesreče. Seveda njegova dolžnost je, da podaljža svoje življenje in da si ohrani zdravje. To on lahko stori s tem, da vzdržuje svoj prebavni sistem v vedno dobrem iinu-jočem redu. Ko hitro opazi Slab tek Kolcanje
Težkočo ▼ želodcu Kosmat jeslk Zaprtje
Bolečine ▼ črevlh Bolečine v križu Zapeke
Naglo slabost
naj takoj rabi
Trlnerlevo ameriško zdravilno grenko vino.
Ta zeliSČina priprava mu bo dala hitro in popolno odpomoč, ker ista iz-čisti popolnoma alimentarni kanal, ne da bi povzročila kake neljube posledice in odstranila iz telesa vso neprebavljeno hrano.
Ista bo tudi ojačila bolne kraje v čre vih in jih ojačila tako, da bodo zopet ti organi delovali brez vsake postran ske pomoči. Ista bo odstranila nagib rti zaprtje in odstranila vse posledice.
TJahite to itvrstno zdravilo, ko hitro opazite katerikol» gori omenjeni sim ptom tn s tem s« bodete obvarovali rred intiog.ml boleznimi. Dalo vam bo: Naravni apetlt, telesno moč, čllost duha Dalo vam bo tudi ljubezen do življenja, ..>»ravo polt, stalno zdravje, kjerkoli mogoče.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Ne sprejemajte ponaredkov.
TRINCRS
ELtXlR
ir
BiTHR-WlNE
V lekarnah
JOS. TRINER
(Jvaževalcc In Izvaželavec.
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago. III.