TRGOVSKI LIST
časopis sb& trgovino, Industrijo In obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XII.	Telefon	št.	2552.	Ljubljana,	v	torek,	dne	5.	novembra	1929.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	129.
Ing. M. Š.
Delo in uspeh.
Prve dni meseca novembra 1919 je prevzel gospod Milivoje Savič važno mesto načelnika industrijsko-obrtnega oddelka v ministrstvu trgovine in industrije. Takrat se je začelo desetletje trudapolnega in koristnega dela, kakor ga more zmagati le mož poln narodnega navdušenja in tvornega optimizma. Visoka junaška postava tega odličnega državnega funkcijonarja ni klonila pod težkim bremenom, skozi mnoge boje in bitke je gospod Milivoje hodil neustrašeno in ponosno svojo pot k stavljenim ciljem. Ob tej desetletnici naj zabeležim nekatere misli, narekovane po hvaležnem priznanju njegovega pomembnega (foto* vanja, in v želji, da se v našem spominu vstvari pravilna slika.
V	naši gospodarski javnosti je ime gospoda Savic-a splošno zaiano. On šteje med nami mnogo udanih prijateljev, po drugi strani pa se najdejo tudi strogi kritiki. Če pa je kritika pravična, potem mora na temelj« stvarnih argumentov priti do glasne pohvale in zahvale, katerima daje posebno toplo noto spoznanje, da gre za izredno ljubeznjivo in blagočutečo osebnost.
Gospod Savič se je rodil leta 1876. j v Užicah, v mestecu, katero je že to- i liko ministrov in državnikov poslalo v Beograd. Ponosen Užičan se je šolal najpreje na graški tehniki, potem pa več let v Švici in v Nemčiji. Tako Je zdravi domači osnovi vcepil kritični duh nemške tehnične znanosti. Po nesrečnem potu preko Albanije je prišel za več let v toplo atmosfero Francije ter se je po sijajni zmagi zavezniških vojisik vrnil v kraljevi Beograd, poln energije in poln navdušenja za prerojeno veliko domovino.
Od takrat pa do danes je opravil na odgovornem mestu ogromno delo. Mimo njega je šlo trideset gospodov ministrov trgovine in industrije, in marsikateri izmed njih ni bil naklonjen
svojemu načelniku iz industrijskega oddelka. Ta pa je stal trdno na mestu, kamor ga je postavila previdna usoda. Pred vsemi neprijaznimi nakanami sta ga ščitili neoporečna zaslužnost njegovega dela in čistost značaja, potem pa zvesto zaupanje onih faktorjev, kateri morajo skrbeti za to, da je država močna v mirnih in v nemirnih časih.
Bili so dnevi, ko smo prišli z gospodom Savičem v neko nasprotje: to je bilo takrat, ko se je reklo, da hočejo demontirati naše tvornice in preseliti jih v notranjost države daleč od severne in zapadne meje. Pa ono ne-sporazumljenje se je kmalu pojasnilo in še živahnejše se je dvigal dim iz naših visokih kaminov. Mi vemo, da nismo imeli nikdar v trgovinskem ministrstvu uplivnega državnika, da bi s toliko vnemo in s takim uspehom branil gospodarski pomen vse industrije v državi. Pri tem je bilo stališče gospoda Saviča mnogokrat izredno težko. Njegove zahteve in njegovi cilji so bili vselej jasni. Proti njemu pa 9o se vedno znova namerili topovi agrarnih govornikov, katerim se je hotelo eksperimentirati in filozofirati. Vsakomer je jasno, da gre v državi največja važnost poljedelstvu, da tvori kmetski stan največji del prebivalstva. Kakor pa vsi nujno želimo čim lepši napredek poljedelske produkcije ter socialni in kulturni razvoj agrarnega prebivalstva, tako tudi vemo, da je vsej državi in zlasti kmetskemu delu naroda krepko razvita industrija neobhod-no potrebna. Ko je gospod Savič zagovarjal industrijo in njene težnje, je vršil eminentno narodno in patriotsko delo.
Zlasti v sedanjih pomembnih časih, ko se država in njeno gospodarstvo na novo urejata, bodi našemu prijatelju in zaščitniku v bodrilo zavest, (Ja mislimo nanj v hvaležnosti in spoštovanji! in da ga ob desetletnici bojev in uspehov iskreno pozdravljamo s ‘ srčno željo: naj ga Vsemogočni še dfol-j go zdravega in delovnega ohrani v korist prelepe in ponosne države!
Stanje In potrebe poštnega, brzojavnega in telefonskega
prometa v Sloveniji
(Poročilo zborničnega tajnika Ivana Mohoriča na plenarni seji Zbornice za TOI dne
15. oktobra 1929).
1. Uvod.
Poleg železnice je za poslovni promet gospodarskih krogov, posebno za drobni blagovni promet ter denarne po-šiljatve in nakazila enako važnega pomena poštni, brzojavni in telefonski promel. Dobro funkcijoniranfe fega prometa je predpogoj nemotenega poslovanja in s tem uspeha vsakega posameznika.
Zal pa opažamo pri nas v poslovanju le važne institucije gotove nedostatke, ki jih zbornica želi s svojim prizadevanjem odpraviti in ovire razvoja, ki jih stremi s svojim posredovanjem, odstraniti.
Namen tega referata je prikazati v glavnih obrisih prometno ter administrativno stanje in naznaeiti glavne potrebe ter podati sliko o zborničnem prizadevanju in o smernicah bodočega dela na tem polju. Referat je prikrojen z ozirom na posebne prilike na d,roč ju ljubljanske poštne, brzojavne in telefonske uprave, dočim je bilo poročilo o splošnih potrebah p. t. t. že podano na izvozniškem kongresu privred-nih organizacij dne 9. septembra v Beogradu.
Zbornica je glede poštne službe že
lani priredila potom trgovskih gremijev anketo, ki pa ni dala posebnih rezultatov, ker se je večina gremijev, v kolikor so tu odgovorili, omejila le na nekatere lokalne potrebe. Rezultati zborničnih študij in opazovanj, so v glavnem sledeči:
Na področju direkcije pošt in brzo-javov v Ljubljani se nahaja 113 državnih pošt, 253 pogodbenih pošt in 194 pomožnih pošt. brzojavno službo vrši 244 poštnih in 123 železniških uradov. Telefonske centrale pa obstojajo pri 177 poštah. Alko primerjamo medsebojno te številke, pridemo do zaključka, da je število pogodbenih pošt za 120% večje od državnih in da pridejo na 5 pogodbenih pošt povprečno 4 pomožne pošte. Polovica pogodbenih pošt je brez Brzojavne službe in le ena četrtina ima telefonsko službo. Zatp je potrebno, da se razširi telefonska služba, da bi kraji, ki so oddaljeni od železnice, prišli potom telefona do stika s svetom.
