glasilo slovenskega elektrogospodarstva april 2002 S CETRTO SRECANJE ENERGETSKIH Up RTP KRŠKO VSE BLIŽE KONCNI PODOBI C* CX^ J vsebina 2 CEIRTO SRECANJE ENERGETSKIH MENEDZERJEV SLOVENIJE 20 16V LE DI V Portoroæu so se v drugi polovici aprila na dvodnevnem sreËanju zbrali energetski me-nedæerji iz ptevilnih slovenskih podjetij, da bi se pogovorili o aktualnih vprapanjih in energetskih izzivih, ki slovensko industrijo Ëakajo v naslednjih letih. Laskava naziva energetsko uËinkovito podjetje in energetsko uËin-kovit projekt sta letos odpla v Velenje in Novo mesto. IGRO LAHKO VSTOPI MO»AN DISTRIBUCIJSKI HOLDING V Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije v zaËetku prihodnjega leta, ko se bo tudi navzven odprl trg z elektriËno energijo, priËakuje-jo agresiven prodor tujcev na nap trg. Da bi se lahko doma-Ëi distributerji uspepno kosali s trænimi izzivi in tujo konkurenco, SDE predlaga ustanovitev holdinga slovenske elektrodistribucije. 24 ŠTUDIJA UTEMELJUJE PDTREBD PO DVIGU DMREZNINE Financna analiza ekonomske prognoze poslovanja javnih podjetij distribucije v obdobju od leta 2001 do 2006, ki so jo že lani pripravili v EIMV-ju, utemeljuje potrebo po dvigu omrežnine. Ker so rezultati novega vrednotenja premoženja (vpliven faktor pri obracunu amortizacije) znani šele sedaj, se pojavlja potreba, da bi študijo novelirali glede na zadnje stanje. R1P KRŠKO VSE BLIŽE KONCNI PODOBI 29 Elesov najveËji in najpomemb-nejpi projekt v zadnjih letih RTP Krpko dobro napreduje, saj veËina del poteka po naËr-tih, gradbincem pa je uspelo nadoknaditi tudi zamudo, pridelano v minulih mesecih. Aprila in maja bodo na gradbi-pËu potekala kljuËna dela, saj bo treba 400 kV del stikalipËa povezati z æe obstojeËim ob nuklearki. VETER - ENERGIJA PRIHODNOSTI 44 Zanimanje za uporabo vetra v energetske namene se v svetu nenehno poveËuje, zadnje Ëase pa se z zamislijo o postavitvi polja vetrnic sreËujemo tudi pri nas. Meritve vetra so pokazale, da je v Sloveniji najveË moænosti na Primorskem oziroma konkretneje na lokacijah GoliË in Kokop. SNK WEC AKTIVEN DOMA IN V TUJINI Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta je v okviru svojega letnega zborovanja pregledal dosedanje delo in Ëlane seznanil tudi z aktualnimi nalogami za naprej, med katerimi je tudi priprava Nacionalnega energetskega programa. WEC-ovo priznanje za leto 2001 je tokrat odplo v Premogovnik Velenje k dr. Francu Æerdinu. zelena spodbuda IZDAJATELJ Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI©TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica:Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjic@eles.si predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El.Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana Peter Zebre GRAFI»NA PRIPRAVA STUDIO CTP d.o.o. Ljubljana mm je vpisan v register casopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23192 šteje NAS STIK med izdelke informativnega znacaja. NAS STIK je brezplacen. Naklada 7. OOO izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 31. maja 2002. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 20. maja 2002. NASLOVNICA Foto Dunja Wedam www.eles.si sl lovenski parlament naj bi Kjotski protokol, ki ga je Slovenija podpisala konec leta 1997 in s katerim se je zavezala, da bo emisije toplogrednih plinov glede na izhodipËno leto 1986 do obdobja 2008-2012 zmanjpala za osem odstotkov, ratificiral do poletja. S tem pa se bomo posredno znapli tudi pred izjemno zahtevno nalogo, saj so se po strokovnih ocenah celotne emisije toplogrednih plinov v letih 1986 do 1997 poveËale pe za tri odstotke. To pa dejansko pomeni, da se bodo morale emisije pkodlji-vih plinov do ciljnega obdobja pravzaprav zmanjpati za najmanj enajst odstotkov, saj se je v veËini sektorjev, zlasti v prometu, deleæ teh emisij tudi po letu 1997 pe naprej poveËeval. Poenostavljeno povedano, za uresni-Ëitev zastavljenih ciljev bo treba dodatno prestrukturirati industrijo, uvesti kopico novih ekolopkih davkov kot spodbudo k drugaËnemu ravnanju z energijo, narediti preobrat v napem odnosu do energentov in njihove porabe in spremeniti tudi samo strukturo proizvodnje energije. Sicer pa smo nekaj korakov v smeri opisanih ciljev v minulih letih æe naredili, zadnji takpne vrste pa je bila nedavna uredba vlade, ki doloËa pravila prodaje in cene elektriËne energije kvalificiranih proizvajalcev iz posameznih obnovljivih virov in dejansko pomeni konkretno podporo zeleni elektriki, ki naj bi s tem s sedanjega 3,6-odstotnega deleæa pokrivanja celotnih potreb do leta 2010 poskoËila celo na 12-odstotni. Zanimiv je tudi pe podatek, da naj bi se po ocenah ministrstva za okolje, ki je pripravljalo omenjeno uredbo, sedanje subvencije obnovljivim virom z letopnjih pribli-æno dveh v osmih letih poveËale na 6,6 milijarde tolarjev, kar naj bi izdatno prispevalo k spodbujanju tovrstne proizvodnje. Skratka, gre za zelo pogumne naËrte, ki pa bodo uspe-pni le, Ëe jih bomo uresniËevali skupaj z drugimi ukrepi in usklajeno z drugimi podroËji. V nasprotnem bomo tudi sami delili potencialno usodo Kjotskega protokola. »e bo uresniËevanje ukrepov potekalo le lokalno, denimo samo v Evropi, bodo vsa prizadevanja za globalno repitev napega planeta neuspepna. 1 2278 tema meseca MBKKBUn SLOVENIJE Strokovna prireditev, namenjena predvsem porabnikom elektriËne energije v industriji, je tudi letos potrdila, da se v podjetjih v zvezi z odprtjem energetskega trga pe vedno sreËujejo z vrsto neznank in vprapanj, Ëeprav se v veËini zavedajo, da bo treba ukrepati. Priznanji letos v velenjsko Gorenje in novomepko Krko. V Portoroæu je 18. in 19. aprila potekalo æe 4. sreËanje energetskih mene-dæerjev, ki ga skupaj organizirajo Center za uËinkovito rabo energije pri Inptitutu Joæef Stefan, Agencija za uËinkovito rabo in Gospodarski vestnik. Za dneve energetikov, kot se tej prireditvi tradicionalno reËe, zanimanje iz leta v leto narapËa, saj se je letopnje ptevilo udeleæencev povzpelo æe na 191, zastopali pa so kar 121 slovenskih podjetij in organizacij. Kot je v govoru ob odprtju poudaril direktor agencije za uËinkovito rabo energije Franc Beravs, gre zaslugo narapËajoËemu zanimanju pripisati vse veËjim zakonskim zahtevam, pa tudi prilagajanju slovenske industrije in energetike evropskim pravilom, pri Ëemer ne gre zanemariti niti dru-æabnega vidika, kjer se je mogoËe na enem mestu pogovoriti s tistimi, ki imajo pri svojem delu podobne te-æave. EVROPSKA PODPORA U»INKOVITI RABI Evropska unija je za zadovoljitev vseh svojih potreb po energiji pe vedno moËno odvisna od fosilnih goriv, saj pribliæno 80 odstotkov vseh potreb po primarni energiji pokriva z nafto, zemljskim plinom in premogom, preostalih 20 odstotkov pa se- stavljata raba jedrske energije in obnovljivih virov energije. Da bi zmanjpali odvisnost od zunanjih virov energije, izboljpali energetsko uËinkovitost in poveËali deleæ obnovljivih virov in prihranke oziroma krepko spremenili sedanjo strukturo porabe in jo prilagodili zahtevam Kjota, je Evropa pripravila vrsto po-litiËnih, zakonodajnih in finanËnih instrumentov. Izkupnje kaæejo, da so za veËjo uËinkovitost na tem podro-Ëju pomebni pe zlasti slednji, ki jih je udeleæencem podrobneje predstavil svetovalec Direktorata za energijo in transport pri Evropski komisiji Enzo Millich. Kot je dejal, so si v okviru programa trajnostnega razvoja v Evropski uniji postavili ptiri jasne cilje, in sicer uresniËitev Kjotskega sporazuma oziroma zmanjpanje emisij ogljikovega dioksida za 8 odstotkov do leta 2012 glede na leto 1990, podvojitev deleæa obnovljivih virov, to je s sedanjih 6 na 12 odstotkov do leta 2010 in izboljpanje energetske uËinkovitosti za 18 odstotkov do leta 2010 v primerjavi z letom 1995, pri Ëemer naj bi pe naprej ohranili zanesljivo oskrbo z energijo. Do teh ciljev naj bi pripli postopoma in v prvi vrsti z nadaljevanjem sedanjega prestrukturiranja in liberalizacije energetskega trga in evropske industrije, uvajanjem novih uËinkovitejpih te- hnologij, uvajanjem posebnih dodatnih davkov in spodbujanjem varËe-vanja na vseh podroËjih. Da pa vse ne bi ostalo le pri besedah, so v Bruslju pripravili tudi obseæen in podroben finanËni podporni program, pri Ëemer naj bi v okviru programa Traj-nostni razvoj in globalne spremembe samo za podroËje energetike, transporta in okolja namenili veË kot dve milijardi evrov. Za nas pe posebej zanimivo vsebino pa prinapa program Inteligentna energija za Evropo, ki bo namenjen izboljpanju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjpevanju njenih vplivov na klimatske spremembe in spodbujanju konkurenËnosti evropske industrije. Nov predlog porabe sredstev namreË predvideva, da naj bi v letih 2003 do 2006 za podporo regionalnim, nacionalnim in lokalnim programom poveËanje uporabe obnovljivih virov energije, energetske uËinkovitosti in zmanjpa-nja porabe namenili 215 milijonov evrov, pri Ëemer naj bi bilo dræavam Ëlanicam za vstop v Evropsko unijo namenjenih pe dodatnih 50 milijo- nov evrov. TAKSA KOT SPODBUDA PRESTRUKTURIRANJU INDUSTRIJE Na temo spodbud k uvajanju za okolje prijaznejpih tehnologij in izdelkov je v nadaljevanju govoril tudi dræav-ni sekretar za okolje mag. Radovan Tavzes, ki je podrobneje predstavil slovenske poglede na politiko zmanj-pevanja toplogrednih plinov in poudaril, da je v tem procesu kljuËnega pomena ravno sodelovanje gospodarskih druæb. Kot je dejal, bo eden pomembnih ekonomskih instrumentov, ki ga predvideva Nacionalni energetski program varstva okolja, taksa za obremenjevanje zraka z emisijami CO2, pri Ëemer je Ministrstvo za okolje in prostor æe pripravilo tudi spremembo uredbe o taksi za obremenjevanje zraka z ogljikovim dioksidom, sprejeta pa naj bi bila do poletja. Nova uredba naj bi bila naravnana investicijsko, in sicer v izvajanje konkretnih ukrepov za zmanj-pevanje emisij pri velikih onesnaæe-valcih. V skladu z evropsko zakonodajo je predviden tudi sistem dræav-nih pomoËi, in to pe posebej na po-droËju energetike, saj gre za podro-Ëje, ki je glede varstva okolja kljuËne-ga pomena. Modela pomoËi v obliki 2 brez varovalke oprostitve plaËila CO2 takse bodo deleæne tri skupine porabnikov, pri Ëemer v prvo sodijo veliki onesnaæe-valci, ki si bodo morali v skladu z direktivo IPPC pridobiti onesnaæeval-no dovoljenje. Po besedah mag. Ra-dovana Tavzesa je takpnih podjetij pri nas 135, od tega 110 celo tak-pnih, ki so problematiËni tudi glede toplogrednih plinov in se bodo morali nujno lotiti investicij za zmanjpe-vanje onesnaæevanja. Drugo skupino upraviËencev do pomoËi tvorijo vsa podjetja, ki lahko z doloËenimi ukrepi zmanjpajo emisije CO2 vsaj za 200 ton na leto, in v tretjo sodijo vsi, ki bi æeleli obstojeËe naprave predelati in dograditi v kogeneracijo. Sistem oprostitev plaËevanja taks bo izdelan po naËelu razpisa doloËenih kvot, s katerim bodo opredeljene sprejemljive tehnologije in doloËeni pogoji za oprostitev, pri Ëemer bo razpisana tudi doloËena kvota emisij za posamezno leto. Tako naj bi prihodnje leto razpisali projekte za zmanjpanje emisij za 50.000 ton in v naslednjih dveh letih to koliËino pe podvojili. Pri tem so predvidene subvencije v vipini 150 oziroma 300 milijonov tolarjev, investitorji, ki bodo na razpisu dobili pozitivno mnenje za svoje projekte, pa bodo lahko ta sredstva Ërpa-li v okviru pestletnega programa. Kot bistvena datuma, pomembna za teh-nolopko prestrukturiranje slovenskega gospodarstva, pa je mag. Radovan Tavzes navedel pe leto 2004, ko bodo morali vsi veliki onesnaæevalci pridobiti emisijsko dovoljenje, ki ga bo Slovenija morala notificirati tudi v Bruslju in je vezano na evropski trg, in leto 2005, ko bo znotraj Evropske unije, katere Ëlanica naj bi tedaj bila tudi Slovenija, zaËelo veljati naËelo prenosljivosti dovoljenja za onesna-æevanje s CO2 oziroma trgovanja z emisijami. Povedano drugaËe, slovenska industrija se tudi zaradi energetskih in posredno okoljevarstvenih vprapanj nahaja pred velikim izzivom, ki ne pomeni velikih zahtev le v finanËnem, ampak tudi v tehnolo-pkem pogledu. KORISTNO POVEZOVANJE SKUPIN PORABNIKOV Ena zanimivejpih razprav v okviru teme o vlogi uporabnikov na odprtem trgu z energijo je bila tudi predstavitev dr. Franza Urbana, ki predseduje avstrijskemu zdruæenju pora- bnikov energije, ki v svojih vrstah združuje 400 clanov s podrocja industrije. Kot je dejal, se je tudi Avstrija po vzoru nekaterih drugih držav odlocila za postopno odpiranje trga z elektricno energijo, pri cemer je bil trg v celoti odprt 1. oktobra lani. Tudi v avstrijskem primeru so se pokazale nekatere prednosti trgovanja, pri cemer je bilo opazno znižanje cen za vse skupine odjemalcev. Pri tem so si najvecja znižanja zagotovili veliki odjemalci, kjer so se cene znižale tudi za polovico. Precejšnjega zmanjšanja racunov za elektricno energijo so bila deležna tudi mala in srednja podjetja, še najmanj pa se je odprtje trga poznalo v gospodinjstvih, kjer so bila znižanja zaradi drugacne strukture cen v povprecju »le« 12-odsto-tna. Zanimiv je tudi podatek o obsegu zamenjave dobaviteljev elektricne energije. Po navedbah dr. Franza Urbana naj bi se za zamenjavo dobavitelja odlocilo le 1,2 odstotka gospodinjstev, pri cemer bi avstrijske porabnike lahko razdelili v dve tipicni skupini. Eno, ki je zgrabila tržne priložnosti, povezane z odprtjem trga z elektricno energijo, in sodi bolj v strukturo industrije (svoje dobavitelje naj bi doslej zamenjalo že okrog 35 tisoc malih in srednjih podjetij v storitvenem sektorju), ter drugo, ki še caka na dodatno znižanje cen oziroma se s tem ni pripravljena ukvarjati in v kateri delež stroškov za porabljeno elektricno energijo ne pomeni bistvenega izdatka. Kot zanimivost prestukturiranega avstrijskega energetskega trga je dr. Franz Urban navedel tudi tako imenovani pool uporabnikov, v katerega so se povezale dolocene industrijske panoge oziroma vrste porabnikov, ki tako dosegajo boljšo ponudbo, nižje cene elektricne energije ter si zagotavljajo tudi ustrezno pravno pomoc. Na slednja izhodišca pa je del svoje razprave navezal tudi dr. Mina lomsic, ki je predvsem opozoril na pomanjkanje ustreznih in primerljivih podatkov o porabi elektricne energije in z njo povezanih stroških doma in v tujini ter sprožil tudi vprašanje o odgovornosti in merjenju same kakovosti elektricne energije. Pri tem je omenil še projekt združevanja slovenskih odjemalcev z namenom usposabljanja za skupen nastop na trgu in izbor najugodnejšega dobavitelja ter s tem v prihodnosti tudi doseganja nižjih cen energije. Zasuk mi©ljenja a vsem, kar je povezano z vecjo energetsko ucinkovitostjo, varcevanjem z energijo in tudi vecjo rabo obnovljivih virov, bi lahko dejali, da bo bistvene premike oziroma vsaj taksne, katerih rezultati se bodo obcutneje poznali tudi v praksi, mogoce doseci šele s spremembo mišljenja. Vse dotlej, dokler pa nam ne bo uspelo slehernega državljana prepricati, da energija, in to v vseh njenih pojavnih oblikah, ni neomejena in tudi ne samoumevna dobrina, temvec da je treba v njeno pridobivanje vložiti ogromno znanja in tudi financnih sredstev ter da zato pravzaprav sodi med dragocenosti, ni pricakovati korenitejših premikov. Država ima za tovrstno prepricevanje sicer na voljo vrsto instrumentov, med vsemi pa se sodec po dosedanjih svetovnih izkušnjah vendarle kot najucinkovitejši zdijo ekonomski, torej tisti, ki nas neposredno udarijo ali pa prispevajo k našemu polnejšemu žepu. In sodec po vse številcnejši udeležbi na zdaj že tradicionalnih Dnevih energetikov, ki v okviru svojih strokovnih predavanj in razprav združujejo energetske menedžerje iz vse Slovenije, se zdi, da so v boju s tujo konkurenco vendarle tudi domaca podjetja že spoznala pravo vrednost energije in se zato do nje zacela tudi spoštljivejše obnašati. Pravi izziv na tem podrocju pa nas seveda šele caka, saj kot smo lahko slišali, se bomo tehnološkega preobrata, ki bo imel za posledico tudi povecanje energetske ucinkovitosti in zmanjšanje porabe, v vecini slovenskih podjetij šele morali lotiti. Se vec dela pa nas caka pri prepricevanju posameznih porabnikov oziroma gospodinjstev, kjer dosedanje cene energentov nikakor niso spodbujale racionalnega obnašanja. Med pomembnejše dejavnike, ki bi lahko prispevali k racionalnejši in bolj ucinkoviti rabi energije, gre vsekakor šteti še izobraževanje, in to na vseh ravneh, tudi v okviru šolskega sistema. Precej pa bi lahko na tem podrocju storila tudi sama energetska podjetja, ki resnici na ljubo v izobraževanje svojih porabnikov doslej niso veliko vlagala. Ali ce postavimo še bolj provokativno vprašanje: Katero izmed naših elektroenergetskih podjetij sploh že ima v vrstah uprave tudi energetskega menedžerjai BRANE JANJII) 3 tema meseca g lavni cilj razpisa za energetsko uËinkovito podjetje in energetsko uËinkovit projekt je spodbujati racionalno izkoripËanje energije v podjetjih in dodatno motivirati tiste, ki æe vlagajo v takpen razvoj. Za laskavo priznanje energetsko uËinkovito podjetje 2002 se je letos prijavilo pet podjetij, in sicer Eti Elektroelement, Gorenje, Lek, Livar in Psihiatri-Ëna bolnipnica Idrija. V vseh prijavljenih podjetjih na leto skupaj porabijo 157.478 MWh elektriËne energije, veË kot 13 milijonov kubiËnih metrov plina in pe nekaj drugih ener-gentov. Za elektriko in plin pa na leto odptejejo kar 2,4 milijarde tolarjev. ©e bolj zanimivi pa so podatki, povezani s kandidati za priznanje energetsko uËinkovit projekt, ki jih je bilo letos sedem. Cetera Ljubljana, Inptitut za obnovljive vire energije, Krka, Opim Instalacije, TKI Pinus, Termo in Toplarna Hrastnik so po navedenih podatkih z uvedbo energetskih projektov oziroma na raËun niæjih stropkov za energijo dosegli za 121 milijonov tolarjev prihrankov na leto, hkrati pa v ozraËje spustijo 2.216 ton manj ogljikovega dioksida in skoraj dve toni manj dupikovih oksidov na leto. PRIZNANJA V GORENJE IN KRKO V okviru dnevov energetikov sta Agencija za uËinkovito rabo energije in revija Gospodarski vestnik tudi letos podelila priznanja za energetsko uËinkovito podjetje in energetsko uËinkovit projekt. Priznanje za energetsko uËinkovito podjetje je tako prejelo Gorenje, d.d., iz Velenja. Energetski menedæer leta pa je postal Peter Kobal. Kot najbolj uËinkovit energetski projekt pa je bil izbran projekt Izraba odpadne toplote kompresorjev za predgrevanje zraka na supilnikih v fermentacijski proizvodnji, ki so ga izvedli v Krki, d.d., iz Novega mesta. S tem je tudi energetski projektant leta postal VenËeslav Bukovec. V Gorenju, kjer je 5084 zaposlenih, so lani porabili veË kot 63.675 MWh elektriËne energije, 2,6 milijona kubiËnih metrov plina, 47,6 milijona kubiËnih metrov kom-primiranega zraka in 132.487 GJ tople vode. Skupni stropek za energijo pa je znapal 1,33 odstotka letnih odhodkov podjetja. Od leta 1997 do lani so proizvodnjo v podjetju poveËa-li za 32,7 odstotka, v tem Ëasu pa jim je uspelo z razliËnimi ukrepi uËinko-vite rabe energije zmanjpati aboslu-tno porabo toplotne energije za 17,7 odstotka, vode za polovico in zem- ljskega plina za 24,9 odstotka. V teh nekaj zadnjih letih so izvedli tudi devetnajst projektov s podroËja uËinko-vite rabe energije in opravili tudi vrsto naloæb v obnovo obstojeËe tehnologije. Med njimi je bila ena veËjih naloæba v prapno lakirnico v obratu hladilnikov, pri Ëemer so za naloæbo odpteli 486,7 milijona tolarjev, s prihranki na raËun porabljene elektri-Ëne energije, vode in komprimirane-ga zraka pa so letne izdatke za energijo zmanjpali za dobrih 64 milijonov tolarjev. Dobre finanËne uËinke so dosegli tudi z ukrepi na drugih energetskih podroËjih, saj so denimo z investicijo v zamenjavo kompresorjev leta 1997 letne stropke za energijo zmanjpali za 14,4 milijona tolarjev, z optimizacijo ogrevanja leta 1999 pa pe za dodatnih 20,5 milijona tolarjev. Poleg tega so v Gorenju veliko naredili tudi na podroËju razvoja novih izdelkov, ki porabijo bistveno manj energije. Tako so pri pralnih strojih zmanjpali porabo elektrike za eno pranje od 3,6 na 1,8 kWh, porabo pri hladilnikih pa za tretjino. V novomepki Krki pa so se projekta Izrabe odpadne toplote kompresorjev za predgrevanje zraka na supilni-kih lotili z namenom zmanjpanja porabe plina za 20 do 25 odstotkov oziroma skupnega zmanjpanja porabe energije za 13 MJ, zmanjšanja stroškov obratovanja in zmanjšanja emisij. Za te namene so porabili 20,2 milijona tolarjev, na racun sprejetih ukrepov pa prihranijo 20,8 milijona tolarjev na leto. Ocenjena ekonomska doba naložbe znaša deset let, stroški v ta projekt pa naj bi se jim po ocenah povrnili že v dobrem letu dni. Pomembno je tudi, da se bodo s pomocjo omenjenega projekta emisije ogljikovega dioksida zmanjšale za 750 ton na leto, za 0,4 tone pa bodo manjše tudi emisije dušikovih oksidov. PREDNOST ENERGETSKI UCINKOVITOSTI IN VARCNOSTI Mag. Matjaž Slibar je v referatu o ucinkoviti proizvodnji toplote poudaril, da je ta tehnicno neposredno izražena z izkoristkom kotla. Izboljšamo jo lahko s poznavanjem in razumevanjem nastanka razlicnih vrst izgub v kotlu in nacinov za njihovo zniževanje. Ker so najvecji delež izgub kotla izgube toplote z dimnimi plini, jim je treba nameniti najvec pozornosti. Nanje lahko vplivamo z nastavitvami zgorevanja, avtomatsko regulacijo zgorevanja in izkorišcanjem odpadne toplote dimnih plinov, z izboljšanjem prenosa toplote in z uporabo kondenzacijske tehnike. Z drugimi ukrepi lahko znižamo tudi izgube zaradi nezgorelega goriva, izgube zaradi sevanja in prevoda toplote ter izgube s kaluženjem. Mag. Tomaž Fatur je predaval o energetsko varcnih elektromotorjih. Kot je med drugim poudaril, elektromotor pomeni izjemno pomemben vir stroškov za energijo, saj v svoji življenjski dobi porabi toliko energije, da ta vrednost po navadi za vec kot desetkrat presega strošek nakupa elektromotorja. Po letu 1970 se je cena elektricne energije strmo dvigala, kar je prisililo proizvajalce, da so poleg motorjev s standardnim izkoristkom zaceli ponujati tudi modele z višjim izkoristkom, ki so jih poimenovali energetsko varcni motorji; ti imajo za nekaj odstotnih tock vecji izkoristek. Za ureditev položaja na trgu z motorji je Evropska komisija skupaj z združenjem CEMEP (Združenje proizvajalcev elektromotorjev in druge elektro opreme) leta 2000 sprejela shemo klasificiranja elektromotornih pogonov, ki dolocajo, kateri motorji lahko nosijo 4 oznako energetsko varËni elektromotor. Z namenom promocije in zagotovitve zadostnih podatkov o elektromotorjih so pripravili tudi podatkovno bazo EuroDEEM, ki vkljuËuje podatke o najpomembnejpih proizvajalcih elektromotorjev. Poleg tega baza omogoËa tudi izbor najprimernejpega elektromotorja, prenosa, frekvenËne regulacije in gnane Ërpalke, v prihodnosti pa bodo dodane pe nove funkcije, ki bodo olajpale izbiro najoptimalnejpega elektromotornega sistema. Dr. Saša Sokolic je predaval o sodobnem pristopu k zajemanju in analizi podatkov kot podpori energetskemu menedæmentu, kar je podlaga za sisteme za pripravo poroËil in informacijske sisteme za energetski mene-dæment. Pristop temelji na uvedbi posebne programske opreme za arhiviranje procesnih podatkov. Gre za uporabo tako imenovanega procesnega historiana, ki prinapa veË pomembnih prednosti, kot so logiËna gradnja sistema, boljpa funkcional- nost sistema, veËja fleksibilnost, neposreden zajem podatkov iz razliËnih virov neodvisno od sistema SCADA. Poleg tega procesni historian energetskemu menedæmentu omogoËa tudi enostavnejpi dostop do bistvenih informacij, ki so potrebne za optimalno odloËanje. ENERGETSKI MENEDZMENT V PODJETJU JUB Mag. Boštjan Pecnik je predstavil energetski menedæment v podjetju JUB, kjer se zavedajo pomembnosti uËinkovite rabe energije, tako z vidika ekonomske upraviËenosti kot tudi z vidika energetske in ekolopke osvepËenosti. V zaËetnem obdobju tako imenovanega energetskega zavedanja je podjetje JUB vse moËi usmerilo v proizvodnjo lastne elektriËne energije. Z izrabo danih naravnih moænosti in hkrati s popolno obnovo kanalskega razvoda z vso pripadajoËo infrastrukturo ter z obnovo malih hidroelektrarn je podjetje zakorakalo v dr. r. Peter Novak je v razpravi med drugim opozoril na problem neustreznega plaËevanja projektiranja, kar v zadnjem Ëasu negativno vpliva pe zlasti na kakovost projektov. Zastavil je vprapanje, kako je mogoËe, da inæenirska zbornica na tem podroËju niË ne ukrene. Kot je pojasnil Jama Joæe, oËitek ni upraviËen, saj si inæenirska zbornica æe ves Ëas od svojega nastanka aktivno prizadeva, da bi uveljavila minimalni tarifni pravilnik o projektiranju. Vlado, pristojno ministrstvo, druge ustanove in naroËnike nenehno prepriËujejo, da je projektantski posel preveË pomemben za druæbo, da bi ga v celoti prepustili prostemu trgu. Ker so v Ministrstvu za okolje in prostor v zadnjem Ëasu zavzeli spodbudnejpi odnos do repevanja te problematike (zaradi pozitivnih stalipË EU), je inæenirska zbornica pred kratkim dobila zeleno luË in zaËela pripravljati dolgo priËakovani minimalni tarifni pravilnik o projektiranju. novo obdobje stalnega napredka v energetski uËinkovitosti. V novejpem obdobju so v podjetju generalno prenovili sistem ogrevanja, vkljuËno z novima kotlovnicama ter posameznih toplotnih podpostaj, vodenih s centralnim nadzornim sistemom. Hkrati so s prenovo, modernizacijo in spremembo tehnologije naËrtovali in tudi v praksi preverjeno dosegli veËjo proizvodnjo ter smotrnejpo rabo energije. Po besedah mag. PeËnika je JUB energetsko uËinkovito in sodobno mednarodno podjetje z urejeno ekologijo, urejenim oæjim in pirpim okoljem, z industrijsko cono, ki omogoËa dolgoroËni razvoj tovarne, s sodobnimi proizvodnimi sredstvi, s certifikatom kakovosti ISO 9001 in okoljskim certifikatom ISO 14001, z moËnimi lastnimi blagovnimi znamkami, ki jih veË kot dve tretjini proda v tujini, s ptirimi odvisnimi druæ-bami v tujini v stoodstotni lasti matiËne druæbe. Tako narava proizvodnje kot konkurenËnost na domaËem in tujem trgu podjetju narekujeta energetsko uËinkovitost in ekolopko neoporeËnost. BRANJE JANJII), MIRO JAKOMIN 5 IZPOPOLNJENA POSTAJA ZA MERJENJE KAKOVOSTI ZRAKA V okvir dejavnosti oddelka za elektrarne na Elektroinptitutu Milan Vidmar sodi tudi podroËje varovanja okolja oziroma ekologije. Tako v okviru tega podroËja opravljamo imisijske in emisijske meritve, kar smo najprej poËeli za termoenergetske objekte. Svoje znanje in izkupnje pa smo uporabili tudi za izdelavo presoj vplivov onesnaæevalcev na okolje. Zahteve po varovanju okolja so namreË vedno ostrejpe in kot tak-pne so postavljene tudi v zakonodajo. To pomeni, da je v skrbi za kakovo-stnejpi zrak treba doloËevati oziroma meriti vedno veË pkodljivih snovi v zraku in doloËiti mero njihove vsebnosti. VeËji del teh primesi je tudi za poznavalca prav eksotiËen, njihove koliËine pa so s stalipËa vsakdanje prakse prav zanemarljive. Dejavnosti, ki jih opravljamo, in æelja po spremljanju tega podroËja sta botrovala odloËitvi, da napo mobilno opremo posodobimo in sestavimo tako, da je mogoËe z njo meriti vse glavne parametre, ki opredeljujejo kakovost zraka. Na teh izhodipËih smo v zaËet- 6 ku tega leta tudi usposobili mobilno postajo, ki omogoca: - merjenje vseh meteoroloških parametrov, ki vplivajo na onesnaženost zraka, - avtomatsko analizo vseh glavnih komponent onesnaženosti zraka s sodobnimi standardnimi metodami, kot so na primer kromatografi-ja, spektroskopija ter opticne metode, - dolocanje vsebnosti trdnih delcev v zraku z resonancno metodo ter - racunalniško zbiranje vseh podatkov in njihovo sprotno prenašanje v naš center v Ljubljani. Vso merilno opremo smo še »vroco« postavili na teren, saj je na obmocju industrijske cone Nafta Lendava, to je v prihodnjem ekološkem centru, v okviru prestrukturiranja proizvodnje rafinerije predvidena tudi termicna obdelava odpadkov. V okviru tega projekta je podjetje Hidroinženiring dobilo nalogo za celovito presojo vplivov na okolje. Del tega projekta je zaupalo tudi nam, to je ugotoviti nicelno - obstojece stanje kakovosti zraka na tem obmocju. Po koncanih delih v tem kraju pa bomo merilni inštrumentarij s pridom uporabili še na drugih lokacijah po državi. DR. FRANC ZLAHTlC ANKETA O KAKOVOSTI ELEKTRI»NE ENERGIJE IN DOBAVE Agencija za energijo je Elektroinpti-tut Milan Vidmar pooblastila za anketiranje slovenskih odjemalcev, proizvajalcev in distributerjev elek-triËne energije o kakovosti storitev dobave elektriËne energije ter kakovosti elektriËne energije - napetosti. Anketiranje bo potekalo aprila in maja. Namenov oziroma ciljev ankete je veË. IzlupËimo najpoglavitnejpe: - od tarifnih odjemalcev æelimo izvedeti, kaj menijo o kakovosti dobave, kako vrednotijo kakovostno oziroma nekakovostno elektriËno energijo in jo povezujejo z njeno ceno, kateri je poglavitni dejavnik kakovostnih storitev ter kaj menijo o zeleni oziroma kako drugaËe deklarirani elektriËni energiji; - upraviËene odjemalce sprapujemo po podobnih temah kakor tarifne odjemalce, vendar æelimo od njih izvedeti veË o motnjah, ki vplivajo na njihovo proizvodnjo ter kolikšni so dodatni stroški zaradi teh motenj; - z vprašanji, namenjenimi proizvajalcem, želimo izvedeti, kako so pripravljeni dokazovati kakovostno proizvodnjo in kakšne vrste storitev, tudi sistemskih, so zmožni ponuditi; - distribucijska podjetja pa bomo povprašali, kako zagotavljajo kakovostno energijo oziroma storitev dobave ter kako lahko dokazujejo kakovost storitve odjemalcem. Za anketo smo nakljucno izbrali 300 tarifnih odjemalcev in jih aprila anketirali po telefonu, maja pa bo za njihova mnenja in odgovore odprta tudi spletna stran http://anke-ta.eimv.si. Anketa je zajela tudi 450 upravicenih odjemalcev, to je tistih, ki imajo prikljucno moc, vecjo od 41 kW. Ti bodo anketirani z vprašalnikom, ki so ga prejeli po pošti. V pismu smo jih opozorili, da lahko anketo izpolnijo tudi na spletni stani Elektroinš-tituta Milan Vidmar http://anke-ta.eimv.si ali spletni strani Agencije za energijo RS http://www.agen-rs.si. Spletni strani bosta zanje odprti do konca aprila. Anketo smo poslali tudi 110 izbranim proizvajalcem elektricne energije. Ti so vprašalnik prejeli po pošti. Povzetke ankete bomo po analizi prejetih vprašalnikov poleti objavili na spletni strani Agencije za energijo Republike Slovenije in spletni strani Elektroinštituta Milan Vidmar. Vsem anketirancem se zahvaljujemo za sodelovanje. DR. FRANC ZLAHTlC MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR SPREJETA UREDBA O CENAH IN ODKUPU Vlada je marca na podlagi energetskega zakona sprejela Uredbo o pravilih za doloËitev cen in odkup elek-triËne energije od kvalificiranih proizvajalcev elektriËne energije. Kot so na novinarski konferenci povedali predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, smo s to uredbo tudi v Sloveniji dobili pravno ureditev poloæa-ja proizvajalcev elektriËne energije iz obnovljivih virov energije in kogene-racij. Dokument doloËa pravila in iz-hodipËa za pogodbene odnose med pod medijskim žarometom kvalificiranimi proizvajalci elektriËne energije in upravljalci omreæij, ki bodo odkupovali elektriËno energijo iz kvalificiranih elektrarn. Z uredbo o odkupu in s sklepom o cenah so tako podani pogoji za naËrtovanje investicij v proizvodnjo elektriËne energije iz obnovljivih virov energije. Cene, ki jih doloËa vladni sklep, po besedah predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor zagotavljajo sprejemljiv motiv za investiranje v ekonomsko utemeljene tovrstne projekte, ki lahko bistveno pripomorejo k uresniËitvi obvez po Kjotskem protokolu. MIRO JAKOMIN [JTiTiHi USTANOVLJENO EVROPSKO ZDRUŽENJE BORZ V Bruslju je nedavno potekala ustanovna seja zdruæenja EUROPEX, katerega Ëlanice so sedem delujoËih evropskih energetskih borz, med njimi tudi slovenski Borzen. Kot je znano, je bil Borzen æe lani sprejet tudi v Ëlanstvo svetovnega zdruæenja borz z elektriËno energijo APEX, ki je po vsebini bolj globalnega znaËaja in se ukvarja predvsem s spremljanjem razvoja energetskih trgov. Po besedah direktorja Borzena Gorazda Skubina pa naj bi EUROPEX imel vsebino bolj podobno evropskemu zdruæenju sistemskih operaterjev oziroma evropskemu zdruæenju trgovcev z elektriËno energijo, saj je nenazadnje vloga organizatorjev trga ravno v pribliæevanju interesov teh dveh skupin. Ali povedano drugaËe, energetske borze so nek vmesni Ëlen, saj morajo na eni strani skrbeti za varen potek trgovanja v tehniËnem in finanËnem smislu, na drugi strani pa so tudi zainteresirane za Ëim veËji promet, kar je tudi poglavitni interes trgovcev. Po vzoru sorodnih organizacij bo tudi delo v EUROPEX-u potekalo v specializiranih delovnih skupinah, prva takpna pa je æe bila ustanovljena in se bo ukvarjala z vprapanji Ëezmej-nega trgovanja oziroma bo skupala v tej problematiki zastopati tudi interese organizatorjev trga ter konstruktivno sodelovati pri razvoju trgovanja preko meja. BRANE JANJII) LANI MANJ©A MarËna inflacija je po podatkih dræavnega statistiËnega urada znapala GOSPODARSKA 0,7 odstotka, v vseh treh mesecih letopnjega leta so se æivljenjske potreb-RAST pËine podraæile za 3,2, na letni ravni pa za 7,6 odstotka. V tretjem leto-pnjem mesecu so najbolj poskoËile cene obleke, obutve in izobraæevanja, in sicer za pribliæno ptiri do pet odstotkov, precej pa so se dvignile tudi cene pogonskih goriv, ki so za sabo potegnile pe cene prevozov. V nasprotju s tem so se zniæale cene hrane, brezalkoholnih in alkoholnih pijaË, vendar v povpreËju za manj kot odstotek, za skoraj dva odstotka pa so upadle cene komunikacij. Sicer pa je Slovenija lani dosegla triodstotno gospodarsko rast, kar je za 1,6 odstotne toËke manj kot leto prej. Obseg bruto domaËega proizvoda je leta 2001 po prvih statistiËnih ocenah znapal 4566 milijard tolarjev, to pa je za dobrih 13 odstotkov veË kot leta 2000. VeËer, 30. marca ENERGETIKI Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalskega deleæa dr-RAVNE IN ©TORE æave v æelezarskih druæbah Energetika Ravne in Energetika ©tore je kot BO NAJBRÆ KUPIL najugodnejpega ponudnika izbrala naftno druæbo Petrol, izbiro pa je potrdil tudi nadzorni svet Slovenskih æelezarn. Petrol je za nakup 80- PETROL odstotnega deleæa v prvi druæbi ponudil 2,77 milijona evrov, za nakup enako velikega deleæa v ©torah pa je pripravljen plaËati 415.516 evrov. Ponudba omenjenega podjetja je bila med tremi ponudniki najugodnej-pa, tako glede vipine kupnine kot tudi glede naËrtov o dokapitalizaciji, razvojnem programu in ohranitvi delovnih mest. Petrol se je namreË zavezal tudi, da bo v Energetiko ©tore v treh letih vloæil veË kot 800.000 evrov, za vzdræevanje naj bi namenil