(I 79421 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO LETNIK XI LAŠKO 30. JUNIJ 1977 ŠTEVILKA 1 NAJ ŽIVI 2.VII. PRAZNIK OBČINE LAŠKO Praznik občine Laško 2. julij se je v prejšnjih letih vselej odigra* val v občinske» središča. Doslej pa so skoraj vse krajevne skupnosti v občini imele čast biti gostitelj občinskemu prazniku. Letos se je za to čast potegovalo Laško, ki v te« letu praznuje 750. letnico trga in 50 letni jubilej kot nesto. Laške se je za to priložnost pripravilo kolikor je finančno zaoglo vendar pa bo v jubilejnem letu postalo še lepše. Ni bilo ■oč vsega narediti v teh oesecih do praznika, prvjč za to ne, ker primanjkuje sredstev, drugič pa tudi za to, ker za to ni razpoložljivih kapacitet. Tako boso v prenovljene« mestu, vsaj v nekaterih njegovih delih, začutili, da se na« je Laško posla-dilo, predvsem pa bo«o slavnostno občutje nosili v sebi, ponosni na dosežene delovae uspehe in v veri, kako bomo v prihodnje dosegli še več. Naj živi 2. julij - praznik občine Laško, borben pozdrav bivši« borcem ob njihove« dnevu ter srečno način rečiškin rudarje«! POZDRAVLJENI V MESTU JUBILANTU Ko bomo praznovali svoj občinski praznik, bomo občani laške občine hkrati tudi gostitelji. Vsakemu človeku prihajajo ob prazniku, ob jubileju čestitat prijatelji, sodelavci in znanci. Laška občina ima dobre prijatelje, ima jih v daljnjem Trsteniku v Srbiji, ima jih v nekoliko bližjem hrvaške« Vrbovcu, ima dobre sosede v ob- činah, ki obkrožajo našo. Od vse povsod bodo prišli, da bi z nami delili veselje nad našim’ uspehi, se pogovorili o težavah in o načrtih, ki nam polnijo misli. Bodimo torej dobri gostitelji in uredimo naš do«, pa tako tudi vso občino, za prihod gostov. Praznik občine je praznik nas vseh - praznujmo delovno! OBČINSKI PRAZNIK V LUČI JUBILEJEV VZTRAJAJMO TUDI VNAPREJ Občani laške občine praznujeso 2. julija svoj občinski praznik, vezan na obletnico napada I. štajerskega bataljona na rudnik Huda jasa pri Laške», ki je bil izvršen v noči od 2. na 3. julij 1942. leta. To je bil velik in obsežen napad, največji dotedaj, ne sa»o v naši občini, temveč na širŠ8» območju slovenske Štajerske. Zaradi časa, v katerem je bil napad izvršen, je imel velik moralno politični vpliv in je pomenil prelomnico v razmahu narodnoosvobodilne borbe na območju naše občine. Z letošnji» praznovanje» občinskega praznika se pridružujemo vse« jugoslovanskim narodom k praznovanju 40-letnice prihoda tovariša TITA na čelo Komunistične partije Jugoslavije, 85-letnici njegovega rojstva in v Sloveniji 40-letnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije. Se en jubilej letos praznujemo skupaj z občinskim praznikom. To je 750-letnica Laškega kot trga in 50 let kot mesta. 7 počastitev tega jubileja je letos praznovanje občinskega praznika v Laškem. Ob občinskem prazniku se bodo, tako kot v preteklih letih, zvrstile kulturne in športne prireditve. Zaključna slovesnost z množičnim zborovanjem in kulturnim programom ter tovariškim srečanjem pa bo v soboto, 2. julija ob 10. uri na Valvazorjevem trgu v Laškem. Ob praznovanju tako pomembnih jubilejev se ponosni in zadovoljni oziramo na prehojeno pot. Maša občina je v povojnem obdobju hitro napredovala in zelo spremenila svojo pooobo. Iz nekdaj zaostale Kmetijske, se je razvila v srednjerazvito industrijsko občino, z močno povečanimi proizvodnimi zmogljivostmi in višjo živ 1 jensko ravnijo delovnih ljudi in občanov. Maša inuustrija zaposluje trikrat več nelavcev kot je bilo prod vojno vseh zaposlenih v občini. V so to smo dosegli z izgradnjo novih tovarn, z razširitvijo in modernizacijo stare