Pred deerarizacijo pošt, ki jo je odredilo poštno ministrsdvo meseca februarja, je bilo število državnih in pogodbenih pošt v ljubljanski direkciji popolnoma v ravnotežju. Z deerarizacijo se je to razmerje izprememilo v škodo dr-
žavnih pošt in s tem tudi v škodo same službe. Zbornica je, kakor vam znano, tedaj napela vse sile, da se odredba glede deerarizacije pošt ne izvede v prvotno nameravanem obsegu. Medtem pa je bil teden dni po zadnji zbornični plenarni seji izpremenjen pravilnik o pogodbenih poštah na ta način, da se sedaj vse pogodbene pošte do 105.000 enot lahko iz-premenijo v pogodbene. S tem je nastala nova nevarnost deerarizacije poštnih uradov. Zbornica je takoj, ko se je zaznalo za ta ukrep v javnosti, prejela od raznih strani, posebno iz savinjske in šaleške doline mnogo spomenic in prošenj, da se zavzame za to, da ostanejo tamošnje pošte, katerim preti de-erarizacija, še nadalje v državni upravi. Da se oddolži tem prošnjam, je zbornica v svojem referatu na izvozniškem kongresu stavila predlog, da se gospodarske organizacije cele države izrečejo proti nadaljevanju deerarizacije, ki v strokovnem oziru pomeni korak nazaj. Ta predlog je bil tudi sprejet v resolucijo kongresa in smemo zato upravičeno pričakovati, da do nadaljnih deerari-zacij zaenkrat ne bo prišlo. Ako bi se postopalo strogo v zmistu dopolnilnega pravilnika, bi ostale v celi Dravski banovini le še 3 do 4 pošte državne.
2. Poštne zgradbe.
Zelo pereče je vprašanje poštnih zgradb na področju ljubljanske poštne direkcije. Danes ima poštni erar za svoje urade v Sloveniji vsega skupaj sedem poštnih zgradb. Osem pošt je nameščenih v zgradbah drugih državnih oblastev. Za 99 državnih pošt in 253 pogodbenih pošt pa so vzete v zakup privatne zgradbe. Po večini so najeti prostori nepirikladni in nezadostni, ker so krediti za najemnino, ki so jo po budžetu pošte v stanju plačevali, zelo nizko odmerjeni. Radi tega si morajo pri povišanju najemnin mnogokrat iskati nove poslovne prostore in je preselitev urada ter premestitev vseh instalacij za telefonsko in brzojavno službo navadno dražja kot pa znaša povišanje najemnin. Notorično je, da obratuje poštna uprava pri sedanjih taksah >n pristojbinah s prebitkom. Zato bi bilo Potrebno, da se en del fega prebitka investira v zgradbe. Na ta način bi prišli poštni uradi ne samo do modernih, higijeničnih, zadostnih, svetlih in zračnih poslovnih prostorov, marveč bi se preskrbelo tudi naturalna stanovanja poštnim nameščencem, ki danes vsled pomanjkanja stanovanj mnogo trpijo. Gradba posebnih poslopij za poštne urade je najbolj potrebna v mestih, nadalje v vseh trgih, letoviščih in tujsko-Prometnih krajih ter v večjih industrijskih centrih.
(Konee prihodnja.)
SVILOGOJSTVO V HERCEGOVINI.
Ravnateljstvo državnega svilogojske-fla podjetja v Novem Sadu je sklenilo, da bo dalo zasaditi v Gnojnicah pri Mostaru 15.000 murvnih dreves. S tem naj bi bil položen temelj za svilogoj-stvo v Hercegovini. Dosedanji strokovnjaški študij je pokazal, da ima mostarska okolica vse pogoje za novo kulturo; praksa naj sedaj nadomesti teorijo.
IZ MARIBORSKE INDUSTRIJE.
Mariborska tkalnica in apretura Dokler i. dr. bo zgradila snažilnico in be-lihiico. Prva Mariborska tovarna pletenin si bo zgradila v Klavniški ulici novo tovarniško poslopje. Stavbno dovoljenje za obe gradbi je že oddano in se bodo dela pričela v najkrajšem času. Tako moremo zaznamovati zopet korak naprej v razvoju naše industrije.
Ivan Mohorič:
V Švici.
(Nadaljevanje.)
Ziirich leži amfitoatralno na složnih pobočjih Zurtchberga in Utli-berga na severnem obrežju curiške-ga jezera. Ziirich je največje ter za trgovski in poslovni svet najvažnejše mesto Švice. Ima krasno lego, edinstveno okolico iin izredno prijetno podnebje. On je sedež velike bombažne, svilarske in strojne industrije. Njegove banke so posebno v povojni dobi pojačale svoje pozicije in vpliv. Na vseh koncih meeta se gradi — in to velikopotezno. Videti je, da je okvir prejšnjih let in dimenzij postal preozek — da zahteva tok razvoja širših razmer. Mesto se odlikuje po svojih mogočnih stavbah. Središče modne trgovine je Kolo-! dvorska cesta, ki vodi od glavnega kolodvora v ravni cesti k pristanišču. Na Paradeplatz se stekajo vse glavne proge cestne železnice. To ozko križišče obdajajo od vseh strani impozantne palače curiških bank. Na levo ob Limmatu je glavna posta in mestna hiša, na drugi strani nekoliko višje pa rotovž. Vzdolž njega se razprostira staro mesto s slikovitimi strehami, balkoni, napisi in okrasi. Izredno okusna, svojevrstna in originalna je cela ta dekoracija hiš. Arhitekti so porabili vso narodno ornamentiko in jo prilagodili modemi stilizaciji. Kako žal, da se pri nas v tem oziru tako malo stori! In koliko bi se dalo baš na deželi v naših letoviških krajih lepega narediti!
Posebno se mi je dopadla avtomo-bilna trgovina s špecerijskim in ko-lanijalnim blagom, ki sem jo srečal na Mtinsterplatzu. Je to lahek in nizek tovorni avtomobil, na katerem so montirani gosti leseni predali. V vsakem predalu je pripravljeno blago, odtehtano, zavito za takojšnjo po-slugo. Ta mobilna trgovina pelje lepo po ulicah in posluži gospodinje pred hišo z celo dnevno potrebščino. Obrat gre, kakor sem se uveril na lastne oči, zelo gladko izpod rok. Čakam sedaj le, kdaj bo tudi pri nas prvi podjeten dalmatinski krošnjar kupil starega Forda, da napravi na njom slično mobilno galanterijsko trgovino, s katero bo počel kroSnjariti po naši banovini. S tramwayem smo se povzpeli na Ziirichberg mimo univerze, ki je bila otvorjena komaj tik pred izlbnihom svetovne vojne, mimo tehniške visoke šole in cele vrste znanstvenih laboratorijev, zavodov in zbirk, ki so bile zgrajene v kratki dobi poldrugega desetletja. Za glavnim kolodvorom je monumentalna zgradba deželnega muzeja in umefcno-obrtniškega muzeja z javno knjižnico in čitalnico.
Popoldan smo napravili izlet z okrožno ladjo po Curiškem jezeru. Jezero je 39 km dolgo in štiri in pol kilometra široko. Njegova obrežja tvorijo pravzaprav eno samo nedo-gledno kolonijo vil, penzionatov, kopališč in promenad. Nekateri kraji ob jezeru imajo še keltska imena: Zollikon, Bendi ikon, Ruschlikon, Oetikon itd. V štirih urah smo obja-drali celo obrežje jezera od Zuricha preko Horgena do Rapperswilla ih zopet nazaj po drugi strani preko Thalwi,lla in Kusnachta. Za nizkim okolišnim gričevjem se vleče v ozadju veriga snežnikov od Glarnischa do Uri-.Rotstocka. Na parniku smo se celo v senci topili od sopare in kar
zavidali smo mnogobrojne kopalce v jezeru, ki so plavali parniku nasproti, da se pozibljejo na valovih ladje.