pol milijona evrov, druæbo pa naj bi po obljubah tudi dokapitaliziral, in sicer v vipini slabih 700.000 ev-rov. Podobno obljublja za Energetiko Ravne, kamor naj bi do leta 2004 vloæil 1,6 milijona evrov. Nakup mora potrditi pe slovenska vlada. Dnevnik, 12. aprila RAZPRAVA Poslanci hrvapkega parlamenta so zavrnili predlog, da bi o ratifikaciji O JEK V REDNEM sporazuma s Slovenijo o Jedrski elektrarni Krpko razpravljali po hitrem POSTOPKU postopku. Temu so nasprotovali predvsem poslanci hrvapke stranke prava in krpËanski demokrati, kot vzrok pa so navedli zahteve obËine Kr-pko, naj Slovenija od dogovora odstopi. Kot je ocenil TonËi TadiÊ iz HSP, bi bila razprava flvelika politiËna napaka« hrvapke vlade. Slednja se je strinjala, da gre predlog v redni postopek, kar pomeni, da bo morala skozi dve branji oziroma celo tri, poleg tega pa je vlada brez pojasnila z dnevnega reda umaknila tudi razpravo o odnosih s Slovenijo. VeËer, 11. aprila NOVE ZAHTEVE GradbipËe hidroelektrarne Boptanj, prve v verigi naËrtovanih spodnje-KRAJANOV savskih elektrarn, je v zaËetku aprila vendarle oæivelo, Ëetudi vlada pe BO©TANJA ni sprejela konËne odloËitve glede podelitve koncesije. To naj bi se, kot je zagotovil minister za okolje in prostor Janez KopaË, zgodilo konec maja oziroma v zaËetku junija, kar pomeni, da bi lahko elektrarno v Boptanju zaËeli graditi novembra letos. Gradbeniki so tokrat zaËeli graditi le obvozno cesto, toda æe to je med tamkajpnjimi prebivalci ponovno dvignilo precej prahu. Obvoznica je po besedah Joæeta UdovËa, predsednika sveta KS Boptanj, zaËasna, saj se krajani nikakor ne strinjajo z ureditvijo ceste po deset let starem lokacijskem naËrtu, ki bi naselje razdelil na dva dela. Krajani so tako ustreznim dræavnim institucijam, kot je dejal, æe poslali zahteve po izdelavi novega projekta, ki bi vseboval vse zahtevane spremembe. »e ne bo obvoznica zgrajena tako, kot se spodobi, je pe povedal, krajani ne bodo dovolili zaËetka obratovanja nove hidroelektrarne. Dnevnik, 12. aprila D PRIREDILA SIMONA BANDUR 7 37 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR DANES OBLIKUJEMO JUTRI Predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, so konec marca na novinarski konferenci predstavili dosedanje rezultate pri pripravi nacionalnega poroËila o ure-sniËevanju trajnostnega razvoja, ki ga bodo predstavili na Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johanesbur-gu v dneh od 26. avgusta do 4. septembra 2002. Letos praznujemo deseto obletnico svetovne konference Zdruæenih narodov o okolju in razvoju, ki je potekala v Riu de Janei-ru. Na njej so sprejeli naËela trajno-stnega razvoja in Agendo 21 kot svetovni akcijski naËrt za uresniËevanje teh naËel. Eno od temeljnih sporoËil iz Ria je, da si moramo varovanje okolja in doseganje trajnostnega razvoja danes deliti kot skupno svetovno odgovornost, in da so potrebne korenite spremembe, Ëe hoËemo spremeniti netrajnostne vzorce proizvodnje in potropnje. Slovenija je æe od leta 1992 samostojna Ëlanica Zdruæenih narodov, leta 2000 pa je bila izvoljena v Komisijo ZN za traj-nostni razvoj, ki je vse Ëlanice pozvala k pripravi nacionalnih poroËil o uresniËevanju trajnostnega razvoja. V Sloveniji vodi pripravo poroËila Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj. Poro-Ëilo naj bi s pomoËjo natanËno dolo-Ëene metodologije povzelo stanje v zadnjem desetletju, rezultate delavnic ter priporoËila za trajnostni razvoj za naslednje desetletno obdobje. Novembra lani so izdelali strokovne podlage za pripravo nacionalnega poroËila, marca letos pa so zaËeli z izvajanjem delavnic s skupnim naslovom Danes oblikujemo jutri - Slovenska pobuda za trajnostni razvoj. Na podlagi sklepov delavnic bodo oblikovali poroËilo o uresniËevanju trajnostnega razvoja v Sloveniji, ki ga bosta potrdila in sprejela Svet za traj-nostni razvoj in vlada RS. MIRO JAKOMIN PREMOGOVNIK VELENJE PRVA GENERACIJA USPE©NO KON»ALA USPOSABLJANJE Sredi aprila je devetnajst udeleæenk in udeleæencev poslovne pole Poslovnega sistema Premogovnik Velenje pod vodstvom Premogovnika in hËe-rinskih druæb predstavilo 19 poslovnih naËrtov za poslovne zamisli, ki so jih navedli ob prijavi v poslovno po-lo. Po besedah direktorja Premogovnika Velenje dr. Franca Æerdina so predstavljeni poslovni naËrti dobre zamisli za nekatere povsem nove proizvodne programe, za razpiritev ob-stojeËe dejavnosti, pa tudi za racionalizacijo obstojeËega naËina dela. V zaËetku maja bo vodstvo skupaj z vodjem poslovne pole ovrednotilo vse poslovne naËrte z vidika moænosti njihove uresniËitve. Vodstvo Premogovnika je odloËitev za izvedbo lastne poslovne pole sprejelo na stratepki konferenci. Poslovna pola, ki se je priËela 28. septembra 2001, je del aktivnosti pri prestrukturiranju glavne dejavnosti podjetja. Cilja poslovne pole, ki je izvajala Ekonomska fakulteta iz Ljubljane, Center za strokovno izpopolnjevanje in svetovalno dejavnost, sta bila izdelati poslovni naËrt za doloËeno po-djetnipko zamisel in pridobiti temeljna teoretiËna znanja o podjetniptvu. Program izobraæevanja je bil zastavljen modularno in so se ga udeleæili pe Ëlani timov, ki so sodelovali pri pripravi poslovnih naËrtov. Hkrati z izobraæevanjem so potekale tudi delavnice za izdelavo poslovnih naËr-tov, ki sta jih vodila profesorja dr. Maks Tajnikar (skupino zamisli, ki so bile opredeljene kot rastoËi posli) in dr. Miroslav Glas (skupino zamisli za nove posle). Udeleæenci poslovne pole so bili zaposleni v Premogovniku in v njegovih hËerinskih druæbah, deset iz Premogovnika, pet iz podjetja Higiena tehnika in zapËita, dva iz Gosta in dva iz Habita. SIMONA PRAH RAD ZA ENERGETIKO Na MOP-u so konec marca predstavili dosedanje rezultate pri pripravi poroËila o uresniËevanju trajnostnega razvoja v Sloveniji. PARTNER RO VLAGAL ZNANJA IN SUEZ KAPITAL Katere cilje bo vlada zasledovala pri privatizaciji elektrodistribucijskih podjetij? Po besedah dr. Roberta Goloba, dræavnega sekretarja za energetiko, bodo skupali pridobiti takega stratepkega partnerja, ki bo zagotovil tako znanja za razvoj dodatnih dejavnosti, kot tudi znanja na podroËju træenja in delovanja v razmerah odprtega energetskega trga. Ker naj bi se tako ohranilo sedanje ptevilo delovnih mest oziroma bi se lahko celo poveËalo, gre pri tem tudi za ustvarjanje novega socialnega ravnovesja. Zelo pomembno je tudi, da bo tuji stratepki partner prinesel sveæ kapital, ki se bo porabil za dokapitalizacijo elektrodistribucijskih podjetij in za repevanje problema nasedlih investicij. Skratka, vlada bo v procesu delne privatizacije elektrodistribucijskih podjetij uresniËevala ptiri temeljne cilje, kot so prenos znanja in tehnologij za uËinkovito poslovanje na evropskem odprtem trgu, dokapitaliza-cija distribucijskih podjetij, zagotovitev denarja za prestrukturiranje elek-troproizvodnih podjetij in ohranitev socialne varnosti zaposlenih s poudarkom na razvoju dodatnih dejavnosti. In kateri je kljuËni kriterij za izbiro tujega stratepkega partnerja? Kot meni dr. Golob, je najbolj pomembno, da ima ta partner izkupnje in reference tako pri preobrazbi distribucijskih podjetij v trænih razmerah, kot tudi pri poslovanju na odprtem trgu z elektriËno energijo. MIRO JAKOMIN GIZ DISTRIBUCIJE ELEKTRI»NE ENERGIJE ODPISANIH ŽE VEb KOT 60 ODSTOTKOV NAPRAV Kot je konec marca povedal Alojz Saviozzi, poslovodja GIZ-a distribucije, v distribucijskih podjetjih trenutno potekajo popravki zakljucnih racunov. O pestrem dogajanju v elektrodistribucijskih podjetjih prica tudi podatek, da so distributerji letos na skupni ravni sklicali že štiri redne in dve izredni seji. Na njih so obravnavali vec pomembnih tematskih sklopov, kot so potrebne spremembe cen za tarifne odjemalce, potrebne spremembe omrežnine, spremembe statutov distribucijskih delniških družb (lani je bil korigiran in na novo sprejet zakon o gospodarskih javnih službah), strokovne osnove za izdelavo metodologije za dolocanje cen v sodelovanju z Inštitutom za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET). Pri obravnavi aktualne problematike so si distributerji v okviru GIZ-a distribucije izmenjali tudi mnenja in stališca glede povezovanja elektrodistribucijskih podjetij v kontekstu razmišljanj o Alojz Saviozzi, poslovodja GIZ-a distribucije elektriËne energije. holdingu slovenske distribucije. Ob tem je Saviozzi opozoril tudi na problem zastarelosti osnovnih sredstev v distribucijskih podjetjih, kjer je odpisanih æe preko 60 odstotkov njihovih naprav. MIRO JAKOMIN GENCIJA ZA U»INKOVITO RABO ENERGIJE SUBVENCIJE ZA OKNA Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za uËinkovito rabo energije je v Uradnem listu pt. 30/2002, objavila javni razpis za subvencije v vipini 55 milijonov tolarjev, ki so namenjene spodbujanju vgradnje energetsko uËinkovite zasteklitve ali oken tako pri obnovi stavb kot pri novogradnjah. Iz teh sredstev bo subvencijo lahko pridobilo pribliæno tisoË gospodinjstev. Omenjeni razpis je æe tradicionalni, saj je agencija za spodbujanje ukrepov za uËinkovito rabo energije v gospodinjstvih v zadnjih treh letih dodelila æe 1707 subvencij. PovpreËna vipina izplaËane subvencije je znapala skoraj 46 tisoË tolarjev na gospodinjstvo za skupno veË kot 24 tisoË kvadratnih metrov povrpine vgrajenih oken ali zasteklitve. Pribli-æna ocena letnih transmisijskih in ventilacijskih prihrankov pri ogrevanju je veË kot 6 tisoË MWh. Glede na strukturo rabe energentov za ogrevanje znapa zmanjpanje emisij CO2 13 tisoË ton na leto. Vloæek dr-æave za tak prihranek znapa za celotno æivljenjsko dobo oken 3 tolarje na kg CO2. Izkupnje kaæejo, da subvencioniranje ukrepov uËinkovite rabe energije, kot je uporaba ustrezne zasteklitve in oken, veliko prispeva k doseganju neposrednih prihrankov pri rabi energije in k zmanjpanju emisije CO2. PoveËuje se energetska in eko-lopka osvepËenost slovenskih graditeljev, saj se je od zaËetkov od leta 1998 do danes uporaba ustreznih oken poveËala z nekaj odstotkov na okrog 90 odstotkov in pri novogradnjah æe postaja standard. ObËani in proizvajalci oken ter zasteklitve lahko dobijo dodatna pojasnila o poteku projekta na Agenciji RS za uËin-kovito rabo energije in v pisarnah ENSVET. V postopek za pridobitev subvencije bo agencija tudi letos vkljuËila energetske svetovalce, ki bodo prosilcem pomagali pri izpol- njevanju vlog. V Ëasu razpisa lahko prosilci razpisno dokumentacijo na-roËijo na naslovu: Agencija RS za uËinkovito rabo energije, DimiËeva ul. 12, Ljubljana, faks: 01/300 6991, tel.: 01/300 6990, vsak delovni dan od 9. do 15. ure. Podrobnejpe informacije o razpisu so na voljo tudi na spletni strani na naslovu www.gov.si/aure. FRANC BERAVS ELEKTRO CELJE USPE©NO PRESELILI BELO ©TORKLJO Bele ptorklje, ki jih pËitijo posebne uredbe ter budne oËi varuhov narave, so se v nape kraje - na ©tajersko -naselile pred pribliæno dvajsetimi leti. Ponekod so si svojo zaËasno domovanje uredile na drogovih nizkonapetostnega omreæja. Ker je vznemirjanje in preganjanje ptic kaznivo, smo morali, po nasvetih obmoËne inppekcije, pristojne za varstvo æivali in ptic, zaradi zamenjave dotrajanih drogov hkrati prestaviti tudi gnezdo ptorklje na posebej pripravljene æele-zne podstavke. Prvo ptorkljino gnezdo smo pri Elektru Celje premestili leta 1998 na Lopati pri Celju. Pri tem nismo imeli sreËe, saj se bela ptorklja vanj ni hotela vrniti. Povsem drugaËe pa je bilo predlani v Gorici pri Slivnici in letos v ©entjurju in Ar-clinu pri Vojniku, saj se je na veselje vseh zavarovana ptica vrnila v novo gnezdo. ©torklje, ki nas po navadi zapustijo vsako leto avgusta, so se to pomlad vrnile prej kot obiËajno. Ta- 9 ko v Arclinu kot v ©entjurju sta ptorklji dom na novi lokaciji takoj osvojili in s tem potrdili, da trud ni bil zaman. S tem smo pokazali, da lahko tudi distributerji nekaj prispevamo k ohranjanju æivljenjskega prostora bele ptorklje. DARKO ZVIKART SINDIKAT DEJAVNOSTI ENERGETIKE BISTVENO VPRA©ANJE O PAKETU DELNIC Konec marca so se v Ljubljani na strokovnem posvetovanju o povezovanju druæb elektrodistribucije sreËa-li predstavniki Urada za energetiko, Sindikata dejavnosti energetike, distribucijskih podjetij in pe nekaterih drugih ustanov. Med sabo so si izmenjali razliËne poglede in stalipËa o projektu koncentracije kapitala in poslovnih funkcij v distribuciji. Peter PetroviË je kot predstavnik GIZ-a distribucije povedal, da na podlagi pro-uËitve obstojeËega stanja v podjetjih in doloËil energetskega zakona v distribuciji trenutno razmipljajo o dveh razliËicah koncentracije kapitala in poslovnih funkcij. Predstavnik SDE-ja Valter Vodopivec je na posvetovanju predlagal ustanovitev ene druæbe za distribucijo elektriËne energije, s Ëimer naj bi slovenskemu elektrogospodarstvu dali vsaj nekaj moænosti, da se uspepno kosa s tujo konkurenco. Po besedah dr. Roberta Goloba, dræavnega sekretarja za energetiko, je v tem trenutku kljuËno vprapanje, ali bomo v distribuciji imeli enega ali veË lastnikov. Bistveno je vprapanje, v kakpnem paketu delnic bo dræava prodajala distribucijo. Za kakrpno koli razliËico povezovanja distribucijskih podjetij obstajajo tako prednosti kot slabosti; ravno o teh plu-sih in minusih bi morali v zaËetni fazi najbolj intenzivno razmipljati. Sicer pa so se razpravljalci strinjali v ugotovitvi, da je potrebno tako povezovanje distribucije, ki bo med podjetji omogoËilo ustrezne kapitalske, poslovne in druge povezave ter tako prispevalo k doseganju pozitivnih si-nergijskih uËinkov. Dogovorili so se, da se bodo v prihodnje pe sreËevali na takih posvetovanjih. Strinjali so se tudi s predlogom, da koordinacijo tovrstnih sreËanj prevzame Sindikat dejavnosti energetike. MIRO JAKOMIN Predstavniki distribucijskih podjetij in GIZ-a distribucije elektriËne energije so v pogovoru s predstavniki Urada za energetiko in SDE Slovenije predstavili svoja stalipËa in poglede o povezovanju druæb elektrodistribucije. Z VETROM IMA NAJVE» IZKU©ENJ EHN Na povabilo Slovenskega komiteja mednarodnega sveta za velike elektri-Ëne sisteme sta Alejandro Berenguer Tormo in Luis Martin, predstavnika podjetja Energia Hidroelectrica de Navarra (EHN), v zaËetku aprila v Ljubljani predavala o ppanskih izku-pnjah prikljuËevanja vetrnih elektrarn v distribucijsko omreæje. Predavanja so se poleg predstavnikov Slo-ko Cigre udeleæili tudi strokovnjaki iz elektrogospodarskih podjetij in drugih ustanov. Predavatelja sta predstavila dosedanji razvoj izkori-pËanja vetrne energije v ©paniji in podala pomembnejpe tehniËne in ekonomske vidike na tem podroËju. EHN je s 300 megavati najveËji investitor vetrnih elektrarn v Evropi. Podjetje je bilo ustanovljeno pred desetimi leti s 15 milijoni dolarjev zaËetnega kapitala z namenom ure-sniËevanja investicij v obnovljive vire energije. Podjetje je zaËelo gradnjo, obnovo in modernizacijo malih hidroelektrarn, nadaljevalo gradnjo elektrarn na veter, uresniËilo pa je tudi nekaj projektov na podroËju izko-ripËanja sonËne energije in izkoripËa-nja biomase. Poleg elektrarn na veter v Navarri ima EHN pe lastnipke de-leæe v tovrstnih objektih v drugih delih ©panije. MIRO JAKOMIN ELEKTROGOSPODARSTVO NA OBISKU SRBSKI NOVINARJI Na uradnem obisku v Sloveniji so se od 15. do 18. aprila mudili predstavniki srbskih medijev, ki spremljajo energetsko podroËje. V okviru svojega strokovnega izleta po slovenskih elektroenergetskih podjetjih so tako najprej obiskali jedrsko elektrarno Krpko, kjer jih je tehniËni direktor Predrag ©irola seznanil z aktualnimi dogajanji v nuklearki, pozneje pa so si ogledali pe predstavitveni film podjetja, simulator in klasiËni del elektrarne. Drugi dan so obiskali Elek-tro-Slovenijo, kjer jim je pomoËnik direktorja mag. Mirjan Trampuæ podrobneje predstavil pomen in vlogo Elesa v razmerah odprtega trga, sedanjo organiziranost podjetja ter proce- Med novinarji je bilo najveË zanimanja za odpiranje trga. se, s katerimi se je sreËalo prenosno podjetje v zadnjih dveh letih. Gostje so si pozneje ogledali pe republipki center vodenja in obiskali Elesovo hËerinsko podjetje Borzen, ki opravlja funkcijo organizatorja trga. Nato so se novinarji iz Srbije mudili pe na Goripkem, kjer so si ogledali tamkajpnje distribucijsko podjetje Elektro Primorsko ter se seznanili z organiziranostjo Sopkih elektrarn in potekom del pri gradnji dveh novih elektrarn na SoËi. V Ëetrtek, zadnji dan obiska, pa jih je Ëakala pe pot na ©tajersko, kjer so jih gostile Dravske elektrarne, kot najveËji proizvajalec hidroenergije v Sloveniji. BRATJE JANJIC USPEŠNO DESETLETJE Konec marca je bilo na ljubljanskem gradu slavnostno praznovanje desetletnice delovanja ABB v Sloveniji. Koncern ABB je vodilni v svetu na podroËju energetike in avtomatizacije in je navzoË v veË kot sto dræavah. Kot ena prvih tujih druæb je pred desetimi leti ustanovil predstavniptvo v Sloveniji, ki se je leta 1997 preoblikoval v ABB, d.o.o. S preoblikovanjem je podjetje preseglo prodajo opreme in izdelkov in zaËelo izvajati tudi sistemski inæeniring. Kot je povedala prokuristka ABB, d.o.o., Slavica Osterman, je bil njihov promet leta 1999 blizu 900 milijonov tolarjev, naslednje leto 1,1 milijarde tolarjev in lani 1,3 milijarde tolarjev. Njihovi veËji projekti v elektroenergetiki so dobave o,4 kV in10,5 kV stikalipËa zveznega polja 110 kV stikalipËa in sistem vodenja vseh treh stikalipË v TE Brestanica. Trenutno pa je njihova divizija za elektrogospodarstvo in infrastrukturo zelo angaæirana pri dobavah za novo RTP Krpko 400/110 kV. Slavnosti se je poleg drugih uglednih gostov udeleæil tudi Ëlan vodstva koncerna ABB iz Zuericha Bruno Berggren, ki je tudi predsednik nadzornega sveta ABB, d.o.o., Slovenija. Ob tej priloænosti sta Slavica Oster-man in Bruno Berggren podelila do-nacije v vrednosti 20,3 milijona tolarjev. Ljubljanski ABB je v sodelovanju z ABB iz ©vice, ©vedske, Finske in NemËije doniral opremo petim laboratorijem ljubljanske Fakultete za elektrotehniko v vrednosti 8,4 11 Slavica Osterman, prokuristka ABB, d.o.o, Slovenija in Bruno Berggren, Ëlan vodstva koncerna ABB, sta ljubljanski fakulteti za elektrotehniko med drugim dala v enoletno uporabo robot. zanimivosti milijona tolarjev, dva laboratorija mariborske Fakultete za elektrotehniko, raËunalniptvo in informatiko sta dobila za 7,4 milijona tolarjev opreme, oddelek za elektrarne Elek-torinptituta Milan Vidmar pa opremo za 4,5 milijona tolarjev. MINKA SKUBIC ICES PODPIS SPORAZUMA O SODELOVANJU S PODJETJI Izobraæevalni center elektrogospodarstva Slovenije (ICES) razpisuje za polsko leto 2002/2003 izobraæevalne programe: - za pridobitev poklicne izobrazbe - programe usposabljanja - programe izpopolnjevanja in specializacije v elektroenergetski stroki - raËunalnipka usposabljanja - seminarje in delavnice s podroËja osebnostnega razvoja in dela z ljudmi. ICES je pripravil sporazum o dolgo-roËnem medsebojnem sodelovanju na podroËju izobraæevanja s podjetji elektrogospodarstva, z namenom, da pe utrdi medsebojno sodelovanje na podroËju izobraæevanja. Sporazum vsebuje opredelitev pristojnosti dveh ICESovih organov: Komisije za izo-braæevanje, kjer se oblikuje poslovna politika ICESa, in Strokovni svet ICESa, ki skrbi za izobraæevalno programsko politiko. V obeh organih je zastopan po en predstavnik podpisnic sporazuma. Sodelovanje vseh elektrogospodarskih podjetij je dobra podlaga za nastanek in posredo- vanje izobraæevalnih vsebin, ki bodo uspepno zadovoljevale potrebe, ki izhajajo iz delovnih procesov s podro-Ëja elektroenergetike. S tem zaposlenim omogoËamo laæji dostop do novega znanja in podjetjem manjpe stropke za izobraæevanje in manj izostankov iz dela. Bropuro z natanËnej-po vsebino izobraæevalnih programov in vse dodatne informacije dobite v tajniptvu izobraæevalnega centra, v 2. nadstropju, Hajdrihova 2, Ljubljana ali naroËite po telefonu 01/474 2631 pri gdË. Larisi SkaleriË. ANDREJA NARDIN REPEN©EK IBE RAZSTAVA UMETNI©KE KERAMIKE Pomlad je projektantska hipa IBE Ljubljana priËakala popestrena za razstavo umetnipke keramike Aljope Sotler iz ©kofje Loke. Pri njej kera-miËna ploskev postane nosilka slikarskega dogajanja, tako kot je platno pri oljnem slikarstvu, le da je tehnologija drugaËna. Avtorica na svoj na-Ëin razume keramiko. Kot ocenjuje likovni kritik Andrej Pavlovec, je poglavitne elemente tega izraznega medija na likovno estetskem polju razvila do tiste stopnje, ko lahko govorimo praktiËno o slikarski izpovedno-sti. V bogati in dolgoletni karieri je razstavljala pirom po Sloveniji in tujini na veË kot ptiridesetih skupinskih in okrog dvajsetih samostojnih razstavah. Njena dela bodo na ogled na IBE do konca maja. MINKA SKUBIC LEkruociO^fouAHsrvA now IZOB PROGRAMOV za Šolsko leto znoi/znna I rl 12\ SPREJET ZAKON O PRIVATIZACIJI HEP-A Hrvapki sabor je nedavno sprejel zakon o privatizaciji hrvapkega elektrogospodarstva, ki predvideva, da bo HEP ostal enovito podjetje in da bo dr-æava v svojih rokah obdræala 51-odstotni deleæ delnipke druæbe HEP vse do vstopa Hrvapke v Evropsko unijo. Po tem dejanju pa naj bi nadaljnjo odprodajo dræavnega deleæa doloËili s posebnim zakonom. DrugaËe pa je sedanji predvideni model privatizacije hrvapkega elektrogospodarstva naslednji: 7 odstotkov delnic naj bi namenili borcem za hrvapko neodvisnost in Ëlanom njihovih dru-æin, 7 odstotkov delnic bo pod posebno ugodnimi pogoji na voljo sedanjim zaposlenim in nekdanjim delavcem HEP-a, najmanj 15 odstotkov delnic bo namenjenih javni prodaji skladno s predpisi, ki regulirajo izdajo in promet z vrednostnimi papirji, pri Ëemer bodo imeli prednost hrvapki dr-æavljani, preostanek pa bo namenjen prodaji na trgu kapitala in delno tudi za odpkodnino nekdanjim lastnikom. NEM»IJA REZULTATI PRESEGLI PRI»AKOVANJA NajveËji nempki energetski koncern Eon je lani kljub prvim udarcem svetovne recesije vendarle dosegel dobre poslovne rezultate. Njegovi prihodki od prodaje so sicer znapali deset odstotkov manj kot leto prej, in sicer skoraj 80 milijard dolarjev, toda dobiËek se je vendarle poveËal za 45 odstotkov, na 3,6 milijarde evrov, k Ëemur je energetika prispevala 1,9 milijarde. »isti dobiËek podjetja je znapal dve milijardi evrov, kar je v primerjavi z letom 2000 za 44 odstotkov manj, a po trditvah predstavnikov Eona pe vedno nad naËrtovanim. Podjetje napoveduje dobro poslovanje tudi za le-topnje leto, Ëisti dobiËek pa naj bi v primerjavi z letom 2001 znatno narasel. K temu bo zagotovo svoje prispevala podraæitev elektriËne energije za zasebne potropnike, ki jo Eon napoveduje. Cene zanje naj bi se poveËale za pet do deset odstotkov. (STA) POLJSKA VATTENFALL PRODAJA POLJSKA HOLDINGA SYDKRAFTU ©vedsko elektroenergetsko podjetje Vattenfall namerava prodati Sydkraftu, prav tako iz ©vedske, svoja holdinga v dveh poljskih podjetjih, ki se ukvarjata z ogrevanjem v okroæjih Ostrow in Ust-ka. V podjetju Ostrow Wielkopolski, ki proizvede in distribuira na leto v povpreËju 180 GWh toplote in 30 GWh elektriËne energije, ima Vatten-fall 23-odstotni deleæ, E-MPEC iz Ustke pa 34-odstotnega. Slednje podjetje proizvede v letu dni povpreËno 50 GWh toplotne energije. l|l.'HI|AMA, API 584 oskrba PORABA ©E NAPREJ NAVZGOR lika, znana æe iz prejpnjih mesecev, se je ponovila tudi marca, saj smo bili znova priËa precejpnji rasti porabe elektriËne energije. Tako so veliki odjemalci in distribucijska podjetja tretji letopnji mesec iz prenosnega omreæja prevzela 982,3 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 3,8 odstotka veË kot v istem Ëasu lani. Poraba se je tokrat pe posebej poveËala v RTP KidriËevo, ki elektriËno energijo posreduje za potrebe Taluma, in sicer za tretjino, tako da je bil skupni odjem petih velikih odjemalcev marca v primerjavi z lanskim letom veËji kar za 17,7 odstotka in je znapal 211,9 milijona kilovatnih ur. Distribucijska podjetja pa so skorajda ostala na lanski ravni, saj so s prevzetimi 770,4 milijona kilovatnih ur lanske primerjalne rezultate tokrat presegla le za pol odstotka. GWh 1000 800 600 400 200 marec 2001 marec 2002 | NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA QSKUPAJ hd "idrolopke razmere v prvih letopnjih mesecih so precej pod dolgoletnim povpreËjem, tako da smo marca v hidroelektrarnah lahko proizvedli le 164,6 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo le slaba polovica lanskih koliËin. Ker se na drugi strani sreËujemo z narapËajoËo porabo, so morale svoje naprave toliko bolj obremeniti termoelektrarne oziroma konkretneje v ©optanju, kjer so marca v omreæje oddali kar 365,6 milijona kilovatnih ur elektrike in s tem lanske rezultate presegli za skoraj 40 odstotkov. Tudi drugaËe je bila proizvodnja v jedrski elektrarni Krpko in drugih termo objektih zadovoljiva, saj smo v njih proizvedli 962 milijonov kilovatnih ur ali za 7,6 odstotka veË elektriËne energije kot v istem Ëasu lani. Zaradi slabpe proizvodnje hidroelektrarn pa je skupna marËevska proizvodnja za lanskimi rezultati zaostala za dobrih 8 odstotkov in dosegla milijardo 126,6 milijona kilovatnih ur. * upoptevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu GWh 600 500 400 300 200 100 h- 9 r- • K m £¦ m Ctl T-" Si ¥ ? CM " S ^ « s „ _| ris Is i* 8 r-i- ,_ I I I r s -- 1 DEM SEL SENG NEK* TEŠ TET TE-TOL TEB* D marec 2001 D marec 2002 vprvih treh mesecih smo v Sloveniji iz prenosnega omreæja prevzeli æe 2 milijardi 894,9 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je za 5,2 odstotka veË kot v istem obdobju lani in tudi za 2,5 odstotka nad napovedmi. Poraba je bila veËja tako pri velikih odjemalcih, ki so do zaËetka aprila prevzeli 539,5 milijona kilovatnih ur (9,6-odstotna rast), kot pri distribucijskih podjetjih, ki so s porabljenimi 2 milijardama 355,4 milijona kilovatnih ur lanske rezultate presegli za 4,3 odstotka. Za zagotovitev nemotenega delovanja elektroenergetskega sistema smo morali nekaj elektriËne energije tudi uvoziti, in sicer je trimeseËni uvoz dosegel 291,1 milijona kilovatnih ur (39-odstotna rast), medtem ko nam je na tuje v tem Ëasu uspelo prodati 536,4 milijona kilovatnih ur elektriËne energije (pribliæno tretjinski padec). GWh 1500 1200 900 600 300 marec 2001 marec 2002 [] PROIZVODNJA Q PORABA QuVOZ ? IZVOZ 13 s konference SDE na AKTER SDE POMEMBEN in v tujini 14 Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije je lani in v prvih letopnjih mesecih uresniËil preteæni del zaËrtanih nalog na podroËjih delovanja predsedstva SDE, konference elektrogospodarstva, konference premogovniptva in konference drugih dejavnosti energetike. Poleg tega je bil SDE uspepen tudi na mednarodnem sindikalnem podroËju in na podroËju delovanja æenske politike. DinamiËen program delovanja je SDE zaËrtal tudi v Ëasu do kongresa v letu 2003. O tem je bilo veliko govora na letni konferenci SDE na Pohorju, poleg tega pa so se sindikalisti in gostje pogovarjali tudi o aktualnem dogajanju na podroËju povezovanja in delne privatizacije distribucijskih podjetij. Na 7. letni seji konference Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije so se 11. aprila v Aparthotelu Pohorje sreËali Ëlani predsedstva SDE, predsedniki sindikatov energetskih druæb ter gosta iz Ëepkih in slovapkih energetskih sindikatov. Udeleæence je v uvodnem delu sreËa-nja pozdravil Franc Dolar, predsednik SDE, in poudaril, da je bilo sindikalno delovanje lani in v prvih le-topnjih mesecih zelo pestro in zahtevno, sindikaliste pa Ëaka trdo delo tudi v naslednjem obdobju do priprave kongresa. Na konferenci so obravnavali in sprejeli poroËilo o delu SDE, poroËilo solidarnostnega sklada SDE, poroËilo nadzornega odbora SDE in program dela za leto 2002. Ob tej priloænosti so zaslu-ænim Ëlanom SDE podelili odliËja in priznanja. V popoldanskem delu so na okrogli mizi poleg omenjenih udeleæencev sodelovali tudi dr. Robert Golob, dræavni sekretar za energetiko, Ivan Kralj, direktor Dravskih elektrarn Maribor, Ladislav TompiË, predstavnik Holdinga slovenskih elektrarn, in drugi ugledni gostje. Konferenca je dosedanje delo SDE-ja ocenila kot uspepno in hkrati postavila temelje za prihodnje delovanje do kongresa. LETO 2001 V ZNAMENJU PESTRIH DEJAVNOSTI V letu 2001 je SDE sodeloval pri vrsti pomembnih projektov, med katerimi posebej omenimo ustanovitev ESOE-ja, dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenih (drugi steber), sodelovanje na podroËju priprav na liberalizacijo energetskega trga - predvsem v smislu vpliva na socialni polo-æaj delavcev, sodelovanje v procesu povezovanja druæb, vkljuËenih v HSE, sodelovanje na podroËju privatizacije druæb za distribucijo elektri-Ëne energije, spremljanje razvoja problematike druæbe Nafta Lendava, spremljanje problematike rudnikov v zapiranju, obravnavanje odnosov med Ëlani ZSSS na podroËju organiziranosti in financiranja itd. Leto 2001 je bilo zelo razgibano tudi na mednarodnem podroËju, saj so se predstavniki SDE-ja udeleæili mnogih manifestacij v tujini in vseh pomembnih konferenc v Bruslju, Æenevi, Luksemburgu, Dunaju, Atenah, Beogradu, Bratislavi, Budimpepti, Pragi, Rimu in dru- Predsednik SDE Franc Dolar je na seji konference poudaril, da se sindikalisti na podroËju privatizacije energetskih podjetij sreËujejo z novimi zadevami in jih æe dalj Ëasa intenzivno prouËujejo. Æal v tem procesu poleg pozitivnih momentov ugotavljajo tudi precej pomanjkljivosti. V sindikatu obstaja bojazen, da bi lahko s strani tujih stratepkih partnerjev priplo do potez v pkodo delavcev. Zato bo SDE tudi prihodnje storil vse, kar je potrebno za zapËito slovenske energetike in socialne varnosti zaposlenih. 3 na letni konferenci SDE so zasluænim Ëlanom podelili odliËja in priznanja. Plaketo SDE Slovenije je prejel Ivan Krpan, predsednik sindikata druæbe Nafta Lendava. Posebna pisna priznanja pa so prejeli: Iztok Jakse-tiË, predsednik sindikata SEL, Edvard Koncilija (TE©), Branko ValiË (TE©) in Srpak Marjan (Nafta Lendava). god. Poleg tega je SDE sodeloval tudi pri drugih pomembnih dogodkih, kot so mednarodna konferenca v Radencih in Ljubljani, sprejetje nekaterih pomembnih mednarodnih deklaracij, vkljucevanje v izobraževalne sisteme PSl-ja in EMCF-a, sprejemi sindikalnih delegacij iz Ceške, Slovaške, Madžarske, Bosne in Hercegovine, organiziranje raznih posvetovanj itd. Predstavniki SDE-ja so tudi sami obiskali energetske sindikate iz omenjenih dežel in si z njimi izmenjali izkušnje in informacije o posledicah privatizacije v teh državah. Med aktivnostmi SDE-ja v minulem letu pa omenimo tudi uspešno delovanje komisije za žensko politiko. Kot je na konferenci povedal Jurij Zvan, predsednik solidarnostnega sklada SDE, je leta 2001 prispelo na naslov solidarnostnega sklada 25 vlog za dodelitev solidarnostne pomoci clanom SDE. Na podlagi pravil solidarnostnega sklada je bilo pozitivno rešenih 18 vlog. Sedem vlog je bilo zavrnjenih, ker žal niso izpolnjevale strogih kriterijev za dodeljevanje materialne pomoci v skladu s pravilnikom. Zvan je posebej omenil materialno pomoc ob nesreci v RTH, ki je zahtevala pet življenj. Poleg tega je izrazil tudi potrebo po nadaljnji krepitvi solidarnosti. NI RAZLOGOV ZA POMISLEKE O IZKORI©»ANJU Dræavni sekretar za energetiko dr. Robert Golob je v popoldanskem delu na okrogli mizi omenil nekatere dejavnosti na podroËju proizvodnje in distribucije, predvsem glede vzpostavitve nove organiziranosti podjetij in delne privatizacije. Glede na izra-æene bojazni, da bi lahko s strani tujega stratepkega partnerja priplo do izkoripËanja in izËrpavanja podjetij, je odvrnil, da ne vidi razlogov, da bi se kaj takega lahko zgodilo, razen v primeru kriminala. Tujemu lastniku oziroma stratepkemu partnerju bodo ponudili samo 25 odstotkov deleæa in dræava nikakor ne bo izgubila svojega veËinskega deleæa. flTeæko si predstavljam, da bi lahko v normalnih razmerah tuji stratepki partner iz-koripËal distribucijska podjetja in vlekel dobiËke, Ëe je pri dividendah udeleæen samo Ëetrtinsko in je omejen pri sklepanju poslov,« je menil dr. Golob. Poudaril je tudi misel, da je trg odliËen impulz, da v energetskih podjetjih zaËnemo iskati notranje rezerve. V prihodnjih pestih mesecih bo velik del dejavnosti usmerjen prav v to smer. MIRO JAKOMIN onferenca SDE je potrdila tudi operativni program dela SDE za leto 2002, v katerem so vsebovane naslednje programske usmeritve in cilji: zagotavljanje izvajanja kolektivnih pogodb, zagotavljanje socialne varnosti in zaposlitvene perspektive delavcev v energetiki, lastninsko preoblikovanje energetskih podjetij, mednarodno sodelovanje ter razvoj sindikalne organiziranosti in zagotavljanje veËje uËinkovitosti. Med prednostne naloge v letu 2002 pa sodijo vzpostavljanje medsebojnih odnosov z novim vodstvom Holdinga slovenskih elektrarn, izvajanje tripartitnega dogovarjanja (podlaga je v sprejetju pravil ESOE), delovanje SDE v zvezi z odpiranjem energetskega trga in liberalizacijo celotnega energetskega trga, preoblikovanje in privatizacija energetskih podjetij, socialna varnost zaposlenih, spremljanje izvajanja zakona o zapiranju rudnikov, zagotavljanje izvajanja sistema kolektivnih pogodb in nadaljevanje pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe naftno-plinskega gospodarstva, socialne pomoËi, izobraæe-vanje, sodelovanje delavcev pri upravljanju, mednarodno sodelovanje, notranja krepitev SDE in aktivnosti komisije za æensko politiko. 15 pogovor z V IGRO LAHKO VSTOPI LE MO»AN DISTRIBUCIJSKI HOLDING Znano je, da se bo s prvim januarjem 2003 slovenski trg z elek-triËno energijo odprl tudi za tuje investitorje, ki se v igro gotovo ne bodo podali v rokavicah, temveË bodo, kot je priËakovati, slovenski trg silovito naskoËili æe v prvi rundi. Bodo slovenski distributerji prestali hudo preizkupnjo? V Sindikatu dejavnosti energetike so prepriËani, da se je posledicam navala tujcev mogo-Ëe izogniti, vendar le pod pogojem, da se distribucijska podjetja v naslednjih mesecih pravoËasno organizirajo v holding slovenske elektrodistribucije. Po toËi zvoniti bo zagotovo prepozno. S distribucije elektriËne energije, stranske dejavnosti so razliËno razvite (ve-Ëinoma stagnirajo), posamezna podjetja se ukvarjajo s proizvodnjo elektriËne energije, v podjetjih se ka-æejo relativno majhna vlaganja - predvsem zaradi stalnih izgub in pomanjkanja preseækov likvidnostnih sredstev, opazno je pomanjkanje poslovodne iniciative na podroËju razvoja trænih dejavnosti, obstaja razliËna notranja organiziranost, opazne so velike razlike v velikosti podjetij.