industrije, trgovine, gostinstva, prometa in drugih gospodarskih dejavnosti. Marodni dohodek se je povečal sorazmerno z razvojem in je 15 krat večji v primerjavi z letom 1945. Socialno ekonomska struktura prebivalstva se je v povojnih letih zelo spremenila, število zaposlenih se je povečalo za 5 krat, aktivnega kmečkega prebivalstva je v občini le še okoli 19 odstotkov. Veliko sredstev jebilo vloženih v izgradnjo stanovanj, elektrifikacijo, vodovode, ceste in druge komunalne objekte. Kljub veliki» pridobitva» pa gotovo še nismo dosegli vsega, kar je bilo in je še zastavljeno za naš nadaljnji razvoj in boljši jutri. Smo še vedno pred velikimi in odgovornimi nalogami. Gre za nadaljnji razvoj in krepitev pridobljenega, za še večji vpliv neposrednih proizvajalcev v našem družbenem živi janju in odločanju, za uveljavljanje zakona o združenem delu in ustavnih določb v samoupravnem delu in življenju. Naša naloga in skrb mora biti, da bo gospodarski in družbeni razvoj še hitrejši, da bo še bolj prisotna krepitev obrambe sposobnosti, družbene samozaščite in vseh ostalih pridobitev, tako narodnoosvobodilne borbe, kot povojne izgradnje. Odločno bo treba nadaljevati s prizadevanji, da se bo sa»o-upravljanje v TOZD, KS in SIS še bolj krepilo, da bodo delavci resnično lahko odločali o rezultatih svojega dela in družbeni potrošnji. Se bolj bo treba razvijati in uveljavljati delegatski sistem. Nadaljevati moramo z napori za stabilizacijo gospodarstva, za varčno gospodarjenje, za večji izvoz, za večjo proizvodnjo in višjo storilnost dela, vse v cilju za boljše življenje delovnega človeka. To so le nekatere najpomembnejše naloge, ki jih moramo v bodoče opravljati in opraviti. Omenil sem jih z željo in v prepričanju, da bo tudi letošnje praznovanje občinskega praznika dalo nove vzpodbude za še večja prizadevanja vseh delovnih ljudi v občini, za reševanje nalog, ki so v resnici nadaljevanje ciljev naše revolucije. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitam k prazniku in želi» še veliko sreče in zadovoljstva ter uspehov v nadaljnje» delu! RUDI GROSAR NAJVAŽNEJŠA POLITIČNA NALOGA URESNIČITI ZAKON O ZDRUŽENEM DELU Pred člani Zveze komunistov, pred sindikati, pred organi upravljanja, pred vodilnimi in vodstvenimi delavci, pred vsemi delavci v združsnea delu, je odgovorna naloga - uresničitev Zakona o združenen delu. Zakon o združenen delu predstavlja celovito in dolgoročno opredelitev takšne družbe, v kateri je oaogo-čeno, da vsak delavec resnično uveljavlja svojo funkcijo nosilca odločitev v procesu ustvarjanja in delitve rezultatov svojega dela. Zakon o združenen delu norano hitreje, energičneje in dosledneje uresničevati. Oosedanja prizadevanja so že rodila uspehe, na poti uresničevanja zakona pa se norano bolj odločno boriti proti nekaterin negativnim pojavom, katerih cilj je zavirati našo akcijo. Bistveno v uveljavljanju Zakona o združenem delu je razunevanje njegove vsebine, ki je uveljavitev volje delavskega razreda, je opredelitev družbeno-ekonom-skega položaja delavca v celotni družbeni reprodukciji. Bistvo je v povsem jasni opredelitvi družbene lastnine, ki opravičuje le pravico dela z družbenimi sredstvi. Izhajajoč iz takih ugotovitev, je poudarek zakona v osrednjem vprašanju, to je v združevanju dela in sredstev v celoti združenega dela, pri čemer pa so jasna orientacija sprejeti družbeni načrti. V Zakonu 0 združenen delu je jasno rečeno, da je treba že v letu 1977 razrešiti celoten splet dohodkovnih odnosov, to pa poaeni opredelitev TOZD, uresničiti nožne integracijske procese, opredeliti razmerja s področja svobodne menjave dela, uveljaviti in