V sredo smo napravili krasen izlet v Oberiand. Zgodaj zjutraj smo zapustili Zurich in krenili proti Lu-cernu. Dve poti vodite tja. Prva gre Ob Curiškem jezeru skozi Thalwill, neprestano med lepimi vilami vseh slogov in tipov, druga pa preko malega gozdiča po prijetni senčnati dolini. Pri tridesetem kilometru smo dospeli k Zugskemu jezeru, krasni, mirni, slikoviti idili, obdani na eni strani od sočnih travnikov, na drugi od strmih gor. Tudi na tem 16 km dolgem jezeru vozijo parniki. Da vodi na Zugerberg poleg vozne poti tudi žična železnica, je seveda samoumevno.
Mesto Zug je glavni kraj istoimenskega kantona, ki je po velikosti najmanjši, vendar najpremožnejši. Mestece ima mnogo historičnih zgradb, svoj lokalni zgodovinski muzej in čebelarski muzej. Je kot letovišče radi milega podnebja zelo priljubljeno. Z obrežja se ti odpira veličan-stven pogled na Rigi, Pilantusa, Stamzer Horn in bernske alpe.
V komaj poldrugourni vožni iz Zu-richa smo dospeli v Lucern k divje-romaintičnemu Vierwaldstiittskemu jezeru. Nisem še videl jezera s tako raznovrstno okolico in obrežjem. Divje skalovje, nedostopno in neprehodno se menjuje z lepimi travniki in idiličnimi logi, vzadaj pa kraljujejo majestetično kot čuvarji zavezniških pravic in slobodščin snežni velikani. Jezero ima tri globoke zalive, ki imajo svoja posebna imena Kussnachter See, Alpnacher See in Umer See. Svoj naziv je dobilo Vier-vvaldlstattsko jezero od štirih kantonov, ki mejijo s, svojim obrežjem nanj. To so kantoni Uri, Sehwyz, Un- j tenvalden in Luzern, ki so se poprej \ imenovali Waldstatten in ki so prvi j asnovali zavezniško zvezo, iz katere se je potem razvila današnja republika.
Leži kot krasen temnozelen smaragd sredi romantične zgodovinske okolice. Na vsaki partiji ti nudi druge užitke, pestrejše stike, bogatejše panorame.
(Nadaljevanje prihodnja.)
Občni zbor slovenskih novinarjev v Litiji.
Letošnji redni občni zbor slovenskih novinarjev se je vršil v nedeljo, dne 3. t. m. v Litiji. Zbor je otvoril in vodil predsednik šefurednik listov konsorcija »Jutra« g. Stanko Virant. Po njegovem izčrpnem poročilu je sledilo poročilo tajnika urednika g. O ziima in blagajniško poročilo urednika »Slovenca« g. Potočnika. Predlogu člana nadzorstva g. Ante Bega, naj se podeli blagajniku obsolutorij z zahvalo za vzorno delo, kar je bilo soglasno sprejeto, je sledilo čitanje novih pravil, ki so bila soglasno sprejeta.
Sledile so volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen g. Stanko Virant, za odbornike pa gg. Viktor Cencič, Rudolf Ozim, Stane Kosovel, Božidar Borko, Jože Zupančič, Drago Potočnik, Viktor Švajger in Drejče Verbič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Adolf Ribnikar, Ante Beg in Fr. Z a -b r e t; v razsodišče pa gg. Rasto P u -s t o s 1 e m š e ik , Saša Železnikar in Fran Svetek.
Ob 13. je predsednik po volitvah zaključil občni zbor, nakar je trška občina povabila zborovalce na skupno kosilo v osnovni šoli. Gojenke litijske gospodinjske šole so priredile okusno kosilo. Ob zvokih izbornega salonskega orkestra pod vodstvom g. Brilija je čas potekel kar prehitro. Sledila je neprisiljena zabava gostov in domačinov z napitnicami.
Naročajte »Trgovski list«!
Enotna ureditev
avtomo bilnega prometa v Dravski banovini.
V	pondeijek dopoldne se je vršila v Zbornici za TOI v Ljubljani anketa
o	avtomobilnem prometu v Dravski banovini, ki se je v teku zadnjega leta živahno razvil. Na dnevnem redu ankete je bila predvsem razprava o pravilniku o avtobusnih vožnjah, ki se v kratkem namerava izdati za Dravsko banovino, in sicer na podlagi čl. 54 Obrtnega reda in čl. 7 uredbe
o	zaščiti javnih cest in prometa na njih od 6. junija t. 1. Nadalje razprava
o	koncesijski politiki oblasti in končno o stanju naših cest z ozirom na potrebe avtobusnega prometa in o obremenitvi avtobusov po javnih dajatvah. Anketo je vodil zbornični tajnik gosp. Ivan Mohorič, udeležilo pa se je ankete okrog 30 interesentov, ki so zastopali preko 50 obstoječih avtobusnih prog. Mariborsko veliko županstvo je zastopal dr. Pfeifer, ljubljansko veliko županstvo komisar g. Fran Šink, ljubljansko občino direktor g. inž. Prelovšek in mariborsko občino inž. Tomšič.
Osnutek pravilnika o avtobusnih vožnjah, ki ga je izdal veliki župan mariborske oblasti, obsega po večini določbe, ki so današnjim podjetnikom že stavljene v dolžnost po izdanih koncesijah. Vsebuje po tudi nekaj novih predpisov, ki so za interesente velike važnosti in katerim bi se avtobusni podjetniki morali prilagoditi v teku 2 mesecev po uveljavljenju pravilnika.
Med drugim predpisuje načrt pravilnika v skladu z uredbo o cestnem prometu maksimalno dopustno brzi-no od 35 km. Ker imajo nekateri podjetniki v koncesijah dovoljeno' maksimalno brzino od 45 km in bi znižanje te brzine škodovalo razvoju prometa, zato je bila Zbornica napro-šena, da stori potrebne korake, da bi se maksimalna dopustna brzina v uredbi o cestnem prometu povišala na 45 kilometrov, is čemer bi bila tudi dana možnost povišanja te brzine v avtobusnem pravilniku. Dalje vsebuje pravilnik strožje določbe glede stalnih in fakultativnih postajališč, proti katerim so ugovarjali interesenti, ker mora biti promet elastičen, tako da se lahko prilagodi obstoječim potrebam avtobusnega prometa, ki je še v stadiju razvoja. Interesenti so zlasti ugovarjali predpisu, da se mora vršiti pregled o stanju vozila dvakrat letno, ker je tak pregled zvezan s precejšnjimi stroški. Zbornica je bila naprošena, da posreduje, naj se vrši pregled za vsak srez skupaj na sedežu sreza in po možnosti le enkrat na leto. V razpravi so bile tudi določbe glede, stopanja in izstopanja, glede odobritve šoferjev in glede gre-jalnih naprav v avtobusih.
Pri razpravi o koncesijski politiki pri izdajanju obrtnih listov za perijo-diono prevažanje potnikov je tajnik g. Mohorič poudarjal, da prihaja pri podeljevanju koncesij v prvi vrsti v poštev primer konkurence železnici, pošti, občini kakor tudi privatnim podjetnikom na isti progi. Pri izdajanju koncesij bi se moralo zahtevati, da avtobusni promet pri progah, ki vozijo paralelno z železnico, dopolnjuje vozni red železnice. V takem primeru naj bi se podjetnikom ne delalo težkoč, ker mora železnica pač nositi posledice, ker ni skrbela za to, da bi se železniški promet moderniziral im da bi se vozni red izpopolnil z uvedbo tirnih avtobusov in motornih železniških vozov. Spori se pojavljajo truidi med občinami in podjetniki, ker občine zahtevajo nekako prednost. Taki spori niso v korist občinam, ker morajo občine imeti interes na tem, da se koncentrira promet bližje okolice, kar poživlja trgovski in tujski promet. Kjer obstoja že koncesija, naj bi se brez utemeljenih razlogov ne izdala še kaka druga koncesija, razen če je promet tako narasel, da ga prvi podjetnik ne more zmagovati.