« Z vsakim dnem smo bliæe trenutku, ko se bo v Sloveniji odprl tudi zunanji trg z elektri-Ëno energijo. Kaj nas utegne doleteti na tem podroËju? flGlede na dejstvo, da se bo 1. januarja 2003 odprl slovenski trg z elektri-Ëno energijo tudi za tuje dobavitelje, je priËakovati agresiven prodor tujih distributerjev na nap trg. Posebej bodo zanimivi veËji odjemalci, med katere lahko ptejemo tudi nove, ki se bodo oblikovali na podlagi lastniptva ve-Ëjega ptevila odjemnih mest, razprpe-nih po vsej Sloveniji. Na slovenskem trgu se bodo zato pojavile moËne tuje druæbe, ki se poleg svojih dejavnosti ukvarjajo tudi z distribucijo elektriËne energije. Te druæbe bodo zaradi svoje 16 indikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije je v luËi sprememb, ki jih prinapa liberalizacija energetskega trga, obravnaval obstojeËe stanje na podroËju delovanja energetskih druæb. Pri tem je upopteval aktivnosti, ki se izvajajo v zahodnoevropskih dræavah in predvidevanja na podro-Ëju energetskega sektorja ter izkupnje v dræavah kandidatkah za vstop v EU. Valter Vodopivec, podpredsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije in predsednik konference elektrogospodarstva, je v zaËetku aprila v zvezi s problematiko povezovanja elektrodistribucijskih druæb omenil veË zanimivosti. Kako presojate trenutno stanje na podroËju elektrodistribucij-ske dejavnosti? flTemeljita analiza stanja na podro-Ëju distribucijske dejavnosti v Sloveniji je dala naslednje ugotovitve: obstaja pet moËnih distribucijskih podjetij na posameznih regionalnih obmoËjih, vsa podjetja izvajajo gospodarsko javno sluæbo na podroËju Valter Vodopivec, podpredsednik Sindikata dejavnosti energetike in predsednik konference elektrogospodarstva, priËakuje, da bodo predstavniki dræave in distribucijskih podjetij skrbno prouËili sindikalni predlog in Ëim prej ustanovili holding slovenske distribucije, saj se Ëas do odprtja zunanjega trga z elektri-Ëno energijo hitro izteka. kapitalske moci pomenile hudo konkurenco slovenskim podjetjem. Uspešen prodor na naš trg jim bo omogocil udejstvovanje tudi na drugih segmentih energetskega trga (plin, komunalna energetika) in ne nazadnje tudi na drugih delih sektorja oskrbe z javnimi dobrinami (oskrba z vodo, ravnanje z odpadki ...). Z navzocnostjo na našem trgu si bodo na široko odprle možnost prodora na obmocje Balkana in najmanj na obmocje severnega najrazvitejšega dela Italije.« Kakšne so možnosti slovenske elektrodistribucije, da bi zdržala in obstala pod navalom tujih distributerjev? Kakšno rešitev predlagate v SDE-ju? »Da bi slovenskemu elektrogospodarstvu dali vsaj nekaj možnosti, da se uspešno kosa s tujo konkurenco, v SDE-ju predlagamo ustanovitev ene družbe za distribucijo elektricne energije (holding), kar utemeljujemo z ekonomskimi, tržnimi, financnimi, tehnološkimi in socialnimi razlogi. Da bi te cilje dosegli, menimo, da je treba povezati sedanja podjetja v eno družbo (holding), znotraj holdinga pa bi bilo treba organizirati vec družb, ki bi izvajale razlicne dejavnosti in bi organizacijsko pokrivale ce- lotno obmocje Slovenije. Tako povezane družbe bi lažje skrbele tudi za uravnotežen razvoj in izvajanje javne službe na obmocju celotne države.« Kje vidite možnosti in priložnosti domacih distributerjev elektricne energije? »Po naši presoji vidimo veliko priložnost sedanjih družb v tem, da se agresivno lotijo tržnih dejavnosti ob hkratni racionalizaciji izvajanja gospodarske javne službe. V SDE-ju sodimo, da bo slednje privedlo do ugotovitve, da razpolagamo z dolocenim presežkom visoko usposobljene delovne sile, ki bi jo bilo pametno uporabiti na trgu, saj bi po našem prepricanju bistveno pripomogla k ustvarjanju prihodka in s tem tudi dobicka. Dejstvo je, da se v Sloveniji odpirajo velike možnosti na podrocju tržnih dejavnosti, povezanih z javnim sektorjem. Prepricani pa smo, da so te možnosti zelo zanimive tudi za tuje družbe, kar pomeni, da ce ne bomo kapitalsko in kadrovsko povezani, nimamo niti najmanjše možnosti, da bi v tej tekmi uspeli. Ne nazadnje je treba poudariti, da so podjetja distribucije že pred dvema desetletjema dokazovala, da se da s stranskimi dejavnostmi lepo zaslužiti.« MIRO JAKOMIN vS Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije utemeljujejo potrebo po ustanovitvi holdinga distribucije elektri-Ëne energije z naslednjimi ugotovitvami: Menijo, da notranja konkurenca pomeni zaradi zniæevanja cen predvsem si-romapenje kakovosti oskrbe z elektriËno energijo; z ustanovitvijo ene druæbe bi se izognili medsebojnemu izËrpavanju na podroËju prevzemanja odjemalcev; povezana podjetja bi skupaj izkazovala bistveno veËja prosta denarna sredstva, ki bi jih lahko usmerila v izboljpanje zanesljivosti in kakovosti dobave elektriËne energije odjemalcem; z zdruæeva-njem prostih sredstev bi lahko laæje odpravili kritiËne toËke v omreæju, predvsem v pogledu zanesljive oskrbe; povezana podjetja bi laæje ublaæila vpliv omreænine, ki se bo odrazil pri vzdræevanju in razvoju manj razvitih obmoËij v Sloveniji; povezana podjetja bi s svojimi prednostmi, ki izhajajo iz geopolitiËnega poloæaja, in z ustreznimi kapitalskimi povezavami laæje nastopala na tujih trgih v sosepËini; ker bi bila kapitalsko moËnejpa, bi lahko uËinkovito posegla na podroËje trænih dejavnosti; s primernimi organizacijskimi ukrepi bi lahko uspepno nastopili tudi na drugih podroËjih javnega sektorja (oskrba z vodo, toploto, telekomunikacije ...); z zaposlovanjem preseækov delovne sile na trænih in drugih dejavnostih bi zmanjpali socialne pritiske na dræa-vo; z razvojem trænih dejavnosti bi ustvarili nova kakovostna delovna mesta ter s tem omogoËili mladim strokovnjakom uveljavitev v eni od gospodarskih panog. GIZ Razmi©ljanja o povezovanju elektrodistribucije Vlada je junija 2001 vsem petim javnim distribucijskim podjetjem naloæila, da zagotovijo najveËjo moæno uËinkovitost dejavnosti tudi z ukrepi koncentracije kapitala in poslovnih funkcij. Za uresniËitev tega sklepa so distribucijska podjetja v sodelovanju z ustrezno strokovno inptitucijo pripravila doloËena strokovna izhodipËa in jih posredovala vladni strani v prouËitev. V bistvu gre za razmipljanja o tem, kako v skladu s predpisi, obveznostmi, potrebami in moænostmi uspepno uresniËiti povezavo distribucijskih podjetij z namenom koncentracije kapitala in poslovnih funkcij. n 18 a podlagi prouËitve obstojeËega stanja v podjetjih in doloËil energetskega zakona v distribuciji trenutno ra-zmipljajo o dveh razliËicah koncentracije kapitala in poslovnih funkcij. Kot je konec marca povedal Peter PetroviË, predsednik Gospodarskega interesnega zdruæenja distribucije elektriËne energije, naj bi po prvi zamisli posamezna distribucijska podjetja ohranila status samostojne pravne osebe in se povezala v neko skupno druæbo (joint adventure) za doseganje skupnega namena. Po drugi zamisli pa bi se distribucijska podjetja povezala v okviru holdinpke druæbe, v kateri bi se skoncentrirale nekatere skupne funkcije (træenje, upravljanje ...) in pe vrsta drugih dejavnosti, ki so v distribucijskih podjetjih tako ali drugaËe æe sedaj skupne. Te dejavnosti izhajajo iz nalog, ki jih morajo distributerji opravljati na podlagi doloËil energetskega zakona. Pri tem bi distribucijske druæ-be obdræale status pravne osebe, kapitalsko pa bi bile odvisne od holdin-pke druæbe, ki bi za vkljuËena podjetja izvajala skupne funkcije, kot so tr-æenje, informatika, doloËen del naËr-tovanja, investiranja, financiranja itd. POVEZOVANJE BI OMOGO»ILO POZITIVNE U»INKE Kaj æelijo distributerji doseËi s predlagano koncentracijo kapitala in poslovnih funkcij? Po besedah Petra PetroviËa je njihov poglavitni namen zagotoviti konkurenËno ceno elektri-Ëne energije, veËjo finanËno in kapitalsko moË, kakovostnejpe vzdræeva-nje distribucijskih naprav, ugodnejpo oskrbo z elektriËno energijo, kakovo-stnejpe opravljanje drugih strokovnih nalog, odpiranje novih delovnih mest in podobno. Za zagotovitev pravilnega pravno formalnega postopka so priznani strokovnjaki æe pripravili pisna gradiva, ki vsebujejo: opredelitev statusno pravnih znaËilnosti in predlog pravnih aktov za ustanovitev hold-inga slovenske elektrodistribucije; opredelitev kapitalske strukture, predvsem osnovnega kapitala in drugih sestavin celotnega kapitala holdinga s stvarnimi vloæki oziroma delnicami, ki jih ima Republika Slovenija neposredno v obstojeËih elektrodistribu-cijskih druæbah; opredelitev pravno organizacijskih oblik in postopkov za S povezovanjem distribucijskih podjetij v okviru holdinga slovenske distribucije naj bi zagotovili tudi moænosti za ka-kovostnejpo oskrbo z elektriËno energijo. obraËunavanje eter PetroviË, predsednik Gospodarskega interesnega zdruæenja distribucije elek-triËne energije, je povedal, da so distributerji v sodelovanju z ustrezno strokovno inptitu-cijo pripravili iz-hodipËa o povezovanju distribucijskih podjetij z namenom koncentracije kapitala in poslovnih funkcij. Tako naj bi v distribuciji zagotovili veËjo ekonomsko, finanËno in tehnolopko uËinko-vitost. ustanovitev holdinga slovenske elek-trodistribucije. Kot pojasnjuje Petro-viË, ta projekt ni zakljuËen akt, ampak vsebuje le temeljna izhodipËa za razmipljanje. Na naslednji stopnji so predvidene pe druge dejavnosti oziroma vsebine, kot so denimo pravna razmerja med holdingom in elektrodistribucijskim druæbami in osnutek akta o ustanovitvi druæbe z omejeno odgovornostjo holdinga slovenske distribucije. Distributerji menijo, da bi na ta na-Ëin lahko zadostili tistim ciljem, ki jih je vlada imela pred oËmi, ko je lani junija oblikovala sklep o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij v distribuciji. S predlagano repitvijo naj bi odpadlo tudi veË problemov, s katerimi se sreËujeta Urad za energetiko in Agencija za energijo. MIRO JAKOMIN OMRBNINE PNNRKEf Potreba po višji omreznini nastane na podlagi upravicenih stroškov - logicno je torej vprašanje, kdaj so omenjeni stroški upraviceni. G ospodarske javne sluæbe zaradi obveznega zadovoljevanja javnih potreb, ki jih ni mogoËe zagotavljati na trgu, pomenijo naravni monopol. Nadzor naravnih monopolov je iskanje uËin-kovitega ravnovesja med onemogo-Ëanjem neupraviËenih dobiËkov in spodbujanjem veËje uËinkovitosti. Z nadzorom cen, donosnostjo naloæb in spremljanjem stratepkih planskih odloËitev æeli Agencija za energijo RS vzpostaviti stabilno, predvidljivo in pregledno ekonomsko okolje. Uvedba ekonomskega nadzora je nujna, ker sta potrebna opazovanje in nadzor dejavnosti podjetij na tistih delih trga, kjer se ni mogoËe zanapati, da bi interese odjemalcev ali druge interese varovala popolna in poptena konkurenca. Ob naravnih monopolih konkurenca ni mogoËa, zato je za prepreËevanje zlorabe træne moËi obveznih gospodarskih javnih sluæb potrebna ekonomska regulacija. Ta med drugim daje potencialnim vlagateljem dovolj dobro zagotovilo, da deli industrije v dræavni lasti ne bodo imeli neupraviËenih prednosti na njihov raËun. Najpomembnejpi cilji ekonomskega nadzora, na podlagi katerih bo pripravljen srednjeroËni naËrt doloËanja cen za uporabo elektroenergetskih omreæij, so: - zapËita interesov odjemalcev elek-triËne energije pri njihovi preskrbi, zanesljivosti dobave in kakovosti storitev, - zagotovitev finanËne stabilnosti reguliranih podjetij, - pospepevanje uËinkovitosti in eko-nomiËnosti pri preskrbi odjemalcev z elektriËno energijo, - spodbujanje raziskav ter razvoja in uporabe novih tehnologij. Po navadi nadzor dopupËa flrazumno stopnjo donosa« tako, da so stratepke menedæerske odloËitve, kot so na primer naloæbe v reguliranih podjetjih, ocenjene podobno kot v industriji, ki posluje v konkurenËnih tr-ænih razmerah: Ëezmerni dobiËki niso dopupËeni, dobiËkonosnost podjetja pa mora omogoËati stabilno delovanje podjetja, vkljuËno z mo-ænostjo financiranja naloæb. Agencija za energijo pripravlja metodologijo oblikovanja cen, ki bo temeljila na stropkih uËinkovitega zagotavljanja storitev. Ti stropki so sestavljeni iz stropkov delovanja in stropkov na-loæb, pri Ëemer je pri obojih vkljuËen tudi razumen donos na kapital. Agencija lahko svoje odloËitve o primerni vipini stropkov utemeljuje tudi s primerjavo cen in stropkov podjetij na primerljivih konkurenËnih trgih in tudi na podlagi primerjalne analize med posameznimi reguliranimi podjetji. Jasno je, da si mora Agencija na podlagi takpnih primerjav pridobiti referenËne podatke, kolikpna je pravzaprav tista vipina stropkov, ki reguliranemu podjetju pe omogoËa uËinko-vito izvajanje storitev brez dodatnega obremenjevanja uporabnikov. Agencija je v postopku priprave predloga cen za uporabo omreæij za leto 2002 opozorila Ministrstvo za okolje in prostor, da bi bilo za zagotovitev prihodka iz naslova omreænine treba po-vipati tarifne postavke. Te zajemajo tako ceno za elektriËno energijo kot tudi ceno za uporabo omreæij in jih doloËa vlada. UpraviËeni stropki za ciljni prihodek iz naslova omreænin za prenosno in distribucijsko omreæje so v letu 2002 glede na leto 2001 nominalno vipji za 13,3 odstotka, kar je po napi presoji æe dovolj jasno znamenje, da bi bilo za popolno pokritje stro-pkov dobave elektriËne energije tarifnim odjemalcem treba korigirati tarifne postavke. IRENA GLAVI» 19 v Študija utemeljuje potrebu PO DVIGU v . omrežnim Elektroinštitut Milan Vidmar je oktobra 2001 pripravil študijo Financna analiza ekonomske prognoze poslovanja javnih podjetij distribucije v obdobju od leta 2001 do 2006. Prva kljucna ugotovitev je, da je treba za zadovoljiv financni izid v distribucijskih podjetjih v srednjerocnem obdobju do leta 2006 dvigniti omreznino za distribucijo in ustrezno korigirati tudi cenik za tarifni odjem. Druga pomembna ugotovitev pa je naslednja: tudi v primeru, ce bi precej zmanjšali obseg investiranja, bi bila omreznina za distribucijo še vedno prenizka. Trenutno se glede na nove podatke pri vrednotenju elektrodistribucijskega premoženja in nove spremembe cenika omreznine pojavlja potreba po novelaciji omenjene študije. E 20 lektrodistribucijska podjetja so leta 2001 kmalu po izidu prvega cenika za obracun omreznine pri Elektro-inštitutu Milan Vidmar (EIMV) narocila pripravo študije, iz katere bi bilo razvidno, kakšne posledice bo imel cenik na poslovanje teh podjetij. Pri izdelavi študije se izdelovalci niso spušcali v ucinkovitost podjetja in zniževanje stroškov, ampak so v raziskavi upoštevali predvsem obstojece poslovanje. Kot pojasnjuje Tomaž Mohar, raziskovalec na oddelku za energetiko in nacrtovanje energetskih sistemov, so v EIMV-ju upoštevali izhodišca, ki so jih predložilajjo-samezna distribucijska podjetja. Študija je bila izdelana za vsako distribucijsko podjetje posebej, ker so med njimi razlike v kolicini in strukturi odjema, posebnosti v organiziranosti ter razlicni tehnološki in ekonomski parametri, ki so pogojeni z geografsko danostjo in preteklim razvojem. Pripravili so popoln simulacijski model poslovanja distribucijskih podjetij: z diskretno poslovno simulacijo se izraËunavajo prihodki od omreæni-ne, na drugi strani pa stropki poslovanja, ki se kaæejo v investicijah, v obraËunu amortizacije, stropkih financiranja itd. Rezultati obdelave so bilance stanja in uspeha v opazovanem Ëasovnem obdobju. Avtorji ptu-dije so delno æe upoptevali napotke o vrednotenju premoæenja distribucijskih podjetij, ki je precej vpliven dejavnik pri obraËunu amortizacije, vendar so rezultati novega vrednotenja znani pele sedaj. Zato se distributerji in strokovnjaki EIMV-ja pogovarjajo, da bi omenjeno ptudijo novelirali glede na zadnje stanje, ki ga na podlagi nove cenitve premoæenja prinapa spremenjeni amortizacijski naËrt. Medtem je bil sprejet tudi novi cenik omreænine, ki prinapa spremembe pri obraËunu sistemskih sto- ritev in prednostnega dispeËiranja. Z novo ptudijo naj bi preverili, kakpen bo poslovni izid v obdobju 2002-2006 in kakpne so potrebe po korekciji omreænine za distribucijo pri spremenjenih parametrih poslovanja. KLJU»NE UGOTOVITVE IZ FINAN»NE ANALIZE POSLOVANJA Kaj je pokazala finanËna analiza rezultatov poslovanja po tedaj veljavnem ceniku omreænine in ceniku dobave tarifnim odjemalcem za javna podjetja distribucije glede na naj-manjpi obseg investicij in naËrtovano strukturo stropkov v obdobju od leta 2001 do 2006 po vseh dejavnostih podjetja? ©tudija v sklepnem delu ugotavlja, da je potreben dvig cenika omreænine za uporabo distribucijskega omreæja v povpreËju za pribliæno 50 odstotkov in s tem tudi ustrezna korekcija tarifnega sistema za tarifni odjem oziroma zvipanje cen dobave elektriËne energije in moËi tarifnim odjemalcem za 15 odstotkov, pri vseh distribucijskih podjetjih pa je potrebno tudi poveËanje obsega eks-terne prodaje trænih storitev. »e bodo razmere poslovanja ostale nespremenjene, analiza kaæe na neugoden finanËni izid, ki se bo odraæal predvsem v nadaljevanju neekono-miËnosti poslovanja, izrazitem pove-Ëevanju zadolæenosti, upoËasnjeva-nju investicijskega vlaganja v omreæje ter poslediËno v padanju kakovosti dobave elektriËne energije. Avtorji ptudije iz izkupenj, pridobljenih pri obdelavi problematike distribucijskih podjetij, med drugim opozarjajo tudi, da so izraËunani korekcijski faktorji za visoko napetostni nivo sorazmerno dobro postavljeni, problem je na splopno gledano v prenizki omreænini za distribucijsko omreæje. Stropke 110-kilovoltnega omreæja, ki je 30-odstotno v lasti distribucije, bi bilo treba transparentno predstaviti v korekcijskih faktorjih. S tem bi bile odpravljene nejasnosti pri vkljuËeva-nju v 110-kilovoltno distribucijsko omreæje. Obseg investiranja v distribucijsko omreæje le delno vpliva na potrebno vipino omreænine za distribucijo. Veliko bolj vplivna dejavnika sta amortizacija in obseg posrednih stropkov. RazliËna nakupna cena energije za tarifni odjem med razliËnimi distribucijskimi podjetji je nesprejemljiva, saj vodi v navzkriæno financiranje med dejavnostima UDO in dobavo tarifnim odjemalcem, kar je v nasprotju z energetskim zakonom. Ra-zliËna cena nakupa energije za TO je za kompenzacijo stropkov nakupa od kvalificiranih proizvajalcev neustre- zna. Obvezen prevzem draæje energije od kvalificiranih proizvajalcev s strani UDO-ja je treba repiti z dodatki k omreænini v obliki prednostnega dis-peËiranja. Ta dodatek bi moral kriti tudi stropke omreæja in upravljanja, ki jih imata distributer in upravljalec s temi odjemalci. Uvajanje sezonskih in koniËnih tarif je v sami omreænini nepotrebno. Razlike v omreænini med sezonami so namreË premajhne za pravi ekonomski signal porabnikom. Funkcijo za uravnoteæeno pokrivanje bilance sistema po moËi in energiji æe opravlja razliËna sezonska, dnevna in urna nakupna cena energije in zakupa rezervne moËi. Poleg tega avtorji ptudije menijo, da bi bilo treba tarifni sistem za tarifne odjemalce pri obraËunu moËi uskladiti s sistemom obraËuna omreænine. Opozarjajo pa pe, da je delitev reguliranih dejavnosti distribucije in upravljanje distribucijskega omreæja na dve loËeni dejavnosti tehniËno in organizacijsko nesmiselna, prav tako nima nobenega pozitivnega ekonomskega ucinka. Ceravno so v EU opazna tudi takšna razmišljanja, v praksi podobne rešitve delitve med reguliranima dejavnostma praviloma ne obstajajo. Pri tem nastajajo problemi, kot so težavnost pri pravi razdelitvi omrežnine, nepotrebni zapleti pri razmejevanju osnovnih sredstev in organizacijski problemi pri tekocem delu (vzdrževanje, razvoj, investicije). Zaradi dveh dejavnosti, ki se na dolocenih segmentih pokrivata, se posledicno nepotrebno povecujejo posredni stroški poslovanja. EIMV ZELI OHRANITI POLOŽAJ NEODVISNE USTANOVE Kot poudarja Tomaž Mohar, je omenjeni model izracuna korekten, zagotoviti pa bi morali razpravo o parametrih oziroma izhodišcih izracuna. Omrežnina je po zakonu namrec edini vir prihodka dejavnosti distribucije in upravljanja distribucijskega omrežja. Le korektno postavljena omrežnina bi lahko elektrodi-stribucijskim podjetjem zagotovila, da normalno poslujejo, da se držijo nekih tehnicnih standardov, hkrati pa mora regulativa poskrbeti, da ta podjetja poslujejo ucinkovito. Tukaj je tista tocka trenja, ki jo je težko natancno dolociti. V bistvu gre za navzkrižje interesov - po eni strani se po- Tomaž Mohar, raziskovalec na oddelku za energetiko in naËr-tovanje energetskih sistemov v Elektroinpti-tutu Milan Vidmar. javljajo zahteve po vipji omreænini, po drugi strani pa tudi energetski trg in uporabniki elektriËne energije zahtevajo cenejpe storitve ob stalnem poveËevanju kakovosti storitev. Zato naj po Moharjevih besedah Agencija za energijo s svojo strokovnostjo in dejavnostjo usklajuje oba interesa in zagotavlja, da bo distribucijski sistem deloval normalno. EIMV pa æeli pri vseh strokovnih analizah ohraniti poloæaj neodvisne strokovne in posvetovalne ustanove, ki argumentirano pripravlja tehniËne in delno tudi ekonomske parametre. NAJBOLJ KRITI»NA OMREÆNINA NA NIZKI NAPETOSTI Trenutno je napa omreænina na srednje in visokonapetostnem nivoju primerljiva z omreænino v drugih evropskih dræavah, veËja razlika pa je pri omreænini na nizki napetosti, saj je v primerljivih evropskih dræavah nekoliko vipja kot pri nas. Ker so v tem okviru zajeti tudi tarifni odjemalci - predvsem gospodinjstva - je zadeva zelo obËutljiva tudi s socialnega vidika. V EIMV-ju vidijo rezervo predvsem v zmanjpevanju dodatkov k omreænini in v poveËevanju deleæa distribucije. Dodatki so namreË pri nas sorazmerno visoki, sistemske storitve pa se plaËujejo na moË enako za merjeni in nemerjeni odjem, kar prevali veËino stropkov sistemskih storitev na tarifni odjem. Tak naËin obra-Ëuna prinapa primerljivo omreænino na visoki in srednji napetosti, kjer je industrijski odjem, kot æe reËeno, pa je na nizki napetosti obËutna razlika predvsem v pkodo dejavnosti tarifnega odjema in distribucije. »e bi ure-sniËili potrebne korekcije tarifnih postavk, bi zadevo hitro izboljpali. Obenem pa bo treba o tem prepriËa-ti tudi uporabnike, saj le ti sedaj me-seËno plaËujejo skoraj dvakrat veË fiksne postavke za telefon, kot je fiksna postavka povpreËnega gospodinjstva za moË na raËunu za elektriko. MIRO JAKOMIN 21 mednarodni standardi Kakovost elektri»ne energije - etosti Definicija kakovosti elektriËne energije je bila v primerjavi s kakovostjo drugih energentov postavljena relativno pozno. Æe od zaËetka njene uporabe se je govorilo o njeni velikosti in nekoliko pozneje pri izmeniËni napetosti pe o njeni frekvenci. Porabniki so bili v preteklosti predvsem obËutljivi na njeno velikost, manj pa na njeno obliko. 22 Zahteve po vpeljavi kompleksnih mednarodnih meril za kakovost napetosti, te so vsebovane v standardih, so se pojavile pele po tem, ko je bila elektrika opredeljena kot blago. Postavitev kriterijev zanjo je moËno pospepil tudi zahtevni trg elektriËnih naprav oziroma kupci elektriËnih naprav. Kakovost blaga je seveda odvisna tudi od storitve, to je od njenega proizvajanja, predvsem pa od kakovostnih storitev njenega prenosa in razdeljevanja. PodroËje kakovosti dobave elektriËne energije opisuje anglepko-ameripka literatura s terminom power quality (slov. kakovost moËi). V slovenski literaturi uporabljamo izraz kakovost elektriËne napetosti - energije. Fizikalno gledano je moË produkt napetosti in toka oziroma faktor energije. Napetost je tista, na katero lahko vplivamo in katere znaËilnosti lahko merimo. Govorimo torej o kakovosti napetosti, ne pa o kakovosti moËi. V zadnjem Ëasu se je pri nas ustalil izraz kakovost elektriËne energije. KAKOVOST NAPETOSTI OPREDELJUJE V EVROPI STANDARD EN 50160 OZIROMA SIST EN 50160 V SLOVENIJI Med oblikovanjem enotnega evropskega trga je bila septembra leta 1989 pri Unipede1 konËana raziskava, ki je pokazala, s katerimi parametri je treba opisati napetost, da bi lahko govorili o njeni kakovosti. Komisija evropske skupnosti je ta dokument priporoËila evropskemu odboru za elektrotehniËno standardizacijo Cenelecu2 kot izhodipËe za evropski standard. Cenelec je v okviru posebnega delovnega telesa in s tem v sodelovanju z nacionalnimi odbori leta 1993 konËal predlog standarda, ki je po ustaljenem standardizacijskem postopku novembra 1994 dobil status standarda. TehniËni komite za elektromagnetno zdruæljivost pri Uradu za standardizacijo in meroslovje Republike Slovenije oziroma pri sedanjem Inp-titutu za standardizacijo (SIST) je spremljal nastanek standarda in njegovih dopolnil. Æe leta 1999 je pripravil prevod standarda, ki je po vseh predpisanih postopkih postal slovenski standard. Marca lani pa je komite izdal obnovljeno verzijo standarda, ki je identiËna evropskemu iz leta 2000. 1 UNIPEDE - Mednarodna strokovna organizacija, ki zastopa dobavitelje el. energije. 2 CENELEC - Evropski komite za elektriËno standardizacijo; ustanovljen 1973 kot nepro-fitna organizacija, ki jo je Evropska komisija priznala za Evropsko standardizacijsko organizacijo. IZHODI©»A DOLO»ANJA KAKOVOSTI NAPETOSTI V træno naravnanem okolju so vzpostavljene razmere za definiranje kriterijev, ki opisujejo kakovost napetosti na eni strani, na drugi strani pa postavljajo kriterije za motnje, ki jih smejo elektriËni aparati popiljati (oddajati) v okolje (torej tudi omreæje). Tako je nastalo podroËje elektromagnetne zdruæljivosti (angl. EMC, electromagnetic compatibility). Oblikovanje enotnega evropskega trga je zahtevalo ureditev razmer tudi na podroËju elektriËne energije. S tega stalipËa je pomembna opredelitev Direktive 85/374 iz leta 85 o odgovornosti za hibne izdelke, ki tudi elektriËno energijo opredeljuje kot izdelek oziroma blago. NatanËnejpo opredelitev znaËilnosti napetosti zahteva mnoæiËen pojav elektriËnih naprav z nelinearnimi delovnimi karakteristikami, katerih razmah je po-vzroËila polprevodnipka tehnologija. Te naprave po eni strani za svoje na-zivno delovanje potrebujejo dobro napajalno napetost, po drugi strani pa jo s svojim delovanjem moËno pa-Ëijo. Enake znaËilnosti napetosti v vseh vtiËnicah Ëlanic Evropske unije je fizikalno gledano mogoËe doseËi le, Ëe so omreæja istih lastnosti. To pomeni: - omreæja so grajena za iste nazivne napetosti, frekvenco, moËi in po sorodnih konceptih, - omreæja obratujejo na primerljiv naËin (ozemljevanje nevtralne to-Ëke, koordinacija izolacije itd.) in - omreæja so vzdræevana na primerljiv naËin. Proces poenotenja lastnosti elektri-Ënih aparatov, ki se smejo pojaviti na trgu, je leta 1989 pospepila pe Direktiva 89/336 o EMC. Ta doloËa, da se na trgu Ëlanic Evropske unije prodajajo le tisti elektriËni aparati, ki ustrezajo harmoniziranim dokumentom (standardom) in da morajo javna omreæja, v katera se lahko ti aparati prikljuËijo, obratovati tako, da omo-goËajo nazivno delovanje elektriËnih aparatov. Direktiva naroËa dræavam Ëlanicam Evropske unije, da morajo urediti svojo zakonodajo tako, da je zagotovljena elektromagnetna zdru-æljivost. Temelj Direktivi o EMC je vrsta standardov IEC s podroËja EMC, ki so tudi evropski standardi EN. Æe pred leti je v tem pomenu v Sloveniji zaËel veljati Pravilnik o EMC, ki je bil lani posodobljen. Z vidika elektromagnetne zdruæljivosti - ta je opredeljena kot zmoænost opreme ali sistemov, da v svojem elektromagnetnem okolju delujejo zadovoljivo in ne vnapajo nedopustnih elektromagnetnih motenj niËe-mur v tem okolju - je glede kakovosti napetosti in elektroenergetskega omreæja to razmerje naslednje: flVsa-ka naprava, ki jo je mogoËe kupiti na trgu in se energetsko napaja iz javnega razdelilnega omreæja, je grajena tako, da deluje nazivno in optimalno v doloËenem elektromagnetnem okolju, za katerega je predvidena. Naprava v to omreæje ne sme vnapati nedopustno velikih motenj in mora na-zivno delovati ob takih elektromagnetnih motnjah, ki jih je mogoËe priËakovati v predvidenem elektromagnetnem okolju.« Zagotavljanje kakovostne elektriËne energije je naloga in dolænost vseh akterjev trga z elektriËno energijo. ZaËne se pri trgu elek-triËnih aparatov in z nadzorom nad njimi, skladno s stanjem tehnike, izvedenimi instalacijami ter dobro inæenirsko prakso upravljalcev omreæij. Posamezna naprava ali naprave porabnika imajo svoj Ëasovni ritem delovanja in oddajanja motenj v omre-æje. UËinki veË porabnikov se septe-vajo in ojaËijo. V dobro naËrtovanih omreæjih so te motnje takpne in tako velike, da jih omreæje s svojo moËjo zlahka nadomesti in je odporno nanje, torej lahko vsi porabniki zadovoljivo delujejo. Vse naprave, ki jih je mogoËe kupiti, so tipsko preskupene na preskusni nivo motenj. PRINCIP ZAGOTAVLJANJA EMC V OMREÆJU IN S TEM KAKOVOSTNE NAPETOSTI Zagotovitev kakovostne napetosti je proces, v katerega sta vkljuËena dobavitelj energije (proizvajalec) in kupec (odjemalec). SreËata se na stiË-nem mestu. Dobavitelj elektriËne energije sproti ugotavlja kakovost elektriËne napetosti. Tako ugotavlja stanje razmer v omreæju s stalipËa kakovosti s tem, da primerja dejansko stanje s priËakovanim oziroma naËrtovanim. Na podlagi tega lahko dovolj zgodaj ugotovi potrebo po ojaËitvi omreæja oziroma drugih ukrepih, s katerimi je mogoËe zmanjpati vsebnost motenj v omreæju. Dobavitelj se pri svojem delu ravna tudi po pravilih, s katerimi doloËa moænost in pogoje priklopa posameznih porabnikov v omreæje. Urejene razmere pri odjemalcu so eden izmed temeljnih pogojev za kakovostno napetost. Na temelju Pravilnika o EMC je v dræavi urejen trg z elektriËnimi aparati. Trg nadzorujejo dræavni organi s svojimi inptrumenti in mehanizmi ter medsebojna konkurenca trgovcev in proizvajalcev elektriËnih aparatov. Na trgu smejo biti navzoËi le tisti, ki so floznaËeni«. Na temelju dobre inæenirske prakse in kakovostno izvedenih del ter materialov mora biti izvedena inptalacija porabnika, v katero ta prikljuËuje svoje aparate. Kupec elektriËne energije upraviËeno priËakuje takpno elektriËno energijo -napetost, da bodo njegove naprave nazivno delovale. Upravljalec javnega omreæja mora torej storiti vse potrebno, da kupcu ponudi dogovorjeno napetost. O njeni kakovosti sta se dogovorila na temelju standarda. Izvajanje dobave pa nadzorujejo mehanizmi Energetskega zakona in pravil, ki jih postavljajo podzakonski akti tega zakona. Zagotavljanje kakovosti elektriËne energije - napetosti je v povezanem omreæju naloga, ki jo morajo opravljati vsi akterji na trgu z elektriËno energijo. Posebno aktivna pa sta upravljalca distribucijskega in prenosnega omreæja. DR. FRANC ZLAHTIC 23 prenosnega RTP KRŠKO VSE BLIŽE KONCNI Gradbišce na lokaciji nove RTP Krško je bilo v prvih letošnjih mesecih še posebno živahno in podoben utrip je pricakovati še naprej, saj naj bi do konca leta Eles ta objekt dal v obratovanje. Kljucna dela bodo potekala aprila in maja, ko naj bi 400 kV del novega stikališca povezali z obstojecim. ško mocno spominja na popek vrtnice, ki je tik pred tem, da bi se razpr-la in pokazala v vsej svoji lepoti. BLIŽAJO SE KLJUCNI TEDNI IN DNEVI Podoba gradbišca v Krškem je namrec zdaj že takšna, da številni nacrti in dokumentacija, zbrana v nešteto fasciklih, dobiva konkretne oblike tudi v naravi, pri cemer na videz rutinsko delo na objektih še zdalec ne razkriva vseh težav in porabljenih delovnih ur, s katerimi se vsak dan srecujejo clani Elesove investicijske ekipe. Na celotnem projektu gradnje 400/110 kV RTP Krško z razpletom daljnovodov dela namrec zgolj sedemclansko strokovno jedro, ki mora zato opraviti številne pogovore in dogovore z izvajalci, dobavitelji in inšpektorji. Zavedati se je treba, pravi Janez Kern, da smo morali v minulih mesecih oziroma od zagona tega projekta skleniti ogromno število razlicnih pogodb, opraviti številne N 24 ajveËji in najpomembnejpi elektroenergetski prenosni objekt in hkrati tudi najveËja Elesova investicija v zadnjih dvajsetih letih 400/110 kV RTP Krpko z razpletom daljnovodov v zadnjih mesecih pospepeno dobiva svojo konËno podobo in Ëe ne bo kakpnih izrednih dogodkov, bo ta projekt do konca leta tudi zagotovo uspepno dokonËan. Da gre vse po zastavljenih naËrtih, gre zasluge pripisati predvsem direktorju projekta RTP Krpko Janezu Kernu in njegovim sodelavcem, ki so si med dobavitelji in izvajalci pridobili sloves neizprosnih naroËnikov, pri Ëemer ne gre pozabiti tudi dobrega sodelovanja z vsemi drugimi vpletenimi stranmi, od strokovnih sluæb znotraj Elesa kot investitorja do IBE-ja, kot projektantske hipe, Inptituta Milan Vidmar, kot strokovne svetovalne ustanove, pa vse do zaposlenih v jedrski elektrarni Krpko in celjski distribuciji. Delno je mogoËe zaslugo temu, da gre vse po predvidenih naËrtih, pripisati celo letopnjim zimskim vremenskim razmeram, ki so bile izvajalcem izredno naklonjene, celo do te mere, da je tudi Gradisu oziroma njegovim podizvajalcem uspelo skoraj v celoti nadoknaditi v prejpnjih mesecih pridelano zamudo. Skratka, aktualna slika na terenu je zdaj tak-pna, da gradbipËe prihodnje RTP Kr- O Janezu Kernu bi lahko dejali, da je bil že doslej duša in srce vseh vecjih investicijskih projektov v Elesu in nic drugace ni niti pri projektu nove RTP Krško. PRI»AKOVANE PRIDOBITVE OBJEKTA RTP 400/110 kV KR©KO: - poveËanje zanesljivosti in kakovosti napajanja potropnikov elektriËne energije na obmoËju Posavja, Dolenjske in Bele Krajine. - razbremenitev transformacij 220/110 kV v Podlogu in BeriËevem ter povezovalnih 110 kV daljnovodov proti celjskemu in ljubljanskemu obmoËju, s Ëimer naj bi dosegli zmanjpanje izgub v elektroenergetskemu sistemu Slovenije za 7 MW ob ko-niËni obremenitvi oziroma za pribliæno 30 GWh na leto. - poveËanje zanesljivosti napajanja lastne rabe NEK in s tem poveËanje zanesljivosti obratovanja NEK. - moænost vkljuËevanja novih 400 kV daljnovodov iz smeri BeriËevo in Maribor - zagotovitev plasmaja novih zmogljivosti elektriËne energije iz 114 MW plinskih agregatov iz TE Brestanica - zagotovitev moænosti prikljuËitve novih elektrarn spodnje Savske verige PrikljuËitev novega 400 kV dela stikalipËa na æe obstojeËe bo osrednji spomladanski zalogaj Elesove investicijske ekipe. prevzeme opreme in naprav, uskladiti vsa testiranja in preizkuse opreme in biti z vsemi dejansko v dnevnem stiku. To od celotne ekipe zahteva veliko Ëasa in natanËnih priprav, pri Ëemer se o konkretnih vprapanjih in njihovem razrepevanju dogovarjamo na rednih operativnih sestankih. Vsak korak gradnje je namreË natan-Ëno Ëasovno opredeljen in vsako morebitno odstopanje ima lahko negativne posledice na nadaljnje faze dela. Glede na to, da se bliæamo kljuË-nemu trenutku projekta, to je pri-kljuËitvi oziroma povezavi 400 kV dela stikalipËa z æe obstojeËim stikali-pËem ob nuklearki, ki je vezan tudi na redni letni remont jedrske elektrarne Krpko, imamo izdelan celo podroben urni naËrt dela za posamezne dneve. Ker gre za kljuËno fazo, smo imenovali tudi krizni ptab, katerega Ëlani so pristojni za posamezna podroËja dela, ki jih bomo morali opraviti v Ëasu med 16. aprilom in 22. majem. Pri tem gre tudi omeniti, da