izpopolnjevati delegatski sistem in še kaj. V okviru delitve po delu in rezultatih dela moramo razčistiti še mnoga vprašanja na področju delovnih razmerij. Posledice take delitve vnašajo bistvene spremembe na področje krepitve delovne discipline in vseh oblik odgovornosti.. Naš napor mora biti usmerjen k uveljavljanju novih dohodkovnih odnosov, ki morajo pripeljati do večje osebne in družbene produktivnosti dela. To so zahtevne naloge, ki ne prenesejo kabinet-skega reševanja stvari. Za realizacijo teh nalog je treba angažirati vse delavce. Ugotavljamo namreč, da smo še vse preveč deklarativni, da vse preveč poučujemo in razlagamo, ko pa nam je vsem dobro znano, da se stvari rešujejo predvsem s konkretno akcijo v temeljnih organizacijah združenega dela skupaj z vseni delavci. V naši občini imamo 2 delovni organizaciji, ki imata v svojem sestavu TOZD, 12 temeljnih organizacij združenega dela, ki so povezane v delovne organizacije izven občine, 17 enovitih delovnih organizacij in 26 dislociranih enot. To je široka paleta oblik samoupravne organiziranosti, v katerih se bije bitka za nove samoupravne odnose, za ustrezno samoupravno or- ganiziranost, za dolžnosti in pravice delavcev. Na področju samoupravne organiziranosti je veliko storjenega, vendar ne noreno trditi, da je samoupravni organiziranost v celoti in povsod usklajena z zakonom. Predvsem to valja za dislocirane enote kot so: Cementarna Zidani «ost, enota Kemične tovarne Hrastnik v Radečah, vse enote na železnici, izvzemši železniško postajo Zidani most. Priprave za ustanovitev TOZD tu mnogo prepočasi potekajo. Za velike vsebinske spremembe v združenem delu, ki jih narekuje Zakon o združenem delu, je izredno pomembna naloga tudi vskladitev internih aktov v zvezi z Zakonom o združenem delu, to je Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD in enovitih delovnih organizacijah, SS o medsebojnih razmerjih, SS o delitvi sredstev za osebne dohodke in drugih internih aktov. To je zahtevno delo,ki ga morajo pripraviti strokovne službe tako, da bodo ti akti delavcem razumljivi, da bodo na zborih delavcev delavci lahko o njih resnično pristno pripominjali, odločali in jih sprejemali. Stvari bodo lažje potekale v tistih delovnih sredinah, kjer imajo kolikor toliko ustrezno kadrovsko zasedbo. Manjši» delovnim organizacijam bo treba nuditi strokovno pomoč predvsem s strani komisije za pregled internih aktov pri Skupščini občine, TOZD, ki imajo syoje matične delovne organizacije izven občine, bodo morale zahtevati večje povezave na tem področju od "le-teh. Odnos sodelovanja združenega dela s krajevnimi skupnostmi je konkretno opredeljen v zakonu, vendar pri nas marsikje ugotavljamo nezadovoljivo sodelovanje. Te morajo temeljiti na prepričanju delavcev v TOZD, da so dolžni preko svojih delegatov vplivati na razvojno politiko v krajevnih skupnostih. Svobodni menjavi dela na področju družbenih dejavn 'i in na področju samoupravnih interesnih skupnosti gospodarstva, moramo posvetiti vso pozornost, saj predstavlja ta odnos strateški cilj delavcev, ou katerega je odvisno združeno delo. Naša pomembna naloga, ki jo vsebuje zakon, je tudi dopolnitev in ionie delegatskega sistema in delegatskih odnosov, .t.; i: pripravljamo volitve 1978, je prav sedaj primeren čas, da ta sistem in te odnose ocenimo in predlagamo izpopolnitve delegatskega sistema in odnosov, tako iz vsebinske kot tudi iz racionalne strani. Smo torej v toku izvaja, ja odgovornih nalog na področju uresničevanja Zakona p združenem delu, kot tudi na drugih pouročjih. Na osnovi analize samoupravnih razmer v združem.r ^elu sprejemamo