Posebno živahna debata se je razvila pri razpravi o stanju naših cest v zvezi z varnostjo prometa in obremenitvijo po splošnih in špecijatnih
dajatvah za vzdrževanje cest. Razprava je pokazala, da je stanje naših cest zelo nezadovoljivo. Navedeni so bili primeri iz Avstrije, kjer je vzdrževanje cest glede na avtomobilski promet zelo napredovalo. Glavna cesta, ki vodi od Dunaja do Gradca, je že asfaltirana in ina strmih ovinkih tlakovana. Vse važne ceste se tam valjajo in vzdržujejo po modernih načelih. Pojetniiki so navedli primere slabega vzdrževanja cest, ki ogroža celo varnost prometa. Za posipanje cest se pogosto dovaža gramoz, pomešan z ilovico. Pri takem stanju cest so tudi obratni stroški avtobusnega prometa nenormalno visoki in je pogosto potrebno po kratkem času podvreči vozilo generalni reparaturi. Pritožbe prihajajo tudi glede odmere prispevkov za prekomerno izrabljanje cest. Potrebno bi bilo točno ugotoviti, kdaj nastopi prekomerno izrabljanje cest in po kakšnih kriterijih je treba tako izrabljanje presoditi. Ti prispevki se sedaj odmerjajo pavšalno, zaradi česar prihaja v številnih primerih do rekurzov. Neugodno vpliva na razvoj avtobusnega prometa tudi pobiranje uvoznine, kakor n. pr. v Ljubljani. Mnogo je dalje pritožb, da lastniki avtobusnih podjetij nimajo v cestnih odborih dovolj zaslombe in primernega zastopstva, zato bi se zastopniki podjetnikov morali pritegniti kot člani cestnih odborov.
V	ostalem vlada tudi nesorazmerje glede obremenitve motornih vozil in običajnih vozil, ki s svojimi ozkimi platišči močno kvarijo ceste. Tudi število cestarjev bi bilo treba povečati (sedaj prihaja okrog 8 km ceste na enega cestarja) in jim povišati prejemke.
Ob zaključku ankete je tajnik I. Mohorič izjavil, da bo Zbornica potom pismene ankete še zbrala podatke glede razširjenja cestišč in glede obremenitve po izrednih dajatvah, da bo lahko banski upravi predložila izčrpno gradivo. Zavzemala pa se bo za to, da se pri organizaciji uprave in pri delni reformi posrednih in neposrednih davkov ustanovijo posebni cestni fondi, kamor naj bi se stekale trošarine na pogonski in po-trošni materijal, dalje državne in oblastno takse na motorna vozila (ki jih bo. treba reformirati), občinske takse ter izredni prispevki skupno s cestnimi dokladami.
$nudbe.DouDaktiania
CH--
Za izvoznike lesa. Naša priv. trgovinska agencija v Lyonu (Agence com-merciale privilegiee du Rovaume de Vougoslavie — Lyon — Rue Victor Hugo 44) želi ponudbe za razne vrste lesa. Ponudbe je napraviti v francoskih frankih ali dinarjih franko jugoslovanska meja ali naša obala (Sušak ali drugo pristanišče), francoska meja ali Marseille. Agencija ima interesente za naslednje vrste blaga: 1. M e h a k les (E p i c e a) za izdelovanje papirja.
2.	Hrastov les v gredah — deskah ()plateaux). Dolžina 3 do 5 m; debelina 25, 35, 45, 55, 70 in 100 mm; širina od 0-20 in več. Hrastov les v hlodih. 3. Bukov les v gredah — deskah (plateaux). Dolžina 3 do 4-50 m. Debelina 4, 5, 6, 7 cm. širina 0-20 in več.
4.	Jesenov les istih dimenzij kakor bukov les. 5. Hrastove deščice za vinske sode, sode za pivo in dr.
Dobri izgledi za izvoz našega sadja
v	Rigo. Naše poslanstvo v Rigi opozarja, da obstojajo letos zelo ugodni izgledi za uvoz našega sadja v Rigo. Huda zima je uničila velik del domačih sadovnjakov, pa je zato potreba po uvozu inozemskega sadja velika.
• < *1T5> •
Cenjene čitatelje opozarjamo na današnja preselitvena oglasa odvetniške pisarne dr. Ivo Lulika in Gradbene indiistriiske d. d. »Sl o grad«.
Kvarne sugestije.
Rod gornjim naslovom je priobčil g. Bauer, generalni tajnik Zveze in-dustrijcev v Zagrebu, v zagrebških »Novostih, interesanten članek, v katerem izvaja:
V	zadnjem času se vedno bolj mno-že trditve, da je naša kmetijska produkcija vsled tega prišla v težak položaj, ker se ji otežkočuje ali onemo-gočuje izvoz njenih proizvodov v industrijske države s tem, da carinska zaščita naše industrije otežkočuje industrijam dotičnih držav plasiranje njihovih proizvodov v naši državi. Konkretno se to stalno trdi v pogledu možnosti izvoza našega vina v Češkoslovaško, nadalje glede izvoza našega hmelja v Češkoslovaško in Nemčijo in te dni zopet je bilo v časopisih lansirano vprašanje izvoza naše koruze v Nemčijo. In človek, ki ne pozna narave in tehnike trgovinskih pogajanj in pogodb, mora dobiti vtis in priti do zaključka, da gre tu za vrlo enostavno vprašanje, ki bi se moglo rešiti z eno potezo peresa, če bi se ikratkomalo ukinila ali vsaj znatno znižala zaščitna carina na nekatere industrijske proizvode, ki in-teresirajo kot izvozni predmeti dotič-ne države. Treba samo znižati carino na pivo, tako trde nepoučeni, pa bo padla carinska barijera, ki ovira uvoz hmelja v Češkoslovaško in Nemčijo, in sedaj je prilika — takšne vesti se širijo potom časopisja — da se dobro plasira jugoslovanska koruza v Nemčiji, samo če bi se pri nas znižala ali ukinila carina na kmetijske stroje in umetna gnojila. To vprašanje pa zdaleka ni tako enostavno in potrebno je, da se ti problemi prouča-vajo objektivno in brez pristranosti. Pri pogajanjih za trgovinske pogodbe je treba vpoštevati medsebojne interese držav-pogodbenic, t. j. pri vsakem predmetu, ki je na »Wunsch-listi«, je treba presoditi interes, ki ga ima naša država pri izvozu v dotično državo z ozirom na stanje uvoza tega predmeta v dotično državo ali v številkah pokazano: če država A tivozi z ozirom na potrebe konsuma v svoji državi predmet X v letni količini
100.000	ton, pa od tega odpade na uvoz iz države B 50.000 ton, a na uvoz iz države C samo 10.000 ton, potem državi C, tudi če je sama velik producent tega blaga in ima interes na njegovem izvozu, ne kaže, da bi se borila za carinsko tarifsko olajšavo za ta predmet pri uvozu v državo A, ker bo vsaka taka olajšava prišla v prvi vrsti v korist države B z ozirom na režim klavzule o največji ugodnosti, ki tvori skoro pri vseh trgovskih pogodbah njihov sestavni del.