bo denimo na voljo za samo povezavo starega in novega dela sti-kalipËa le 72 ur, kar z drugimi besedami pomeni izredno angaæiranost in zbranost vseh izvajalcev oziroma natanËen proces, ki ne dopupËa nobene napake. Po uspepno opravljeni tej fazi projekta pa se bodo zadeve znova zapletle, saj bo del gradbipËa æe pod napetostjo in bo s tem delo pe dodatno oteæeno. Ne gre namreË tudi pozabiti, da se je æe zdaj celoten projekt izvajal v posebnih razmerah, saj dela potekajo neposredno ob jedrski elektrarni Krpko, ki ima posebne varnostne zahteve in z njimi povezano tudi pripravo ptevilne dodatne dokumentacije. DrugaËe pa so vse zadeve, poudarja Janez Kern, za zdaj pod nadzorom in vse poteka tako, kot je bilo tudi sprva naËrtovano. VE»INA DEL V SKLEPNI FAZI Kot æe reËeno, so bili zadnji meseci izvajalcem na gradbipËu naklonjeni, saj so sorazmerno visoke temperature in izjemno malo deæevnih dni omogoËale delo praktiËno nepretrgoma. Tako so bila opravljena skoraj vsa gradbena dela, opravljena je bila postavitev in montaæa 110 in 400 kV dela stikalipËa, postavljene relejne hi-pice s sekundarno opremo in zgrajena tudi komandna stavba, v kateri so v zaËetku aprila potekala tudi kljuËna montaæna dela potrebne elektroenergetske, zapËitne, meritvene in druge opreme. Prav tako je bila v sklepni fazi izdelava dvojne zapËitne ograje in montaæe nadzornega sistema ter te-hniËnega sistema varovanja stikali-pËa, ki bo v celoti pod video nadzo- .J vL! rom. KonËana je bila æe tudi ozemljitev naprav, pri Ëemer so porabili kar 15 kilometrov ozemljitvenega kabla, in zgrajena tudi potrebna kabelska kanalizacija in hidrantska mreæa. Poleg tega je bilo v zadnjih tednih opravljenih tudi vrsta meritev, preizkusov in internih tehniËnih pregledov, ki so pogoj za pridobitev vseh potrebnih dokumentov za dokazovanje usklajenosti in izpolnjevanja vseh tehniËnih in drugih standardov. Ob napem obisku pa so nemoteno potekala tudi druga gradbena dela, kot denimo postavljanje robnikov in gradnja dovoznih poti, pri Ëemer so se po besedah Janeza Kerna pri izdelavi, dobavi in montaæi potrebne opreme bolj ali manj dobro izkazala vsa vkljuËena podjetja, od Dalekovo-da oziroma Dalena, Elektroservisov, TSN-a in Esotecha, ki so znova potrdila, da lahko tudi z domaËim znanjem in delom veliko doseæemo. Sicer pa je Eles v RTP Krpko vgradil najsodobnejpo elektroenergetsko opremo, ki sodi v sam svetovni vrh prenosne tehnologije in bo tako v prihodnosti lahko tudi po tej plati Elesov in slovenski reprezentanËni objekt. BRANE JANJIC 25 obnavljanje prenosnega Dvomesecni TOp lSko mrk V Laškem je zasvetila prva žarnica na Slovenskem, prikljucena na elektricno napetost pridobljeno iz vodnega potenciala, ze leta 1885, torej le šest let potem, ko je Edison patentiral žarnico z zarilno nitko. Tega leta je namrec v Zdravilišcu Laško zacela delovati prva naprava za proizvodnjo elektricne energije na vodni pogon na slovenskem ozemlju. P 26 opolna obratovalna zanesljivost in moænost zagotavljanja zanesljivega in kakovostnega napajanja pa sta bili v Lapkem uresniËeni z zgraditvijo RTP 80/35 kV leta 1924, ko je bil zgrajen prvi prenosni daljnovod od hidroelektrarne Fala preko RTP Lapko do termoelektrarne Trbovlje. Ta daljno-vodna povezava je prva v Sloveniji in takratni Jugoslaviji povezala HE ter TE in je skupaj z ustanovitvijo vzdr-æevalnega obrata v RTP Lapko pomenila tudi zaËetek Elektroprenosne dejavnosti v Sloveniji. Po domala osemdesetih letih nepretrganega obratovanja pa je v RTP 110/35 kV Lapko nastopil dvomeseËni napetostni mrk. V naslednjih dveh mesecih bodo namreË v RTP Lapko potekala zelo obseæna rekonstrukcijska dela, ko bodo dotrajani betonski zbiralni-Ëni portali zamenjani z novimi jeklenimi, prav tako pa tudi pripadajoËe 110 kV zbiralke in povezave na visokonapetostne stikalne naprave. Tovrstna dela zahtevajo popolno brez-napetostno stanje v celotnem 110 kV stikalipËu, tako da pomeni ta obnovitveni projekt tudi zahteven zalogaj za obratovalce in v zvezi s tem povezano vodenje celotnega prenosnega elektroenergetskega sistema Slovenije. Zagotovitev koncepta prenosne mre-æe z odpornostjo proti izpadom najmanj n-1 je uresniËena s provizori-Ënimi prevezavami 110 kV daljnovodov, ki bodo zaËasno potekali mimo RTP Lapko, in sicer od RTP Podlog do RTP Hrastnik in RTP Selce do TE Trbovlje in do TE Brestanica. OmogoËena bo tudi antenska pri-kljuËitev energetskega transformatorja za morebitne potrebe napajanja do 35 kV distribucijskega omreæja na tem obmoËju. Temu reæimu obratovanja so prilagojena ustrezna obratovalna navodila, ki so zavezujoËa za obratovalce podjetij: Elektro Celje, Elektro Ljubljana, TE Trbovlje, TE Brestanica, Dravske elektrarne (delni nadzor iz CV DEM) in Eles, kar bo koordinirala Sluæba za vodenje EES pod vodstvom Zorana MarËenka. Sicer pa so bila tovrstna obnovitvena del naËrtovana æe pred dvema letoma, ko je bila zaËeta rekonstrukcija najstarejpega in dotrajanega 110 kV daljnovoda na lesenih drogovih, ki poteka æe od leta 1943 med RTP La-pko in TE Brestanica. Po domala enoletnih aktivnostih in pripravljalnih delih na daljnovodu je bila nato odloËitev v zvezi s predmetno rekonstrukcijo spremenjena, tako da bo z vgradnjo drugega transformatorja v RTP 400/110 kV Krpko omenjena edina 110 kV prenosna povezava med dolenjskim in ptajerskim elektroenergetskem bazenom dokonËno prenosnega odstranjena. S to odloËitvijo je investicijska ekipa zapustila objekt, Ëeprav je pod vodstvom Janeza Kerna v zadnjem desetletju uspepno uresniËila obseæne rekonstrukcije in novogradnje na prenosnem omreæju, ki ga vzdræujeta Elesovi elektroprenosni enoti Maribor in Podlog. Projekt predmetne zbiralniËne zamenjave je bil nato lani ponovno vkljuËen v naËrt investicijskih projektov v novoustanovljeni GJS Prenos elektriËne energije. Poleg dotrajanosti zbiralni-Ënih portalov je zamenjavo narekovala tudi zgraditev nove distribucijske RTP 110/20 kV, ki stoji v neposredni bliæini obstojeËe RTP. Obe bosta prikljuËeni na skupne 110 kV zbiralke. Elektro-demontaæna in montaæna dela bodo izvajali vzdræevalci enote EP Podlog, pri Ëemer bodo nove zbiralke izvedene z vodniki Al/Fe 2x490765mm in silikonskimi izolatorji tipa Roudurflex proizvajalca LAPP insulator iz NemËije ter obepalnim materialom proizvajalca Mosdorfer iz Avstrije in dobaviteljem KosiË, d.o.o., iz Maribora. Strojna dela bo izvajalo podjetje Elektroservisi, d.o.o., ki je æe v preteklih letih uspepno opravilo zamenjave vseh daljnovodnih portalov v tem RTP, gradbena dela pa njihov podi-zvajalec SGP Novo mesto. Delo med obstojeËimi visokonapetostnimi napravami bo zahtevalo pe posebno pozornost in natanËnost, tako v pogledu varstva pri delu, kot tudi varovanja sosednjih naprav pred uniËenjem ali popkodovanjem. »eprav ne gre za finanËno obseæen projekt, pa je njegova izvedba izredno zahtevna, bodisi zaradi nevsakdanjih provizoriËnih daljnovodnih prevezav, izjemnih obratovalnih razmer, kot tudi neobiËajnih delovnih razmer med obstojeËimi napravami v 110 kV stikalipËu. Zato je pe toliko bolj pomembno, da bodo dela na projektu, katerega bo vodil Aleš Brencic, opravljali prekaljeni zunanji izvajalci strojno-gradbe-nih del in izkupeni Elesovi vzdræevalci. Seveda bo med obratovanjem celotnega provizoriËnega omreæja nenehno bdela Sluæba za vodenje EES, tako da bo mrka konec ob prvih ævenketih vrËkov piva na tradicionalnem pivskem prazniku, ki bo tokrat prazniËen tudi za RTP Lapko. SRECKO LESJAK ELES PREVZEL VODENJE ©TAJERSKIH OBJEKTOV Po domala dvajsetih letih uspepnega daljinskega vodenja prenosnih objektov iz centra vodenja Dravskih elektrarn, bo letos kompletno vodenje prenosnih objektov, ki jih sicer æe ves Ëas vzdræu-jeta Elesovi elektroprenosni enoti Podlog in Maribor, vendarle prevzel Eles. O b koncu aprila je bilo v precej bolj mirnem vzdupju kot pred dvajsetimi leti predano krmiljenje visokonapetostnih stikalnih naprav iz centra vodenja Dravskih elektrarn v RTP Podlog in nadzor vodenja v OCV BeriËevo. Sicer pa ima zgodovina centra vodenja Dravskih elektrarn korenine v zaËetku osemdesetih let prejpnjega desetletja, ko je bila elek-troprenosna dejavnost organizirana skupaj s podjetji hidro proizvodnje in je bilo v razvoju Dravskih elektrarn predvideno, da bodo vsi objekti, tako HE kot tudi RTP, daljinsko vodeni iz obmoËnega centra vodenja Dravskih elektrarn. Dela na daljinskem vodenju objektov iz OCV so bila zaËeta najprej ravno v obeh elek-troprenosih, Maribor in Podlog. BOGATA ZGODOVINA Uvajanje daljinskega vodenja v Dravskih elektrarnah sega æe v leto 1983, ko je bila RTP 110/35 kV Lapko prvi daljinsko vodeni objekt, in sicer iz 25 kilometrov oddaljene RTP Podlog. Ob slovesnem vklopu tega daljinskega vodenja je tedanji direktor Dravskih elektrarn Božo Lukacic dejal, da pomeni ta vkljuËitev zaËetek nove dobe za delavce Dravskih elektrarn. Obdobje daljin- skega vodenja je bilo nato nadaljevano æe naslednje leto z vkljuËitvijo RTP 400/110 kV Maribor, kot prvega daljinsko vodenega objekta iz OCV Dravskih elektrarn. Potem so bile do leta 1989 na OCV vkljuËene pe RTP Lapko, Pekre, KidriËevo in Cirkovce. Zaokroæitev napovedane dobe pa pomeni vkljuËitev RTP Selce in RTP Podlog v sistem vodenja iz OCV Dravskih elektrarn v letu 1989. Nekako pionirsko zaËeto delo v RTP Lapko, ki ga je vodil Dušan Kosec, in v zvezi s tem pridobljene izkupnje pri pripravi objekta za daljinsko vodenje so bile v veliki meri uporabljene pri nadaljnjih delih na tem obmoËju. Kaj hitro pa je bilo ugotovljeno, da avtomatizacija ne more biti uspepna, Ëe primarna oprema in naprave niso na dovolj visoki kakovostni ravni ter ne obratujejo zanesljivo. V zvezi s tem so bile v vseh RTP izpeljane podobne rekonstrukcije primarne opreme. Lokalna avtomatizacija je bila zaokroæena pri prvih objektih celo z izvedbo lokalne kronologije dogodkov z mikroprocesorsko napravo PERM 200, kot elementom daljinskega vodenja, ki je bila hkrati uporabljena tudi za stati- 27 Ëno registriranje energije. Za daljin- Direktor DEM, Boæo LukanËiË je leta 1983 s pritiskom na gumb simboliËno oznaËil zaËetek daljinskega vodenja RTP Lapko iz Podloga. sko vodenje in prenos podatkov v OCV je bila uporabljena Iskrina teleinformacijska naprava TI-30. Sistem prenosa informacij med OCV in RTP je bil izveden zaradi zanesljivosti, kot pri vseh objektih, po dveh prenosnih poteh, glavni in rezervni, ki sta bili med sabo fiziËno loËeni. Hkrati so bile poleg 400, 220 in 110 kV dela vodenja iz OCV DEM, RTP pripravljene tudi za daljinsko vodenje 35 kV in 10 kV delov iz obmoËnih elektroenergetskih centrov Elektro Maribor in Elektro Celje. NENEHNO DOGRAJEVANJE SISTEMA V RTP Maribor in Podlog so bili za potrebe lokalne kronologije dogodkov uporabljeni procesni raËunalniki PR 310 tovarne Siemens, ki je obdelovala preko tisoË sto lokalnih informacij, posredovanih bodisi neposredno od dajalcev signala bodisi preko loËilnih relejev. Tako strojna kot tudi programska prilagoditev raËunalnikov na objekte je bila plod dela strokovnjakov takratnega sektorja za vodenje obratovanja in zapËitne ter merilne sluæbe, ki jo je vodil Ladislav Tomšic. RaËunalnik PR 310 je opravljal nadzor nad hitrimi alarmnimi signalizacijami (delovanje zapËit) s ciklusom razbiranja sprememb natanËnosti 10 milisekund oziroma z enosekundno natanËnostjo razbiranja splopne, telekomunikacijske in poloæajne signalizacije, nadzor nad spremembami stopenj regulacijskih stikal transformatorjev in pripravo vseh meritev za izpis na zahtevo. Vsi podatki, namenjeni nadaljnji obdelavi oziroma prenosu v OCV, so bili zajeti z dvema telemehanskima napravama FW 537 tovarne Siemens. Prenos podatkov med OCV Dravskih elektrarn in RTP je bil izveden s telegrafsko opremo tovarne Iskra. Prenosni objekti v Dravskih elektrarnah so bili tako do leta 1989 vsi daljinsko vodeni, ostala pa je pe dograditev vodenja HE, ki "¦"•je potekala vse do danapnjih dni. Pri tem je treba poudariti, da zahteva uspepno delovanje daljinskega vodenja tudi dobro poznavanje delovanja in vzdræevanja novih naprav, pri Ëemer so bile v veliko pomoË bogate izkupnje, pridobljene pri gradnji sistema. To je samo pe dodatno potrdilo pravilnost odloËitve, da je bilo uporabljeno lastno znanje in domaËi strokovnjaki, hkrati pa je bilo s tem prihranjeno tudi veliko denarja. Tako je bilo daljinsko vodenje RTP Podlog iz OCV Dravskih elektarn usposobljeno æe leta 1989, ko so bile opravljene celotne predelave komandne plopËe iz klasiËne na mozaiËno, inptalirani novi merilni pretvorniki s pripadajoËi-mi napajalnimi napravami, loËilni releji in povezave vseh zapËitnih in signalnih relejev na raËunalnika PR 310 za lokalno kronologijo dogodkov ter FW 537 s povezavo z raËu-nalnikom PR 330 v OCV Dravskih elektrarn znamke Siemens. Toda to vodenje zaradi pomanjkljivosti sistema ni zaæivelo in pele z vgradnjo novega modernega teleinformacijskega sistema MIS 92 proizvajalca Iskra iz Ljubljane je bilo vodenje dejansko vzpostavljeno. Sistem MIS 92 temelji na izkupnjah teleinformacijskih sistemov Iskrinih generacij TM-10 in TI-30, vendar je bil s tedanjo sodobno tehnologijo zgrajen hitrejpi in za-nesljivejpi sistem, ki omogoËa zajemanje vseh vrst podatkov (analognih, digitalnih, impulznih) iz procesa, njihovo obdelavo in pripravo za daljinski prenos v OCV in RTC ter tudi sam prenos, prikazovanje in obdelave ter krmiljenje procesa (preklopne komande, nastavitve vrednosti, regulacijske komande) iz nadrejenega centra vodenja. Po nekdanjem Jugelovem tenderju naj bi bila s tem sistemom opremljena vsa elektrogospodarstva nekdanje Jugoslavije. VSA LETA DOBRO SODELOVANJE Sledila je preizkusna vgradnja v Beri-Ëevem, vendar je prva RTP, ki je bila vodena s tem sistemom, RTP Podlog, kjer so strokovnjaki proizvajalca Sypra ob veliki angaæiranosti delavcev Elesa oziroma Elektroprenosa Podlog in Dravskih elektrarn, v nepopolnem letu usposobili sistem. Delovati je za-Ëel 3. novembra 1992, po inppekcij-skem pregledu, ki ga je vodil Marjan Kern, direktor Elesa Ostoj Kristan pa je slovesno preklopil vodenje RTP iz lokalnega na daljinsko iz OCV Dravskih elektrarn. Hkrati z vgraditvijo naprave MIS 92 pa je bila inpta-lirana tudi Syprina naprava za sistem lokalne informatike, ki dopolnjuje glavni sistem, predvsem pa omogoËa obratovalnemu osebju v RTP Podlog podrobni vpogled v dogajanja vseh inptaliranih naprav v RTP. Takpen naËin dela je pomenil tudi racionalizacijo delovne sile, bodisi v pomenu izrabe delovnega Ëasa bodisi prihrankov pri izobraæevanju kadrov, zmanj-panje stropkov tujih servisnih storitev in ne nazadnje kakovostnejpe vzdræe-vanje in zanesljivejpe obratovanje vgrajenih naprav. V pregledu dvajsetletne zgodovine delovanja daljinskega vodenja prenosnih objektov na ©tajerskem lahko ugotovimo, da je bilo zelo uspepno, tako v pogledu zanesljivosti delovanja vgrajenih naprav (samo v treh primerih je bilo treba objekte zasesti s stikalnipko posadko, od tega dvakrat v Ëasu katastrofalnih poplav v RTP Lapko), kot tudi profesionalnega in kooperativnega dela vseh dispe-Ëerjev in operaterjev centra vodenja Dravskih elektrarn, ki jih je v zadnjem desetletju uspepno vodil Marjan BraËun. »eprav je bila tokratna »vrnitev« komand v Podlog precej tiha, bo slavje v zahvalo za dosedanje uspepno sodelovanje prav gotovo sledilo, ko bo center vodenja Dravskih elektrarn dokonËno predal pe celotni nadzor v upravljanje OCV BeriËevo in OCV Maribor. SRE»KO LESJAK veter - Najprimernej©i lokaciji goli» in koko© Pred kratkim je izpla bropura Veter - energija prihodnosti, ki prikazuje rezultate ptudije z naslovom Analiza prostorskih potencialov na Primorskem za postavitev vetrnih elektrarn - privlaËnost in ranljivost prostora. Pri tem projektu sodeluje vrsta uglednih strokovnjakov iz Elektra Primorska, Inptituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET), UrbanistiËnega inptituta RS in drugih ustanov. P o besedah direktorja Davida Valen-tinËiËa izraba vetra v energetske namene postaja v Evropi in svetu vedno bolj pomembna, napredek tehnologije pa omogoËa hiter razvoj tega obnovljivega vira. Podjetje Elek-tro Primorska je s pomoËjo vlade napravilo prve pomembne korake na tem podroËju. Energetski zakon predvideva, da mora energetska politika s primernimi ukrepi zagotavljati prednost uporabi obnovljivih oblik energije in energetskim virom, ki manj onesnaæujejo okolje. Energetska politika je usmerjena v odpravljanje posledic onesnaæevanja in v zamenjavo okoljsko manj ustreznih tehnologij uporabe energijskih virov, ki zaradi ustvarjanja produktov izgorevanja pospepujejo nastanek uËin-kov tople grede (ogljikov dioksid), in generirajo dupikove okside v atmosferi. Kot je med drugim poudaril mag. Djani BreËeviË, direktor Inptituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET), bi bila naloæba v vetrne elektrarne na Primorskem za Slovenijo smotrna odloËitev. Lokacije, ki so v omenjeni ptudiji prikazane kot bolj primerne, je treba, kjer je to mogoËe, mikrolokacijsko optimirati oziroma na drug naËin razrepiti konflikt, predvsem z vidika varstva narave. Projekt Zgraditev elektrarn na veter je v bistvu multidisciplinaren, saj zahteva tesno sodelovanje razliËnih dræavnih inptitucij, podjetij z investicijskim kapitalom ter strokovnjakov Naloæba v vetrne elektrarne na Primorskem bi bila za Slovenijo smotrna odloËitev, meni Djani BreËeviË, direktor Inptituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji. 29 in nptitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET) deluje tako v slovenskem prostoru kot tudi zunaj njegovih meja. Njegovo poslovanje pokriva po-droËja energetike, ekologije, ekonomije in tehnologije. Vizija inptituta je prevzeti eno vodilnih vlog pri raziskovanju sedanjega poloæaja v energetiki, ekologiji in tehnologiji v Sloveniji in na pridobljenih ugotovitvah razviti ustrezne razvojne programe ob vkljuËevanju mednarodnih kriterijev. Poleg Analize prostorskih potencialov na Primorskem za postavitev vetrnih elektrarn - privlaËnost in ranljivost prostora omenimo pe naslednje pomembnejpe projekte, pri katerih sodeluje IREET: Poslovne priloænosti naftnih druæb v procesu odpiranja energetskega trga v Sloveniji, Primerjalna analiza (benchmarking) za proizvajalce in distributerje toplote v sistemih daljinskega ogrevanja v Sloveniji, Primerjava investicijskih vlaganj in obratovalnih stro-pkov prenosnih omreæij v nekaterih evropskih dræavah, Problematika cen elektriËne energije za tarifne uporabnike. Poleg tega IREET sodeluje pe pri vrsti drugih projektov na podroËjih energetike, ekologije, ekonomije in tehnologije. 30 najrazliËnejpih profilov. V sedanji fazi projekta so poleg meritev hitrosti vetra najpomembnejpe dejavnosti v smeri umestitve potrebnih objektov v prostor. Mag. BreËeviË meni, da je pri tako zahtevnem projektu najpomembnejpa naloga vseh vpletenih akterjev, da najdejo kompromis med pozitivnimi posledicami za okolje, ki jih prinapa izkoripËanje energije vetra, ter moæni-mi negativnimi vplivi, ki jih ima umestitev sorazmerno velikih objektov v prostor. Prav zdruæevanje skupnih interesov ter kompromis med razliËnimi pogledi so temelj poslanstva in razmipljanja pri delu IREET-a. VREDNOTENJE Z MODELI PRIVLA»NOSTI IN RANLJIVOSTI Kaj je pokazala ptudija Analiza prostorskih potencialov na Primorskem za postavitev vetrnih elektrarn - priv-laËnost in ranljivost prostora? Iz ob-seæne predstavitve omenimo le nekatere pomembnejpe momente. Avtorji ocenjujejo, da bi s postavitvijo vetrnega polja s 86 vetrnicami (73 mega- vatov) na raËun zmanjpanja emisij ogljikovega dioksida za 1,6 milijona ton v Ëasu æivljenjske dobe prihranili tudi 3 milijarde tolarjev. Poleg blaæi-tve spremembe podnebja priËakujejo tudi pozitivne lokalne in regionalne okoljske uËinke. V omenjeni ptudiji je bila analizirana vkljuËitev vetrnih elektrarn v slovenski elektroenergetski sistem in njihov vpliv na razmere prihodnjega trga z elektriËno energijo v Sloveniji. Iz rezultatov simulacij za razliËne moËi elektrarne izhaja, da poveËana proizvodnja obravnavanega podjetja zni-æuje sistemsko ceno (pasivna strategija ponujanja elektriËne energije) in poslediËno tudi doseæeno ceno elek-triËne energije, pridobljene iz energije vetra. Simulacija vkljuËitve vetrnih elektrarn v sistem s tako proizvodnjo elektriËne energije, kot je predvidena, je pokazala, da vkljuËitev za EES ni sporna. Kot osrednji del ptudije je treba omeniti analizo ustreznosti prostora za vetrne elektrarne na Primorskem. Gre za optimizacijsko metodo, s katero so avtorji skupali v prostoru poiskati najustreznejpe lokacije za naËr-tovano dejavnost (osnovno izhodipËe je usklajevanje prostorskih potreb). Z modelom privlaËnosti so vrednotili prostor z vidika koristi oziroma primernosti glede na zahteve dejavnosti in upoptevali naslednja merila: vetrovnost, oddaljenost od cest, oddaljenost od obstojeËega elektroenergetskega omreæja in strmine. Z modelom ranljivosti pa so vrednotili negativne vplive dejavnosti v prostoru. IzhodipËa za izbor kazalcev in oblikovanje meril za vrednotenje so potencialni vplivi posega na okolje. Modelov je veË in so zasnovani po skupinah meril, zdruæenih glede na izho-dipËa za vrednotenje ranljivosti prostora (vplivi zaradi hrupa, poveËane-ga prometa, elektromagnetnega sevanja itd.). Na podlagi rezultatov veËkriterijske-ga vrednotenja osmih lokacij so v prvem krogu zaradi slabe prevetrenosti in velikih vplivov na okolje izpadle lokacije Bate, Trstelj in Sinji vrh. Izmed drugih petih lokacij so v oæ-jem izboru kot najprimernejpi izbrali lokaciji GoliË (v slovenskem delu »i-Ëarije na meji s Hrvapko) in Kokop (na meji z Italijo med vasmi Lipica in Vrhpolje). Prva lokacija je ustrezna zlasti z vidika privlaËnosti, medtem ko je druga bolj sprejemljiva po merilih ranljivosti prostora. Na lokaciji GoliË je edina moæna in hkrati tudi najbliæja navezava novega daljnovoda v bliæini vasi »ernotiËe. Skupna dol-æina novega daljnovoda bi bila pribli-æno 10 kilometrov. Na lokaciji Ko-kop je zaradi bliæine 110-kilovoltnega daljnovoda prikljuËitev vetrnega polja v elektroenergetski sistem relativno enostavna. Prva razliËica s transformatorsko postajo v sedlu med obema vetrnima poljema zahteva zgraditev okrog 900 metrov daljnovoda, pri drugi razliËici s transformatorsko postajo ob æe obstojeËem daljnovodu pa gradnja daljnovoda ni potrebna, paË pa bi bilo treba poloæiti daljpi zemeljski kabel. MIRO JAKOMIN POGLED v EVROPO POGAJANJA KANDIDATK Dræave kandidatke za vstop v Evropsko unijo so se v zadnjih dneh marca prviË v Ëasu ppanskega predsedovanja sestale s predstavniki te zveze dræav. Toda tokrat v pogajalskem krogu ni bilo Latvije in Slovenije - prva v zadnjih mesecih pri preostalih odprtih vprapanjih ni dosegla bistvenega napredka, druga pa je s 26 konËanimi od 31 skupno poglavij pravnega reda Unije kot edina od kandidatk izpolnila Ëasovni pogajalski naËrt. Slovenijo cakajo zdaj še usklajevanja o tistih poglavjih, do katerih Evropska unija še ni izoblikovala pogajalskih izhodišc, torej o kmetijstvu, regionalni politiki, proracunu, institucijah in za zdaj še praznem poglavju razno. Sicer pa sta bili med preostalimi kandidatkami, kot poroca Slovenska tiskovna agencija, na tokratnih pogajanjih najvec pozornosti deležni Poljska in Estonija. Prva je imela najvec težav pri poglavju prostega pretoka kapitala, saj si je za nakup zemlje izborila precej daljša obdobja kot druge kandidatke. Državljani Evropske unije bodo namrec lahko njihova zemljišca in gozdove kupovali šele 12 let po vstopu države v petnajsterico. Izjema so le samozaposleni kmeti, ki bodo zemljo za obdelovanje na zahodu in severu države lahko kupili po sedmih letih, na vzhodu in jugu po treh, pocitniške hišice pa bodo tujci lahko v tej državi kupili po petih letih. Poljska je sprva zahtevala celo 18-letno prehodno obdobje za nakup kmetijskih zemljišc, ven- p o tem pogajalskem krogu je Slovenija kljub temu, da tokrat ni sodelovala, pe naprej na vrhu lestvice z zaprtimi 26 od skupnih 31 poglavij, sledijo ji s po 24 konËanimi podroËji Madæarska, »epka, Ciper, Litva in Estonija, 23 poglavij sta zaprli La-tvija in Slovapka, 22 Poljska, 21 Malta, 14 Bolgarija in devet Romunija. Toda vsa poglavja so za zdaj zaprta le zaËasno, in sicer po naËelu flniË ni dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse«. Zato je vsako vprapanje do konca pogajanj pe vedno mogoËe odpreti in ponovno zaËeti pogovore o morebitnih spornih toËkah. 31 dar je morala zaradi nezadovoljstva nekaterih clanic petnajsterice nekoliko popustiti. Sicer pa je vecina kandidatk pogajanja o prostem pretoku kapitala zaprla že veliko pred Poljsko - med prvimi je to storila Slovenija, ki zaradi tako imenovanega španskega kompromisa ni mogla zahtevati prehodnega obdobja za prodajo zemlje tujcem. Že s pridružitvenim sporazumom se je namrec dogovorila, da bodo lahko državljani Unije zemljišca pri nas kupovali štiri leta po uveljavitvi tega sporazuma, torej februarja prihodnje leto, vendar pod pogojem vzajemnosti. Druge kandidatke so se na tem podrocju z Unijo dogovorile za sedemletno prehodno obdobje. Poleg omenjenega poglavja je Poljska na pogajanjih koncala še usklajevanja o davkih in tako skupno zaprla 22 poglavij. SPORNO POGLAVJE O ENERGETIKI Estonci so bili na pogajanjih nekoliko bolj uspešni kot Poljaki, saj so zaprli kar štiri poglavja pravnega reda Unije, in sicer o pravosodju in notranjih zadevah, carinski uniji, transportu in o prostem pretoku oseb. S tem se je število zacasno zaprtih poglavij te države povecalo z 20 na 24 in tako je Estonija dohitela svoji baltski sosedi La-tvijo in Litvo. Latvija ima koncanih 23 poglavij in bo pri tem, kot smo že povedali v uvodu, nekaj casa še ostala, Litva pa je zaprla poglavje o davkih in tako se je njeno število zaprtih poglavij povecalo na 24. Ta država je sicer že skoraj pri koncu pogajanj o energetiki, vendar predstavniki Evropske unije zahtevajo, da pristane v okviru tega tudi na zaprtje jedrske elektrarne Ignalin. Država tega pogoja ni pripravljena sprejeti, zato bo omenjeno poglavje najbrž še nekaj casa ostalo pod vprašajem. SLOVENIJA IMA NAJVE» ZAPRTIH POGLAVIJ Druge države kandidatke so na pogajanjih zaprle po vecini le po eno poglavje. Slovaška je koncala pogajanja o davkih in povišala skupno število zakljucenih tem na 23, Malta je izpolnila zahteve pri pravosodju in notranjih zadevah ter povecala število zaprtih poglavij z 20 na 21, druge države pa so le nadaljevale pogajanja o še odprtih vprašanjih. Ceška ima nekaj težav pri transportu, Madžarska se še pogaja o veterinarskih in fitosanitarnih vprašanjih pri kmetijstvu, Ciper pa o davkih. Bolgarija in Romunija, ki imata najmanj zaprtih poglavij - prva jih ima pod streho 14, druga pa le devet -, sta tokrat zaceli pogajanja o celi vrsti poglavij. Bolgarija se pogaja o treh, Romunija o šestih, vendar do zdaj še nista bili uspešni. 91 POGLEDv EVROPO GASPARI OPOZARJA NA VISOKO INFLACIJO Kot smo že ugotovili, ima Slovenija za zdaj najboljši položaj za pridružitev petnajsterici in zato je tudi med kandidatkami, ki se kot prve potegujejo za vstop vanjo. Toda Mitja Gaspari, guverner Banke Slovenije, je ob tem vendarle nekoliko previden. Na strokovnem simpoziju o sodobnih metodah v racunovodstvu, financah in reviziji, ki je bil konec marca v Portorožu, je namrec opozoril na (pre)visoko stopnjo inflacije. Vsaka država, ki želi vstopiti v Unijo, mora izpolnjevati štiri maastrichtske kriterije, med katere sodijo dolocena stopnja inflacije, ustrezen tecajni režim, smiselne obrestne mere in zmeren javni dolg. Me naštetimi je dalec najpomembnejša stopnja inflacije, po pojasnilih Gasparija pa zato, ker Unija ne priznava takšnih sprememb tecaja, ki bi lahko pripeljale do konkurencne prednosti clanice na tem podrocju. Gaspari sicer upa, da se bo inflacija do konca leta umirila, ceprav je še za- 32 skrbljen zaradi gibanja cen predvsem komunalnih storitev in hrane. Ce bi se inflacija do konca letošnjega leta vendarle nekoliko umirila, bi še lahko izpolnili cilje Banke Slovenije in vlade. Evropska unija po Gasparijevih besedah ne bo popušcala - vztraja namrec pri zahtevi, da lahko država, ki se ji želi pridružiti, povprecno evropsko stopnjo inflacije preseže le za 1,5 odstotne tocke, kar pa po izracunih guvernerja centralne banke pomeni, da bi morala Slovenija ob 2,4-odstotni evropski inflaciji svojo v dveh letih znižati na najvec štiri odstotke. V PRIPRAVAH NA EVRO Naslednji dve leti, kolikor Slovenijo v najboljšem primeru še loci od vstopa v Evropsko unijo, bosta torej še zelo zanimivi. Kot je napovedal Gaspari, bo Banka Slovenije postopoma izgubljala samostojnost, kar je normalno, saj bo država ob vstopu sprejela novo valuto. Toda do takrat mora osrednja slovenska banka opraviti še vrsto pomembnih nalog, denimo, kot je navedel POGLEDv EVROPO slo lovenija je po uspehu na pogajanjih sodeË torej med najbolj uspepnimi kandidatkami za vstop v Evropsko unijo, saj je zaprla najveË obravnavanih poglavij. Ostala so ji le tista, o katerih predstavniki Unije pe niso oblikovali skupnih pogajalskih izhodipË. Toda guverner Banke Slovenije je ob vsej vzhiËenosti slovenskih politikov vendarle nekoliko previden in opozarja, da se lahko zaplete pri previsoki stopnji inflacije. Pravi sicer, da pe ni vse izgubljeno, toda dviganja cen, ki jih obËutijo na koæi vsi dræavljani, se ne umirjajo, zato bo izpolnjevanje maa-strichtskega kriterija, ki doloËa stopnjo inflacije za svoje Ëlani-ce, Ëedalje bolj teæko. p k Gaspari, spremeniti sistem deviznih rezerv, kar naj bi storila do konca poletja. Poleg tega bodo hkrati s pogajanji o vstopu v EU potekala tudi pogajanja o doloËitvi izhodipËnega teËaja tolarja, kar pa ne bo storila slovenska vlada, ampak evropska centralna banka. Glede novega teËajnega reæima je Gaspari pe dejal, da bo drugaËen od sedanjega tako imenovanega upravljalnega drsenja teËaja. Zdaj ima Banka Slovenije namreË pe mo-ænost vplivati na teËaj, ki se sicer oblikuje na trgu, z vstopom v Unijo pa se bo moral stabilizirati, dopustna bodo le gibanja v razponu 15 odstotkov - bodisi navzdol bodisi navzgor. Povzeto po STA Simona Bandur 33 ENERGETSKEGA TRGA? Med dræavami, ki so do konca lanskega leta odprle svoj trg z elektriËno energijo, je novinka le Avstrija, sicer pa ostaja zbirka Ëlanic Evropske unije s popolnoma liberaliziranim trgom pe naprej enaka. Stoodstotno so namreË do zdaj odprle meje poleg omenjene dræave le pe Finska, NemËija, ©vedska in Velika Britanija. Med dræavami, ki so stoodstotno liberalizirale trg z zemeljskim plinom, pa sta sedaj le NemËija in Velika Britanija, vendar brez Severne Irske. Kot smo æe veËkrat poudarili, se je veËina Ëlanic Unije odloËila za postopno odpiranje trga z elektriËno energijo, zato jih je kar nekaj pele na tretjini poti. Najhitreje so trg liberalizirale Finska, NemËija, ©vedska in Velika Britanija, tej skupini pa se je oktobra lani pridruæila pe Avstrija. Kot vse druge dræave je tudi slednja sledila posebnemu, uzakonjenem naËrtu odpiranja. Avstrijski, ki je bil sprejet julija predlani, je zapisal, da bo ta dræava leta 2000 odprla trg z elektriËno energijo za 27 odstotkov porabnikov, do 1. oktobra 2001 pa za vse. Poleg tega zakon zahteva tudi, da operaterji omreæja prenapajo osem odstotkov elektriËne energije iz malih hidroelektrarn in ptiri odstotke iz obnovljivih virov. Blizu popolnoma odprtemu trgu je tudi Danska, kjer lahko zdaj svojega ponudnika izbira 90 odstotkov porabnikov, prihodnje leto pa naj bi imeli to moænost æe vsi. Da bodo leta 2003 dokonËno odprli elektroenergetske meje, obljubljajo pe v ©paniji, kjer je zdaj odprtega le 45 odstotkov trga. Novi ponudniki sicer æe imajo moænost prodaje na tem ozemlju, vendar se sreËujejo s ptevilnimi teæavami zaradi slabih povezav, zlasti s Francijo. NEKAJ DRÆAV JE ©ELE NA TRETJINI POTI Tako kot ©panija so doslej 45 odstotkov svojega trga odprli pe Italijani in Luksemburæani. Prvi so zaËeli z liberalizacijo predlani, ko so najprej odprli 30 odstotkov trgu, letos je ta deleæ narasel na 45 odstotkov, prihodnje leto pa naj bi po prvotnih naËrtih svojega ponudnika izbiralo 70 od- POGLEDv EVROPO stotkov trga. Toda zapletlo se je pri prodaji 15.000 MW Enelovih proizvodnih zmogljivosti, kar naj bi se zgodilo prihodnje leto. Do takrat se po zakonu, ki ga je italijanski parlament sprejel februarja leta 2001, trg ne sme odpreti za veË kot polovico domaËih uporabnikov. V Luksemburgu pa v nasprotju z Italijo poteka vse po naËrtih oziroma po zakonu, ki so ga poslanci sprejeli maja 2000. Po njem so v tej dræavi leta 1999 odprli meje za porabnike, ki porabijo veË kot 100 GWh elektriËne energije, leta 2001 za tiste, ki potrebujejo veË kot 20 GWh, prihodnje leto bodo na vrsti vsi, ki porabijo veË kot 9 GWh, in konËno leta 2005 odjemalci s porabo, veËjo od 1 GWh. Nekoliko drugaËna je irska zgodba, kjer si lahko svojega ponudnika te dobrine izbira 40 odstotkov trga, prihodnje leto pa naj bi se to ptevilo celo zmanjpalo, in sicer na 33 odstotkov. Kot poroËajo pri EU Energy, naj bi imeli teæave z vzpostavljanjem neodvisnega regulatorja trga, odpiranje pa naj bi podaljpevali pe slaba oskrba z zemeljskim plinom in dolgotrajno repevanje predlogov za gradnje novih zmogljivosti. Podobno je nazadovala tudi Belgija, kjer je bilo pe lani odprtega 45 odstotkov trga, in sicer za odjemalce, ki porabijo veË kot 20 GWh elektriËne energije, letos pa se je ta deleæ zmanjpal na 35 odstotkov. Razlogi za to na bi bili spori med razliËnimi regulatorji ter premalo prenosnih zmogljivosti, zlasti na meji s Francijo. Kljub temu je belgijska vlada predlagala, da bi prihodnje leto vendarle liberalizirali trg za odjemalce, ki porabijo veË kot 10 GWh, od najprej naËrtovanem stoodstotnem odprtju do leta 2007 pa ni veË veliko govora. KATHE SO NAJPREMEJSE? Portugalska, GrËija, Nizozemska in Francija sodijo med dræave, ki se liberalizacije lotevajo najbolj poËasi. Na Portugalskem si lahko zdaj izbira svojega porabnika le 34 odstotkov trga oziroma tisti odjemalci, ki potrebujejo veË kot 9 GWh elektriËne energije. Podobno je v GrËiji, kjer ima le trg z obnovljivimi viri energije neoviran dostop do vseh porabnikov. Tudi Nizozemska in Francija vztrajata pri poËasnem in premipljenem odpiranju. V prvi dræavi je zdaj odprta tretjina trga, v prihodnjih dveh letih pa tudi tam obljubljajo, da bodo vendarle v celoti sprostili meje. Zdaj lahko neodvisno, tako kot na Irskem in v GrËiji, izbirajo ponudnika le tisti porabniki, ki æelijo energijo iz obnovljivih virov. Francija, o kateri smo æe veËkrat pisali kot o dræavi, ki se najbolj otepa liberalizacije, pe vedno vztraja pri 30 odstotkih odprtega trga, kar pomeni, da lahko sami