konkretne programe o izvajanju vse' ,ru. «kcijski odbori za uresničevanje vsebine zakona, ki so formirani v TOZD in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih bodo ob pomoči in aktivnosti sindikatov in drugih družbeno-političnih organizacij, samoupravnih organov, vodilnih in V mesecu juniju letos so bile v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih občine Laško razprave o te», kakšne bodo temeljne usmeritve družbenih dejavnosti do leta 1980 in koliko denarja bo potrebno zagotoviti za predvideni razvoj. Delavci so se tako neposredno odločali o te», kolikšen del svojega dohodka bodo namenili za potrebe zdravstva, izobraževanja, telesne kulture, pokojninskega zavarovanja, raziskovanja in za razvoj drugih negospodarskih - družbenih dejavnosti. Pri te» pa so se opredeljevali le za temeljne cilje, za glavne usmeritve, ki bi jih naj v planske» obdobju dosegli. Saaoupravne interesne skupnosti teh dejavnosti pa bodo »orale na podlagi podpisanih sa«o-upravnih sporazumov o te»eljih planov izdelati in sprejeti konkretne srednjeročne plane. Za daljše obdobje se bo tako že začela uveljavljati neposredna ■enjava dela, ki i»a svoje osnove v ustavi in v zakonu o združenem delu. Čeprav metodološko in sistemsko zadeve še niso najbolj določne in tudi ne povsem dokončno opredeljene, s»o z doseženimi rezultati glede na kratko obdobje lahko zadovoljni. Ko bodo podpisani saaoupravni sporazumi o temeljih planov družbenih dejavnosti, bodo že podane tudi osnove za opredelitve za naslednja leta. Potrebna pa bodo precejšnja prizadevanja, da se do leta 1980. tudi uresniči vse tisto, kar je v temeljih planov zapisano. To pa pomeni, da je treba ustvarjati dovolj trdno in s planom predvideno materialno bazo gospodarstva in se v največji meri ravnati po sprejetih dogovorih, sporazumih in resolucijah. Odstopanja naj bi bila le v objektivnih primerih, vendar tudi v teh primerih družbeno in samoupravno potrjena. Ker predstavlja leto 1977 prelomnico v dosedanjem dogovarjanju in sprejemanju planov za srednjeročna obdobja in ker se je želelo, da bi bila skupna poraba (poraba za interesne skupnosti družbenih dejavnosti) za leto 1977 vsklajena in uokvirjena v srednjeročni plan razvoja, je bilo potrebno nekoliko več vodstvenih delavcev, prav gotovo kos tudi tej odgovorni nalogi. Vsi se moramo namreč zavedati, da moramo te naloge izvajati z največjo mero politične odgovornosti, ker to od nas zahtevajo delavci. MARKO MANFREDA NACRTA truda, da se je to tudi skušalo doseči. Se vedno se premalo zavedamo, da ne moremo pojesti dveh hlebcev kruha, če pa smo spekli samo enega. Posamezna interesna področja še vedno gledajo na razvoj posameznih dejavnosti enostransko in ne kompleksno. Vendar na kraju le pride do sporazuma, pri čemer mora pač nekdo popustiti več, drugi pa manj. Samoupravne interesne skupnosti so svoje programe dela za 1977. leto sprejele že na svojih skupščinah v začetku tega leta, vendar pa z določenimi rezervami, saj niso vedele, koliko sredstev bodo imele na razpolago. Takrat se je že vedelo, da je treba sprejeti najprej samoupravne sporazume o temeljih planov in šele nato tudi dokončno ovrednotiti letni program dela. financiranje SIS poteka zato še vedno le na začasnih finančnih načrtih. Združeno delo pa je v juniju razpravljalo in odločalo tudi o sredstvih, ki bi jih interesne skupnosti lahko trošile za realizacijo svojih programov v letu 1977. Pri te» se je izhajalo že iz srednjeročnih planskih izhodišč po enotni metodologiji, pri čemer so bili upoštevani tudi presežki iz lanskega leta in sicer tako, da so se za presežke zmanjšala potrebna