Pri takem stanju bi se vodila bor-
k upih oramiHdi
Seja predsedstva Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani se bo vršila v sredo 6. novembra 1929 ob 10. uri dopoldne v zadnji dvorani hotela »Pri Zamorcu« v Mariboru po naslednjem dnevnem redu: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poslovno poročilo.
3.	Razprava o izenačitvi zakonodaje o-samoupravnih dajatvah. 4. Razprava o spremembi carinske tarife. 5. Predlog gremijev Celje, Konjice in Dolnja Lendava: Razprava o odmeri zbornične doklade za 1. 1929. 6. Slučajnosti.
Tretji družabni večer društva »Merkur« v Ljubljani bo prihodnjo sredo 6. novembra ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. Razen drugega sporeda, ki je mnogovrsten in zanimiv, pride na vrsto predavanje »Od smreke do svile«. O tem aktualnem vprašanju v današnji dobi, ko igra svila vedno večjo vlogo, je obljubil predavati naš odlični kemik, vSeučiliščni profesor gosp. dr. Maks Samec. Družabni večeri društva «Merkur«, zvezani z zanimivimi predavanji, so se hitro vživeli ter postali priljubljeno zbrališče ljubljanske i družbe.
ba v interesu tretje države, ki je na dotionem predmetu najbolj interesi-rana, a vsaka koncesija bi se dobila samo za žrtev lastnih interesov. Z drugimi besedami, če se to izvrši v vprašanjih, ki se pri nas v zadnjem času pojavljajo, bi bila posledica kakor sledi: Češkoslovaška ima uvozno carino na vino na podlagi pogodb s Španijo, Italijo in Francijo kot najmočnejšimi in največjimi interesenti na izvozu vina, pa so morale za to pogodbeno postavko dotične države dati znatne koncesije češkoslovaški industriji. Vsaka nižja pogodbena postavka, ki bi jo Češkoslovaška sedaj koncertirala Jugoslaviji, bi došla na temelju režima klavzule o največji ugodnosti v korist Italiji in Franciji in v stvari bi se vsaj v carinskem pogledu nič ne izpremenilo v korist jugoslovanskega vina. In obratno bi vsaka koncesija, dana s strani Jugoslavije v pogledu znižanja carinske postavke na pivo, došla v korist tudi Nemčiji, ki si je to pravico še poleg klavzule o največji ugodnosti v obstoječi trgovski pogodbi posebno zasi-gurala, in Avstriji, ki je s svojimi pivovarnami najbližja krajem, kjer se največ piva konsumira, ter Madžarski, i.n rezultat te koncesije bi bil, da hi se faktično največ piva uvozilo iz Avstrije in iz Madžarske.
Menim, da se o možnosti sklepanja pogodb na temelju številčno fiksiranega kontingenta v današnjih prilikah ne more govoriti, ker je vsaka taka pogodba — ta sistem se je še prakticiral v prvem povojnem času — predstavljala kršitev klavzule o največji ugodnosti. Kar sem rekel za vino, velja tudi za hmelj. Ko so bili pred nedavnim časom v naši državi predstavniki nemških hmeljarskih uvoznikov, se je mnogo pisalo o tem, da bi se dala kriza naše hmeljarske proizvodnje odvrniti, če bi se dale koncesije za uvoz piva iz Nemčije. Znano pa je, da je glavni izvoznik hmelja za Nemčijo Češkoslovaška in bi znižanje nemške uvozne carine na hmelj do-šlo v korist češkega hmelja, ker carina sama ne vpliva na uvoz, temveč svetovna cena. Znižanje naše uvozne carine na pivo radi znižanja nemške uvozne carine na hmelj bi bilo zopet samo udarec v vodo, ker nemško pivo bi ne prihajalo v našo državo, temveč v prvi vrsti pivo iz Avstrije in iz Madžarske.
Sedaj pride na vrsto koruza. Nemčija potrebuje letno velike količine koruze za prehrano, za živinorejo in za svojo industrijo. Pretežni del svoje potrebščine krije z uvozom iz prekomorskih držav, uvozna carina pa je za to koruzo ista kot za našo, torej če bi Nemčija znižala uvozno carino na koruzo s pogodbo z našo državo, bi bila znižana tudi uvozna carina za koruzo drugih provenienc. In Nemčija ne bi /adi samega fakta znižanja svoje uvozne carine kupovala pri nas več koruze nego ob sedanji svoji carinski postavki, temveč le tedaj, če bi bila naša koruza cenejša nego druga, kar pa ni odvisno od uvozne carine. zH druge strani bi bila z znižanjem ali ukinitvijo uvozne carine na umetna gnojila naša industrija teh gnojil — gre tu v glavnem za azotne zmesi — žrtvovana veliki in silni nemški industriji, ki bi naše tovarne uničila, pa bi potem tudi diktirala cene brez konkurence na resnično veliko škodo naše kmetijske proizvodnje.
Zdelo se mi je potrebno, povedati v teh vaznih vprašanjih našega narodnega gospodarstva objektivno mnenje, zlasti v današnjih časih, ko se velike industrijske države v Žene-
vi	pripravljajo, da bi s proglasitvijo pre™iria — v resnici vo-
rinske zaščite najmočnejše ca-,, zaščite — z mednarodnimi pogodbami m določbami zastavile industrijski razvoj malih držav, ki bi potem prišle še v večjo in močnejšo ekonomsko in politično odvisnost velikih držav. Zato je potrebno, da se tudi naša javnost seznani s stvarnim stanjem mnogih važnih trgovinskih problemov, da ne bi zapadla v zmoto jn podlegla sugestiji, kvarni za naše kmetijstvo in za našo industrijo.
Mednarodna pocenitev denarja.
Najprvo smo brali: Angleška banka je 31. oktobra znižala obrestno mero od
6lA na 6%. Šele 26. septembra je bila obrestna mera zvišana za cel odstotek od 5V na b%%. Na nekem zborovanju delavske stranke je Snowden izjavil, da je bilo septembrsko zvišanje obrestne mere potrebno v svrho obrambe proti morebitnim posledicam velikih zgub pri delniških družbah in da se angleške zlate zaloge ščitijo proti premočnim ameriškim odvzemkom. Po spremembah v Nevv Vorku je pa mogla Angleška banka misliti na zopetno znižanje.. Zdi se, da sla bila za znižanje merodajna dva glavna momenta: olajšanje mednarodnega kreditnega položaja in bodoča okrepitev zlatih zalog Angleške banke z zlatimi nakazili domionov.
Nato smo brali: Federal Reserve Bank of New York je znižala obrestno mero od 6 na 5%, potem ko je bilo ugotovljeno, da so se senzalska posojila vsled kraha na borzi znižala za rekordni znesek 1096 milijonov dolarjev. — Brž ko je London obrestno mero znižal, se je vedelo, da mu bo Nevv Vork sledil. šlo je samo še za to, ali bo znižanje 1-odstotno ali %-odstotno. Z znižanjem za cel odstotek so hoteli pospešiti ozdravitveni proces na ne\vyor-ški borzi, ne samo v njegovem maieri-jalnem pomenu samem, temveč tudi vsled psihologičnega vpliva. — Beremo, da bo New York v slučaju potrebe obrestno mero še nadalje znižal.