izbirajo ponudnike le ti- 34 POGLEDv EVROPO sprejemanje in uresniËevanje liberalizacije elektroenergetskega trga, kot si ga je zaËrtala Evropska unija, torej vsaka dræava Ëlanica ureja po svoje. Tako sta do zdaj v celoti svoje cilje uresniËili le Velika Britanija in NemËija, ki sta za vse ponudnike v Evrops-ki uniji æe odprli celotni trg v nasprotju z njima pa so se tega nekatere dræave lotile izredno previdno. Najboljpi primer slednje skupine je Francija, ki je pri implementaciji obeh direktiv pele na zaËetku poti. sti, ki porabijo veË kot 16 GWh elektriËne energije. Prihodnje leto naj bi se ta raven zniæala na tiste s porabo, veËjo od 9 GWh. PLINSKA ZGODBA JE PODOBNA Liberalizacija trga z zemeljskim plinom se je zaËela pele pred kratkim, zato sta do zdaj popolnoma odprli meje le Velika Britanija (brez severne Irske) in NemËija, za letopnji oktober pa ta podvig napoveduje pe Avstrija, kjer je zdaj odprtega skoraj polovico trga - svojega ponudnika si lahko namreË izbirajo vsi, ki porabijo veË kot 26 kubiËnih milimetrov plina. V tej dræavi ima za zdaj monopol nad izvozom pe OMV, ki preteæno (v sodelovanju z Avstria Ferngas) nadzoruje tudi distribucijo po dræavi, saj sodijo manjpa regionalna podjetje pod njegovo okrilje. Na dobri in dokaj hitri poti odpiranja plinskega trga so tudi ©panci, kjer si lahko zdaj svojega ponudnika izbira veË kot 70 odstotkov odjemalcev ali tisti, ki porabijo veË kot 3 kubiËne milimetre, do konca prihodnjega leta pa naj bi dobili to moænost vsi porabniki. Podobno je v pe eni sredozemski dræavi, in sicer v Italiji, kjer je zdaj liberaliziranega 65 odstotkov trga, prihodnje leto pa naj bi bilo æe vse, vsaj tako obljublja njihova vlada. Zelo daleË je pripla tudi Finska, kjer lahko izbira svojega ponudnika 90 odstotkov porabnikov (ki porabijo veË kot pet kubiËnih milimetrov plina), toda za zdaj pe ni znano, kdaj se bo ta deleæ poveËal na celoto. Podobna zgodba se odvija na Irskem in v Luksemburgu - v prvi dræavi lahko za zdaj prosto izbirajo oskrbovalca z zemeljskim plinom dobre tri Ëetrtine odjemalcev, v drugi polovica, a se prav tako pe ne ve, kdaj bodo to lahko storili vsi. Nizozemska je tako kot æe omenjena Avstrija zdaj na polovici poti, saj si bo letos svojega ponudnika zemeljskega plina lahko izbrala æe veË kot polovica odjemalcev. Tisti, ki porabijo najmanj, se jim bodo pridruæili najpozneje leta 2004, kot napoveduje nizozemska vlada, vendar pod pogojem vzajemnosti. »ez pet let naj bi se tak cilj uresniËil tudi na ©vedskem, kjer so prav tako pele pri polovici odprtega trga. FRANCIJA TUDI TOKRAT NA REPU Belgijci so popolno liberalizacijo trga s plinom odloæili do leta 2010, do zdaj pa so ga odprli skoraj pestdeset odstotkov, kar je celo nekoliko veË, kot je spropËenega njihovega trga z elektriËno energijo. Kot napovedujejo pri reviji EU Energy, bo ta dræava oba trga v celoti odprla naenkrat. Podobno so se, kot kaæe, odloËili tudi na Portugalskem, v GrËiji, na Danskem in v Franciji. Vse so namreË za tolikpen deleæ kot trg z elektriËno energije odprle tudi tistega s plinom. Portugalci in Grki so tako pele na tretjini poti, Danska pa je liberalizirala le 30 odstotkov trga. V naslednjem koraku, ki ga napovedujejo za leto 2008, pa naj bi v slednji dræavi to ptevilko pove-Ëali na 43. Sicer pa je tudi pri implementaciji zakonodaje, povezane z odpiranjem trga s plinom, na repu Francija. Do zdaj je namreË sprostila le 20 odstotkov trga, prihodnje leto naj bi ga 28, pele Ëez pest let pa naj bi samostojno izbiro ponudnika dovolila tretjini porabnikov. Pa pe to poËno bolj ali manj brez zakonske osnove, saj vlada pe ni sprejela ustrezne zakonodaje, ki bi natanËneje doloËila ta proces. Podatki iz EU Energy, 17. avgust 2001 in 28. februar 2002 Simona Bandur POGLEDv EVROPO Finci so se zna E li pred veliko težavo - nujno potrebujejo nove vire elektricne energije, saj povpraševanje po tej dobrini iz leta v leto skokovito narašca. Se najboljšo rešitev so našli v gradnji novega, petega jedrskega reaktorja. Vlada je to že potrdila, najbrž pa se bo zapledo pri razpravi v parlamentu. Kot poroËajo pri finski elektroenergetski zvezi Finergy, potrebuje ta dræava v kar se le da kratkem Ëasu Ëim veË novih virov elektriËne energije. V zadnjem desetletju je poraba namreË narasla za 3000 MW, od leta 1970 pa celo za 10.000 MW, je sporoËil Juhani Santaholma, predsednik Finergy. Omenjena zveza je izraËunala, da povprapevanje po tej dobrini raste za povpreËno 300 MW na leto, kar pomeni, da je v zadnjih 20 letih poskoËilo za 6000 MW. Tako so Finci lani porabili 82 TWh elektriËne energije in Ëe upoptevamo opisano rast, bo poraba v naslednjih dveh letih narasla na 85 oziroma 86 TWh, do leta 2010 na pribliæno 93 TWh in do leta 2050 na kar 100 TWh. Po izraËunih Finergy ustreza poraba po elektriËni energiji v zadnjih desetih letih proizvodnji v pestih 500 MW elektrarnah ali v dvanajstih elektrarnah na obnovljive vire energije, vendar bi morale slednje delovati s tolikpno moËjo kot tista v Pietarsaariju, ki so jo Finci pognali konec lanskega leta. V LETU NARASLA PORABA ZA DOBRE TRI ODSTOTKE Po podatkih Finergy so leta 2000 najveË elektriËne energije proizvedle njihove kogeneracijske naprave, in sicer 24,5 milijona kWh, 21,5 milijona kWh so jih pridobili v jedrskih elektrarnah, 14,5 milijona kWh v hidroelektrarnah, z drugimi viri pa nekaj veË kot 7 milijonov kWh. Tako so skupaj pridobili dobrih 67 milijonov kWh, pe dodatno pa so jih morali uvoziti skoraj 12 milijonov, da so zadostili vsem potrebam. Naslednje leto (2001) se je skupna proizvodnja poveËala za 6,5 odstotka, in sicer na skoraj 72 milijonov kWh. NajveË zahtevane energije so tudi v tem letu proizvedli s kogeneracijskimi napravami, in sicer skoraj 26 milijonov kWh, z jedrskimi reaktorji 21,9 milijona kWh, s hidroelektrarnami 13,2 milijona kWh in z drugimi viri dobrih 11 milijonov kWh. V tem letu se je uvoz zmanjpal na 9,9 36 milijona kWh in tako so skupne finske zaloge energije leta 2001 znapale 81,6 milijona kWh. TUDI FINCEM PRETI KJOTO Kot so povedali predstavniki Finergy, bo ta severna deæela do leta 2015 potrebovala kar 3400 MW novih elektroenergetskih zmogljivosti. Toda pri tem je treba poudariti, da nimajo lastne nafte ali zemeljskega plina, zato elektrarne na tovrstna goriva skorajda ne pridejo v poptev, saj bi to poveËalo njihovo gospodarsko odvisnost od Rusije. Poleg tega se za gradnjo takpnih elektrarn noËe odloËiti nobeno izmed domaËih podjetij, ker so prav zaradi uvoza predrage. Hkrati pa kaæe opozoriti pe na zahteve kjotskega protokola, ki tudi to deæelo zavezujejo, da zmanjpa svoje emisije toplogrednih plinov. Tako mora zaËeti zapirati svoje termoelektrarne, kar opisano zagato, v kateri se je znapla, pe poveËuje. flUpoptevati moramo dejstvo, da bomo morali kmalu - kot to zahteva Kjotski protokol - zmanjpati emisije toplogrednih plinov, poleg tega pa moramo imeti v mislih tudi zahteve po zagotavljanju energetskih zalog. »e vse to zdruæimo, res potrebujemo jedrsko energijo,« je povedal podpredsednik Finergy Harry Viheripvaara. VLADA JE ZA, KAJ PA PARLAMENT? Edina repitev, ki se za zdaj ponuja njihovim elektroenergetskim strokovnjakom, je tako gradnja pe enega, petega jedrskega reaktorja - po dva æe imajo na juæni in zahodni obali. Ponudbo za postavitev tega je novembra leta 2000 æe dala finska elektroenergetska druæba Teollisuuden Voi-ma (TVO), toda vlada je vse do zdaj odlapala s potrditvijo opisane repitve, s katero bi Finska postala edina dræava v Evropski uniji, ki resno razmiplja o gradnji nove nuklearke. Pred kratkim je vlada vendarle pretehtala vse prednosti in pomanjkljivosti ter ocenila, da je gradnja novega reaktorja pe najboljpa repitev - tako glede na razmere v nacionalnem gospodarstvu kot tudi glede na proraËunske zahteve. Toda, kot reËeno, zdaj je pe vse v rokah poslancev, ki se bodo po mnenju predstavnikov Finergy najbræ razdelili na dva tabora, s tem da bodo imeli tisti, ki bodo proti, v rokah moËan argument - obnovljive vire energije. MOÆNOSTI ZELENE ENERGIJE Kljub vsem navedenim dejstvom se predstavniki Finergy zavedajo, da potrebuje Finska poleg jedrske energije pe druge vire, med njimi tudi obnovljive. Kot je dejal Viheripvaara, je ta deæela æe zdaj v samem vrhu po koliËini slednjih, toda v naslednjih dvajsetih letih morajo pe preostale elektrarne na fosilna goriva zamenjati z naprava- POGLEDv EVROPO mi, ki bodo delovale na vire, ki so za okolje bolj prijazni. ©e najbolj primerne so kogeneracijske naprave in elektrarne na biomaso in zemeljski plin, vendar ob upoptevanju stropkov. Zdaj proizvedejo v tej dræavi 10 odstotkov energije iz zemeljskega plina in 32 s kogeneracijskimi napravami. Kar velik deleæ energije pridobijo tudi z omenjenimi ptirimi jedrskimi reaktorji, in sicer 27 odstotkov vse proizvodnje. »e bi zgradili pe petega, bi se ta deleæ poveËal na 35 odstotkov. Ob tem je treba dodati, da stari reaktorji pe niso blizu zapiralnega obdobja. Toda - kot poudarja Viheripvaara -ne smejo se omejiti le bodisi na jedrsko energijo bodisi energijo iz obnovljivih virov. Po njegovem mnenju mora razvijati Finska vse vrste proizvodnje energije, zlasti ker jih potrebuje veliko, in to Ëim prej. Jedrski reaktor bi po koliËini proizvedene energije sicer najbolj ustregel porabnikom, toda Ëe ga zaËnejo graditi zdaj, bo konËan najhitreje leta 2008, do takrat pa pe kljub vsemu potrebuje dodatno energijo. Drugi viri energije so torej nujni, vendar bo morala pri tem podjetjem na pomoË priskoËiti tudi dræava z denarno pomoËjo, zlasti pri gradnji elektrarn na obnovljive vire. Finska je æe sprejela posebne smernice, ki spodbujajo gradnjo vetrnic, toda nekoliko preveË optimistiËno. Do leta 2010 zahtevajo namreË za kar 500 MW novih zmogljivosti, kar pomeni, da bi morali od zdaj naprej vsak teden zgraditi eno napravo z moËjo 1 MW. Zamisel zveni dokaj utopiËno, zato predstavniki Finergy pe enkrat poudarjajo, da mora dræava slediti energetski politiki, ki bo vkljuËevala gradnjo najrazliËnejpih virov elektriËne energije, sicer ne bo mogla slediti narapËajoËim zahtevam prebivalcev. Finska vlada je torej odobrila z vidika Evropske unije zelo sporno odloËitev o gradnji dodatnega, petega jedrskega reaktorja. Toda zgodba s tem pe zdaleË ni konËana, saj ima zadnjo besedo vendarle parlament. Po besedah Sinikka Monkare, finskega ministra za trgovino in industrijo, je ta repitev gospodarsko gledano pe najboljpa, toda predstavniki Evropske unije najbræ ne bodo mislili tako, zlasti ker se vse druge dræave Ëlanice odloËajo prej za zapiranje teh elektrarn. Tako bo razprava v finskem parlamentu pe vroËa, najbolj razgrela pa se bo po predvidevanjih domaËih politikov prav pred poletjem, ko bi morali svoj da ali ne izglasovati tudi poslanci. Leta 2001 se je v primerjavi z letom prej na Finskem najbolj poveËala poraba v gospodinjstvih in na kmetijah, in sicer za devet odstotkov, storitvenem sektorju za 6,5 odstotka, v industriji pa je upadla, vendar le za 1,2 odstotka. Skupno je tako poraba narasla za dobre tri odstotke. Povzeto po EU Energy, 28. February 2002 37 LJUDJE NISO NI» BOLJ NAKLONJENI EVRU Danska in Švedska se poleg Velike Britanije nista odlocili za vstop v Evropsko monetarno unijo in tako tudi nista sprejeli evra kot skupne valute. Politiki obeh držav sicer napovedujejo skorajšnjo prikljucitev k EMU, toda državljani nad tem ne kažejo pretiranega navdušenja. Na Danskem, kjer so pridružitev EMU zavrnili na referendumu leta 2000, podpora evru že nekaj mesecev ostaja na ravni 55 odstotkov, na Švedskem pa podpira uvedbo skupne valute le še slabih 51 odstotkov ljudi. Kot poroca danski gospodarski dnevnik Boersen, so med anketiranimi nekoliko bolj prepricani, da bo do leta 2005 evro nadomestil domaco krono, le vodilni v njihovih podjetjih. Nova liberalno-konzervativna vlada je v nasprotju z ljudmi veliko bolj naklonjena temu koraku ter že razmišlja o ponovnem referendumu. V sosednji državi švedski pa podpora evru, kot že receno, celo upada. Po anketi agencije Scop je delež ljudi, ki podpirajo uvedbo te valute, v zadnjem mesecu upadel za štiri odstotke in tako je zdaj »za« le še 51 odstotkov ljudi. Raziskava agencije SIFO pa je pokazala celo, da bi evro podprlo le 43 odstotkov vprašanih. Vzrok za tako razlicne rezultate obeh anket je najbrž razlicno postavljeno vprašanje, saj so pri SIFO vprašali, kako bi anketirani volili v referendumu o evru, pri Scop pa so vprašali, ali mislijo, da bi se Švedska morala pridružiti EMU in uvesti evro. (STA) POVE»ANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Na dræavnem statistiËnem uradu so izraËunali, da je bila industrijska proizvodnja v prvih dveh mesecih letos za 4,1 odstotka vipja kot v istem obdobju lani. V prvem mesecu tega leta je bila za 4,3 odstotka vipja kot januarja lani, februarska industrijska proizvodnja pa je bila v primerjavi z lansko v tem mesecu vipja za ptiri odstotke. »e primerjamo med sabo letopnja prva dva meseca, ugotovimo, da se je industrijska proizvodnja zmanjpala za odstotek. Po podatkih statistiËnega urada se je obseg industrijske proizvodnje januarja glede na lanski prvi mesec najbolj poveËal v rudarstvu, in sicer za skoraj 38 odstotkov, med februarjema pa za skoraj 35 odstotkov. Sledi obseg proizvodnje v oskrbi z elektriËno energijo, plinom in vodo, ki se je januarja poveËal za dobrih 27 odstotkov. Glede na namen porabe proizvodov se je januarja letos v primerjavi s tem mesecem lani najbolj poveËal obseg proizvodnje energentov, in sicer za skoraj 31 odstotkov, februarja pa glede na enak mesec lani le za 8,8 odstotka. (STA) POGLEDv EVROPO ALI MUËILNICA? ZATOClSCt Delovno mesto je prostor, kjer preæivimo veliko svojega Ëasa, zato je zelo pomembno, kako se razumemo s sodelavci in svojimi voditelji. Izpolnjevanje delovnih nalog je sicer prvi cilj vsakega zaposlenega, toda prav odnosi med sodelavci so tisti, zaradi katerih se posameznik identificira s podjetjem. Slednje ima zato tako poslovno kot tudi socialno funkcijo, ki je prav tako pomembna, saj povezuje zaposlene v skupnost. »Predanost delu je eno izmed prvih nacel delovne kulture. Sodelavci, ki so združeni v procesu doseganja skupnega cilja ali vec ciljev v daljšem casovnem obdobju, vedo, da jih vsebina njihovega dela povezuje v posebno družbeno skupnost,« razmišlja Eduard Osredecki. Se posebej, ce so odnosi med njimi res pristni, ce jih veže kolegi-alnost in spoštovanje, je delovno okolje tako poslovno kot tudi socialno uspešno. Ko se posameznik dobro pocuti v organizaciji, v kateri je zaposlen, se z njo tudi identificira, kar pomeni, da je slednja njegova druga družina, cetudi sodelavcev ne vežejo tako intimna custva. Podjetje, s katerim se zaposleni identificirajo, je naceloma bolj uspešno, zato je ena izmed nalog zlasti služb za odnose z javnostmi med drugim ustvarjanje ozracja, v katerem se zaposleni zavedajo, da tudi njihovo delo pozitivno vpliva na poslovanje in prispeva k napredku družbe. To je v velikih sistemih nekoliko težje uresniciti, saj so delovna mesta precej polarizirana, zato lahko pride kljub dobrim placam in dodelanemu sistemu nagrajevanja do frustracij in zaradi tega so zaposleni tudi manj ucinkoviti. Spodbujanje delovne kulture je torej eno izmed temeljnih vodil vodstva, toda tako nacelo pri nas še ni dovolj razvito in zaznavno v delovnih organizacijah; bolj je znano zaposlenim na Japonskem in v Združenih državah Amerike. KAKŠNO JE DOBRO DELOVNO OKOLJE? Dobro delovno okolje je tisto, kjer vlada poleg delovne vneme tudi dobro razpoloženje, to pa je odvisno od vseh sodelavcev in njihovih vodij. Zlasti slednji morajo poskrbeti, da se bodo zaposleni dobro pocutili in jih zato tudi enako obravnavati, torej brez privilegijev ali nepotrebnega kaznovanja. Za slabo delovno disciplino je namrec odgovoren prav vodja, nekaj pa kajpak k njej prispevajo tudi tisti, ki niso pripravljeni spošto- 38 vati pravil v delovnem procesu. Poslovna kultura namrec zahteva upoštevanje dolocenih pravil, brez katerih preprosto ne gre. Nobeden izmed zaposlenih ne bo trpel, ce njegov sodelavec ne bo enako vestno opravljal svojih nalog, ce bo, denimo, v službi reševal zasebne težave ali ce bo neupraviceno in prepogosto izostajal. Po drugi strani pa sta prav tako pomembna dela kulture na delovnem mestu strpnost in razumevanje. Zaposleni, ki bodo cutili, da jim sodelavci mecejo polena pod noge, se v službi ne bodo vec dobro pocutili in bodo zaceli iskati novo zaposlitev, cetudi so s staro vsaj naceloma še zadovoljni. Poleg tega je treba dati priložnost tudi vsakemu novemu sodelavcu in mu pomagati, da se kar se le da hitro vkljuci v delovni proces. Nerazumevanje in sovražni odnos namrec ne koristi nikomur in ruši ravnovesje v skupini - prej ali slej se zacno oblikovati manjše skupinice, ki so vedno proti drugim zaposlenim ali celo proti novim ali dodatnim nalogam, takšno razpoloženje pa vsekakor ni prostor za dobro in ucinkovito timsko delo. TODI PRETIRANA DOMACNOST NI DOBRA Nasprotna skrajnost od že opisane prav tako ni primerna za delovno okolje. Ce so sodelavci veliki prijatelji, se lahko zgodi, da bodo pozabili na svoje naloge in cas v službi namenili bolj zasebnim stvarem. Takšni »delovni sestanki«, na katerih se klepeta o osebnih stvareh, so po besedah Eduarda Osredeckega zloraba delovnega casa. Zato je treba tudi prijateljske odnose lociti od delovnih - sodelavci so lahko prijatelji, toda ne na delovnem mestu. Ce bodo ti dve podrocji življenja znali locevati, med njimi tudi ne bo prišlo do sporov. Prijatelji na delovnem mestu so lahko namrec pogosto prevec pristranski in popustljivi med sabo, kar pa ne vodi k uspešnosti. S takšnimi odnosi se zacnejo tudi zamere, manjši spori, ki porušijo tako ucinkovitost v podjetju kot prijateljske vezi. Prav zaradi tega je treba znati presoditi, kaj ima v dolocenih situacijah prednost -objektivna rešitev poslovne težave ali šcitenje prijateljice ali prijatelja, torej prijateljstvo ali delo. Na delovnem mestu ima vsekakor prednost slednje, ce že ne zaradi nas samih, pa zaradi sodelavcev in ne nazadnje ciljev delovnega procesa. Odnose na delovnem mestu kroji torej dobra presoja in korekten odnos do sodelavcev in delovnih nalog. Delo je pomembno toliko, koliko teže mu sami pripišemo, posledice napacne presoje ali površnosti pa se pokažejo kaj kmalu v slabih odnosih med sodelavci, slabem razpoloženju na delovnem mestu, spletkah in na koncu celo v slabih poslovnih rezultatih. Besedilo Simona Bandur Povzeto po knjigi Eduarda OsredeËkega Nova kultura poslovnega komuniciranja 7415 trga Borzen ZADOVOLJEN S SEDANJIM PROMETOM Promet na slovenski energetski borzi se vse bolj krepi, in sicer tako po ptevilu sklenjenih poslov kot po ko-liËinah, kar je nedvomno spodbudno znamenje za nadaljnje delo in razvoj slovenskega organizatorja trga, Elesovega hËerinskega podjetja Borzen. K ot nam je povedal direktor Borzena Gorazd Skubin, je obseg prometa na energetski borzi v zadnjih tednih narastel æe do te mere, da je zmogljivost obstojeËe programske opreme postavljena na zgornjo mejo. Da bi pridobili Ëas pri izdelavi voznih redov in opravljanju razliËnih transakcij, tako te dni pospepeno preizkupa-jo novo programsko opremo, ki naj bi jo konec aprila namestili tudi pri Ëlanicah borze in opravili tudi prva poskusna trgovanja ter jo nato maja tudi æe zaËeli uporabljati pri svojem vsakdanjem delu. Sicer pa se po besedah Gorazda Skubina udeleæenci organiziranega trga vse bolj obnapajo v skladu s priËakovanji in se aktivno vkljuËujejo v vsakdanja dogajanja ter s ponudbami in povprapevanji ustrezno reagirajo na dogajanja v elektroenergetskem sistemu. Trenutni volumen dnevnega poslovanja na trgu se skupaj s koliËinami iz prednostnega dispeËiranja giblje med tri in ptiri ti-soË MWh, kar je pribliæno deset odstotkov celotne dnevne slovenske porabe, to pa je odstotek, ki ga ne dosegajo tudi veliko veËje borze. Tako se denimo promet na Grapki borzi, ki je zaËela delovati konec marca, giblje med tisoË in tisoË petsto MWh, kar je le polovico napih koliËin. Res pa je tudi, da je energetske borze med sabo zelo teæko primerjati, saj je promet na njih odvisen od produktov, ki jih ponujajo oziroma tudi od samih znaËilnosti konkretnega elektroenergetskega sistema. Kljub temu pa smo, pravi Gorazd Skubin, lahko z doslej doseæenimi rezultati zadovoljni, pri Ëemer mogoËe pogrepamo le nekoliko veË mednarodnih udeleæen-cev, ki bi s svojo ponudbo in povpra-pevanji zagotovo poveËali likvidnost napega trga in prispevali k pe æivah-nejpim dogajanjem na borzi. V ta namen Borzen tudi æe pripravlja posebno strategijo za veËjo pritegnitev tujcev k sodelovanju in se skupa predstaviti na vseh specializiranih prireditvah v oæji in pirpi regiji. Zadnja takpna je bila v Romuniji, zelo dober odmev pa je imela tudi konferenca, ki so jo v zaËetku leta pripravili v Ljubljani, saj se je po njej po dodatne informacije oglasilo veliko ptevilo tujih predstavnikov in novinarjev. Je pa v zvezi s tem treba pe povedati, poudarja Gorazd Skubin, da so za tujce kljuËnega pomena tudi informacije, povezane s transparent- nostjo dodeljevanja tranzitnih poti oziroma dostopa do omrežja, kar skušamo razrešiti v projektu, ki ga ta hip pripravljamo skupaj z Elesom oziroma z upravljalcem prenosnega omrežja, ki je tudi pristojen za dodeljevanje teh pravic. Pravilnik na to temo je že skoraj koncan in bo šel v kratkem v odobritev na Agencijo za energijo, ki se med drugim ukvarja tudi s temi vprašanji. Drugace pa je Borzen kot organizator trga doslej izpolnil že vecino z energetskim zakonom predvidenih nalog in bo tudi v tej luci Slovenija ena izmed prvih držav v Evropi, ki bo ta proces že v celoti speljala. BRANE JANJlti trgovanje z elektriËno energijo Vrste trgov na odprtem trgu z elektri»no Na dereguliranem trgu z elektriËno energijo so praviloma zaprti dvostranski trg nadomestile nove vrste trgov, kar je udele-æencem na trgu odprlo nove moænosti poslovanja in trgovanja. Struktura in znaËilnost trga pomembno vplivata na kupoprodajne odnose med udeleæenci, moænosti obvladovanja tveganj ter doseæene finanËne rezultate. v 40 prvem delu Ëlanka, ki je izpel v prej-pnji ptevilki, smo si ogledali dvostranski prosti in organizirani trg ter trge elektriËne energije, prenosnih zmogljivosti in sistemskih storitev. Tokrat si bomo ogledali pe nekatere druge vidike trgov, to je trg fiziËnih proizvodov in trg finanËnih proizvodov, pomen interneta za trgovanje z elektriËno energijo, predstavili pa bomo tudi, kakpno je stanje na po-droËju omenjenih trgov v Sloveniji. TRG FIZI»NIH PROIZVODOV IN TRG FINAN»NIH PROIZVODOV Temeljna fiziËna proizvoda sta elek-triËna energija, obiËajno izraæena v MWh ali kWh, in moË, izraæena v MW oziroma kW. Najbolj obiËajni finanËni proizvodi pa so predvsem dvostranske pogodbe oziroma izvedeni finanËni instrumenti, kot so pogodbe za polno oskrbo (full supply ali full requirement contract), finan-Ëne terminske pogodbe (futures), terminski posli (forward), opcije (option) in zamenjave (swap) ter pe nekateri drugi, bolj eksotiËni izvedeni finanËni instrumenti. Trguje se torej lahko s fiziËnimi proizvodi - elektri-Ëno energijo, ki bo dejansko proizvedena in porabljena, ter z elektriËno moËjo, ki bo izkoripËena ali pa bo dana na voljo kupcu. Trguje se lahko tudi s finanËnimi proizvodi oziroma instrumenti, kjer lahko do fiziËne dobave elektriËne energije pride, ni pa to nujno. Poglavitni instrumenti, ki so podlaga izvedenim finanËnim instrumentom, so na splopno lahko blago oziroma dobrine, indeksi, vrednostni papirji, teËaji valut in tako naprej. Eden od poglavitnih instrumentov je tudi elektriËna energija. Podobnost med trgovanjem s poglavitnim instrumentom in ustreznim izvedenim instrumentom izvira iz tesne in predvidljive povezanosti med gibanjem cene enega in drugega. Isti ekonomski uËinek lahko doseæemo tako z investiranjem v poglavitni instrument kot z ustrezno pozicijo v izvedenem instrumentu. Tako na razvitih trgih z elektriËno energijo gibanje cen elektriËne energije na organiziranem in/ali trenutnem (spot) trgu vpliva na cene izvedenih finan-Ënih instrumentov, na primer finan-Ëno terminskih pogodb, terminskih poslov in podobno. Pri tem je treba omeniti, da odvisnost ni le enosmer- na. Poleg izvedenih finanËnih instrumentov prve generacije (finanËno terminske pogodbe, terminski posli, opcije, zamenjave), kjer pomenijo podlago cenovna gibanja na dnevnem trgu, imamo tudi izvedene fi-nanËne instrumente druge generacije, pri kateri so podlaga izvedeni fi-nanËni instrumenti prve generacije (npr. opcije na finanËno terminske pogodbe). Na odprtem trgu z elek-triËno energijo se pojavljajo vedno novi izvedeni finanËni instrumenti in finanËne inovacije, ki so jih zaradi lastnih potreb in moænosti za zaslu-æek ali zavarovanja pred tveganji ustvarili razliËni udeleæenci na trgu. Te vËasih oznaËujejo tudi kot hibridne, eksotiËne oziroma strukturira-ne. Trgovanje z izvedenimi finanËni-mi instrumenti je pogojeno s spremembo cen poglavitnega instrumenta (elektriËne energije). To pomeni, da mora obstajati dovolj velik in likviden trg z elektriËno energijo, da bi bilo mogoËe z izvedenimi finanËnimi instrumenti tudi trgovati. Izvedeni finanËni instrumenti so pomembni predvsem zaradi naslednjih razlogov: - omogoËajo zapËito pred tveganji in prenos tveganja, - omogoËajo odkrivanje prihodnjih cen, - zmanjpujejo nestanovitnost (volatility) cen elektriËne energije, - Ëe se z njimi trguje na organiziranem trgu z elektriËno energijo, omogoËajo jasno, popteno, likvidno, varno in stropkovno uËinkovi-to trgovanje. FiziËne dobave elektriËne energije v trgovanju z elektriËno energijo torej pomenijo le eno od moænosti. Na skandinavskem trgu z elektriËno energijo, ki je trenutno najbolj razvit evropski trg z elektriËno energijo, ve-Ëina trgovanja odpade na finanËne pogodbe. Glavni razlog za takpno razmerje je v tem, da je ista elektriËna energija veËkrat kupljena in prodana, pe preden je bila proizvedena in porabljena. SKLEPANJE POSLOV PREK INTERNETA Internet se lahko uporablja kot medij za trgovanje s ptevilnimi proizvodi, vkljuËno z elektriËno energijo, moËjo, pravicami prenosa ter sistemskimi storitvami. Internet prav tako omogoËa hitro sklepanje dvostranskih pogodb na razliËnih lokacijah in hitro prilagajanje razliËnim trænim razmeram. Dobavitelji elektriËne energije uporabljajo internet pe vedno predvsem kot pomoË pri prodaji in za spodbujanje kupcev k zamenjavi trenutnega dobavitelja elektriËne energije. Potencialni kupci s po-moËjo flkalkulatorjev za doloËanje cene«, ki so sestavni del ptevilnih spletnih strani, ali objavljenih cenikov lahko hitro izraËunajo prihranke, ki bi jih lahko ustvarili z zamenjavo dobavitelja. Zaradi transparentnosti cen in vse veËje enostavnosti zamenjave dobavitelja se priËakuje, da se bo internet hitro uveljavil kot zelo pomemben flkanal« za trgovanje z elektriËno energijo. Najbolj znana zasebna elektronska borza na svetu, ki jo je ustanovila propadla ameripka multinacio-nalka Enron (Enrononline), je zaËela delovati de- cembra 1999 in Enron je v kratkem Ëasu dosegel izjemen razmah trgovanja. Tej borzi, ki pa danes zaradi propada Enrona ne deluje veË, so kmalu sledile tudi nekatere druge zasebne borze. Na elektronski borzi se ne trguje le z elektriËno energijo, paË pa lahko tudi z zemeljskim plinom, premogom, nafto in celo vremenskimi izvedenimi finanËnimi instrumenti (weather derivatives). STRUKTURA TRGA V SLOVENIJI Kot æe omenjeno, imamo v Sloveniji poleg dvostranskega trga tudi organizirani trg. Na dvostranskem trgu so za zdaj glavni prodajalci elektriËne energije HSE, NEK in v okviru prednostnega dispeËiranja tudi TET ter TE-TOL, glavni neposredni kupci pri proizvajalcih pa regionalna distribucijska podjetja ter nekateri veliki kupci (Talum, TDR, æelezarska po- djetja itd). Poleg teh obstajajo pe pte-vilni srednje veliki ter manjpi kupci, ki imajo status upraviËenega odjemalca in lahko po energetskem zakonu prosto izbirajo svojega dobavitelja elektriËne energije. V Sloveniji je letos trg z elektriËno energijo odprt interno, kar pomeni, da naj bi imeli upraviËeni odjemalci po energetskem zakonu æe moænost izbirati svojega dobavitelja elektriËne energije med obstojeËimi moænimi dobavitelji z elektriËno energijo (proizvajalci, distribucijska podjetja, drugi trgovci ...). Vendar je ta trg pe v razvoju, tako da se veË konkurence na ponudbeni strani lahko priËakuje pri oskrbi v letu 2003, ko bo imel pomembno vlogo uvoz elektriËne energije iz tujine. Na dvostranskem trgu so vedno bolj navzoËi tudi tuji trgovci z elek-triËno energijo, bodisi preko podjetij v tujini (EGL, Sempra ...) ali v Slo- PROIZVAJALCI PONUDBE Domaca proizvodnja-PROSTI TRG Domaca proizvodnja- PREDN. DISPECIRANJE Prosti trg - UVOZ PONUDBE NAKUP PRENOS Prenos elektricne energije Upravljanje prenosnega omrežja Nakup sistemskih storitev UPRAVICENI ODJEMALCI Nad41kW TARIFNI ODJEMALCI - ostali odjem GOSPODINJSTVA IZVOZ DISTRIBUCIJA Distribucija elektricne Upravljanje distrib. omrežja Kupoprodaja el. energije 41 Struktura trga v Sloveniji. zanimivosti veniji registriranih pravnih oseb (APT Slovenija, Entrade ...). Struktura trga v Sloveniji je prikazana na sliki 1. Iz slike je razviden okvir odnosov med najpomembnejpimi udeleæenci trga: proizvajalci elektri-Ëne energije, prenosnim podjetjem, organizatorjem trga, upraviËenimi odjemalci, distribucijskimi ter storitvenimi podjetji. Shema kaæe, da so glavni ponudniki elektriËne energije domaËi proizvajalci, ki naj bi delovali v razmerah tr-ænega gospodarstva (HSE; NEK), potem proizvajalci, ki so vkljuËeni v sistem prednostnega dispeËiranja (TET in TE-TOL) ter vsi drugi tuji proizvajalci, ki bodo ponujali svojo elektriËno energijo v okviru uvoznih moænosti. Med ponudnike oziroma dobavitelje elektriËne energije pa lahko ptejemo vsako podjetje, ki elektri-Ëno energijo bodisi proizvede (proizvajalec) bodisi jo kupi na trgu (trgovec, distribucijsko podjetje ...) z namenom ponovne prodaje drugim udeleæencem (npr. konËnim kupcem ali drugim trgovcem). ElektriËna energija iz naslova prednostnega dis-peËiranja se najprej prodaja na organiziranem trgu, neprodana koliËina pa se lahko prodaja v tujino ali na dnevnem trgu organiziranega trga. Na ravni prenosnega omreæja v Sloveniji obstajata dve javni gospodarski sluæbi, in sicer upravljanje s prenosnim omreæjem in prenos elektriËne energije, ki sta obe sestavni del Ele-sa.Tudi distribucijska podjetja opravljajo veË bistvenih nalog na slovenskem trgu: gospodarski javni sluæbi upravljanja distribucijskega omreæja ter same distribucije elektri-Ëne energije v pomenu prenapanja elektriËne energije po distribucijskem omreæju, hkrati pa so distribucijska podjetja tudi moËni trgovci z elektriËno energijo - torej kupci in prodajalci elektriËne energije tako upraviËenim kot tudi tarifnim odjemalcem. K shemi lahko dodamo, da tudi izvoz elektriËne energije ni veË izkljuËno v pristojnosti Elesa, paË pa to funkcijo vse bolj prevzemajo tudi drugi udeleæenci na trgu. Od 1. januarja 2003 naj bi bil tudi uvoz elek-triËne energije iz tujine moæen brez vloge Elesa kot trgovca z elektriËno energijo, pri Ëemer je vlada z vladno uredbo 13. decambra 2001 æe sprostila uvoz za upraviËene odjemalce z letno koliËino porabe nad 100 42 GWh. V Sloveniji je licenco za trgo- vanje ali posredovanje na trgu z elek-triËno energijo dobilo æe precejpnje ptevilo podjetij, vendar veËina teh podjetij na trgu z elektriËno energijo ne bo aktivno navzoËih. LoËiti je treba trgovce, ki delujejo v svojem imenu za svoj raËun (dobijo maræo, oziroma v osnovi razliko med nakupnimi in prodajnimi cenami) ter posrednike, ki le posredujejo med kupci in prodajalci in so upraviËeni do provizije (navadno do doloËnega odstotka od vipine posla). Tarifni odjemalci na prostem dvostranskem trgu za zdaj pe ne morejo biti neposredno navzoËi. Ves zahteven proces deregulacije in odpiranja trga, prestrukturiranj in tako naprej pa je bil pravzaprav izveden predvsem zaradi kupcev elektriËne energije, kar se pe vedno prepogosto pozablja. Industrijski kupci elektriËne energije so tisti, ki jim elektriËna energija predstavlja le enega od vhodnih elementov, potrebnih za proizvodnjo in poslovanje. Tako kot kupujejo storitve in material na trgu v konkurenËnih razmerah, upraviËeno æelijo izbirati tudi med ponudniki elektriËne energije in z njo povezanih storitev. Konkurenca je namreË mati napredka in na splopno velja, da kjer koli dolga leta obstaja monopolna situacija, tam obstajajo tudi ptevilne moænosti racionalizacij in moænosti, da se stvari izpeljejo bolje, hitreje, ceneje. Kot æe navedeno, imamo v Sloveniji tudi organizirani trg (borza), organizator trga je Borzen. Deleæ energije, s katero se trguje preko organizatorja trga, sestavlja okrog 15 odstotkov celotne porabe elektriËne energije v Sloveniji. Na organiziranem trgu se trguje s proizvodi na dnevnem trgu (okrog 5 odstotkov koliËin, ki se prodajo preko borze) in elektriËno energijo iz naslova prednostnega dispeËi-ranja (ostalih 95 odstotkov koliËin). Po mojem mnenju se v Sloveniji aktivnosti, povezane z deregulacijo trga, odvijajo hitro - vsaj v primerjavi z drugimi kandidatkami Evropske unije in tudi s stalipËa elektroenergetskih podjetij, ki so v te spremembe dejavno vkljuËena. Seveda pa kupci z doseæenim (tako kot je to tudi drugod po Evropi) niso vedno zadovoljni, vendar je treba upoptevati, da vsak trg potrebuje doloËen Ëas za vzpostavitev novih, na trgu delujoËih odnosov in pravil. MAG. KLEMEN PODJED DRŽAVA PRODAJA 49 ODSTOTKOV PLINSKEGA PODJETJA Slovaška vlada se je sredi marca odlocila, da bo kljub velikemu politicnemu nasprotovanju 49 odstotkov državne plinske družbe SPP prodala konzorciju, sestavljenjem iz nemškega Ru-hrgasa, francoskega Gaz de France in ruskega Gasproma. Cetudi bo preostalih 51 odstotkov družbe še ostalo v državni lasti, bo vodenje prevzel konzorcij, država pa si je le pridržala pravico veta v primerih, ko bo morebiti ogrožen nacionalni interes. Slovaška bo delež sicer drugega najvecjega evropskega plinskega koncema prodala za 2,7 milijarde dolarjev, kar je po mnenju nekaterih clanov vlade mnogo prenizka cena. Nekateri menijo, da je šlo za kar-telni dogovor, saj država ni dobila nobene druge konkurencne ponudbe. Slovaška je namrec poleg Ukrajine zelo pomembna tranzitna država, saj prenašajo po plinovodih SPP kar 70 odstotkov plina iz Rusije. Omenjeno podjetje oskrbuje kar 1,3 milijona slovaških potrošnikov, predlani pa je ustvarilo 1,3 milijarde dolarjev prihodkov. Nakup skoraj polovicnega deleža SPP mora potrditi še urad za varstvo konkurence. (STA) DA RAZKRITI