Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Davidovid pri kralju. Na večkratno lastno prošnjo je bil Davidovič sprejet pri kralju. Seveda so rnnogi mislili, da se ibo iz tega obiska kar naenkrat izcimdila nova vlada. Radič sestavlja novo vlado! Seveda v opozioiji! Toda po njegovem aploh ne bo več opozicije. Qn bo tako vlado spraviil vkup, da bodo vse atranke v vladi, vsa opozicija bo — edem poslanec in to je sooijafet Petejan. Našo stranko pusti v vladi, 6eš, da Slovenci so potrebni, ker delajo. Ves svet se že gmeji tenra politiiku. Finančni minister je bolan in iroa dva meseca dopusta Nekateri pravdjjo, da je to politična bolezein, ker nru celo že vladne stranke dzpreaninjajo proraoim. Odsek r& znuanjo politiko se bo ustainovU. To je blla stalna zahteva dr. Korožoa, da bo tako narodna skBpa&ina vršila kantrolo nad diplomati in njihcvim delom! Velika vohunska afera je prisla pred sodndjo t Skopiju. Macedonski dijakd so bili v zvezi z macedonskim odborom na Dunaju in so zanij vohunili. Mlade dijake zagovarjajo znameniti advokati, da bi yh reaild stroge kazni, ki eo dolocene za vohune. — Je pa v Macedoniji res neko posebno stanje, ki si ga mi v naših razmerah težko predstavljamo. Nezadovoljtsvo ljudstva je velLko, gotovo tudi po krivdi polioije, ki tudntam prekorači svoj delokrog in izrablja oblasf. Vlada }e sklenila tudi temu napraviti konec in raainere v Macedoniji urediti. Oblastne skupščiue zborujejo te dni in prirejaijo proračune v smislu vladnega načrta. Mariboraka skupščina ee sestane dme 19. deoembra in bo obravnavala proračun aa Jeto 1928-29. Vesel dogodek t kraljevi hiši. V ianuariu pričakujejo v lcraljevi hlši vesel dogodek: rojstvo drugega otroka. V DRUGIH DRŽAVAH. Kako je v Albaniji? Vedno bolj se kaže v Albanitp razlika med dvema skupinama. Ena je za Italijo, ena pa aa Jugoslavijo, oziroma za neodvisnost in za prdjateljake odnošaje z Jugoslavijo. Zandimivo pa je, da je v Albaniji vedno vec albanskih ikomitašev in da se Albanija pritožuje, da jo naši komitaši napadajo. Zastonj bresnoi ta albanski brencelj, Jugoslavdia je previdna dm^olj, da se za tako dgrafikanje ine zmeni. Poljska in Litva se še nista pobotali. Je Poljaka malo predaleč žla dn je pripravljala prevrat na Litvamekera, da bi potem lahiko posredovala, to je: deželo zasedla. Holandski zunanji mimister bo poskusil doseci sporazum. Mussolini se hlini im si«er to pot Franciji. Pred kratkim je bil v celi Italiji še tak odpor proti Francijd, zda] pa naenkrat je isprožil Mussoldni misel, da se hoče osebno porazgovorM s franooskiim zimamijiim ministrom. Listi so že dam sestanlka napovedali. Francija pa je to hdnavstvo odklondila dn Mussoliini ee zastonj falfni, le svoj ipora« je e tem priTjnal. Rumunija se pomirja. Vlada je dobila veliiko veSino. Kraljicd, ikd se je vmešavala v politiko, je poslala opozicija pismo, naj to opusti, če hoče dobro! — So pa obmild vso pozonnost naroda na ndcaj drugega. ZaSeli so preganjati Jude in Madžare. S tem je spraivila vlada spor za prestol za neikaj časa z dmevmega reda. Avstrija in Nemfiija sta — eno! Četudi se Avstrlja ne sime še prdblopiti Nemčiji, vendar se to vstrajno pripravIja. Razini zakoni, carinska nacela, oelo ustroj voijiske in poldcije ter vse uprave, še umiforma je že ista. Taiko bodo Nemci to stvar na tihem izpeljaild dn bo nekega dne prišlo preseinečemje, da boano dmeli — Neročijo za soseda. Ako se naši dLplomati ne bodo potrudild, se bo težko doseglo, da se državma meja na Koroškem postavi do sfarajnih mej slovenskega ozemlja. Rusija je pravzaprav za nas skrrvmosf, ker vsak teden pridejo popoLnoma si naisprotujoča porooila. Enkrat je že Trocky izačel z rCTohiciijo, dmgio je propadel popolnoma. Litvinov im mjegov nastop na xazorožitvenem zboru v Ženevi bo še majbolj zainesljivo zmamelnje, ki kaže, da gre Rusija nazaij od ibolj&evdzma Ik rednim razmeram. CeJo z Anglijo se bo pobotala. Saj je to dobro tudi za nas!