Nato smo brali, da je znižala Nizozemska banka obrestno mero od 5ta na 5%, Irska banko od 7 na 6'/, Danzig od 7 na 6K>, Ogrska banka od 8 na 7'A; le Indijska banka je obrestno mero zvišala od 6 na 7%. Povsod beremo znane besede o olajšanem denarnem trgu itd.; pri Ogrski banki na primer: ta odredba ima svoje vzroke v bistvenem zboljšanju mednarodnega denarnotrž-nega položaja in v znižanju obrestne mere pri velikih nevčnih bankah v inozemstvu.
Seveda so takoj govorili, da bo Londonu in Nevv Yorku sledil tudi Berlin.
In res beremo že 2. novembra: Nemška Državna banka je znižala obrestno mero od 7'A na 7%. Mera 7'A% je bila v veljavi od 25. aprila dalje. Predsednik Državne banke dr. Schacht je izjavil: Vznemirjenost, nastala v pomladi v Nemčiji vsled pariških pogajanj in poostrena vsled postopanja nekaterih inozemskih krogov, je povzročila tedaj veliko zmanjšanje zlata in deviz v Državni banki, in je sledilo nato zvišanje obrestne mere 25. aprila za 1 odstotek. Med tem so se pa razmere trga in banke temeljito spremenile in je mogla banka svoje zlate in devizne zaloge zopet napolniti. (Tu poda Schacht številke, ki jih naštejemo na drugem mestu). Kritje
v obtoku se nahajajočih bankovcev z zlatom in s kritja zmožnimi devizami je naraslo od 43 odstotkov 30. aprila 1929 na 53 6 odstotkov 31. oktobra 1929. Zato ni imela Državna banka nobenih pomislekov, da pomaga v težkem boju se nahajajočemu gospodarstvu z znižanjem obrestne mere.
Dunajska »Neue Freie Presse« rea-sumira vse te podalke, vzroke in razloge ter pravi med drugim:
Če je bil sploh še potreben dokaz, da je letošnje leto v znamenju mednarodne finančne krize, je bil ta dokaz podan v zadnjih dneh. Grozni viharji so divjali po efektnih borzah Nevv Yorka in kontinenta, razdejanje je bilo strašansko. Grmi še zmeraj, a prav boječe se kažejo že posamezni žarki upanja. Olajšanje izhaja z denarnega trga, ki je bil doslej pod najhujšim pritiskom. Presenetljivo hitro je Angleška banka znižala obrestno mero, in gotovo So že velike denarne svote na potu nazaj do nje. Kakor je bila pri zvišanju merodajna visoka politika, tako je bilo najbrž tudi tedaj. Macdonaldov kabinet hoče gospodarstvu na vsak način pomagati, z olajšanjem davkov, z znižanjem tarif za kovinsko industrijo itd. V ta okvir spada tudi znižanje oficielne obrestne mere. Gotovo je Angleška banka vedela, da ji bo Nevv York takoj sledil. In ji je tudi res takoj sledil.
Kar na hitro je bila sklicana nato seja Nemške Državne banke. Tudi ona je obrestno mero znižala, in tako se je prej kot v enem tednu položaj na mednarodnih denarnih trgih povsem spremenil.
Veliko vprašanje je sedaj to, če se bo olajšanje na denarnih trgih nadaljevalo v toliki izmeri, da bo moglo zopet oživiti nalagalne trge. Tehnično bi se dalo reči, da se bo to zgodilo. Prva posledica dogodkov v Nevv Yorku je n. pr. večja kreditna ponudba v Nemčiji.
Nato razmotriva »N. Fr. Pr.« možnosti za pro in contra ter končuje:
Znižanje v Londonu in Berlinu je vseeno zelo presenetilo; celo v londonskih finančnih krogih niso pričakovali takšne hitrice. Zelja, da se gospodarslvu pomaga, je bila sicer splošna, a mislili so, da je treba počakati nadaljnega razvoja v Nevv Vorku. A tam je bilo razdejanje lako strašansko, da se v doglednem času ni bati zopetnega vzplamtenja špekulativnega ognja in da je razlika med najvišjimi in najnižjimi letošnjimi borznimi tečaji tako velika, da široke plasti pač ne bodo imele moči za novo udejstvovanje. Par primerov bomo navedli: Delnice General Electric so padle od 403 na 222, Radio Corporation od 94 na 38, United Steels od 261 na 174 Niokel od 72 na 31 itd.
RAZGLEDNI, JEDILNI IN SPALNI VAGONI NA BOSANSKO-HERCEGOV-SKIH ŽELEZNICAH.
Direkcija državnih železnic v Sarajevu predeluje v tamošnjih delavnicah nekaj vagonov v razgledne vagone. Hkrali gradijo jedilne vagone, ki bodo pričeli prometovati v pomladi na progah Sarajevo—Brod in Sarajevo—Dubrovnik. Prav tako so v delu tudi spalni vagoni in jih bodo dgli v najbližjem času v promet. — Glede sedanjega prometa no bosanskih železnicah poroča sarajevski »Jugoslavenski List«, da je dolber in da je vagonov na razpolago v precejšnji množini. Postaja Bosanski Brod je popolnoma očiščena, motenja se dogajajo samo še pri prelaganju v Gružu.
Xjd)Ijjnaha bana
Tečaj 4. novembra 1929.
DBVIZB:
Amatardun 1 h. foid. .
Berlin IM..............
1 bde«..........
Budimpešta 1 panel .
®w*fc ioo h. .77;. .
1 iffioc........
b**doo i hmt...........
■«wyoi* i dolar .... P"4« 100 Ir. . .	.
100 faron . . . .’ T«at 110 tte_______
Fovro*
Sevanje
Din
13-51
1094-40 7*9357
167-— 295-15
Ponudba
Din
22-82 18-64 7-9134 9-8932 1097-40 7 9657 275 89 66-43 222 82 167 80 297-15
Angleško avtomobilstvo hoče prodirati. Dočim se je evropska kontinentalna avtomobilna industrija še pred kratkim posvetovala o obrambnih odredbah proti ameriški konkurenci, namerava angleška avtomobilna industrija začeti po ameriškem vzorcu s prodiranjem na eksportnem trgu. Izvolili so odbor, ki je stavil vladi že konkretne predloge. Eks-port hočejo bistveno razširiti in s tem tudi produkcijo dvigniti. V svrho podpi-ranjq tega stremljenja zahteva angleška avtomobilna industrija med drugim tudi prednostno carino v dominionih, dalje odpravo avtomobilnih pristojbin, podporo od strani državne prekomorske kreditne družbe itd. Vendar pa prevladuje prepričanje, da se s tem ameriška konkurenca ne bo bistveno omejila. Ford n. pr. sj je s svojimi tovarnami na Angleškem osvojil že precejšen del angleškega domačega trga. Angleška avtomobilna produkcija je v zadnjih letih bistveno narasla; 1. 1926 je znašala 198.700 voz, I. 1927 231.900, lani pa 260 tisoč voz.
Liverpoolska bombaževa senzalna tvrdka PooIey je ustavila izplačila. To je v kratkem času že tretja tozadevna tvrdka v Liverpoolu, ki je postala ban-krotna.
irgovska pogajanja med Jugoslavijo in Rumunijo se bližajo zaključku; v najvažnejših točkah se je mogel doseči sporazum. V kratkem bo pogodba predložena v ratifikacijo.
