DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV'
Razstava KRANJ,
KAKRŠNEGA NI VEČ
MAJDA ŽONTAR
V galerijskih prostorih Mestne hiše v Kra-
nju smo 31. julija 1990 odprli razstavo Kranj,
kakršnega ni več. To je že peta v vrsti razstav
Gorenjskega muzeja s skupnim naslovom Go-
renjski kraji in ljudje. Na podlagi starih raz-
glednic in fotografij smo doslej že obravnavali
gorenjska mesta (1985), kjer smo v sklenjeni
obliki predstavili razvoj mestnih podob ter ur-
banističnih in arhitekturnih značilnosti Kra-
nja, Škofje Loke, Kamnika, Radovljice in
Tržiča v času od sedemdesetih let prejšnjega
do dvajsetih oziroma v izjemnih primerih tri-
desetih let našega stoletja. V letih 1986 - 1989
smo pripravili tri razstave z obsežnimi katalo-
gi, ki so bile dokaj enotno zasnovane in so
obravnavale obdobje pred prvo svetovno voj-
no, med obema vojnama in povojno obdobje
na Gorenjskem. Pri tem nas je vodila pred-
vsem želja, prikazati Gorenjsko v njeni krajin-
ski in naselbinski podobi skupaj z življenjem
ter delovanjem in umetnostnimi ter kulturni-
mi prizadevanji njenih prebivalcev v posa-
meznih obdobjih. Razstave in katalogi so bili
rezultat skupnega dela kustosov za umet-
nostno zgodovino (dr.Ceneta Avguština), zgo-
dovino (Majde Žontar, Nade Holynski) in
etnologijo (Anke Novak).
Razstava Kranj, kakršnega ni več, je pred-
stavljena na 26 panojih s 135 reprodukcijami
fotografij in razglednic, popestrujejo pa jo tri
značilne plastike in vitrina z razglednicami
Kranja. Ob razstavi je izšel obsežen katalog na
74 straneh s 126 fotografijami. Strokovno so
razstavo in katalog pripravili dr. Cene Avgu-
štin, Majda Žontar in Nada Holynski, likovno
je je oblikoval ing. arh. Matija Suhadolc.
Z razstavo in katalogom smo želeli v prvi
vrsti dokumentirati nekdanji Kranj in prika-
zati, kako se je spreminjala podoba mesta v
posameznih obdobjih, kako so izgledale ulice,
trgi, predmestja, posamezne pomembnejše
zgradbe, trgovine, vodnjaki, spomeniki, mo-
stovi in drugo. Prijem nas je predvili dr. Cene
Avguštin, Majda Žontar in Nada Holynski, li-
kovno je je oblikoval ing. arh. Matija Suha-
dolc.
Z razstavo in katalogom smo želeli v prvi
vrsti dokumentirati nekdanji Kranj in prika-
zati, kako se je spreminjala podoba mesta v
posameznih obdobjih, kako so izgledale ulice,
trgi, predmestja, posamezne pomembnejše
zgradbe, trgovine, vodnjaki, spomeniki, mo-
stovi in drugo. Pri tem nas je predvsem zani-
malo, kaj so določeni mestni predeli nekoč
pomenili in kakšne dejavnosti so bile značilne
zanje. Poudarek razstave je na urbanističnem
in arhitekturnem razvoju mesta. Trudili smo
se vključiti v razstavni prikaz tudi mestni
utrip in vsakdanje življenje Kranjčanov, kar
pa zaradi tematike razstave ni bilo vedno mo-
goče. Posebej se nameravamo k tem vpraša-
njem vrniti na eni prihodnjih razstav. Gospo-
darski in z njim zvezani urbanistični in arhi-
tekturni razvoj Kranja je v pretekli in današnji
dobi povzročil številne spremembe v stari po-
dobi mesta. Prikazati različne, za zgodovinski
izgled mesta nemalokrat obžalovanja vredne
posege in njihove posledice, je bil predvsem
namen te razstave.
Glavno vzpodbudo za razstavo nam je dala
bogata muzejska zbirka fotografij in razgled-
nic Kranja. V času, ko je razstava nastajala,
smo jo dopolnili še z manjkajočim tovrstnim
gradivom, ki so nam ga za preslikavo posodili
tudi drugi muzeji, arhivi in knjižnice, številni
zasebni zbiralci in stare kranjske družine, tako
da se je naša zbirka povečala za nekaj sto foto-
grafij. Za nekatere mestne predele je fotograf-
skih pričevanj več, za druge manj, isto ugota-
vljamo tudi za posamezna časovna obdobja. S
fotografskim gradivom začenja razstava ob
koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja, torej
v času, ko je bila fotografija že bolj razširjena.