DELI ENERGETSKEGA NA»RTA Ameripka nacionalna energetska strategija je sicer pe vedno skrbno varovana skrivnost, toda pred dobrim mesecem sta konzervativna prav-nipka skupina Judicial Watch in liberalni svet za obrambo naravnih virov vendarle zaËela objavljati dele dokumentacije, ki se nanapajo na delovne sestanke posebne delovne skupine za oblikovanje omenjene strategije. Ta je delovala pod vodstvom ameripkega podpredsednika Dicka Cheneyja, ki noËe razkriti podrobnosti dela skupine, Ëeprav je kongresna nadzorna sluæba proti njemu vloæila toæbo. Omenjeni organizaciji pa sta s toæbo ministrstva za energijo in agencije za zapËito okolja vendarle pripli do nekaterih podatkov. Iz njih naj bi bilo razvidno, da je Busheva administracija, ki je po trditvah kritikov moËno naklonjena interesom energetske industrije in kapitala, premalo upoptevala mnenja okoljevarstvenikov in zagovornikov za okolje prijaznih virov energije. (STA) D//::+?? strokovne ustanove EIMV SE PRILAGAJA V minulem mandatnem obdobju delovanja Sveta Instituta Milan Vidmar v Ljubljani, zlasti pa pe v zadnjih dveh mandatnih obdobjih, v katerih sem predsedoval Svetu EIMV, se je okolje, v katerem Inptitut deluje, popolnoma spremenilo. In ne samo v Sloveniji, v vsej Evropi so nastale za to obdobje znaËilne revolucionarne spremembe, ki jih elektroenergetika v vsej svoji prehojeni poti pe ni doæivela. Gre za popoln razpad elektroenergetskih sistemov, ki so se razvijali v preteklih 50-tih letih do zavidljive strokovne popolnosti, in za uveljavitev novih zakonitosti trgovanja z elektriËno energijo. E IMV je bil predvsem navezan na sistemsko delovanje, ne le vsebinsko, temvec tudi financno. Ob ustanovitvi Inštituta so bile v njegovem programu pretežno bazicne elektroenergetske študije, ceprav so že od vsega zacetka temeljile na potrebah neposredne operative. Bazicne študije, navezane na sistemsko delovanje in financiranje, so se z leti zmanjševale in dosegle pred osmimi leti približno 30 odstotkov zmogljivosti Inštituta. Obdobje zadnjih let je znacilno po nadaljevanju upadanja sistemskih študij in s tem še po: - povecanju težav pri nacrtovanju zasedenosti inštitutskih zmogljivosti. Velika vecina poslov - pogodb je sklenjena ad hoc in na kratek rok; - pojav manjših organizacij s podobno vsebino dela je povzrocil znižanje cen študij, saj imajo te organizacije praviloma nižje stroške kot EIMV; - tržnem obnašanju, ki zahteva tajnost bistvenih podatkov; zato jih je za interdisciplinarne raziskave težko pridobiti. - težave v prilagajanju organizacije dela in kadrov Instituta. »LANI SVETA V ZADNJEM MANDATNEM OBDOBJU: - predstavniki SAZU: akademik prof. dr. Boštjan Zeks, akademik prof. dr. Peter Fajfar, akademik prof. dr. Ludvik Gyergyek - predstavniki elektrogospodarskih podjetij : Franc Le-skovec, Jaroslav Vrtacnik, dr. Janez Hrovatin - predstavniki delavcev EIMV: Matija Maucec, Marja Mulej, Božo Strnad, Andrej Sušteršic in dr. Franc Zlahtic Svet je v preteklih dveh mandatnih obdobjih skupal zadræati prvotno vlogo EIMV, to je ohraniti vlogo Slovenske akademije znanosti in umetnosti kot ustanovitelja EIMV, ohraniti strokovno interdisciplinarnost in sistemski pristop kljub popolni organizacijski razdrobljenosti elektro- energetike (teæka naloga, saj so si podjetja med sabo celo konkurenËna), ohraniti vlogo strokovnega sodelovanja s podjetji, kar je slovensko elektroenergetiko privedlo v evropski vrh. Ob tem naj navedemo le arhitekturo visokonapetostnega omreæja Slovenije, zelo pogumno uvedbo direktne transformacije 110/20 kV, ki prinapa niæje stropke za distribucijo elektriËne energije, in danapnjo vlogo Slovenije v evropski interkonekciji in elektroenergetiki. Prav tako nam je uspelo ohraniti in spodbuditi sodelovanje Inptituta s podjetji v pomenu usmeritev Eurelctrica , ki vidi racionalen razvoj proizvodnje, prenosa in distribucije pa tudi uporabnipke elektroenergetike v sodelovanju na nacionalnih ravneh in v okviru EU. Gre predvsem za tehnolopko sodelovanje ob uporabi modernih znanstvenih metod. Poleg tega se je Elek-troinptitut v zadnjem obdobju zaËel vkljuËevati v mednarodne aktivnosti, seveda ne le strokovno, kjer je bil vkljuËen æe od svojega zaËetka, tem-veË z vkljuËitvijo v mednarodna - evropska plaËana dela. V zadnjih osmih letih je Inptitutu kljub iz leta v leto ostrejpi konkurenci uspelo poslovati pozitivno in soËasno poveËe-vati vrednost osnovnih sredstev z vsakoletnimi investicijami, zlasti v raËunalnipko opremo, merilno opremo v stalnih in mobilnih laboratorijih in delovne prostore. Svet izteka-joËega se obdobja predaja svoje naloge z naslednjo temeljno usmeritvijo: EIMV ohranja svoje poglavitno poslanstvo preoblikovan in dinamiËen za nepredvidljive spremembe in zahteve okolja, o Ëemer priËajo doseæeni ekonomski rezultati. Za slovensko elektroenergetiko je pomembno, da racionalno organizira delovanje specializiranih strokovnjakov ne glede na organizacijsko pripadnost. Tu vidimo Inptitut kot osrednjega akterja koordinacijskih aktivnosti, ki naj zagotovijo vrhunske rezultate na podroËju slovenske elektroenergetike tako doma kot v mednarodnem prostoru. Temu izzivu bo treba prilagoditi nenehno izobra-æevanje ter harmoniËne odnose, tako med samimi raziskovalci ter med raziskovalci in elektroenergetiki v ope-rativi. DR. JANEZ HROVATIN 43 strokovne SNKWEC AKTIVEN A in v tujini V drugi polovici marca je bil v Fiesi letni zbor SNK WEC. Na njem so med drugim podelili priznanje SNK WEC za leto 2001 dr. Francu Æerdinu, direktorju Premogovnika Velenje. Obravnavali pa so tudi tretji osnutek Nacionalnega energetskega programa (NEP), katerega koordinator je SNK WEC. « 44 uvodu letnega zbora je mag. Veko-slav Korošec, predsednik Slovenskega odbora Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC), dejal, da je bilo minulo leto v znamenju prikljuËevanja v Evropsko unijo, kar se je odraæalo tudi pri delu slovenskega odbora. Kot predsednik ugotavlja, da je SNK WEC s svojo dejavnostjo v celoti izpolnil poslanstvo tako v domovini kot v tujini, kjer predstavlja slovensko energetiko. Potem ko so Ëlani odbora v okviru zavzemanja stalipË WEC-a do aktualnih vprapanj s podroËja energetskega gospodarstva in ravnanja z energijo lani februarja na zboru v Velenju poslupali rezultate ptudij analize konkurenËnosti, se je predsedstvo SNK WEC-a junija odloËilo, da se v okviru projektne naloge prouËi problematika umepËanja energetskih objektov v prostor. Za nalogo, ki je zunaj rednega programa odbora, je bila imenovana posebna delovna skupina, ki je aktivno delala na projektu. Nadaljnja aktivnost odbora je bila priprava letnega energetskega pregleda. Skupaj z Zdruæenjem za energetiko pri GZS in Slovenskim naftnim komitejem je odbor uspepno organiziral okroglo mizo Slovenska energetika naravnava kompas. flPomembna je bila mednarodna dejavnost SNK WEC, kjer smo se med drugim veliko angaæirali pri koordinaciji srednje- in vzhodnoevropskih dræav. Dvodnevnega junijskega sestanka v Ljubljani na temo Energija za jutripnjo Evropo se je udeleæilo 23 udeleæencev iz 11 dræav. Ob koncu sestanka so udeleæenci oblikovali izjavo s stalipËa evropske regije, ki je bila predstavljena Loyoli de Palacio, komisarki EU za promet in energijo med 18. kongresom WEC v Argentini. Dokument je obravnavala in sprejela tudi skupina Ëlanic WEC iz Zahodne Evrope. Aktivni smo bili tudi na 18. kongresu WEC v argentinskem Buenos Airesu, kjer je pet delegatov sodelovalo pri delu organov WEC, predstavitvi referatov, sklepnem delu kongresa, pri pripravi njegovih sklepov ter na ptudentskem kongresu,« je med drugim v poroËilu o lanskem delu SNK WEC povedal Natan Bernot, glavni tajnik. Letopnje delo odbora se bo doma nadaljevalo z zavzemanjem stalipË do aktualnih vprapanj s podroËja energetskega gospodarstva in ravnanja z Dr. Franc Æerdin se je po konËanem ptudiju rudarstva na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani leta 1976 zaposlil v Rudniku lignita Velenje kot pripravnik v jami. Opravil je strokovni izpit za tehniËnega vodjo in samostojnega projektanta za rudnike z metanom in za povrpin-ske kope. Opravljal je nadzornipka in vodilna dela v jami Pesje vse do tehniËnega vodje te jame. Kmalu zatem je postal vodja ptudijskega oddelka v Rudniku lignita Velenje, nato bil imenovan za glavnega inæenir-ja razvoja in investicijske dejavnosti v rudniku in kmalu za tem za tehni-Ënega direktorja. Vsa ta razvojna obdobja poklicnega æivljenja dr. Franca Æerdina zaznamujejo rezultati njegovega dela in dela strokovnega tima ter sodelavcev. Kaæe omeniti novo tehnologijo podpiranja jamskih prog ter s tem povezano zmanjpevanje zaposlenih na vzdræevanju (od 670 na 192 vzdræe-valcev), bistveno zmanjpanje ptevila jamskih ognjev in ogrevov, mehani-ziranje odkopne fronte in uvajanje visoko produktivnih odkopov, skraj-panje dolæine odkopne fronte s 1320 leta 1984 na 550 metrov leta 1993 ter bistveno poveËanje odkopnih uËinkov in produktivnosti ter posle-diËno uvrstitev premogovnika med najboljpe v Evropi. Danes Premogovnik Velenje pridobi DOBITNIK PRIZNANJA DR. FRANC ZFRDIN energijo, udeleæbo Ëlanstva na posvetovanjih, sodelovanjem z druptvi, pu-blicistiËno dejavnostjo. Aktivno bo mednarodno sodelovanje, med drugim v okviru Srednje in Vzhodne Evrope kot tudi na drugi Balkanski energetski konferenci, posvetu Energija za jutripnji Balkan pa vse do izdelave regijskih stalipË za Svetovni vrh Zdruæenih narodov o zdrænem razvoju, septembra v Johanesburgu. V nadaljevanju seje je bilo podeljeno priznanje WEC za leto 2001. Komisija je v doloËenem roku prejela pest predlogov za posamezna priznanja in tri za podjetja. Med posamezniki so bili predlagani: Natan Bernot, WEC; Nada Zupanc, WEC; dr. Janez Hrovatin, ELES, mag. Drago Fabijan, HSE, in mag. Drago ©tefe, Elektro Gorenjska. Med organizacijami pa Gospodarska zbornica Slovenije, Zdruæenje za energetiko GZS in ApE-Agencija za prestrukturiranje energetike. Administrativna komisija SNK WEC je obravnavala predloge skladno s pravilnikom o ptiri milijone ton premoga na dveh do treh odkopih na 260 metrih od-kopne fronte. Pri vsem tem kot stalnica izstopa skrb za varnost zaposlenih in humanizacijo dela, kar se odraæa v zmanjpanju ptevila delovnih nezgod, izostanku z dela zaradi bolezni in v zmanjpanju drugih nepredvidljivih dogodkov v premogovniku. Strokovnjaki v podjetju stalno prouËujejo nove ideje za pe boljpe rezultate na tem po-droËju. Razvoj tehnologije dela, dvig produktivnosti, optimiranje stropkov in organizacije dela dajejo premogovniku lepe moænosti tudi ob odpiranju energetskega trga. Podjetje je leta 1998 za proces pridobivanja premoga pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001, leta 2000 pa certifikat ISO 14001, ki potrjuje visoke standarde, ki jih premogovnik izpolnjuje na podro-Ëju ravnanja z okoljem, kar uvrpËa podjetje med edinstvene v Evropi. Premogovnik Velenje je med vodenjem dr. Æerdina prerasel v enega najmodernejpe opremljenih, varnih in cenovno konkurenËnih podjetij v Evropi. Delovanje podjetja poteka na podlagi ptirih stratepkih ciljev, s katerimi se identificirajo tudi zaposleni: zagotavljanje proizvodnje lignita, ki bo omogoËala te-hniËno ter ekonomsko uspepno poslovanje premogovnika in TE ©op- Mag. Vekoslav Korošec, predsednik SNK WEC, je podelil priznanje dr. Francu Zerdinu. tanj, omogoËanje kar najveËje stopnje varnosti in humanosti pri izvajanju delovnih procesov vseh zaposlenih, sprotno in uËinkovito repe-vanje ekolopkih problemov, ki so in pe nastajajo kot posledica energetske dejavnosti v ©alepki dolini, in zagotavljanje uresniËevanja novih programov oziroma novih delovnih mest za prebivalce ©alepke doline, zaradi zmanjpanja ptevila zaposlenih v energetski dejavnosti. Dr. Franc Æerdin vodi premogovnik tako, da se je danes sposoben prilagajati spremembam v okolju in preæiveti v svetu konkurence. Podjetje odlikuje ustvarjalna delovna klima in dobri medsebojni odnosi ter temeljne vrednote, zarisane v podjetju: Ëlovek, uspepnost, varnost, znanje, skrb za okolje, ustvarjalnost, tovariptvo. Poleg tega, da letopnji dobitnik priznanja vodi eno najveËjih slovenskih energetskih podjetij primarne energije, deluje tudi pirpe, kar se izraæa preko njegovega naklonjenega odnosa do razvoja pirpega druæbenega okolja kot tudi strokovnega dela znotraj Slovenskega odbora WEC. V slednjem je trenutno pe posebej angaæi-ran kot eden od koordinatorjev priprave Nacionalnega energetskega programa. Prepoznavno je delo nagrajenca znotraj Gospodarske zbornice preko posameznih projektov. Zdruæenje za energetiko pri GZS, ki mu predseduje, je vodilo ptevilne za razvoj pomembne projekte, med njimi ptudijo konkurenËnosti domaËih proizvajalcev elektriËne energije in projekt ugotavljanja vrednosti nasedlih investicij. Pomembno je povezovanje domaËih proizvodnih podjetij, ki temelji na skrbni pro-uËitvi novih trænih okolipËin in iskanju naj-boljpih moænosti za merjenje produktivnosti na odprtem trgu. Pomembno je strokovno znanje dr. Æerdina, tako v okviru priprave energetske in rudarske zakonodaje v Sloveniji kot v tujini v okviru strokovnih zdruæenj. Svoje strokovno znanje razdaja tudi v okviru veËletnega pedagopkega dela na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, na oddelku za montanistiko pri predmetih zraËenje in jamski poæari, programiranje in optimiranje v rudarstvu ter ekonomika in organizacija. Njegovo mednarodno angaæiranje je posebno razpoznavno v organizacijskem odboru Svetovnega rudarskega kongresa ter posebej v okviru njegovih posameznih raziskovalnih projektov. Tako sega pobuda dr. Franca Æerdina za promocijo energetike daleË preko zgolj podjetnipkih videnj in posameznih energetskih projektov, mnogo pirpe znotraj slovenskega odbora WEC. Komisija za izbor nagrajenca pri njegovem predlogu ni mogla mimo tistih lastnosti, ki prepriËajo tudi najbolj zahtevne, tista humana nota, ki je pri dr. Francu Æerdinu tako zelo razvidna v vseh nalogah, ki se prepletajo v njegovem vsakdanu, kjer nam ostaja razpoznaven kot Ëlovek, strokovnjak, mentor, direktor, sodelavec in prijatelj. 45 Udeleženci letnega zbora SNK WEC. 46 podeljevanju priznanj SNK WEC in ugotovila, da so bili vsi predlogi utemeljeni, da pa med njimi izstopa predlog za podelitev priznanja docentu dr. Francu Zerdinu iz Premogovnika Velenje. DOKONCANJE NEP Ena izmed najpomembnejpih nalog SNK WEC lani in v zaËetku letopnjega leta je bila priprava Nacionalnega energetskega programa (NEP), ki ga zahteva energetski zakon. Ob koncu lanskega leta je Ministrstvo za okolje in prostor sklenilo z njim pogodbo za izvedbo tega programa. SNK WEC je angaæiral izvedence za posamezna podroËja ravnanja z energijo v Sloveniji. Ti so oddali prispevke. Opravljena je bila recenzija njihovih del. Na podlagi upoptevanih pripomb recenzentov in organizirane razprave z recenzenti so avtorji predloæili Slovenskemu nacionalnemu komiteju WEC daljpa besedila kot svoj predlog, kaj naj vkljuËuje NEP z njihovega podroËja. S tako zbranimi povzetki prispevkov z 12 podroËij je odbor za letni zbor pripravil tretji osnutek NEP, z namenom da na raz- pravi na zboru zberejo pripombe, ki bodo podlaga osnutka NEP, namenjenega za nadaljnjo razpravo. Pomisleki in odprta vprapanja, ki so jih videli udeleæenci zbora v Fiesi, so se nanapali predvsem na podeljevanje koncesij, eksterne stropke, vkljuËeva-nje objektov v prostor, vprapanje, katerim energetskim virom dati prednost, stropke rabe energije, vprapa-nje, kako z omreænino pokriti priznano ceno kWh iz obnovljivih virov, delitev stropkov pri soproizvod-nji, potropnipki vidik porabe elektri-Ëne energije. Kot je na predstavitvi tretjega osnutka povedal Natan Bernot, glavni koordinator NEP-a, je doslej opravljeno delo prva faza NEP-a, pri kateri je sodelovalo 35 avtorjev in recenzentov. Da bo nacionalni program dobil sporoËilo, je treba z delom na njem nadaljevati in ga uskladiti po vertikalah. Tako bo vseh dvanajst podroËij -splopna spoznanja, premog, hidro-energija, jedrska energija, oskrba z elektriko, prenos in distribucija elektrike, tekoËa goriva, zemeljski plin, obnovljivi viri energije, soproizvod-nja toplote in elektriËne energije, krajevni programi in raba energije - v naslednjih treh do ptirih mesecih obdelanih pe z vidika izobraæevanja, tehnologije, politike cen, okolja in prostora ter institucionalnih vpra-panj. S teh pogledov bodo teme obdelali strokovnjaki, ki se z navedeno tematiko ukvarjajo na pristojnih ministrstvih ali v strokovnih organizacijah. Tako izdelani predlog naj bi pel v razpravo in vladno proceduro jeseni. Ivo Novak z Ministrstva za okolje in prostor je pozval vse, ki æelijo dobronamerno prispevati k temu, da bi bil NEP kar najboljpi, naj se vklju-Ëijo v njegovo nastajanje. Tudi zato so vsi pomisleki in pripombe na osnutke NEP-a veË kot dobrodopli. Urad za energetiko MOP je za promocijo dela na NEP-u angaæiral E-Forum in pa Druptvo inæenirjev in tehnikov. MINKA SKUBIC strokovne HaVTnISnIZoLvETrOa©NJEGA ZaËetki Cebita v Hannovru segajo daleË nazaj v 40. leta, saj je tudi uradno bil prvi tovrstni sejem æe leta 1947. Na tej prireditvi se pojavijo prav vsi, ki kaj veljajo na podroËju raËunalniptva, informatike in telekomunikacij, v zadnjem Ëasu pa se je zaËelo pojavljati tudi banËniptvo v sklopu poslovanja in transakcij po internetu. Prav vsi, od velikih gigantov do malih podjetij, hoËe-jo predstaviti svoje izdelke ter poudariti, da so prvi na doloËenem podroËju. Na sejmu se tudi dobro vidi, katera podjetja dajejo poudarek na oglapevanje svojih izdelkov, saj se je cena kvadratnega metra razstavipËnega prostora v halah gibala tudi do 5000 evrov. C ilj tega sejma je bilo kar najbolje prestaviti izdelke in novosti podjetij vsem, ki to potrebujejo pri svojem delu ali pa se ukvarjajo s podobno panogo. Na njem je bilo sklenjenih tudi veliko poslov, kajti letos je bil najveËji poudarek ravno na mobilni telefoniji in razvoju telefonov nove, tretje generacije. Tudi hal in razstavljavcev s podroËja te panoge je bilo najveË. Na podroËju nove programske opreme je bilo najbolj vidno oziroma najbolj izrazito modeliranje konstrukcij v 3D dimenzijah, z uporabo katerih se lahko konstruirajo ptevilni izdelki, od jaht, stolpnic do avtomobilov. Na podroËju strojne opreme je bilo tudi mnogo novosti, od hitrejpih procesorjev, optiËnih za-pisovalnikov, risalnikov, brezæiËnih komponent raËunalnikov, prenosnikov itd. Velik poudarek je bil tudi na varnosti v medmreæju, delu z internetom, poslovanju po njem, varnostnim kljuËem, elektronskim podpisom in podobno. »e povzamem, je ta sejem meka za ljudi, ki jih zanima razvoj novih tehnologij s podroËja raËunalniptva, informatike, telekomunikacije in seveda v novejpem Ëa-su tudi banËniptva. SEJEM Z DOLGOLETNO TRADICIJO Hannover, ki je glavno mesto Spodnje Sapke, ima æe zelo dolgo tradicijo pri prirejanju sejmov, saj se je prvi, kot æe reËeno, zaËel æe leta 1947. Prometne povezave znotraj Hannov-ra so zelo dobre, saj so podzemna æe-leznica in avtobusi zelo dobro koordinirani, tako da peljejo v pet- do de-setminutnih presledkih, odvisno od relacije. Vreme v napem Ëasu bivanja v Hannovru od 15. do 18. marca nam jo je kar zagodlo, saj je bilo zelo oblaËno in hladno, okrog 0 C, v no-Ëi na soboto pa je celo sneæilo. Sicer pa je sejem v Hannovru sestavljen iz ogromno hal, v katerih je bilo letos kar okrog 8000 razstavljavcev z vsega sveta, ki so pripli predstavit svoje izdelke in doseæke na podroËjih, kot so magnetni mediji do programske opreme za varno e-poslovanje v internetu in podobno, Ëeprav je æe drugo leto zapovrstjo dejansko bilo naj-veË povedanega (kakor tudi videnega) o brezæiËnih in mobilnih komunikacijah. Sejem v Hannovru je re-sniËno poslastica za ljudi, ki imajo radi raËunalniptvo in informatiko, pri Ëemer pa je treba prepepaËiti tudi do deset kilometrov na dan, Ëe si æe-lip ogledati tisto, kar te zanima, kajti hale so ogromne, kar zgovorno potrjuje tudi velikost razstavipËnega prostora, ki meri kar 424.173 kvadratnih metrov. HITER RAZVOJ STROJNE... Kot zanimivost je izstopal prenosni tiskalnik PocketColor 100, ki deluje na baterije AA in tiska neposredno iz digitalne kamere ali raËunalnika z USB vodilom. Tiskalnik uporablja avtomatiËni podajalnik papirja in kartupe s suho barvo. Posebna prevleka tiskalnik varuje tudi pred odtisi, ultravijoliËnimi æarki in vodnimi madeæi. HP, ki je po mojem miplje-nju vodilni pri razvoju tehnologij za tiskalnike in risalnike, je predstavil svoj najnovejpi risalnik A0, ki ima sedaj pet loËenih barvnih kaset od tiskalne glave in je sedaj tudi mogoËe zamenjati kasete s tinto tudi med risanjem. Zapisovalci (prepisovalci), tako imenovani flpekaËi« CD-RW, so pri nekaterih proizvajalcih dosegali hitrosti tudi do 40 x hitrost zapisovanja (40 x 150 KB/s), kar je æe pohvale vredna hitrost. Vedno bolj prihaja na plano nova tehnologija arhiviranja oziroma zapisovanja na medije, to je DVD, na katerega lahko za-pipemo tudi do 4,7 GB podatkov na eno stran oziroma kar 9,4 GB na obe strani diska. Glede DVD-formatov pa je tudi prava zmepnjava, kajti format zapisa pe ni standardiziran in trg se odloËa med dvema formatoma -DVD+R/+RW in DVD-R/RW. Vendar anketa kaæe, da bo prvi format zapisa prevladal. Obstaja tudi tehnologija dvoplastnega dvostranskega zapisa, z uporabo katere se lahko zapipe tudi do 19 GB podatkov na obe strani optiËnega diska. Strojna oprema, ki to tehnologijo zapisa omogoËa, je za zdaj pe zelo draga, vendar se bodo cene tudi teh komponent spustile na normalno raven. Intel in AMD sta najavila paleto novih procesorjev. AMD je najavil, nove hitrejpe verzije procesorjev Athlon XP, torej Athlon 2100+ za namizne raËunalnike in Athlon XP 1600+ za prenosnike. S tem naborom procesorjev se bo AMD malo pribliæal ri-valu Intelu, ki pe naprej vodi v hitrosti procesorjev. AMD tudi napoveduje tehnologijo izdelave procesorjev v 130 nm tehniki, ki bo omogoËila47 48 veËje hitrosti procesorjev. Rival Intel pa je najavil novi Xeon MP procesor za streænike in verzijo z njihovimi Fosterjevimi Ëipi, ki omogoËajo 4 ali veË procesorjev. Kot je priËakovano, procesor temelji na Intelovi Net-Burst procesorski arhitekturi in enaki tehnologiji, kot je pri Pentiumu 4, toda za streænike usmerjeno tehnologijo, kot je 1 MB na Ëipu s 3. nivoj-skim predpomnilnikom shranjuje pomembne podatke bliæje procesorskemu jedru in s tem se poveËajo zmogljivosti. Intel je pe najavil svoj 2.2 GHz procesor Prestonia, ki je namenjen streænikom z enim ali dvema procesorjema. IBM je najavil, da bo uporabljal Xeon MP v svojih x360 streænikih s hitrostmi 1.4 GHz, 1.5 GHz in 1.6 GHz. ... IN PROGRAMSKE OPREME ACD Systems je izdal zadnjo verzijo programa ACDSee 4.0, ki je zelo moËno orodje za pregledovanje, urejanje, tiskanje in podajanje digitalnih slik. S tem programom se lahko zelo lepo popravi slika, osvetli, odstranijo odveËni deli, retupira itd. Ta program je odliËen za konËno obdelavo slik. MogoËe je tudi napraviti animacijo iz obstojeËih slik. Microsoft nam je letos predstavil poleg æe znanih novih oken programske opreme Windows XP, MS Office XP itd. pe novo strojno opremo, brezæi-Ëni namizni raËunalnik, brezæiËno tipkovnico in brezæiËno mipko, ki jo sedaj skupaj prodajajo kot integrirano celoto, mogoËe pa je posebej kupiti tudi vsako od zgoraj naptetih komponent. BrezæiËna tipkovnica, prirejena za internetno raziskovanje, dovoljuje uporabniku hitre tipke do spletnih pomoËi, e-popte in pe veË. Microsoft je tudi letos bil zelo oblegan del razstavipËnega prostora, tako da si se moral kar preriniti, Ëe si hotel kaj bolj temeljito pogledati. Bill Gates oËitno ve, kako premamiti ljudi. Kar zadeva novosti iz programske opreme, je bilo zelo veliko podjetij, ki so predstavljala konstrukcijsko oblikovanje zgradb, avtomobilskih motorjev, Ëolnov itd. s programskimi orodji, skratka kakrpno koli konstrukcijo, ki si jo lahko Ëlovek zamisli v 3D dimenzijah. Seveda sta bila tukaj tudi navzoËa paradna konja grafiËnega oblikovanja Autodesk in Corel, ki sta s svojimi atraktivnimi predstavitvami in nato nagradnimi Rezultat programa za konstruiranje objektov v 3D. igrami privabljala veliko ljudi, ki so kar vpijali novosti iz njihovega repertoarja. Autodesk poizkupa prodreti tudi na podroËje GIS-a s svojimi dodatki MAP, vendar za zdaj ESRI pe premoËno vodi. Tudi podjetje ESRI, v tem Ëasu vodilno podjetje pri razvoju programske opreme za GIS in GPS, se je predstavilo, vendar v manjpem obsegu, kakor sem priËako-val. Med drugim so prikazali tudi svoji novi paket orodij ArcGIS 8.1, ki se zelo razlikuje od starega ArcVi-ew 3.2, glede na videz, delo in programiranje v njem, kajti vkljuËili so æe tako dolgo priËakovani programski jezik Visual Basic. VRSTA NOVOSTI TUDI NA PODRO»JU TELEKOMUNIKACIJ Innovaphone je pokazal spekter repi-tev telefonije po VoIP (Voice over IP). Ta zajema VoIP, usmerjevalnike, IP-telefone in IP-prilagojevalni-ke, ki temeljijo na standardu ITU H.323. Ta telefonija se uporablja predvsem za podjetja, ki imajo mednarodne partnerje in ogromno komunicirajo z njimi, kajti mogoËe je vzpostaviti 30 soËasnih pogovornih zvez. Leadtek je demonstriral svoj novi IP-videotelefon in videokonferenËni sistem, oba sistema temeljita na protokolu H.323. Videotelefon je zdru-æljiv z ADSL, LAN, VPN in drugim IP-omreæjem in omogoËa video v re- alnem Ëasu, torej do 30 fps (frames per second). VideokonferenËni sistem je narejen za poslovno in doma-Ëo uporabo in ga lahko uporabljamo povsod, kjer je ethernet povezava. Nokia je predstavila svoj prvi izdelek, ki povezuje GPRS tehnologijo in prenosni raËunalnik. D221 je multi funkcijska radio kartica, ki vedno omogoËa dostop do interneta po GPRS, HSCSD (High Speed Circuit Switched Data) in brezæiËnih pokritih podroËij LAN. Izdelek je narejen za uporabnike, katerih glavno orodje za delo je prenosni raËunal-nik. Kartica omogoËa popiljanje e-popte, tekstovnih sporoËil in faksov ter omogoËa brezæiËni dostop do interneta na prenosnem raËunalniku. Kompatibilna je tudi z VPN (Virtual Private Network) preko GPRS in brezæiËnega LAN-a. Kartica deluje v GSM 900/1800 MHz omreæju s GPRS, HSCSD ali brezæiËnem pokritem obmoËju LAN. Povezovanje in konfiguracija se lahko lepo opravi preko grafiËnega uporabnipkega vmesnika. Hitrost prenosa podatkov pri GPRS je 40,2 kbps, pri HSCSD je 43,2 kbps in pri brezæiËnem LAN 11 Mbps. ZA©»ITA SISTEMOV DOBIVA VSE VE»JO VELJAVO Norman Data Defense systems Gmbh je razvilo novo tehnologijo za odkrivanje in uniËevanje virusov, tako imenovano Sandbox, ki odkriva in nevtralizira virus, preden ta napa- V danapnjem Ëasu vsa avtomobilska industrija naËrtuje svoje izdelke s pomoËjo 3D programov za konstruiranje objektov, rezultat tega lepo ponazarja tudi pogonski motor Williams BMW V10 s 2998 cm3 in 800 KM (F1). de raËunalnik. Sistem kreira in zapre simulacijski raËunalnik (sandbox) znotraj programa za skeniranje, kjer se vse datoteke konstantno nadzirajo. Ta simulacijski raËunalnik dovoli virusu, da se razmnoæi in sproæi svoje programske rutine, vendar virus ne more zapustiti sandboxa. Ko je virus aktiviran, se temeljito preskenira z uporabo moËnih skenirnih orodij. Griffin Tehnologies SecuriKey je predstavil varnostni kljuË preko USB vodila. Sistem pomeni uËinkovito, nizko stropkovno alternativo k PKI (Public Key Infrastructure) tehnologiji, ki varuje podjetja in organizacije proti neavtorizirani uporabi njihovih raËunalnikov. SecuriKey enostavno vtaknemo v prosto vodilo USB ter vpipemo ustrezno geslo, ki smo ga prej generirali. Aladdin eToken je napravica USB velikosti normalnih hipnih kljuËev. Sluæi pa kot naprava z dvema varnostnima faktorjema, kot varovanje omreæja in e-poslovanja. Napravica je preprosta, z nizko ceno in avtorizira uporabnike ter digitalno podpipe obËutljive poslovne transakcije. Napravica postaja zelo aktualna v svetu banËniptva. VRSTA UPORABNIH NOVOSTI TUDI Z DRUGIH PODRO»IJ Philips je predstavil svoj novi diktafon DPM 9300, ki ima izmenljive 8 Mb pametne kartice, na katere se lahko shrani do 108 min pogovora, kar ustreza 35 stranem pisanega besedila. Diktafon omogoËa enostavno kabelsko povezavo (USB) z raËunal-nikom, na katerega se lahko prenese ves pogovor in se nato razpoplje zainteresiranim poslupalcem. Greenwood Communications je predstavilo izdelek, ki omogoËa oddaljen nadzor nad porabo elektriËne energije uporabnikovih dislociranih naprav. Za oddaljen dostop do uporabnikovih naprav uporabljajo splet, po katerem lahko nadzorujejo stopnjo porabe elektriËne energije svojih naprav kakor tudi stanja naprav. Naprava omogoËa podjetjem oddaljeno izkljuËitev naprave ter njen ponovni zagon in menjavo sekvence v tem Ëasu. Dansko podjetje je razvilo zelo hiter namizni raËunalnik Vapochill, ki uporablja za hlajenje sistema in procesorja ohipje v obliki pravega hladilnika. RaËunalnik poganja Intelov procesor Pentium 4 2.2 GHz, ki lahko teËe na frekvenci do 3 GHz. Njihov predstavnik nam je pojasnil, da je skrivnost v takpni hitrosti raËunalnika pravi hladilnik, ki prepreËuje procesorju in raËunalnipkemu sistemu, da bi se pregrela, ter tako omogoËa povipanje delovne frekvence do zgornjih meja. MAG. MIRO ZUNEC 49 Kaj nas »aka? V knjigi Managerski izzivi v 21. stoletju, katere zanimivejpe dele povzemam v prispevku, nas avtor, Peter F. Drucker, dokaj prepriËljivo in argumentirano opozarja na ptevilne Ëeri, na katerih se lahko flraztrepËijo nape barke«, Ëe vodstvene strukture, z naËini vodenja, ne bodo vsaj sledile bliskovitemu socialnemu, gospodarskemu in pe posebej tehnolopkemu razvoju, ki je generator sprememb. Seveda je do nekaterih avtorjevih trditev treba vzpostaviti zdravo mero kritiËne distance. So pa poglavja in teze, ki ne pupËajo nobenega dvoma in o katerih bi lahko rekli, da so gotovosti. 