sredstva za realizacijo letošnjih programov. V samoupravnih sporazumih o temeljih planov so bila zato izjemoma za leto 1977 že opredeljena tudi sredstva za SIS in sicer ločeno za obdobje do konca meseca julija in ločeno za obdobje od 1. avgusta do 31. decembra 1977. Obremenitve, ki jih bo plačevalo združeno delo v 1977. letu za družbene dejavnosti pa so vsklajene z družbenim planom občine, ki je bil sprejet v juliju 1976. leta. Delež družbenega proizvoda za družbene dejavnosti ostaja namreč v glavne» v okviru že dogovorjenih razmerij delitve družbenega proizvoda. Če primerjamo prispevne stopnje na bruto osebne dohodke, ki je eden glavnih virov za zbiranje sredstev za družbene dejavnosti, po katerih se prispevki zbirajo do konca julija 1977 s tistimi, ki bodo veljale od 1. avgusta dalje, pote» vidimo, da bodo SKUPNA PORABA LETOS ŽE V MEJAH SREDNJEROČNEGA stopnje zadnjih 5 mesecev letošnjega leta nekoliko nižje in sicer za 1,61 stopnje. Skupna prispevna stopnja za vse SIS na bruto osebne dohodke je namreč sedaj 32,68 X, za zadnjih 5 mesecev pa bo 31,07 %. Letošnja poprečna mesečna stopnja pa bo približno enaka lanski poprečni, ko je bila 32,02 %. Za občinske samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti oziroma za realizacijo njihovih programov, ki pa so seveda programi vsega združenega dela, bo v 1977. letu zbrano in porabljeno okrog %,6 milijona dinarjev. NAŠE TRI OSREDNJE KRAJEVNE SKUPNOSTI PAVEL AJDNIK K POPOLNI SAMOUPRAVI OBČANOV Z novo ustavo, ki je poglobila temelj našega družbenega in političnega razvoja ter potraila pravilnost naše usmeritve v socializem, se je spremenila tudi vloga krajevnih skupnosti, kot osnovnih celic našega družbenega sistema. Vloga, ki jo imajo danes kS je pomembnejša kot kdajkoli prej, saj delovni ljudje in občani, ki to osnovno skupnost, v kateri živijo in ustvarjajo, sestavljajo, v njej neposredno uresničujejo vse potrebe vsakdanjega življenja. Kljub jasno in konkretno zastavljenim pravicam in dolžnostim občanov v krajevnih skupnostih, ki so zagotovljene z ustavo in samoupravnimi akti KS pa seveda še ni vse utečeno tako, kot to naši dokumenti določajo. Začetne težave pri konstituiranju samoupravnih organov so seveda prebrođene, vendar je prisotnih Še mnogo problemov, ki jih bo treba hitro in učinkovito rešiti, predvsem za nemoteno pot, ki sc si jo v : nesnih KS za- stavili. Samoupravni organi, tako k. . „rer.ee Ko, zbori delegatov, sveti r.S in druge institucije, ki so jih posamezne Ko oblikovale glede na svoje potrebe, prihajajo vodno oolj d c- veljave in s.iaouprav.ii ter delegatski odnosi postajajo temelj družbenega in političnega življenja v njih. Prav tako v KS ugotavljajo, da se je tak način dela in reševanja problemov pokazal za učinkovitega, saj -ključuj- vedno večje število občanov, ki kon-krevo sode--.jejo pri vzpostavljanju samoupravnih odnos v KS in v širšem družbenem prostoru. Kljub temu se K' e vedno otepajo z nekaterimi emblemi, ki : :.t r.j ;h n- tot eno Gelova /. in prec- stavljajo osnovo reševanja vseh zahtev, ki se pred občane v KS postavljajo. Tako v treh največjih KS v chčir’ I -rg^ -fn jo Kh ( 3rvr? PirijoU«* !