V zadnjih desetletjih 19. stoletja naletimo na
vedute Kranja in poglede na posamezne
mestne predele tudi že na razglednicah. Ker
pa smo želeli mesto predstaviti tudi v starejših
obdobjih, smo vključili v razstavni prikaz tudi
nekatere najbolj značilne slikarske upodobi-
tve Kranja že od srede 17. stoletja dalje. Števi-
lo razglednic in fotografij z motivi Kranja se je
povečalo zlasti v desetletju pred prvo svetov-
no vojno, ko je v mestu poleg tedanjih poklic-
nih fotografov Ivana Jagodica in od leta 1916
dalje ljubljanskega fotografa Štefana Rovška,
delovala še vrsta dobrih fotografov amaterjev
katerih fotografije nimajo veliko pričevalno
vrednost. Del fotografske zapuščine Franca
Holzchakerja, Matije Bradaška in dr. Mirka
Crobatha se je ohranil in smo jo s pridom
uporabili na razstavi. Razumljivo je, da so za-
radi svoje starosti te fotografije najbolj zani-
mive in pričevalne. Več fotografskih zapisov
je iz časa med obema vojnama, v povojnem
času pa smo v muzeju (zlasti od leta 1953) že
sproti dokumentirali hitro spreminjajočo se
164
Kranj, predel ob današnji cesti JLA, Stošičevi in Vrtni ulici, fotografija iz dvajsetih let našega stoletja, fotograf
Matiia Bradaška,
Pogled na most čez Savo v Kranju, fotografija iz časa pred prvo svetovno vojno
165
podobo mesta. Žal pa tudi ob tej priložnosti
ugotavljamo, da se je mnogo starejšega foto-
grafskega gradiva izgubilo in se še izgublja in
smo zato želeli z razstavo opozoriti na pomen
tovrstne kulturne dediščine, ki je še kako po-
membna za poznavanje preteklosti našega
mesta.
Prvi del razstave prikazuje enajst mestnih
vedut z značilnimi pogledi na mesto z desnega
brega Save, od srede 17. stoletja do druge sve-
tovne vojne. Iz njih so dobro vidne spremem-
be posameznih mestnih predelov in mestne
arhitekture. Začenjamo z najstarejšo, najbolj
nazorno in celovito Merianovo upodobitvijo
Kranja iz leta 1649, kjer je bakrorezec detajl-
no izrisal obrambno obzidje s stolpi in posa-
mezne mestne predele. Sledita dve Valvasor-
jevi grafiki iz istega stoletja. V 18. stoletju je
Marko Layer upodobil sv. Florjana, ki gasi
požar v kranjskem predmestju, iz leta 1800 je
značilna upodobitev mesta na diplomi cehov-
skega pomočnika. Slika Antona Hayneja iz
leta 1844, sodi med znane upodobitve Kranja,
na kateri je slikar podobo mesta ujel v širok
kranjski okvir, kjer je ostalo mesto le še kom-
pozicijska dominanta. V ospredju je tedaj še
nepozidani breg ob desnem bregu Save,
mestno obzidje je večji del že precej porušeno,
obrambni stolpi so skoraj docela izginili.
Samo dve leti mlajša je Wagnerjeva upodobi-
tev mesta z lesenim mostom čez Savo in Maj-
dičevim mlinom. Omenim naj še iz štirih de-
lov sestavljeno fotografijo, ki sodi med najsta-
rejše in fotografsko najbolj dognane upodobi-
tve slovenskih mest in je nastala pred zgradit-
vijo gorenjske železnice v letih 1869-1870.
Razstavo nadaljujemo s prikazom . spre-,
memb posameznih mestnih predelov, najprej
v starem obzidanem delu mesta. Poudarek
smo namenili Mestnemu trgu, kjer je bilo sre-
dišče gospodarskega, političnega, kulturnega
in verskega življenja v Kranju. Kljub števil-
nim spremembam, ki so na razstavi dobro ilu-
strirane, so ti mestni predeli v glavnem še
ohranili prvotno podobo.
Izven obzidanega predela mesta, v tako
imenovanem Kokrškem predmestju, je bil pr-
votno le kapucinski samostan s cerkvijo, zgra-
jen v letih 1640 - 1644, stara poštna postaja iz
leta 1770 (po kateri je dobila ime znana go-
stilna in v času med obema vojnama hotel
istega imena) ter od konca 18. stoletja poko-
pališče na Malem kranjskem polju (danes Pre-
šernov gaj), ko so prenehali pokopavati ob
farni cerkvi. Ob koncu prejšnjega in v začetku
našega stoletja so začeli počasi pozidavati ob-
močje današnje Koroške ceste in severnih
mestnih predelov (med prvimi je zraslo poslo-
pje kranjske gimnazije), kjer se je v novejšem
času začelo razvijati novo mestno središče. Po
drugi svetovni vojni se je mesto intenzivno ši-
rilo na to območje. Zato so porušili številne
dotedanje objekte, za katere se nam je zdelo
vredno, da jih na razstavi dokumentiramo,
zlasti še, ker smo razpolagali s številnim foto-
grafskim, gradivom.
V posebnem poglavju predstavljamo na raz-
stavi spremembe na Jelenovem klancu in v
Savskem predmestju, kjer je zlasti po prvi sve-
tovni vojni zrasla kranjska industrija. Razsta-
vo zaključujemo s kronološkim prikazom
gradnje mostov čez Savo.
Velik obisk razstave, ki bo odprta do konca
meseca septembra, kaže zanimanje Kranjča-
nov za spreminjajočo se podobo mesta.
166