50 USIHAJOCA RODNOST V RAZVITEM SVETU V Zahodni in Srednji Evropi ter na Japonskem je rodnost že upadla precej pod stopnjo 2,1 novorojencka na žensko v plodni dobi. Ce se bodo gibanja nadaljevala, bi do konca 21. stoletja število prebivalstva Italije upadlo z zdajšnjih 60 milijonov na 20 do 22 milijonov. Japoncev, ki jih je danes 125 milijonov, bo takrat le še 50 do 55 milijonov. Tudi v ZDA je rodnost že upadla pod stopnjo 2 in še vedno pada. Tako visoka pa je pravzaprav zaradi številnih priseljencev, med katerimi vsaj prva generacija po navadi ohranja visoko rodnost iz svojih maticnih držav (npr. Mehi-canov). Pomembnejša od številk, ki se nanašajo na rast prebivalstva, pa bo njegova starostna struktura. Od približno 20 milijonov Italijanov, ki bodo še ostali okrog leta 2080, jih bo najmanj ena tretjina starejših od 60 let, majhen pa bo delež mlajših od 15 let. Staranje prebivalstva ni v bistvu nic novega in je le posledica padanja rodnosti. Bo pa zahtevalo rešitve, ki so že sedaj, ko smo storili šele prve korake, bolece in strašansko nepriljubljene. Drucker pravi, da bo treba v naslednjih 20 do 30 letih upokojitveno starost premakniti navzgor na okrog 79 let. Rodnost se seveda lahko spremeni, toda tudi ce rodnost po svetu doživi preobrat in zacne obcutno rasti, bo moralo mini- ti najmanj 20 let, da ti novi otroci doseæejo starost, pri kateri se vkljuËu-jejo v delovno aktivno prebivalstvo. Praznino lahko zapolni samo mnoæi-Ëno priseljevanje, ki pa verjetno ne bi bilo repitev priËakovane situacije, saj imajo razvite dræave æe danes precej odklonilno stalipËe do migracij ljudi drugaËnih kultur in veroizpovedi. To pomeni, da bodo morale vse ustanove v sodobnem svetu, pe posebej podjetja, ki so najmanj dvesto let utemeljevale svojo poslovanje na predpostavki, da se prebivalstvo enakomerno veËa, svoje strategije prilagoditi predpostavki, da se ptevilo prebivalcev, zlasti deleæ mlajpe, delovne aktivne populacije, manjpa. PORAZDELITEV DOHODKOV Spremembe v porazdelitvi dohodkov bodo v prvih desetletjih 21. stoletja tako korenite kot demografske spremembe. Podjetja in gospodarske panoge imajo danes izredno dober pregled nad svojim trænim poloæajem. Vsa podjetja skrbno spremljajo svojo prodajo in natanËno vedo, ali raste ali upada. In vendarle nihËe med njimi ne pozna najpomembnejpega podatka: deleæ, ki ga imajo njihove stranke (druge ustanove, podjetja ali konËni uporabniki), na voljo za nakup izdelkov in storitev, ki jih proizvajajo in prodajajo. Deleæ razpoloæ-ljivih dohodkov je temelj vseh eko- nomskih informacij, obiËajno pa je ta informacija tudi najzanesljivejpi temelj za oblikovanje strategije. Tako rekoË vsi ekonomisti in velika ve-Ëina poslovnih direktorjev je denimo prepriËanih, da je gospodarski razcvet 20. stoletja posledica ekonomskih gibanj. To seveda ni res; nasprotno, deleæ razpoloæljivih dohodkov, namenjen zadovoljevanju ekonomskih potreb, je v vseh razvitih dræa-vah v 20. stoletju vztrajno upadal. ©tirje sektorji, ki so doæiveli najveËjo rast v prejpnjem stoletju, so vlada, zdravstvo, izobraæevanje in prosti Ëas, pri Ëemer lahko trdimo, da je de-leæ prostega Ëasa v tej ogromni rasti enak deleæu drugih treh postavk skupaj. Leta 1900 je veËina v razvitih dr-æavah delala najmanj 60 ur na teden, 51 tednov v letu ter pest dni na teden. Ob koncu 20. stoletja velika ve-Ëina dela 40 ur na teden, pet dni na teden, 47 tednov na leto, kar pomeni zmanjpanje z veË kot tri tisoË ur na leto na manj kot tisoË petsto ur na leto. Ker imajo vlade najveËji vpliv na porazdelitev razpoloæljivih dohodkov med zgoraj omenjenimi najhitreje rastoËimi sektorji v 20. stoletju, nima niË tako velikega vpliva na porazdelitev deleæev narodnega prihodka kot spremembe v vladni politiki. Glavna ekonomska funkcija vlade v razvitih dræavah je namreË prerazporediti med 30 in 50 odstotki narodnega dohodka dræave. Nobena od ptirih postavk se ne obnapa po ekonomskih pravilih ponudbe in pov-prapevanja, se ne da na splopno razlo-æiti z ekonomskimi modeli niti se ne vede v skladu z ekonomskimi teorijami. In vendar te ptiri postavke tvorijo dobro polovico razvitih gospodarstev, celo tistih najbolj kapitalistiËno usmerjenih. Lahko pa v prihajajoËih desetletjih, z veliko gotovostjo napovemo velike spremembe v vseh ptirih postavkah. Rast vlad v njihovi obi-Ëajni obliki zbiralca in prerazporeje-valca narodnega dohodka bi se morala ustaviti. Kategorija prosti Ëas je mogoËe æe v upadanju, saj so razvite dræave priple do toËke, na kateri bodo prenehale skrajpevati delovni Ëas. Sektorja zdravstvo in izobraæevanje pa se bosta najbræ pe naprej pirila -demografska gibanja so precej dobro zagotovilo za taka predvidevanja. Najhitreje rastoËa ter obenem naj-obetavnejpa gospodarska panoga v zadnjih tridesetih letih 20. stoletja ni bila informacijska tehnologija, kot mnogi menijo, ampak podroËje fi-nanËnih storitev, ki premoænemu starejpemu prebivalstvu v razvitih dr-æavah odpirajo priloænosti, da si zagotovi pokojninske dohodke. Torej tiste finanËne storitve, ki prej sploh niso obstajale - vzajemni skladi, druæbe za upravljanje, pokojninski skladi ter nove oblike posrednipkih hip. Trend teh se bo nadaljeval vsaj do takrat, ko bodo razvite dræave prilagodile svoje pokojninske sisteme novim demografskim razmeram. OPREDELITEV USPE©NOSTI Danes smo vse bolj priËa premikom v strukturi nosilcev moËi. Nastanek premoænega (ne bogatega) srednjega razreda nefiziËnih delavcev in podalj-panje æivljenjske dobe sta botrovala razvoju novih ustanov, kot so pokojninski in vzajemni skladi. Slednji so danes zakoniti lastniki glavnega pre-moæenja v sodobnih, razvitih druæ-bah. Te trditve lahko podkrepimo s stanjem v ZDA, kjer imajo ustanove, v katerih so udeleæeni prihodnji upokojenci, danes v lasti 40 odstotkov vseh druæb, uvrpËenih na javnih borzah, od tega celo 60 odstotkov veËjih druæb. Posledica takpnega lastnipkega razmerja (podobna je slika tudi v Veliki Britaniji, NemËiji, Franciji, na Japonskem in drugje) je, da zadovoljevanje interesa delniËarjev postane edini kriterij uspepnosti podjetij. Ker takpno favoriziranje interesa delniËar-jev popolnoma zanemarja druge partnerje, zlasti zaposlene fiziËne delavce, ki po veËini niso lastniki delnic, je socialno ravnovesje v teh druæbah vse bolj krhko. Vse ustanove bodo torej morale pe enkrat pretehtati pomen uspepnosti in poiskati nove vsebine tega pojma. Globalna konkurenËnost bo postala nujen stratepki cilj vsakega podjetja. Nobena ustanova, pa naj si bo to podjetje, univerza ali bolnipnica, ne bo mogla preæiveti, Ëe ne bo dosegla standardov, ki jih narekujejo vodilni v svetu na razliËnih podroËjih. Pomembno pri tem je, da se poslovni sektor in celoten gospodarski razvoj ne bosta mogla veË zanapati na poceni delovno silo. Kljub nizkim plaËam je verjetnost, da bodo podjetja preæi-vela, izredno majhna, Ëe njihova delovna sila ne bo dosegla produktivnosti vodilnih podjetij v svetu v dani panogi. Nizki stropki dela paË ne morejo ustvariti take cenovne prednosti, ki bi odtehtala nizko delovno produktivnost. PriËakovati je, da se bodo gospodarstva, ki ne morejo slediti najboljpim v svetu, s pomoËjo politiËnih odloËitev vlad (protekcio-nizem), zapËitila pred vplivi od zunaj. Takpni ukrepi pa v zgodovini niso prinesli æelenih rezultatov. Prej nasprotno. Takpni ukrepi le pe poveËuje-jo razkorak med razvitimi in nerazvitimi, uspepnimi in neuspepnimi. NESKLADJE MED GOSPODARSKO IN POLITI»NO RESNI»NOSTJO Svetovno gospodarstvo postaja vse bolj globalno, dræavne meje pa so postale ovira in stropkovni centri. Obstaja veliko razlogov za dvom, da bodo nove regionalne gospodarske enote (ES, NAFTA, ipd.) razrahljale politiËne meje, kaj pele, da bi jih odpravile. Suverenost dræav v politiË-nem smislu je vse preveË zakoreninjena v glavah politiËnih nomenklatur po svetu. Zato dræavna politika pe vedno prevladuje nad gospodarsko smotrnostjo, celo znotraj samih gospodarskih enot. Lahko bi rekli, da obstajajo tri podroËja, ki se pokrivajo. Obstaja resniËno globalno gospodarstvo denarja in informacij. Obstajajo obmoËna gospodarstva, znotraj katerih se blago prosto pretaka ter znotraj katerih so ovire za prost pretok ljudi in storitev sicer zmanjpane, nikakor pa ne popolnoma odpravljene. Obstajajo pa tudi dræavne in lokalne omejitve, ki so sicer gospodarske narave, kljub temu pa politiËno pogojene. Vsa tri podroËja doæivljajo hitro rast. Da bi pri gospodarskih odloËitvah zameglile ekonomsko logiko, se politike zatekajo k ponujanju flpodkupnin« (davËne oprostitve, zapËita prek posebnih tarif, zajamËen monopol, subvencije), da bi pridobile doloËeno gospodarsko korist. Prvo pravilo, ki ga podjetje mora upopte-vati pri obvladovanju neskladja med gospodarsko in politiËno realnostjo, je torej ne narediti niËesar, kar ni v skladu z gospodarsko stvarnostjo. Na drugi strani bosta morali rast in pirje-nje poslovanja podjetij biti vse bolj utemeljena na strukturah gospodarskega, ne pa pravnega, torej politi-Ënega, znaËaja. »e se torej ustanove ne zaËnejo ukvarjati z vprapanji, ki se zastavljajo s pojavom novih razmer, sploh ne bodo mogle razviti svojih strategij. To pa zato, ker ne bodo pripravljene na nove izzive, s katerimi se bodo gotovo sooËile v naslednjih nekaj letih, najpozneje pa v naslednjih nekaj desetletjih. In Ëe se ne bodo uspepno postavile po robu tem novim izzivom, ustanove ne morejo priËakova-ti, da bodo preæivele, kaj pele uspele v obdobju burnih strukturnih sprememb, ter v obdobju globoke gospodarske, druæbene, politiËne in tehno-lopke transformacije. ANDREJA NARDIN REPEN©EK 51 varstvo pri delu Prihaja nova uredba o delu na Zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu mora biti v posameznih druæbah namenjena velika pozornost, in to ne samo zaradi zakonske obveze, paË pa tudi zato, ker nam prinapa pozitivne ekonomske uËinke. Stropki vlaganja v varnost in zdravje so dolgoroËno bistveno niæji kot stropki v primeru nezgod in obolenj delavcev. K 52 onec 80. let so bili stropki zaradi nezgod v elektrogospodarstvu ocenjeni na 15 milijonov mark oziroma na vrednost pribliæno sto kilometrov 110 kV daljnovodov, distribucijsko 110/20 kV RTP ali hidroelektrarno moËi 5 MW. Ti stropki pa se bodo vedno bolj veËali zaradi vedno veËjih priznanih odpkodnin popkodovan-cem na sodipËu, zahtevkov zaradi ne-dobavljene energije, veËjih premij zavarovalnic ... Veliko poznejpih teæav in stropkov lahko zmanjpamo tudi z ustrezno preventivo. V letopnjem uradnem listu RS pt 3/02 je bila objavljena Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na zaËa-snih in premiËnih gradbipËih, ki bo 1. januarja 2003, ko bo zaËela veljati, nadomestila dosedanji Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu (u.l. SFRJ pt 42/68) ter daje velik poudarek prav preventivnemu delovanju. Za pravilno razumevanje njenih do-loËil se je treba najprej seznaniti z nekaterimi definicijami omenjene uredbe: - zaËasna ali premiËna gradbipËa (v nadaljevanju gradbipËa) - katero koli delovipËe, na katerem se izvajajo gradbena in vzdræevalna dela. V prilogi uredbe so navedena naslednja dela: izkopavanje, zemeljska dela, gradnja, sestavljanje in razstavljanje montaænih delov, adaptacije in razstavljanje, spremembe, obnova, popravila, odstranjevanje z de- montaæo, rupenje, tekoËe vzdræeva-nje, obËasno vzdræevanje, barvanje in ËipËenje ter izsupevanje. Pri tem je treba opozoriti, da je pojem gradbipËa glede na dosedanji pravilnik pirpi, saj vkljuËuje tudi remontna in podobna vzdræevalna dela, ne pa samo novogradenj in gradbenih del v oæjem smislu. naroËnik - pravna ali fiziËna oseba, za katero se izvajajo dela. nadzornik projekta - fiziËna ali pravna oseba, ki v imenu naroËnika prevzame odgovornost za projekt. koordinator za varnost in zdravje pri delu v pripravljalni fazi projekta - pravna ali fiziËna oseba, ki jo na-roËnik in/ali nadzornik projekta med pripravo zasnove projekta pooblasti za izvajanje predvsem naslednjih nalog (7. Ël): usklajevanje temeljnih naËel varnosti in zdravja pri delu v vseh fazah naËrtovanja in priprave projekta, izdelavo ali zagotovitev izdelave varnostnega naËrta za gradbipËe, vkljuËujoË tudi vse potrebne posebne ukrepe ter pripravo dokumentacije, ki ustreza znaËilnostim projekta in vsebuje tudi ustrezne varnostne in zdravstvene podatke, ki jih je treba upop-tevati pozneje pri uporabi objekta. koordinator za varnost in zdravje pri delu v izvajalni fazi projekta -pravna ali fiziËna oseba, ki jo naro-Ënik in/ali nadzornik projekta med izvajanjem projekta pooblasti za izvajanje predvsem naslednjih nalog (8. Ël): usklajevanje izvajanja temeljnih naËel varnosti in zdravja pri delu ob sprejemanju odloËitev o tehniËnih in/ali organizacijskih vidikih pri naËrtovanju posameznih faz dela ter pri doloËanju rokov, ki so potrebni za varno dokonËanje posameznih faz, ki se izvajajo hkrati ali zaporedno, usklajevanje izvajanja doloËb o zagotovitvi temeljnih naËel zakona o varnosti in zdravju pri delu, izdelava ali zagotovitev potrebnih uskladitev varnostnega naËrta in dokumentacije s spremembami na gradbipËu, zagotavljanje sodelovanja in medsebojnega obvepËanja izvajalcev del in njihovih delavskih predstavnikov, preverjanje varnega izvajanja delovnih postopkov in usklajevanje naËr-tovanih aktivnosti ter zagotavljanje vstopa na gradbipËe le zaposlenim in osebam z dovoljenjem. - vodja posameznih del - oseba z najmanj KV izobrazbo ustrezne stroke in najmanj tremi leti delovnih iz-kupenj, kateri delodajalec poveri neposredno vodenje del in od katere se lahko priËakuje, da bo prevzete naloge opravila s polno odgovornostjo, v primeru nepredvidenega dogodka pa tudi ukrepala v skladu s svojim znanjem in navodili delodajalca. Bistvene obveznosti po tej uredbi so: 1. Kadar na gradbipËu dela izvajata dva ali veË izvajalcev, je treba doloËi-ti enega ali veË koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu, in sicer: - v fazi projekta. To je lahko oseba, ki ima najmanj vipjo strokovno izobrazbo tehniËne smeri, strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov (ZGO) ali zakonu o varnosti in zdravju delavcev (ZVZD), posebno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu (predpipe ga minister, pristojen za delo) ter najmanj tri leta delovnih izkupenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del. - v fazi izvajanja projekta. Ta koordinator je lahko oseba, ki ima najmanj vipjo strokovno izobrazbo tehniËne smeri, strokovni izpit po ZVZD, posebno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu ter najmanj tri leta delovnih izkupenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del. Ta koordinator ne more biti oseba, ki je zaposlena pri eni od izvajalskih organizacij. - Dela na gradbipËu, katerih trajanje je daljpe od 30 delovnih dni, pri delu pa sodeluje veË kot 20 delavcev, ali pa je predviden skupen obseg del veË kot 500 Ëlovek/dni, je treba na posebnem obrazcu prijaviti inp-pekciji za delo najmanj 15 dni pred zaËetkom del. Prijavo lahko poplje naroËnik ali nadzornik projekta; kopija pa mora biti izobepena na gradbipËu na vidnem mestu. - NaroËnik ali nadzornik projekta mora pred zaËetkom del na gradbi-pËu izdelati varnostni naËrt, ki je sestavni del projektne dokumentacije, doloËene s posebnimi predpisi. - Delodajalec mora delavce in njihove predstavnike seznanjati z vsemi informacijami v zvezi z varnostjo in zdravjem na gradbipËu ter se z njimi posvetovati o tveganjih za varnost in zdravje pri opravljanju posameznih del. »eprav bodo doloËi-la uredbe zaËela veljati pele prihodnje leto, pa se æe sedaj pojavlja kar nekaj vprapanj. OËitno je, da so imeli pripravljalci uredbe v mislih predvsem gradbeno-montaæna dela v pomenu zakona o graditvi objektov, ne pa tudi rednih vzdræevalnih del objektov in naprav, zato bo treba Ëim prej pridobiti ustrezne razlage. 2. Pojem gradbipËa pri vzdræevanju. Verjetno ni dvoma, da so remonti naprav, ko se zamenjujejo oziroma vgrajujejo posamezne vitalne naprave ali njihovi deli, po uredbi gradbipËe, za dela ob rednih vzdræevalnih delih in revizijah naprav, meritve in preizkuse, pa bi, glede na dosedanjo prakso, prav gotovo imeli kar precej tehtnih pomislekov. Dejstvo je, da je pri teh delih z napimi dokumenti za varno delo (delovni program, delovni nalog, dovoljenje za delo in obvestilo o prenehanju dela) pravzaprav æe ve-Ëina zahtev iz uredbe izpolnjena in je zagotovljena ustrezna stopnja varnosti in zdravja pri delu. 3. Delo veË izvajalcev. Vprapanje o delu veË izvajalcev se pojavlja, ko pri delu sodelujejo le posamezni tuji delavci bolj v pomenu strokovnega vodenja in preizkupanja, ne pa fiziËne-ga izvajanja del (na primer predstavniki EIMV). Te osebe dela pravzaprav ne izvajajo samostojno, paË pa so vkljuËene v delo posameznih skupin naroËnika. 4. Izdelava varnostnega naËrta in prijava gradbipËa.V uredbi ni nedvoumno navedeno, da je izdelava varnostnega naËrta in prijava gradbipËa pogojena z izvajanjem del veË izvajalcev, Ëeprav bi se glede na vsebino posameznih doloËil lahko to tako razumelo. 5. Koordinator v fazi izvajanja projekta. V primeru, da se nekatera dela izvajajo v lastni reæiji, naroËnik nastopa tudi kot izvajalec, zato koordi- nator ne bi smel biti predstavnik na-roËnika. To pa je popoln nesmisel, saj lahko le njegov predstavnik obvlada kompleksno problematiko varnosti in zdravja pri delu, zlasti v primeru rekonstrukcij, dograditev naprav in podobnih del, ki vkljuËu-jejo tudi naprave v obratovanju. Ne glede na navedene dileme in morda pe katere, ki se bodo pojavile pri uresniËevanju doloËil uredbe, pa sodimo, da bo ta imela pozitivne uËinke pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, zato moramo Ëim prej zaËeti uveljavljati njena naËela. Æal pa lahko ugotavljamo, da je varnosti in zdravju pri delu namenjeno pe vedno premalo pozornosti, saj v zagotavljanju moænosti za varno in zdravo dela preveËkrat vidimo le stropek in nujno zlo. Pred kratkim so bile v okviru HSE z odloËbo imenovane skupine strokovnjakov za posamezna podroËja (gradbeno, elektro, zapËita, vodenje, ekologija ...), ki naj bi sodelovali pri gradnji HE Boptanj. Æal med njimi ni skupine za varnost in zdravje pri delu ter poæarno varnost. Vsak komentar je odveË. LOJZE ISTINI» 53 Ne zatiskajmo si o»i - prepoznavanje in re©evanje odvisnost VeËkrat imamo nejasne predstave o tem, kdaj pravzaprav govorimo o odvisnosti in kdaj o pkodljivi rabi alkohola in drugih psihoaktivnih snovi. Prav tako si zelo razliËno predstavljamo zdravljenje odvisnosti. 54 Ko govorimo o psihoaktivnih snoveh (PAS), govorimo o vseh tistih kemicnih substancah, ki imajo moc, da spreminjajo našo duševnost. Lahko jim recemo tudi droge. Ljudje so kmalu ugotovili, da se po zaužitju dolocenih rastlin, sadežev ali pripravkov pocutijo drugace kot obicajno. Zato zapisi o alkoholu, opiju in drugih bolj nenavadnih rastlinah sežejo dalec nazaj v zgodovino cloveštva. Prav tako sežejo dalec nazaj zapisi o težavah, ki jih prav to uživanje lahko povzroca. Iskanje idealne droge, ki ne bi bila nevarna, pa še kar traja. Bistvena znacilnost PAS je ta, da spremenijo duševnost na ljudem privlacen nacin. Zato jim recemo tudi spreminjevalci razpoloženja. Z njihovo pomocjo postanemo dobre ali boljše volje, vcasih smo morda prav vzhiceni, blaženi. Pomagajo nam, da se sprostimo, zaspimo, pozabimo težave in nadloge, preženejo žalost in skrbi, prinesejo pozabo mucnih izkušenj, dajo pogum, ki ga potrebujemo za dolocene podvige, tudi povsem vsakdanje. Naši nacionalni drogi sta alkohol in nikotin, pocasi se jima približujejo pomirjevala, medtem ko se med mladimi širijo nedovoljene droge. Natancnega odgovora na vprašanje, zakaj se razvije odvisnost, še ni. Ocitno je, da na razvoj odvisnosti vplivajo razlicni dejavniki od genetskih, osebnostnih, druæinskih, razvojnih do sociokulturnih. Kadar pride do ravno pravpnjega prepleta vseh teh okolipËin, obstaja velika verjetnost, da bo oseba postala odvisna. Znaki odvisnosti od alkohola (ali drugih PAS) se tako kot znaki vsake kroniË-ne bolezni razvijejo postopoma, in sicer od manj tveganega naËina pitja preko tveganega, pkodljivega naËina pitja do odvisnosti. Zato pravzaprav lahko reËemo, da edino abstinenti zagotovo ne bodo postali odvisni. Znaki se razvijajo postopoma, z leti, hitreje pri æenskah, pri ljudeh v Ëu-stveni stiski. Velja tudi, da mlajpa, kot je oseba, ko zaËne piti, veË je mo-ænosti, da se bo prej razvila odvisnost. Zaradi prilagajanja moæganov bo Ëlovek potreboval vedno veËjo koliËino alkohola za enak uËinek, re-Ëemo, da mu raste toleranca ali prenosljivost alkohola. Zaradi poveËane tolerance se obiËajno spremeni vzorec pitja, preide se na ægane pijaËe, kjer je zaradi veËje koncentracije alkohola potrebna manjpa koliËina same pijaËe. Po nekem obdobju pa toleranca pade, Ëlovek postane obËu-tljiv na majhne koliËine alkohola, hitro se opijani. Takrat reËemo, da je flen kozarËek premalo, dva pa pre-veË«. »e smo rast tolerance prej povezovali s prilagajanjem moæganov, gre pri padcu prej za posledico okvare jeter. Znak, da se je alkohol na nek naËin vgradil v biokemiËne procese organizma, je pojav, ko ob pomanjkanju alkohola v krvi pride do raznih telesnih motenj, ki se pojavijo obi-Ëajno zjutraj, ko je koncentracija alkohola najniæja. Odvisniki hitro ugotovijo, da vse teæave izginejo, Ëe nekaj spijejo, zato obiËajno skrbijo, da ne ostanejo brez alkohola oziroma, da vedo, kje ga bodo dobili. Posledice so razliËne in jih je veliko. Pravzaprav lahko govorimo æe o posledicah samega opijanja, ko pe ne gre nujno za odvisnost, nekaj pa jih prinese sama odvisnost. V grobem lahko govorimo o: - okvarah, ki jih povzroËa alkohol in jih najdemo na vseh organih, tako rekoË od glave do pete; - druæinskih posledicah, ki se pojavijo veËinoma dosti prej, preden motnje zazna pirpa okolica. Druæi-na, v kateri sta eden ali oba starpa odvisnika, razvije poseben disfunk-cionalen naËin preæivetja. Druæina se izolira, vloge v njej se prerazporedijo, Ëlani poskupajo na razliËne naËine repevati situacijo. ObiËajno so ti poskusi neuspepni, dokler ne poipËejo zunanje pomoËi; - posledicah na delovnem mestu, kjer lahko omenimo nesreËe pri delu, nekakovostno opravljeno delo, bolnipke izostanke, poslabpanje medsebojnih odnosov in seveda za posameznika najbolj dramatiËne -disciplinski postopki in izguba zaposlitve. VËasih je delovno okolje bolj kritiËno od domaËega okolja in prej opazi in reagira na posameznikove teæave. VeËinoma pa druæina preæivi æe dosti hudega, preden pride do pritiskov v podjetju. Dejstvo pa je, da pride najhitreje do repitve, kadar so moËi zdruæene. Odkrivanje problemov odvisnosti in ugotavljanje stanja v posameznem podjetju je predvsem stvar reda, urejenosti in doslednosti izvajanja dogovorov v samem podjetju ter uskladitev vipine sredstev, ki jih je podjetje pripravljeno investirati v ta namen. Kot osnova za pripravljanje alkoholne politike v doloËenem delovnem okolju, se uporabljajo rezultati anket oziroma delavnic o treh razliËnih temah: Kaj naj bi vsakdo vedel o alkoholu, Vape podjetje in alkohol, Alkoholna politika v vapem podjetju. V pripravo alkoholne politike se vklju-Ëujejo sluæba za varstvo pri delu, medicina dela, kadrovska oz. socialna sluæba ter sindikati, ki sodelujejo z izvajalcem programa (tim strokovnjakov). Uspepna podjetja in ustanove si tudi v Sloveniji prizadevajo zmanjpati pko-do, ki jo povzroËa raba alkohola na delovnem mestu, in slediti priporoËi-lom Evropske listine o alkoholu, ki pravi, da imajo vsi ljudje pravico, da so v druæinskem, druæbenem in delovnem okolju zavarovani pred nesre-Ëami, nasiljem in drugimi negativnimi posledicami, ki jih povzroËa uæi-vanje alkoholnih pijaË. Vendar lahko ugotovimo, da v Sloveniji do konca leta 2001 nismo imeli nacionalne alkoholne politike, niti zakonodaje, ki bi uspepno vplivala na zmanjpevanje porabe alkohola. V Sloveniji prav tako pe nimamo specializiranih agencij, ki bi postavile in izvajale ukrepe za zmanjpevanje pkodljive rabe alkohola na delovnem mestu. Tuje izkupnje potrjujejo, da sta obstoj ustrezne alkoholne politike in njeno izvajanje v podjetju koristna tako za zaposlene kot za delodajalce. Zaposleni se Ëuti- jo varne, ker se lahko zanesejo na sodelavce. So bolj uËinkoviti, saj ne izgubljajo energije niti Ëasa, da bi flpo-krili izpad« sodelavca, ki ima teæave z alkoholom. Razpoloæenje v delovnem okolju spodbuja zdrav odnos do sebe in omogoËa, da se delovni dan zaËne z dobrimi obËutki. Za podjetje v celoti pa to pomeni boljpi imidæ, zunanji sodelavci in stranke so bolj zadovoljni in sodelovanje s poslovnimi partnerji je dolgoroËnejpe. V Sloveniji do konca leta 2001 pe nismo imeli izraËunane ekonomske pkode, ki jo povzroËata z rabo alkohola pogojena odsotnost dela in zmanjpana produktivnost dela. O tem obstajajo le delni podatki, ki kaæejo, da je uæi-vanje alkoholnih pijaË pomemben dejavnik pri bolnipkih izostankih z dela, neocenjena pa ostaja gospodarska pkoda, ki jo raba alkohola povzro-Ëa neposredno (zmanjpana produktivnost in kakovost dela) ali posredno (slabpi odnosi na delovnem mestu). V Novi Zelandiji, ki ima 3,4 milijona prebivalcev in letno porabo Ëistega alkohola 9,7 litra na prebivalca, ta pkoda znapa 57 milijonov ame-ripkih dolarjev na leto. »e upoptevamo, da je ocenjena poraba alkohola v Sloveniji vsaj za polovico veËja kot v Novi Zelandiji, dobimo vsaj delno predstavo o ogromni pkodi, ki jo zaradi rabe alkohola utrpi gospodarstvo. ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI Ljudje lahko nehajo piti ali uæivati druge psihoak-tivne snovi kar sami, brez pomoËi. Vendar se to zgodi bolj poredko, v nekako desetih odstotkih. Drugi potrebujejo takpno ali drugaËno pomoË. Zaradi abstinenËnih znakov veliko odvisnikov potrebuje pomoË æe ob prenehanju pitja ali uæivanja drugih drog. Nekaterim to morda uspe brez hujpih teæav, niso pa sposobni vzdræevati abstinence dalj Ëasa. Prvi potrebujejo pomoË, da prebrodijo absti-nenËno krizo, drugi, da vzdræujejo abstinenco - ve-Ëina pa kar oboje. Obravnava v splopni ambulanti, v ambulanti medicine dela ali morda v gastroente-rolopki ambulanti - tako kot v socialni ali kadrovski sluæbi, bo na zaËetku pomenila predvsem kvalitetno izpeljane motivacijske pogovore, ki bodo posameznika spodbudili k zmanjpevanju pitja ali k vstopu v program zdravljenja. V slednjem bo Ëlo-vek najprej vzpostavil abstinenco, se telesno okrepil, psihiËno stabiliziral, nato pa se bo v skupini ljudi z enakimi teæavami seznanil z lastno boleznijo, se sooËil z realnostjo, zaËel urejati odnose z do-maËimi in z delovnim okoljem. Institucionalno zdravljenje odvisnosti (hospitalno ali dispanzersko) se obiËajno nadaljuje v skupinah pe veË let po vzpostavitvi absistence. Take skupine so klubi zdravljenih alkoholikov, ki jih vodijo strokovno usposobljeni terapevti, in Anonimni alkoholiki, ki delujejo po principu samopomoËi, brez terapevtov. Te skupine so neprecenljivega pomena, saj se z vkljuËitvijo v nek program zdravljenja spremembe v odvisnikovem æivljenju pele zaËnejo, nadaljujejo, utrjujejo in vzdræujejo pa se pe dolgo potem. Zavedanje problema zasvojenosti z alkoholom in skrbnim delom na tem podroËju je denimo v Krki, tovarni zdravil, privedlo do ustanovitve Kluba zdravljenih alkoholikov, ki uspepno deluje æe devet let. Njihov cilj je vkljuËiti in trdneje povezati vse zdravljene alkoholike v skupino sodelavcev z enakimi teæavami in potrebami po vzdrænosti. Alkohol je postal vsakdanji spremljevalec v æivlje-nju, tako da ga najveËkrat ljudje ne ptejejo med droge. Zasvojenost z alkoholom pa je stanje, ki v nasprotju s kulturnim uæivanjem alkohola postane resen osebni, druæinski in druæbeni problem. TADEJA ANDREJKA 55 z miško po Ob tipkovnici, LEKŠIKONCEK S 56 redi malega travna oziroma aprila zmedli strokovnjake, nepoznavalci pa 2002 je pri zaloæbi Pasadena izpel prvi bi se morali kosati s podvojenim ptevi-slovenski leksikon raËunalniptva in in- lom nerazumljivih besed. Hkrati smo formatike. Kot milozvoËno pravi v novih besednih zvezah poskupali Mick Jagger v skladbi flSympathy for uporabljati Ëim manj tujk in okornih the Devil«, mi dovolite, ljubi bralci, da posvojenk, kljub temu pa smo ohrani-se vam predstavim tudi kot urednik in li nekatere izraze, ki ne zvenijo lepo eden od glavnih piscev raËunalnipkega slovensko, vendar so æe preveË moËno leksikona. Domnevam, da vam lahko zasidrani v strokovni rabi. to pot nekaznovano zateæim z razgla- Pri slovenjenju anglepkih izrazov mo-bljanjem o raËunalnipkem izrazju in ramo pogosto paziti, da tudi v mate-opipem kak izziv, ki nas je, pisce leksi- rinpËini razlikujemo med razliËnimi kona, Ëakal pri delu. Novi leksikon pojmi, pa naj si bodo pe tako sorodni. oziroma razlagalni slovar je v celoti Dober primer za to je anglepki izraz plod domaËega dela in je zato pe toliko storage device, ki ga vsekakor ne sme-pomembnejpi za razvoj slovenskega mo prevajati kot pomnilnik, temveË izrazja in strokovnega znanja v raËu- kot hranilna naprava, oziroma z eno-nalniptvu in informacijski tehnologiji, besednim izrazom hranilnik ali shram-ki se danes pospepeno razvijata. RaËu- ba. Hranilnik je vsekakor pirpi pojem nalniptvo pa je hkrati tudi poljudno od pomnilnika, ki doloËa raËunalnipko podroËje, za katerega se vsaj malo za- napravo za zaËasno ali trajno hranjenje nima skoraj vsak od nas, ki uporablja podatkov. Navadno delimo hranilne osebni raËunalnik in internet v sluæbi naprave na osnovni hranilnik, ki je po-in doma ter za ptudij, posel ali zabavo. gosto sopomenka za elektronski po-Leksikon obsega razlage za ptevilna ge- mnilnik, in na dodatni hranilnik, kot sla iz sveta raËunalniptva, komunikacij, so magnetni disk, disketa, plopËa CD informatike in celo telekomunikacij. ali DVD, optiËni disk in magnetni Sedanja izdaja premore skoraj 800 trak. »e prevedemo izraz elektronski strani, dobrih pet tisoË polnih gesel in pomnilnik nazaj v anglepËino, pridemo pe skoraj poldrugi tisoË navzkriæno do izraza electronic memory in ne sto-sklicevalnih gesel, kot, flaktivni pred- rage. Seveda se lahko kaj hitro pojavi-met, glejte dejavni predmet«. Leksi- jo kritiki, ki opozorijo, da besedo hra-kon je nastajal skoraj pet let, po- nilnik æe uporabljamo za oznaËevanje membnejpih sodelavcev pa je bilo se- pkatlic za zbiranje drobiæa, a niË hude-demnajst. ga. Pomembno je, da imajo besedne Slovenski raËunalnikarji in stalni upo- zveze na doloËenih, dobro zaËrtanih rabniki programja smo nasploh lahko podroËjih sporazumevanja jasen in ne-kar zadovoljni s stanjem domaËega dvoumen pomen. Tako lahko brez te-strokovnega izrazja, novi leksikon pa æav uporabljamo izraz streænik za an-bi moral pe dodatno spodbuditi raz- glepki server, pa Ëeprav po bolnipnicah pravo in pospepiti razrepevanje odprtih streæejo bolnikom tudi streæniki - or-jezikovnih problemov. Menim, da je derlies. slovensko raËunalnipko izrazje bogatej- Z besedo hranjenje lahko tudi ponazo-pe od slovenskega besedipËa ptevilnih rimo, da loËeno prevajanje posmeznih drugih dejavnostnih podroËij pri nas, besed v izrazih pogosto res ne pelje ni-kot so stiki z javnostjo, banËniptvo, po- kamor. Izraza fixed storage medium ne litika, sociologija ali pravo. Pred ducat moremo dobesedno sloveniti kot pritr-leti ni bilo malo ljudi, ki so raËunalni- jeni hranilni medij, temveË kot - na ku rekli pe vedno kompjuter, pogonu splopno - nezamenljivo sredstvo hra-drajv, tipkovnici tastatura, disketi flopi njenja, med katera sodi tudi raËunalni-in gonilniku drajver, danes pa bi se jim pki disk. Temu izrazu v slovenpËini ni posmehoval æe kratkohlaËneæ iz obli- treba dodajati pridevnika fltrdi« ali ænje osnovne pole. Sodelavci leksikona flpritrjeni«, kot ga ima v anglepki be-smo se æe na zaËetku odloËili, da raËu- sedni zvezi fixed, hard disk, ker je flop-nalnipkih kratic ne bomo prevajali v py disk po nape, enobesedno, disketa. slovenpËino, saj bi s tem popolnoma Ko æe govorimo o medijih - raËunalni- pkih in parapsiholopkih - se spomnimo na izraze, ki kot koren vsebujejo angle-pki mnoæinski samostalnik media. Teh ne moremo sloveniti tako, da bi na slepo sestavljali zveze z besedo mediji, temveË jih moramo prevajati kot izrazno celoto. Zatorej pomenijo data media, transport media, public media, content media in multimedia v slove-pËini: nosilna sredstva (nosilci), prenosna sredstva, javna obËila, predstavnosti vsebine in veËpredstavnost. Kot jezikovno znaËilnost naj omenim, da smo po lektoriËinem nasvetu uporabljali desno doloËilo oziroma prilastek za odnosnico podredno zloæene samostalnipke fraze namesto levega prilastka, ker je to na splopno leppe in pravilnejpe. Tako smo, denimo, uporabljali izraze modem ISDN, pogon CDR, vmesnik ODBC in vrata RS-232 namesto ISDN-modem, CDR-pogon, ODBC-vmesnik in RS-232-vrata. Priznati pa moram, da je vËasih zaradi natanËnosti skoraj nujno uporabiti levi prilastek, in sicer v primerih, ko podredje ne bi bilo jasno, denimo, v izrazih FM sound synthesis, Class C IP address in anonymous FTP server. Lahko se vprapamo: gre za brezimni streænik FTP ali za streænik brezimnega FTPja? Slovensko nedvoumni izrazi so torej FM-oblikovanje zvoka, IP-na-slov razreda C in brezimni FTP-stre-ænik. Dober primer za ponazoritev bogastva materinpËine so izrazi za barvne pojme v raËunalnipki obdelavi podob, po anglepko color separation, chroma, chrominance, luminance, hue in brightness. Z lepimi in ustaljenimi slovenskimi izrazi pravimo tem pojmom barvno loËevanje, barvnost, barvitost, svetilnost, odtenek in svetlost ... »as je, da se poleg poklicnih informa-tikov tudi obËasni raËunalnipki uporabniki in nepoznavalci zaËnejo zavedati, da je v danapnjem medomreæe-nem svetu globalnega gospodarstva in interneta slovenpËina prav tako izrazno moËan in opisno zmogljiv jezik, kot je anglepËina. Vse namipljene teæave z materinpËino obstajajo samo v podzavesti nekaterih napih rojakov, ki se imajo za manjvredne v primerjavi s tujci in z njihovimi znanstvenimi in tehnipkimi doseæki. Na koncu koncev tudi Microsoft ne bi vlagal obseænih sredstev v prevajanje in træenje flpara-dnega« programja Windows in Office v slovenpËino, Ëe se mu to ne bi zdelo uresniËljivo in tudi dobiËkonosno. PovpreËni Italijan ali Francoz, denimo, prav niË ne mislita, da se njun ma-terni jezik ne more kosati z anglepËino - in se temu primerno tudi obnapata. DAVID PAHOR SOUTHERN CALIFORNIA EDISON (http://www.sce.com) To ptevilko smo energetsko spet v ameripkem spletu. Obiskali smo kalifornijsko podruænico veËnacionalke Edison International, ki je ena od najveËjih elektroenergetskih druæb na zahodni obali ZDA. SpletipËe SCE (Southern California Edison) sodi med sodobnejpe oblikovane s tremi menijskimi podroËji ter s prevladujoËo barvno shemo zelenih odtenkov. V slikovnem vodoravnem zglavju je vrstica povezav z uporabnipkimi storitvami za upravljanje uporabnikovega energetskega raËuna ter za internetno plaËevanje stropkov zanj. Podmoænosti, ki doloËajo izbiro v posameznem poglavju spletipËa, so prikazane v desnem navpiËnem besedilnem meniju, ki pomaga pri usmerjanju po podstraneh. Leva navpiËna pasica vsebuje povezave z vsemi glavnimi podroËji oziroma poglavji spleti-pËa: Skrb za stranke, Navodila za energetsko varËevanje, Varnost na prvem mestu, SCE in skupnost, Vse o druæbi ter Prodaja, zakup in storitve. Osrednja vsebina je obogatena z majhnimi barvnimi podobami in ikonami. Na voljo imamo, uvidevno, tudi iskalno polje v levem zgornjem kotu. V Edisonovem hËerinskem podjetju se hvalijo, da Kaliforniji zagotavljajo zanesljivo elektri-Ëno energijo æe veË kakor sto let. SCE ima danes 4,2 milijona poslovnih in gospodinjskih strank. Nedavne obseæne spremembe v kalifornijskem elektrogospodarstvu niso zaobple niti SCE, ki se je morala prilagoditi novim razmeram deregulacije - in tudi zmedi, ki ji je sledila. Druæba je zato leta 1997 prodala svojih dvanajst termoelektrarn ter temeljito preobrazila in posodobila svoje poslovanje. »eprav ima SCE v lasti pe vedno stratepko skupino vodnih in jedsrkih elektrarn, se je preusmerila zlasti v prenos in distribucijo elektrike. DVOMLJIVEC (http://www.skeptic.com) Ste æe kdaj dvomili, ko vam je vodja oddelka razloæil, da vam ne more dvigniti plaËe zaradi otoplitve atmosfere, ko vam je boljpa polovica pojasnila, da je vdolbino v blatniku ustvaril golob na parkiripËu in da so vas res brezplaËno povabili na predstavitev brezprpiËnih volnenih odej v Prekmurje? Ne? Skrajni Ëas je potem, da obipËete spletipËe ameripkega druptva dvomljivcev Skeptic.com, kjer boste radovedni in razmipljajoËi hitro odkrili argumente proti veËini vraæ, verovanj in nasvetov. »e verjamete v Ëarovnice, ne-æne tapËe, zdravljenje s kristali, obiske malih sivih moæ z aktovkami, odpiranje Ëaker s polaganjem rok ter v obstoj Muce Copatarice, vas v Skeptic.com Ëaka neljubo preseneËenje. No, ravnatelj druptva, Michael Shermer, posebej poudarja, da je zdrav dvom nekaj drugega kakor cinizem, nihilizem ali Ërnogledost. Veliko gradiva obravnava odnos med znanostjo in vero ter med evolucijsko teorijo in strogo biblijsko razlago o nastanku sveta. Na voljo imamo sezname knjig in celo priporoËila mladim, kako se nauËiti gledati na svet s skepso. V arhivu starih Ëlankov lahko brskamo po izbrani vsebini iz tiskane revije Skeptic, hkrati pa prebiramo prispevke, namenjene zgolj spletni objavi. Ste se æe kdaj vprapali, kako bi bilo, Ëe bi ljudje res lahko napovedovali prihodnost? Las Vegas bi bilo mesto duhov. 57 popotovanja S POTEPANJA PO DEŽELI aja flKam greste, kam greste,« se je okrog nas razlegalo v polomljeni anglepËini, ko smo zgodaj zjutraj na napi prvi postaji na Tajskem stopili z avtobusa. Vso pot iz Kuala Lumpurja smo bolj ali manj prespali, zato nam sploh ni bilo jasno, kaj se dogaja. Toda domaËini kljub napim praznim pogledom niso odnehali. flKam greste,« so vztrajali, dokler se nam misli niso toliko zbistrile in smo se spomnili, kje pravzaprav smo in da smo namenjeni v Trang. Kot bi spregovorili Ëarobno besedo - naenkrat smo se znapli na tuk-tuku. Ni nam preostalo niË drugega, kot da se paË pustimo presenetiti. sto svoje æivljenje. Nekoliko veË o tradiciji ljudi najrazliËnejpih narodnosti povedo le posamezne Ëetrti mesta. Mi smo se v lovu za Ëim cenejpim prenoËipËem znapli v malajski Ëetrti. Takoj nam je bilo jasno, da tamkaj-pnji prebivalci v svoji sredi niso vajeni turistov, saj so nas zelo zaËudeno gledali, toda kljub temu se niso pustili motiti. V ulico Gaylang smo prispeli pozno popoldne, ko so se go-stilnice æe poËasi polnile, prav tako pa so se ob cesti zaËele pojavljati prve prodajalke ljubezni. »etudi so Malajci po veËini muslimani, so bile vsaj po gneËi okrog njih, te gospodi-Ëne zelo zaæelene. Najbolj je posel cvetel prav pod napim oknom, kjer je uliËni vrveæ potihnil pele zgodaj zjutraj. Tudi v Kuala Lumpurju smo kaj hitro spoznali dvojno æivljenje mesta. V malajsko prestolnico smo pripeli okrog ptirih zjutraj, zato smo bili spet tarËe radovednih pogledov. Mesto se je pele odpravljalo spat, pouliËno trgovanje se je poËasi umirjalo ali preselilo v osamljene lokalËke, mi pa smo obtiËali sami na cesti. »as je tekel neizmerno poËasi in kmalu smo T 58 ajci so ocitno bolj vedeli, kaj hocemo, saj nas je tuk-tuk odložil pri kombiju, ki je peljal v Trang. Šele tam nam je postalo jasno, kaj je pravzaprav res hotela od nas množica domacinov - vsak nas je hotel po cisto tržni logiki prepricati, da se peljemo z njegovo »agencijo«. Nad prvim srecanjem s Tajci smo tako bili naravnost navdušeni, ceprav smo se sprva samo spraševali, kaj za božjo voljo sploh hocejo od nas. Ko smo spoznali, da nam želijo le pomagati (in pri tem še kaj zaslužiti), se sploh nismo vec spraševali, kako bo potekalo naše potovanje po deželi smehljaja: »bo že kako ...