Konferenca jugoslovanskih zavarovalnic bo sklicana v naijbližjem času; deset inozemskih zavarovalnic je prosilo za dovolitev delovanja v Jugoslaviji in hočejo domače zavarovalnice prej o tem govoriti.
1	Most med Beogradom in Pančevom je do polovice dodelan; popolnoma zgrajen bo skoraj gotovo do pomladi. Začeli so tudi že polagati tir za železnico, ki bo vezala obe mesti.
Letošnji pridelek sladkorja v Jugoslaviji ceni Licht na 145.000 ton.
Skladišča koruze v Podonavju je začela napravljati Smederevska hranilnica v vaseh, kjer se nahajajo kmetijske zadruge. Proti vskladiščnemu potrdilu zadruge dobijo kmetje od hranilnice 60% borzne protivrednosti proti 9-odstotne-mu obre9tova;nju. V okraju Vršac bodo na isti način postopale vinogradniške zadruge.
Produkcija surovega petroleja v Venezueli je znašala v prvih osmih letošnjih mesecih 90,300.000 sodčkov a 1-514 hi, to je za 40 odstotkov več kot v istih mesecih lanskega leta. Kje so omejitvene odredbe!
Georgijski trust manganove rude (Georgija je v Transkavkaziji) je dobil od konkurenčnih tvrdk Južne Afrike, Indije in Brazilije ponudbo za ustanovitev svetovnega trusia v svrho ureditve cen in razdelitve trgov.
A. E. G. v Berlinu razglaša, da odgovarjajo zaključki s septembrom završe-nega poslovnega leta pričakovanju. Natančnejših podatkov še ni, a dosedanje številke pravijo, da dividenda ne bo zaostala za lansko (6%).
Kontinentalno pristanišče United States Lines bo od 1. januarja 1930 naprej Hamburg.
Hranilne vloge v Nemčiji so v septembru narasle za 130 milijonov mark in so znašale 30. septembra 8596 milijonov mark.
Reformne predloge za angleško rudarstvo je prejel angleški kabinet. Predlagana je prodajna organizacija, znižanje delovnega časa od 8 ur na IV od 1. maja 1930 dalje itd.
V	Braziliji so za krajšo dobo zaprli borze kave; sedaj so zopet otvorjene. Zdi se, da se je prizadevanje za umetno držanje kavnih cen končnoveljavno izjalovilo.
Investicijsko vrednost nemške avto-mobilne industrije cenijo na 140 milijonov mark pni direktni avtomobilski industriji im 2200 milijonov pri industrijah, ki delajo zanjo.
Avstrijska pošta bo zvišala poštne pristojbine, pristojbina za pismo v domačem prometu bo zvišana n. pr. od 16 grošev na 20 (20 grošev — 1-6 Din). Letni donesek iz poviškov računijo na
10	milijonov šilingov.
Izvozne premije za žito in moko so uredili na Poljskem, in sicer za dobo 5 mesecev; upoštevali so ječmen, oves, rž, pšenico in moko, premija znaša 4 do 6 zlatov za 100 kg.
Mesto Dunaj izkazuje za preteklo proračunsko leto prebitek 23 milijonov šilingov; v prebitku vidijo v splošnem dokaz velikih zmožnosli finančnega referenta Breitnerja, na drugi strani pa preveliko obremenitev dunajskega prebivalstva.
Druga Lichtova cenitev evropske sladkorne produkcije v kampanji 1929-1930 govori o 6,889.000 tonah (lani 7,021.000); če računimo zraven tudi Rusijo z 1,285.000 oziroma 1,446.000 tonami, dobimo za ves kontinent 8,174.000 oziroma 8,467.000 ton.
Berlinska »Bank fiir deufsche Beam-te« je ustavila izplačila. Govorijo o primanjkljaju 1,700.000 mark Nord HYdro v Oslo izkazuje za poslovno leto 1928/29 čisti dobiček 4 milijone 40.000 norveških kron (prejšnje leto 1,310.000). Delniško glavnico bodo zvišali od 76-85 na 106 miiljona kron. Produkcijski program je zvišan na
90.000	ton čistega dušika. Veledelničar te družbe je tudi nemška I. G. Farben.
Veletrgovina
<5?. (Šarabon
v Xjubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
Jiastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago, ‘telefon št. 2666.
Angleško obrestno mero je znižala Angleška banka od 6 'A na 6%, nizozemsko dbresino mero je znižala Nizozemska banka od 5 'A na 5%, new\or-ška rezervna banka je znižala obrestno mero od 6 na 5%, nemško obrestno mero je znižala Nemška Državna banka od 7'A na 7%, ogrsko Ogrska državna banka od 8 na 7 'A %, irsko Irska banka od 7 na b'A%, Danzig od 7 na 6'A%, a Indijska banka je zvišala obrestno mero od 6 na 7%. Glej o vsem tem poseben članek.
National City Bank ol New York, največji bančni zavod Amerike, izkazuje v bilanci od 4. oktobra t. 1. skupna aktiva z 1946-2 milj. dol., za 116-2 milj. dol. manj kot v bilanci od 29. junija t. 1. Tudi depoziti so padli, in sicer za 48-5 milj. na 14 22 milj. dol. Narasla so pa Rastna sredstva zavoda od 235-3 na j238-5 miiljonov, in sicer vsled dviga' (nerazdeljenega dobička za 3-2 na 18-5 .milj. dolarjev.
Mednarodni telefonski pogovori bodo po dogovoru evropskih telefonskih uprav smeli trajati odslej 12 minut mesto dosedanjih maksimalnih 6 minut.
Ford je znižal ceno vseh vrst svojih avtomobilov za 15 do 200 dolarjev. Naznanja, da je napravil to edino le v svr-ho pomirjanja ameriškega občinstva po zadnji borzni krizi. Fordu se je namen faktično tudi posrečil.
Družba Kreuger-Toll je zvišala delniško glaivnico za nadaljnih 38 milijonov švedskih kron. Kreugerjev koncern bo otvoril v Parizu in Berlinu velike poslovne hiše.
Egiptskemu kmetijstvu (sadjarstvu in pridelovanju sočivja) je pričela posvečati vlada večjo pozornost kot doslej in uporablja v rastoči izmeri umetna gnojila, dočim je bilo doslej prepuščeno gnojenje bolj ali manj poplavam Nila.
Emisijsko delovanje v Švici je bilo letos posebnovrstno in je Švica edina dežela, ki svojih emisij za inozemstvo ni samo ne omejila, temveč jih celo izdatno razširila; v prvih devetih lanskih mesecih so znašale te emisije 72-3 milj. frankov, letos pa 115-5 milijonov.
11	miiljonov radioaparatov hoče imeti postavljenih sovjetska vlada do 1. 1934 in sicer 8-8 milj. po vaseh, 2-2 milj. po meslih. Vsaj vsaka deveta kmetska hiša naj dobi svoj radioaparat.
Rimski senzal Bombello je prišel v plačilne težkoče, njegova banka je ustavila izplačila.
AMERIŠKI NASKOK NA INDUSTRIJO PROBKOVINE ODBIT.
Boj za vlado na španskem trgu prob-kovine (plutvinel je končan. Belgijska skupina pod vodstivom Bangue de JBru-xelles in španska družba v Barceloni sla se sporazumeli in sla podpisali novo pogodbo, ki predvideva ustanovitev finančne družbe za obojestranske koristi. S lem so se izjalovili načrli ameriške družbe Armstrong, da bi igrala odločilno vlogo v evropskem gospodarstvu probkovine. Zdi se, da ima nova družba tudi merodajen vpliv na španske producente. S tem je podana prosta pot za tvorbo kononoveljavnega mednarodnega Irusta probkovine, kakor ga namerava belgijski skupina že dve leti.
PRI OPELU SO OPTIMISTIČNI.
Mr. Sloau, predsednik General Motors i Corp., je imel na zborovanju ameriško-
i	nemške družbe Opel znamenit govor: j Stremljenje Gen. Motors gre za tem, da se obdrži podjetje Opel načelno kot nemška inštitucija. Mišljeno je s tem, da so v podjetju zaposleni nemški delavci in nemški nastavljeno. V kolikor mogoče veliki izmeri se bo uporabljal nemški materija!, izgotovljen od nemških delavcev. Opel napravi sedaj na leto okoli 40.000 avtomobilov. Kljub sploš-
nemu gospodarskemu položaju, ki je sedaj »nekoliko težaven«, bi bil Sloau razočaran, če bi Opelovo podjetje v petih letih ne izgotovilo na leto 200.000 avtomobilov. O bodočem programu se trenutno ne more nič reči.
PODJETJE ŠKODA.
Škodovo podjetje je praznovalo pred kratkim šestdesetletnico, odkar je Emil Skoda kupil malo strojno tovarno grofa Waldsteina v Plznu ter položil s tem temeljni kamen sedanje družbe. V spomin na šestdesetletnico je izšla zanimiva knjiga z diagrami in slikami, tičoča se razvoja podjetja in njegovega sedanjega stanja. Omembe vredno je zlasti naraščanje delavstva od lanskega leta dalje. Na koncu leta 1928 so zaposlovale Škodove tovarne okoli 32.000 dclavcev, v letošnjem maju 36.000 in v septembru 39.000, to se pravi za 23 odstotkov več kot lani. Te številke nam o razvoju podjetja povedo več kot vsako konjunktur-no poročilo.
Univ. prof. dr. H. Škerli;
IIIIIIIIIUIIIIliltHiil
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije drž- železnic v Ljubljani sprejema do
S.	novembra t. 1. ponudbe glede dobave 200 komadov držajev za sekire in 430 komadov varnostnih tablic; do 12. novembra t. 1. glede dobave nosilcev in pločevine. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 7. novembra 1.1. ponudbe glede dobave 50 komadov povlačnih žag in raznega orodja; do 14. novembra t. 1. pa glede dobave
raznega pisarniškega malerijala (papir, svinčniki, črnilo, pečatni vosek, indigo papir* karbon papir, pivniki, peresa, držala, tintniki, blazinice za šlampili-je, vrvica, indeksi, ravnila, risalni žebljički, kreda itd.). — Direkcija drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 14. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 50 m3 prodnega peska in glede dobave šip. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 15. novembra t. I. ponudbe glede dobave 4000 kg bencina za avtomobile. ~ Direkcija drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 16. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1 stružnice. — Vršile se bodo naslednje licitacije: Dne 20. novembra t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave 500 m mrežastega platna; dne 21. novembra t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave signalnih naprav in njih sestavnih delov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani.) — Dne 21. novembra t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Sarajedu licitacija glede dobave živil. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Oddaja del za zgradbo skladišča v Turnju pri Karlovcu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 12. novembra t. 1. pri Inženjerskem oddelku Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Predračun, načrli in pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Prodaja starih kavčuk cevi in plošč se bo vršila polom ofertalne licitacije dne 20. novembra t. t. pri Upravi delavnice državnih železnic v Mariboru. (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 8. novembra t. 1. ponudbe glede dobave
90.000	kg portland-cementa in 25 m" kamna za tlakovanje; do 12. novembra t. 1. glede dobave 1000 kg steklarskega kleja. — Slrojnj oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 13. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 2148 komadov raznih pil. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 14. novembra t. I. ponudbe glede dobave raznih skrelnic. — Direkcija drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 14. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 250 m3 jamskega lesa. (Pogoji so interesentom na vpogled v pisarni 'Zbornice za TOl v Ljubljani.)
valitativno najboljše
nogavice volnene In flor, rokavic«, triko perilo,
puloverje, lepit* robe«, naramnice, kravata, ovratnike, srajce, razne Sipke in vesenlne, kompletne
potrabSCine za Šivilje, krojače, Čevljarje in tapetnike ■	----------- edino le pri	■*?—
JOS. PETELINCU, Ljubljana,
Na veliko 1
Telefon SMS.
spomenika ob vodi Na malo!
Advokat
Dr. IVO LULIK
se Je preselil
s svojo pisarno iz Wolfove ulice št. 6 — na MIKLOŠIČEVO CESTO št. 20/1
Palača OUZD (desni vhod) — Telefon 2779
Trgovci in indusirijci
Trgovski
list se priporoča
inseriranje !
Naznanilo.
Najvljudneje naznanjam vsem velecenjenim številnim odjemalcem, trgovskim prijateljem fer dobaviteljem, da bom vodila po mojem pokojnem soprogu ustanovljeno manufaktumo, modno m konfekcijsko trgovino
tvrdko DRAGO SCHWAB
Ljubljana, Dvorni trg 3
v nadalje, in lo v polnem dosedanjem obsegu in pod istim naslovom tvrdke.
Zagotovila sem si dosedanje tvrdkino strokovno osobje, katero bom po potrebi izpopolnila. Polagala bom vso skrb najvestnejši postrežbi državnega in zasebnega uradništva ter inteligenci na deželi, in to tem lažje, ker imam zagotovila znamenitih svetovnih naših dosedannh dobaviteljev, da bodo i v bodoče polagali največfo pažnjo dobavam naši tvrdki tako v kvaliteti,
kakor v ugodni ceni.	,	,	.
Z ozirom na to morem že danes zagotoviti vse naše dosedanje naročnike, da bodo v bodoCe v našem podjetju najugodnefe kupovali vse oblačilne predmete ter jih uljudno prosim, da preneso zaupanje, katerega so s stalnim naročanjem izkazovali mojemu pokojnemu soprogu, name.
V	velik krog naših stalnih odjemalcev, si dovoljujem pri tej priliki povabiti še vse one, ki polagajo važnost na solidna oblačila ter na nizke, ustrezajoče cene. j^KA SCHWAB
NAZNANILO
Poslovni prostori, ravnateljstvo Ir tehnične pisarne graib. podjetja ..Slograd"
slov. gradb. in ind. d. d. v Ljubljani, se nahajajo od
1	novembra 1929 naprej v novih lokalih
na vogalu Dunajsko in Bleiureisovo cesto v Zidar* Jovi hiši, Dunajska COSta It. 31. Vhod z Bleiweisove ceste.
Telefon 2180. Brzojavni naslov: Slograd Ljubljana
Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih ■ poljubnim Številom listov, kuverte, etikete in vse druge komereijelne tiskovine dobavlja hitro po zmernih cenah
TISKARNA MERKUR
UUBUANA« Gregorčičeva ulica 23
TELJBFON 35M — Z* večja naročila zahtevajte proračune1^
n T«ta d«. IVAH PLESS
Z, Trr<™ko-tad«trflako d. <L >WMOT« ** iriajaMJ.	«	MICHALEK,	Ljubilana.