« Zdaj smo si želeli le lenarjenja in poležavanja na pešcenih plažah. Potepanje po Singa-purju in Kuala Lumpurju nas je sicer navdušilo, vendar - kot vsak mestni vrvež - tudi popolnoma izcrpalo. SINGAPUR IN KL, DVE AZIJSKI PRESTOLNICI Singapur, kjer smo zaceli svoje potepanje, se zdi kot mešanica vsega sveta. Po ulicah se sprehajajo ljudje vseh barv in narodnosti, nekateri so ostali zvesti tradiciji in so še odeti v znacilna oblacila, sicer pa jih vecina živi ci- Dolgo jutro pred Petronasom, najvipjim dvojËkom na svetu, so nam zapolnili razigrani mali Malajci. se naveliËali posedanja po ploËnikih, zato smo se napotili kar proti Petro-nasu in pod njim doËakali jutro, kar se je zavleklo do sedmih - pele takrat so se namreË zaËeli kazati prvi sonËni æarki. Toda mesto je pe vedno mirno spalo, zato smo se pe kar nekaj Ëasa prepupËali tipini in prouËevali igro svetlobe na mogoËnem dvojËku. Okrog desetih se je tudi tam zaËelo prebujati æivljenje in kmalu smo spoznali, da smo s svojimi teækimi nahrbtniki in zaspanimi pogledi pe enkrat prava zanimivost. Ljudje so nas pozdravljali, se smehljali Ëudakom, ki so nepremiËno sedeli na cestnem robniku ... Ves dan je minil podobno melanho-liËno, umirjeno in poËasi. Zdelo se je, kot da je Petronas æivel Ëisto svoje æivljenje, kot da je loËen od preostalega dela velikanskega mesta - v njem so bile najbolj izbrane trgovine, restavracije z najboljpo (in najdraæjo) hrano, ljudje so bili obleËeni po zadnji modi, za red pa so skrbeli ptevilni varnostniki, tako v stavbi kot tudi v parku okrog nje. Tam sva hoteli s Sa-po malo zadremati in nadoknaditi neprespano noË, vendar sva oËitno kazili podobo parka, zato sva se morali hitro pobrati. Varnostnik nama je namreË lepo dal vedeti, da lahko na travi le sediva in ne leæiva. Toda pravo luË je mesto pokazalo le nekaj ulic vstran. Tam se je razlegalo hupanje, vpitje, ljudje so drveli po cestah, skratka, vladal je pravi kaos, ki ga po mirnem dnevu skorajda nismo mogli dojeti, le smejali smo se in se prepupËali prometnim tokovom. Toda to nas je tako izËrpalo, da smo si zaæeleli poËitka, predvsem pa nekaj dni brez teækih nahrbtnikov na ramenih. Komaj smo Ëakali na Tajsko, na Tajce in njihove pepËene plaæe, o katerih smo slipali æe toliko lepega. POD KOKOSOVIMI OREHI Potovanje iz Tranga, nape vmesne postaje do Sinchaija, je potekalo podobno kot do tega mesta. Komaj smo stopili iz kombija, æe nas je ob-stopilo nekaj domaËinov, ki so nas hoteli popeljati naprej. Nismo se pretirano upirali in smo se prepustili njihovi organizaciji - zdaj smo vsaj vedeli, kaj nas Ëaka. Sinchai Chao-mai je nekakpen osamelec v tamkaj-pnjem nacionalnem parku in æe po ljudeh, ki so tam preæivljali poËitni-ce, sodeË, je bil nekaj posebnega. Pravzaprav se je zdelo, kot da tam æi- BlipË v notranjosti Petronasa je nekaj povsem drugega kot drugi, bolj odmaknjeni predeli Kuala Lumpurja. vijo æe nekaj Ëasa. Neka æenska je ob obali meditirala in stegovala roke k soncu, nek mopki, ki je bil oËitno eden izmed otrok cvetja, je æongliral, mlada druæina pa se je borila s trdo lupino kokosovega oreha. NihËe se ni pretirano menil za nove obiskovalce, pozdravili so nas z nasmehom, lastnik pa nas je popeljal do nape hipke, v kateri so æe domovali martinËki. Na tej obali smo dobili obËutek, kot da se je ustavil Ëas. Za nekaj dni smo pozabili, da obstaja kje pe kakpen drug svet in se mirno væiveli v brezskrbno æivljenje, vmes pa na veliko uæivali ob dobrotah tamkajpnjega kuharja, se od Ëasa do Ëasa okopali v morju in predvsem - uæivali v tipini. Da je bil Sinchai Chaomai res nekaj posebnega, smo spoznali, ko smo potovali naprej. Napotili smo se na otoka Ko Phangan in Ko Tao, ki sta bila med turisti zelo priljubljena. Na Ko Phanganu smo sicer izbrali majhno in mirno naselje nekaj kilometrov vstran od Had Rina, ki je bil znan po rejverskih zabavah ob polni luni. V tem naselju ni bilo veliko turistov, zato tudi zabav, po katerih je ta otok znan, ni bilo. Toda Chat, eden izmed fantov, ki so delali tam, se je vendarle ves Ëas trudil in posku-pal ustvariti vtis, da se tudi pri njih kaj dogaja. Neprestano nas je vabil na najrazliËnejpe zabave po otoku -Ëas med polnima lunama so namreË zapolnili pe z black moon in half moon partyji -, in nas prepriËeval, da se bo tudi njegovo naselje, ki sicer zaradi oddaljenosti od Had Rina, ni bilo tako priljubljeno, kmalu napolnilo z mnoæico ljudi. Tega si pravzaprav nismo æeleli, poleg tega smo otok tudi æe dodobra preiskali, zato smo se pred dogodkom odpravili naprej, na Ko Tao, otok, ki je pe pred dobrim desetletjem veljal za neposeljeno oazo, zato je bil opevan med ptevilnimi popotniki. Danes je otok poseljen s ptevilnimi naselji, ki ponujajo turistom v nasprotju s Ko Phanganom predvsem mir in podvodne lepote. MED MORSKIMI ZVERMI Na Ko Tao smo se nastanili ob Shark Islandu, ki je znan po morskih psih. Resda to niso zverine, ki bi si za kosilo privopËile kakpnega ËloveËka, a kljub temu me je vendarle stisnilo pri srcu, ko je Tomaæ priplaval iz vode z zmagoslavnim nasmepkom: flVidel sem ga!« Kljub nelagodnemu obËut- 59 Veliki tajski Buda na strehi templja na poti proti narodnemu parku Khao Yai. 60 ku flkaj pa Ëe ...« sem vendarle zbrala pogum in zaplavala za Juretom, ki je prav tako æelel najti zverino. Nekaj Ëasa sva plavala, sledila pisanim jatam ribic, fluorescenËnim podvodnim papigam, obËudovala nenavadne jeæe z grozeËe dolgimi bodicami in blepËeËimi, oËem podobnimi pikami, æelvo velikanko, potem pa sva med koralami vendarle zagledala tudi jekleno modrega morskega psa, ki je mirno plaval med ribicami. Pozabila sem na vse grozote iz flÎrela«, strah je naenkrat izginil in zamenjalo ga je obËudovanje. Zaplavala sva za pribliæno meter in pol veliko ribo, ki se je sreËala s pe eno in skupaj sta po-Ëasi izginila za naslednjo gmoto koral. »etudi so morski psi v tem zalivu in okrog Ko Taa nekaj Ëisto vsakdanjega, smo pli na lov za njimi tudi v naslednjih dneh in vedno znova so me navdupili. In vsakiË ko sem zaplavala brez maske, sem se zavedala, da je pod mano pravi podvodni æivalski vrt, v katerem so tudi flzveri«. Z MORJA V DŽUNGLO S Ko Taa smo se odpravili na celino, v osrednjo Tajsko. Na vrsti so bile zveri na zemlji. V nacionalnem parku Khao Yai, kjer živi po pripovedovanjih tamkajšnjega vodica Tanuja, bojda vec kot dvesto slonov, množice opic, kar nekaj tigrov ter nešteto kober ter pitonov, smo živeli na robu prave džungle, iz katere so se ponoci razlegali najbolj skrivnostni glasovi. Tanu nas je sicer peljal na nekajurni treking po džungli, vendar smo se morali zadovoljiti le z opicami, oddaljenimi glasovi crede slonov in -pijavkami. Med pohajanjem po gozdu, smo vodica spraševali, ali lahko srecamo tigra, a se nam je samo nasmehnil in dejal, da je to zelo malo verjetno. Toda zvecer se nam je želja (skoraj) uresnicila. Ravno smo se v temni, temni noci odpravljali z vecerje (seveda nepripravljeni - brez svetilke), ko zagledamo avto, iz katerega je nekdo usmerjal svetilko na travnik. Pogledali smo v smeri luËi in videli, da se v travi nekaj plazi. Najprej smo pomislili na lisico, vendar kljub temu radovedno vprapali poferko, kaj si ogledujejo. Brezbriæno nam je odgovorila, da tigra. flTigra?!!« smo presu-njeni vprapali. flDa, ampak majhnega, ne velikega.« Odgovor nas ni niË kaj pomiril, zato smo jo pe kar zaËu-deno gledali. flAli nimate luËi?« je pe vprapala. flNe,« smo kratko odgovorili. flO,« je bilo vse, kar nam je odgovorila in odpeljala, mi pa smo spet ostali v temi. Mislim, da ni treba izgubljati besed o tem, kako hitro smo pripli do koË, v katerih smo spali. Zadnji dnevi potepanja po Tajski so bili bolj zgodovinsko obarvani - ogledali smo si zgodovinski park Ayu-thaya, kjer je bilo nekoË sredipËe dr-æave, se sprehodili po poteh tako imenovane æeleznice smrti ob reki Kwai in naposled tudi zajahali slona, toda vznemirjenje niti pribliæno ni bilo tolikpno, kot je bilo takrat, ko smo v dæungli le zaslipali Ëredo, pa Ëetudi je bila zelo daleË. Tudi ko smo boæali tigra v enem izmed samostanov v bliæini Kanchanaburija, ni bilo nikomur tako tesno pri srcu kot takrat, ko se je le nekaj deset metrov vstran od nas skrival v travi. Pravzaprav sem bila kar razoËarana nad tem, kako so te zveri postale suænji tamkajpnjega turizma, toda kmalu sem se le pomirila z mislijo, da so turisti vendarle kruh Tajcev. Zadnja dva dneva smo preæiveli spet v mestnem vrveæu - v Bankoku, kajpak v ulici Khao San, deæeli nahrbtnikar-jev. Tako kot Singapur in Kuala Lumpur je tudi ta prestolnica polna ptevilnih nasprotij - so Ëetrti, kjer je revpËina presunljiva, so Ëetrti, kjer vladajo turisti in je sredipËe mesta, kjer se razprostirajo lepi parki in kraljeva palaËa. Toda povsod se ljudje smehljajo, pa Ëe te razumejo ali ne ... BESEDILO IN FOTOGRAFIJE SIMONA BANDUR se za zdravo prehrano Hrana je na©e najbolj©e zdravilo Dandanes sodobnega Ëloveka kljub visokemu tehnolopkemu napredku in materialni pre-skrbljenosti pestijo mnoge teæave, od moralnih in etiËnih pa vse do psihiËnih in zdravstvenih. Vse so med sabo povezane in vplivajo druga na drugo. Idealnega æivljenjskega recepta za zdravo in sreËno æivljenje ni, na voljo pa so nam razliËne poti. In eno izmed njih nam æe veË kot trideset let priporoËa znani zelipËar Ivan MarpiË iz ©kofljice. ž e od daljnega leta 1975 se ukvarja samo še s predelavo naravnih zelišc za mazilo, zelišcne kapljice, ovseni caj in posebno cajno mešanico, ki vsebuje vec kot štirideset cajev. Z zelišci se je sreceval že kot otrok, saj je s starši med drugo svetovno vojno na Kocevskem skrbel za ranjene vojake. Pozneje je ob delu na policiji na nekdanje znanje že skoraj pozabil, ko ga je v šestdesetih letih nenadoma doletela težka življenjska preizkušnja. Nevarno je obolel na ledvicah in secilih, zdravstvo je videlo edino rešitev v tvegani operaciji. In takrat se je zdravniškemu »mesarjenju« uprl. Ceprav je trpel neznosne bolecine in so ga hoteli nadrejeni poslati celo v umobolnico, se je zacel zdraviti sam. Opustil je škodljive razvade in pricel uporabljati domace ovsene obkladke in caj. V treh tednih je popolnoma ozdravel. Kje se je torej skrival njegov cudežni recept? V zelišcnih obkladkih, v caju ali je bil posredi cudež? Ivan Maršic bi vse to odloËno zanikal. Meni namreË, da skrivnost ni v zdravilih, paË pa v zdravi prehrani in v zdravem naËinu æivljenja. Tem besedam je nedavno pritrdil tudi minister za zdravje, ko je poudaril, da lahko medicina poskrbi le za petino zdravja, vse drugo je v napih rokah. K slabemu zdravju pripomorejo tudi razvade, kot sta kajenje in alkohol, svoj deleæ pa prispevajo tudi neurejeni odnosi doma ali v sluæbi. Vsem vsakdanjim stresom se teæko izognemo, zato je pe toliko pomembnejpe zdravo preæivljanje prostega Ëasa. Ivan MarpiË priporoËa redno 20-mi-nutno jutranjo telovadbo takoj po vstajanju. TEMELJNO VODILO JE ZMERNOST Zdravniki nam kljub hitremu napredku v zdravstvu in farmaciji ne morejo podariti zdravja, izborimo si ga lahko le sami. Za boljpi zrak, ki nas obdaja, ne moremo storiti veliko, tudi nezdravega naËina pridelave hrane ne moremo spremeniti Ëez noË. Lahko pa veliko storimo pri izbiri æivil in pe posebej pri vsakdanji pripravi hrane. Hrana je namreË na-pe najboljpe zdravilo, a ob napaËni izbiri je hitro lahko tudi nap najveËji strup. Ivan MarpiË je prepriËan, da je v preteæki hrani izvor ptevilnih bolezni sodobnega Ëasa in da ta vpliva tudi na slabpanje medËlovepkih odnosov. Sam pravi, da je proti vsem skrajnostim, tako tudi ni vegetarijanec. Njegovo vodilo pri izbiri hrane je zmernost in posluh za lastni notranji glas, za flzdravilca«, ki ga ima vsak v sebi. NI VSE ZDRAVO, KAR JE OKUSNO Presnovi najbolj pkoduje hrana, pripravljena na visoki temperaturi. Pra-æeni, ocvrti in peËeni hrani, ki se je Ivan Maršic: Hrana je naše najboljše zdravilo, ob napacni izbiri pa je lahko tudi najvecji strup! 61 zanimivosti ne da drugaËe pripraviti, se raje Ëim veËkrat odpovejmo. Nasploh se Ëim bolj vzdræimo mesa, saj je teæko prebavljivo in porabi veliko kisika. Da-leË najslabpa je kombinacija peËenega mesa s praæenim krompirjem. Po-vzroËi lahko slinavko, infarkt ali celo raka. Posebno nevarne so tudi juhe, ki jih nekateri imenujejo flæivalski urin«, saj so v njih zbrane vse umetne kemi-Ëne snovi, s katerimi je bila æival hranjena. Celo kravje mleko in mleËni izdelki so bolj v breme kakor pa v korist zdravju. Izjema so fermentira-ni izdelki, kot so jogurt, kislo mleko, skuta in kefir. Zdravju pkodljive so tudi razne zasvojenosti, najbolj zasvojenost s Ërno kavo. Kofein in druge snovi, ki jih ta vsebuje, jemljejo telesu æelezo in kalcij. Æile so zaradi tega manj proæne in pretok krvi je slabpi. Kava vsebuje tudi praæene beljakovine, ki so lahko rakotvorne. Iz istega razloga tudi pitje bele kave (proje) ni priporoËljivo. Zelo nezdrav je tudi bel sladkor, saj poleg rejenja in zobne gnilobe slabi obrambni sistem telesa, zavira umski razvoj, z leti pa povzroËa arteriosklerozo in infarkt. Sladkorju se lahko izognemo in ga nadomestimo z medom ali suhim sadjem. ©e zlasti nevarna je prevelika poraba soli, kajti vsebuje natrij, ki se nabira na stenah oæilja, kar lahko sËasoma privede do slabokrvnosti, redËenja kosti, nastanka Ëira na æelodcu in celo srËne kapi. Vsa soljena in konzervirana æivila (konzerve, salame, klobase in drugi suhomesni izdelki) so tako zdravju pkodljiva. Hrana se naj zato soli pele potem, ko je kuhana, dnevna poraba soli pa naj ne presega treh gramov. PriporoËljivo je Ëim veËje uæivanje æi-tnih izdelkov v obliki kap ali preku-hanih æit. Æita, kot so ajda, jeËmen, koruza, oves in proso, krepijo rast in obrambno sposobnost organizma, prepreËujejo in zdravijo bolezni oæi-lja, dihal in prebavil, nekatera pa delujejo celo kot naravni antibiotiki. Tudi zelenjava, predvsem repa in zelje, sestavlja za zdravje prijazen jedilnik. POTREBNA USTREZNA PRIPRAVA HRANE VeËina gospodinj in tudi poklicnih kuharjev se trudi, da bi bila hrana 62 Ëim bolj slastna in hkrati privlaËna na pogled. Ob tem se izgubi veliko nepotrebne energije za pripravo in cišcenje prismojene in zamašcene posode, da zadušljivega zraka v kuhinji sploh ne omenjamo. Saj vendar ne živimo zato, da bi jedli, marvec jemo zato, da bi živeli! Živila, naj bodo kulinaricno obdelana samo toliko, kolikor je to potrebno za lažjo prebavo in razkužitev. Zrezkov ne cvrimo, ampak jih raje skuhajmo v kropu. Brez skrbi, ne bodo razpadli, kakor se bojijo nekateri. Pri pripravi jajca na oko damo v ponev namesto mašcobe malo vode in šele ko ta zavre, vanjo zlijemo ubito jajce. Na ta nacin ne bomo zaužili rakotvorne pregrete mašcobe. Mimogrede: Svetovna zdravstvena organizacija priporoca manj kot dve jajci na teden. POMEMBNO JE BOLNIKOVO SODELOVANJE Maršicevo cajno mešanico in zelišcne pripravke s pridom uporablja širok krog ljudi raznih poklicev, še marsikateri zdravnik raje poseže po Marši-cevi naravi kakor pa po lekarniški kemiji. Vendar kljub vsem uspehom ostaja skromen; za cajno mešanico in zelišcne pripravke zahteva le simbolicno placilo, nasveti pa so pri njem brezplacni. Pricakuje le bolnikovo pripravljenost na sodelovanje in upoštevanje njegovih napotkov. Vedno poudarja, da se uspeh zdravljenja ne skriva v njegovih »cudežnih« naravnih zelišcih, pac pa v primerni prehrani in zdravem življenju. Vsak je najprej sam dolžan skrbeti za svoje najvecje bogastvo - zdravje. Vseh težav in razvad ne moremo odpraviti, vendar je veliko pomembneje sploh nekje zaceti, cetudi le pri drobnih prehrambenih navadah, in pri tem boju vztrajati. Morda uspehi ne bodo takoj vidni, morda se bo zdelo, da je trenutne stanje še slabše kot prej, vendar uspeh ne more izo-stati - kapljice naših naporov bodo nazadnje prerasle v reko, ki bo podrla jez zasvojenosti in razvad in pritekla v dolino zdravja. In Maršiceva srcna želja, ki se ji tudi mi pridružujemo, je: Bodite zdravi in da bi cim manjkrat potrebovali pomoc zdravnikov ali zelišcarjev! ROBERT JAKOMIN FRANCIJA NAJVE» ENERGIJE IZ JEDRSKIH ELEKTRARN Po podatkih francoskega ministrstva za industrijo se je proizvodnja elektriËne energije v tej dræavi januarja letos v primerjavi z lanskim prvim mesecem poveËala za 1,6 odstotka, na 52 GWh. Levji deleæ so k temu prispevale jedrske elektrarne, kjer so pridobili 40 GWh, kar je za dobre tri odstotke veË kot januarja 2001. Veliko bolj se je poveËala proizvodnja v termoelektrarnah, kjer so pridobili za kar 62 odstotkov veË elektriËne energije, in sicer skupno skoraj 7,8 GWh, v nasprotju s tem pa je bistveno upadla v hidroelektrarnah. Tam so namreË pridobili le slabih 4,5 GWh elektriËne energije, kar je za 43 odstotkov manj kot leto prej. ©PANIJA DVAJSET MILIJARD ZA NOVE INVESTICIJE ©panska vlada je v zaËetku marca sprejela energetski naËrt za naslednje desetletje, po katerem naj bi se investicije v plinsko in elektroenergetsko omreæje ter nove kogeneracijske naprave v tem obdobju poveËale za skoraj 21 milijard evrov. Pri tem so dobile prednost predvsem povezave s Francijo in Portugalsko, ter nove elektrarne. Kot je ppansko ministrstvo za energijo zapisalo v posebnem poroËilu, je eden izmed glavnih razlogov za takpno poveËanje vlaganj priËakovano narapËanje porabe tako elektriËne energije kot tudi zemeljskega plina v naslednjem desetletju. Med letoma 2002 in 2005 naj bi se zahteve po elektriËni energiji poveËale za 3,6 odstotka, med letoma 2006 in 2010 pa za 3,9 odstotka. Povprapevanje po zemeljskem plinu bo po predvidevanjih omenjenega poroËila naraslo za dobrih pest odstotkov do leta 2010. NEM»IJA IZVOZ LANI KOMAJ VI©JI OD UVOZA Elektroenergetska podjetja iz NemËije so lani izvozila skupno 44 TWh elektriËne energije ali deset odstotkov vse njihove proizvodnje. Kot so izraËunali v VDEW, je tako v zadnjem letu dni izvoz narasel za ptiri odstotke, toda podjetja s tem niso veliko pridobila, saj je NemËija v letu 2001 uvozila skoraj toliko elektriËne energije, in sicer 43,9 TWh, kar pa je pe kljub vsemu za 2,4 odstotka manj kot leta 2000. Leta 1997 so v tej dræavi izvozili 37,8 TWh elek-triËne energije, uvozili pa so je 40,2 GWh. Naslednje leto so pe imeli za 0,6 TWh primanjkljaja, leta 1999 je bil izvoz æe vipji za 1 TWh, lani pa celo za 2 TWh. novosti s Tudi reka ve Jano Fišinger Jelen smo na naših straneh že predstavljali, in sicer ko je pred leti izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Pojem, kakor duša hoce. Kot nam je že tedaj dejala, jo je k pesništvu zavezalo življenje samo in tudi v njeni zadnji zbirki je opaziti, da teme svojih pesmi rada crpa iz okolja, v katerem se giba, še vec, iz njih vejejo tudi vsi pomembnejši trenutki njenega življenja, iz njih je mogoce razbrati tudi vsako doživetje, ki ga je vanjo s svojo pojavnostjo vtisnila narava. Ravno zato tudi ne preseneca, da je zbirka Tudi reka ve hvalnica življenju in hkrati pesniški sprehod skozi letne case kot prispodobe clovekovega sprehoda skozi življenjsko obdobje. Tako med naslovi najdemo pesmi, kot so Pomladna, Velikono-cnica, Pod Golico, Crno jezero, Morska razglednica, Veselje življenja, Rada imam jesen, Obujanje spominov, Sejem, Novo Jutro, Sonce zaide, Ko odidem, in tudi zanimivo zbirko haikujev, japonske pesniške oblike trivrsti-cnic s tocno dolocenim številom verzov, ki jih je Jana Fišinger Jelen tokrat namenila svojim vtisom s številnih potovanj po evropskih in eksoticnih turisticnih deželah. Skratka, s knjigo Tudi reka ve smo vsekakor dobili zanimivo zbirko pesmi, ki je, kot piše v spremni besedi Jane Krajne, simpaticna po zasnovi in eksoticnosti in predvsem po svojem izrocilu, ki ga lahko strnemo v misel Clovek premine, njegova kultura pa se prenaša iz roda v rod. Ali kot je povedala kar avtorica sama, vsakdo izmed nas razmišlja o minljivosti življenja in iskanju njegovega smisla. In kje išcemo? Vsak nekako po svoje, pri cemer pa imamo vsi skupaj tudi nekaj sticnih tock. In nekaj teh bo zagotovo vsakdo lahko našel tudi v omenjeni zbirki Tudi reka ve. VESBJE ŽIVLJENJA Poletna noc z ljubezenskim drhtenjem, s crickovo pesmijo, z zvezdnim nebom, s tvojim objemom. Poletno jutro z rožno preprogo, s pticjim zgolenjem, s kapljico rose, z veseljem do življenja. TE»E, TE»E REKA Mirno teËe svojo pot voda tiha in globoka, neusmiljeno naprej teËe, teËe reka. NiË ne ustavi tega toka, Propnja ne in ne molitev niti mili glas dekleta, boleËina utrganega cveta. Voda teËe svojo pot, vse s seboj odnapa: pesem ptic spomladi, beli Ëepnjev cvet, kosËev vrisk v poletnem jutru, smeh æanjic na æitnem polju in odpadli list jeseni. BRANE JANJII) 63 Elektro Novo mesto Med vzorci vrsta vrhunskih vin ObmoËje Dolenjske in Bele krajine je polno gri-Ëev in ljudje so kaj kmalu spoznali, da bo na teh griËih, ki so bili vËasih porapËeni z drevjem in grmiËevjem, lepo uspevala vinska trta. GrmiËevje so posekali in na prisojnih legah posadili vinsko trto in si ob vinogradih uredili hrame. T 64 rta je rastlina sonca, ki ljubi sonce, rada pa raste v senci svojega gospodarja. To staro reklo popteno dræi, saj Ëe hoËep pridelovati kakovostno, okusno in predvsem zdravo vino, nehote postanep s trto tesno povezan. Dela v vinogradu potekajo vse leto. Kmalu spomladi je na vrsti okopava-nje, takoj za tem privezovanje in pkropljenje. Trta kmalu zaËne poganjati in rasti. Kot pri otroku je treba rast budno spremljati in trto pravilno negovati. Trto napadejo razni pkod-ljivci in bolezni. PravoËasno je treba poskrbeti za njeno zapËito in jo po-pkropiti s pravimi pripravki ob pravem Ëasu. Delo v vinogradu poteka do jeseni, ko grozdje dozori in ga je treba obrati, ga sprepati in mopt nato-Ëiti v sode. Mopt v sodih zori do praznika Svetega Martina, ko ta mopt spremeni v vino. Le z marljivim delom in pozneje s pravilnim kletarje-njem je moË pridelati dobro in res kakovostno kapljico. Pridnost delovnih rok pri obdelavi vinogradov in pridelavi vina je treba zdruæiti tudi z znanjem in izmenjavo izkupenj, treba pa je razvijati tudi kulturo pitja vina. Ta naËela so vodila ljubitelje pridela- Ocenjevalci so svoje delo vzeli nadvse resno. Pri tem pa so se morali tudi poptevno zbrati, saj je bilo za letopnje sreËanje prijavljenih kar 31 vzorcev vina. ve vina v distribucijski enoti Novo mesto, da se nekako poveæejo in si med sabo izmenjajo znanje in izku-pnje. Velika veËina delavcev in upokojencev ima svoje vinograde in zidanice. Povezali smo se in leta 1987 organizirali prvo sreËanje in ocenjevanje vin. Tedanje vodstvo je pokazalo razumevanje in nam pomagalo pri organizaciji. V ta namen nam je dovolilo uporabo takratne sindikalne dvorane in prispevalo del denarja za druæabno sreËanje in nagraditev najbolje ocenjenih vin. SreËanja, ocenjevanje in pokupino vin napih vinogradnikov smo imeli vsako leto. KAKOVOST VIN SE IZBOLJ©UJE Z izmenjavo izkupenj so postajala vina iz leta v leto boljpa. Vinogradniki so si pridobivali nova znanja o obdelovanju vinogradov, pridelavi in shranjevanju vina, pe posebej o kle-tarjenju, ki je za pridobivanje vina najpomembnejpe. Na sreËanjih smo organizirali tudi razliËna predavanja znanih strokovnjakov in enologov. Nova znanja so se pokazala v vse boljpih vinih in tako smo se odloËili, da sprejmemo pravilnik o ocenjeva- zanimivosti Po razglasitvi rezultatov in laskavih ocenah so tako kot se zanje tudi spodobi, nazdravili z lastnimi pridelki. nju vin in loËeno ocenimo dolenjska in belokranjska bela, rdeËa ter sortna vina. Strokovnjaki enologi so vina ocenjevali po uradno priznanih kriterijih, ki upoptevajo vonj, okus in barvo vina. Po konËanih ocenjevanjih smo vina tudi poizkupali na druæabnih sreËanjih in ob domaËem prigrizku. SreËanja so postala tradicionalna in letos smo imeli æe 16. sreËanje vinogradnikov Elektro Novo mesto z ocenjevanjem in pokupino vin, ki so jih pridelali napi aktivni in upokojeni delavci. SreËanje je bilo 15. marca v prostorih sejne dvorane distribucijske enote. Na letopnjem sreËanju smo imeli 31 vzorcev vina, od tega 15 vzorcev belega in 16 vzorcev rdeËega vina. Med rdeËimi vini prevladuje dolenjski cviËek, saj je obmoËje Dolenjske poznano po cviËku in je tudi edino obmoËje, ki je z zakonom o vinu priznano za pridelavo te vrste vina. Prinesene vzorce je æe 16. leto po vrsti ocenila strokovna komisija, ki v isti sestavi ocenjuje vina æe od zaËetka napih sreËanj. »lani komisije Martin Cvelbar, enolog in predsednik vinogradnikov Dolenjske, Avgust Lužar, enolog, in Ludvik Vidmar, enolog, nap upokojeni delavec in predsednik vinogradnikov v Trebnjem, so imeli teæko delo, saj so bila vina zelo dobra. Da se kakovost vin izboljpuje, so pokazali tudi rezultati ocenjevanja, saj je bilo med vzorci kar nekaj takih, ki so prejeli zelo visoko oceno - lahko bi rekli vrhunskih vin. Vsi vinogradniki, ki so na oceno prinesli svoja vina, so prejeli letni bilten z rezultati ocenjevanja in dobili priznanja z vpisano vrsto vina, poreklom in doseæenimi toËkami. Po ocenjevanju je sledila proglasitev rezultatov, priznanja sta podelila Zvonko Campa, upokojeni direktor in sedanji predsednik vinogradnikov Elektro Novo mesto, in predsednik ocenjevalne komisije Martin Cvelbar. Na vinskih sejmih in ocenjevanjih obiËajno izberejo tudi kraljico vina. V napih vrstah je tudi nekaj vi-nogradnic in tako smo se odloËili, da kraljico izberemo tudi mi. Laskavi naslov smo letos podelili upokojeni sodelavki in vinogradnici Mariji Judež, ki æe kar nekaj let prinapa v oceno svoje vino in sodeluje na sreËanjih vinogradnikov Elektro Novo mesto. MARKO PIKO OVENIJA BLAGOVNI PRIMANJKLJAJ SPET VI©JI Slovenija je februarja izvozila za veË kot 850 milijonov evrov, uvozila pa za dobrih 910 milijonov evrov blaga, kar pomeni, da je blagovni primanjkljaj znapal skoraj 60 milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je dosegla 93,5 odstotka. V primerjavi z lanskim februarjem se je izvoz v letopnjem drugem mesecu, kot so izraËunali v dræavnem statistiËnem uradu, poveËal za 3,1 odstotka, uvoz pa za skoraj odstotek. Sicer pa je v letopnjih prvih dveh mesecih izvoz iz Slovenije narasel za 2,7 odstotka na 1,68 milijarde evrov, uvoz pa za 0,7 odstotka na 1,79 milijarde evrov. V obdobju od novega leta do konca februarja je tako primanjkljaj v blagovni menjavi dosegel skoraj 110 milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 94-odstotna. (STA). SVET OPEC SPET ZADOVOLJEN Po dolgotrajnem padanju cen nafte, so se te predvsem zaradi bliænjevzhodne krize v zaËetku aprila spet skokovito poveËale. Tako se je v prvih dneh aprila sodËek Ërnega zlata (159 litrov) po-draæil na skoraj 26 dolarjev, s Ëimer so zelo zadovoljne Ëlanice OPEC-a, saj cena po dolgem Ëa-su spet ustreza njihovemu ciljnemu okviru, ki se razteza med 22 in 28 dolarji. V primerjavi s koncem lanskega leta, ko je sodËek stal 18 dolarjev, se je nafta skupno podraæila za veË kot 40 odstotkov. K temu je med drugim veliko pripomogel ukrep kartela za zapËito temeljnega vira dohodka dræav Ëlanic organizacije, ki se je odloËil, da bo zmanjpal koliËine naËrpane nafte. (STA) ©VICA DOBI»KONOSNA ENERGIJA IZ HIDROELEKTRARN ©vicarska protijedrska fundacija je prosila vladni energetski urad, naj bolj promovira izvoz elektriË-ne energije, ki jo njihova dræava pridobi iz hidroelektrarn. Kot je omenjena fundacija ugotovila v svojih raziskavah, je izvoz tovrstne energije v Italijo in Francijo izredno dobiËkonosen. Cene za hidroenergijo so namreË konec lanskega leta dosegle 0,2 evra na kWh, stropki proizvodnje pa so znapali le 0,03 evra. ©vica je, denimo, 17. decembra, na najbolj hladen dan v lanskem letu, v omenjeni dræavi izvozila 18,7 GWh elektriËne energije. Toda pridobivanje energije iz hidroelektrarn je vendarle precej odvisno od vodnih razmer, zato bo morala ©vica v mesecih, ko je vodostaj rek ni-æji, uvoziti energijo iz termoelektrarn, vendar bo ta energija po mnenju protijedrske fundacija kljub vsemu cenejpa. ©vicarska zveza oskrbovalcev z elektriËno energijo je nekoliko manj optimisti-Ëna in trdi, da je bil velik izvoz v Francijo lani izjema, saj so Francozi kar nekaj svojih reaktorjev ustavili zaradi postopka revizije. 65 najprej je Spet pomladno O raznih alergijah, tudi tistih, ki so najpogostejše v tem letnem casu, smo sicer že govorili, toda kljub temu najbrž ne bo odvec še nekaj nasvetov, kako premagati pomladno kihanje, smrkanje in druge nevšecnosti, ki so vecidel posledica razcvetajoce se narave. 66 Alergije so bolezni, ki nastanejo zaradi neprimernih in pretiranih reakcij imunskega sistema na najrazliËnejpe snovi, ki pridejo v stik s Ëlovekovo koæo, njegovimi dihalnimi potmi ali povrpino oËesa. Ko alergeni vstopijo v telo, jih zaznajo tako imenovani limfociti ali krvne celice, ki so del imunskega sistema, in æe Ëez nekaj dni ustvarijo protitelesa, znaËilna za alergene. Protitelesa obdajo tkivne celice, imenovane mastociti, ki vsebujejo skupke histamina, in ko se slednji sprosti, se pojavi alergija. NAJPOGOSTEJE SMO ALERGI»NI NA PRAH Neprimerne in pretirane odzive telesa, ki jih opaæamo pri alergijah, imenujemo preobËutljivostne reakcije, razdeljene pa so na ptiri tipe glede na vrsto alergena. Najpogostejpi alergeni, ki povzroËajo reakcijo tipa I, so travni pelod, drevesni pelod, spore iz zemlje, prpice v hipnem prahu, æival-ski prhljaj, perje (zlasti v posteljnini), kvasnice, nekatera zdravila in æivila ter sestavine Ëebeljega in kaËjega strupa. Poleg tega so nekateri ljudje obËutljivi tudi na snovi v hrani - med najpogostejpe alergene v tej skupini sodijo mleËni izdelki, jajca, jagode, ribe, lupinarji, suho sadje, orehi in lepniki ter æita. Na naptete alergene se telo takoj odzove, saj spodbudijo imunski sistem k tvorbi specifiËnih protiteles, ki sodijo k imunoglobuli-nom E. Ti se nahajajo na povrpini celic v koæi, æelodËni sluznici, pljuËih in zgornjih dihalnih poteh, povzroËi-jo pa spropËanje histamina, torej aler-giËnih simptomov. VËasih se slednji pojavijo le na koæi, po navadi v obliki najrazliËnejpih izpupËajev ali srbe-Ëih oteklin, vËasih na zgornjih dihalih, zaradi Ëesar oboleli bodisi teæko diha bodisi ima vneto grlo ali kiha. Velikokrat se pojavi vnetje tudi na oËeh, nemalokrat pa oboleli zaËuti tudi boleËine v æelodcu in Ërevesju -posledica tega sta po navadi bruhanje in driska. VËasih so lahko posledice pe hujpe in zajamejo tudi druge organe, zlasti ko gre za alergiËne reakcije na vbrizgana zdravila, strup æuæelk ali nekatera æivila. Sicer pa ni nujno, da so reakcije opisanega tipa I vedno tako nedolæne in le kratkotrajne. Velikokrat se lahko iz njih razvijejo tudi bolezenska stanja, denimo, astma, seneni nahod, atopiËni ekcem, v najhujpem primeru pa lahko oboleli doæivi tudi anafi-laktiËni pok. Reakcije tipa od II do IV delujejo drugaËe kot æe opisane. Reakcija tipa II so lahko odgovorne za najrazliË-nejpe avtoimunske bolezni, pri katerih protitelesa napadajo lastna telesna tkiva, ali nekatere primere hemo-lize oziroma uniËenje eritrocitov. Tip III lahko vodi do raznih okvar tkiva, tip IV pa se imenuje tudi zapo- znela preobËutljivost in pospepuje vnetno reakcijo. Slednji je najbolj pogost pri alergijah na zdravila. ALERGENE JE TREBA ODKRITI Najbolj uËinkovito zdravljenje vsake alergije je izogibanje alergenom. Toda zato je treba slednje tudi poznati, kar pa je vse prej kot lahko, saj je lahko alergija reakcija na tisoË in eno snov. Poleg tega se je nekaterim tudi zelo teæko izogniti, denimo cvetnemu prahu skorajda nemogoËe. Do neke mere pomaga le, da smo ob lepem vremenu Ëim manj zunaj in da imamo Ëez dan zaprta okna. Poleg tega je priporoËljivo, da si zveËer umijemo lase, kajti pelod se rad usede nanje. Dobro je tudi, da imamo v avtu prezraËevalni filter za pelod, v hudih teæavah pa je treba kljub vsemu le poseËi po zdravilih. Najbolj znani so tako imenovani antihistami-ki, ki omilijo simptome in delujejo pomirjevalno. Druga zdravila, denimo natrijev kromoglikat in kortiko-steroidna zdravila, pa predpisujejo zdravniki za prepreËevanje razvoja simptomov. Poleg tega obstaja pe poseben naËin prepreËevanja alergij, in sicer hipo-senzibilizacija, kar pomeni, da daje zdravnik obolelemu odmerke alergena in s tem pospepi delovanje protiteles. Ta naËin, ki je primeren predvsem za ljudi, alergiËne na strupe æu-æelk, prpice ali cvetni prah, deluje v pribliæno dveh tretjinah primerov, zahteva pa dvo- do triletno zdravljenje. Kot smo æe poudarili, so v tem letnem Ëasu najbolj pogoste alergije na pelodni prah, zlasti z dreves in trave, najbolj obiËajna reakcija nanj pa je alergiËni rinitis ali seneni nahod. Prah namreË vzdraæi nosno sluznico in prav zato v teh dneh toliko ljudi smrka - vzrok za nahod v pomladnih mesecih torej ni nujno prehlad, ampak je velika verjetnost, da smo ob-Ëutljivi na cvetni prah. POVZETO PO DRUÆINSKI ZDRAVSTVENI ENCIKLOPEDIJI SIMONA BANDUR IP in ^k. ¦*¦ 11 &k ^flPfWs A., m. rrjtJ" P_Fn h 5*"j W+jsU7*Ja£ uM *M 1» -l*fw Hm '!¦ 1 ttsWftl i «A1- ^- i & ™5l «JfiF-? S 4!! NEH.K1J' i Ev! 1". ' ?-Vm|K tLFi<'l .UiNOiN. :¦ 19. ST.I SMjCtf ¦'LiKftN-^A i:HECDW:-|(ALE^r-3) VAH.I. PlM'rKl ^.4hl KlLAU KUCAN FWH.i-A V V INS3I !JK* V KACI. A tfMI.LI \ ^H ¦ Ml-fULUSLF ML. H^ II-?;vhik:;v Hf^Tli ¦;<.r, \!.\\% 0. IINL ¦/ i:>,hi m.'.i:i.i ¦ KS A ¦ - lii^mv«— r Z 1 : LJKHJ* £ It.'* ' JlVAL HJM'L 6* M *».^^^ RrtDO ¦C0UILC4 s£NChi:a i f.T«fHA nomc i PfilSTAFi "HH* i poije.<:i ¦¦ :; iS aT.. ¦ .hm: | ¦ 1 M-fc'*^ " y/y/ „.,,„ j STAVB* Si HAJK4 j ^1" : S*FjFs' ^LO^LC . jirr KRAJ P1)! -JL3LJ4N! hWMM Zi.ZU.Kl CLWBKI V - / ?ASUK : NHCU ;gi4r : -p.ich LJi.lit PBl^! rsiPO PlSNfNK* ^ P:: jC-Sa ELCA UOlEL.. ¦IS"EF. TOKBAIf i f.MF 7 h*Cf S"UClSCLH f-ulFT 'VAM Ti1 Miin 1..... iLM-TFN P IN , 31 "«C STFK^O ¦m ::n r----------------------..... 1 ibo (III A.KAlBIC :lls 'jtZllf IR'YIN* BLKI.IJ MLADIC v iMNI. — ¦ KIMD1I 1 4S ¦:i":k: lfrX:!; ' ;l*^: ¦1:513 UNF KF*J i Mft»Sitr "3PL CJIHI NCTO V ¦»I.sih 1 1 PlflitH HBEMIH il'X'W !!• r::i fciik /Vl^.HI r-3h V B'ULUSK. IIU PKI H -VAl FC n.?ij; vCOitEir Tv MIN-JhiOi^SiC ^-^ fiftl'"IHA I-3N 7 HFGATIV. FlFHTF. NAEOJFM 68 : ^Lf^KI 5-1 PJ1LL. | IWlUh-li PJ/5NIN* | Ali nismo nekoË bili znani po visoki stopnji tehniËne kulture na slovenskem? Slovenci smo ponosni na lipicance, vino, pportne uspehe, Bled, Triglav, SoËo… Kaj pa podjetja in njih proizvodi, ki so plod domaËega znanja in sposobnosti? Seveda, podjetja na katera smo ponosni: GORENJE, ELAN, ETI, ETRA33,… rsM TOVARNA STIKALNIH NAPRAV SWITCHGEAR MANUFACTURER SLOVENIJA, 2000 Maribor, Sentiljska 49, tel.: 386 2 228 66 00, fax: 386 2 252 SO 05 E-mail: tsn@siol.net VAKUMSKI ODKLOPNIK VERJAMEMO, DA STE LAHKO TUDI VI!