*■»■ če u ; . - e, da je c V-:c. c mrd:- ,ruclea i inan- cirarja dejavnosti KS, da je premalo povezave med delegacijami za SIS in občinsko skupščino in, da je baza premalo informirana o problemih posameznih KS. Pri problemih financiranja dejavnosti KS in njih povezave z OZD ugotavljajo, da so sporazumi z neposredno «aterialno proizvodnjo sicer sklenjeni, vendar je odziv slednjih, kljub sporazumu slab. Realizacija sredstev, ki so jih OZD po sporazumu dolžne odvajati KS je še vedno slaba, saj sredstva prihaja- jo neredno ali pa sploh ne, kar seveda pogojuje ne-uresničevanje zastavljenih programov. V KS sicer razumejo, da so nekatere OZD, s katerimi so sklenjeni samoupravni sporazumi, v ekonomskih težavah, vendar to še ne izključuje uresničevanja sporazumov, saj gre koncem koncev za kritje potreb njihovih delavcev. Podobne težave se pojavljajo tam oz.pri tistih OZD, ki imajo sedež izven območja občine Laško. Le-te namreč niso sklenile sporazumov s KS v katerih njihovi delavci živijo, predvsem za tiste delavce, ki prihajajo iz občine Laško in tako sredstva, ki so namenjena za financiranje dejavnosti KS tja ne prihajajo. Zato v KS smatrajo, da je ta problem možno rešiti le na ravni republiškega dogovora ali sporazuma, saj bi ta sredstva, ki glede na število zaposlenih predstavljajo znaten delež, pripomogla k boljši in učimcovitejši realizaciji programov KS, Kar zadeva problematiko povezave posameznih delegacij z delegatsko bazo, ugotavljajo v KS, da je povratnega informiranja premalo. Delegacije KS, ki svojo bazo zastopajo v zboru KS občinske skupščine, so sicer konstituirane in se radno sestajajo, vendar tesne povezave z občani ni. Zbori volivcev oziroma tribune občanov, ki jih pripravljajo, so sicer ena izmed oblik obveščanja delegatske baze o problemih in stališčih, ki jih delegacije posredujejo na sejah , skupščine, vendar je to vse premalo za ažurno in kvalitetno seznanjanje občanov z vsakdanjimi težavami KS. Podobno je z delegacijo za SIS. Delitev nalog in zucoižitev za posamezne interesne skupnosti pogojuje jnepoznavanje področja drugih delegatov, tako, da enotnih stališč skoraj ne morejo zavzeti. Prav tako 1 .? -rt teh delreacijah ni c -»"ranja delegatske l.<.zc o /oji-min oeiuvanju Slu, r predstavlja slabo stran povezave de lege tov in občanov in je presoja posameznih predlogov interesnih skupnosti prepuščena delegacijam samim. Kljub vsem tem problemom in še vrsti drugih, ki tarejo posamezne KS pa se samoupravljanje vedno bolj uveljavlja in v KS upajo, da bodo začeli zastavljene programe dosledno uresničevati. FRANC JCNTES ZDRAVSTVO V OBČINI LAŠKO KAKŠEN JE ODNOS DO NAS SAMIH ? Zdravstvo je gotovo ena od najvažnejših in hkrati najobčutljivejših družbenih dejavnosti. Zavedajoč se tega, pa že dalj časa ugotavljamo, da zadovoljiveau zdravstvenem varstvu v Laškea niso zagotovljeni najosnovnejši pogoji. Obstoječi zdravstveni doa že dolgo ne ustreza več niti higienskim, še aanj pa funk-cionalnia potrebaa sodobnejšega zdravstva. K teau pa gotovo sodi tudi poaanjkanje stanovanj za zdravstvene delavce. Kot že rečeno, so ti probleai najodgovornejšia fo-ruaoa in občanoa že vrsto let zelo dobro znani. Priznati aoraao, da sao se reševanju teh vprašanj predolgo izaikali. Našli sao vse aogoče izgovore; to je stvar zdravstva, o tea naj se briga krajevna skupnost, to bo rešila občinska zdravstvena skupnost itd. Dokaj neorganizirano, brez stoodstotne angažiranosti vseh odgovornih foruaov, je le prišlo do izgradnje zobozdravstvene aabulante, ki pa v anogočea danes hvalevredno rešuje celotno zdravstvo še od večje prostorske utesnjenosti. Zahvaljujoč večji zavzetosti nekaterih organov in posaaeznikov, je sedaj pa le prišlo do jasnejše opredelitve odgovornosti in hitrejšega in organiziranega zbiranja finančnih sredstev, ki so osnova za pričetek izgradnje zdravstvenega doaa. Ob enotnea in zavzetea nastopu občinske zdravstvene skupnosti in njenih funkcionarjev je Regionalna zdravstvena skupnost Celje naaenila preko 5,000.000 din za laški zdravstveni doa. K teas dodajaao še del krajevnega saaoprispevka, ki so ga občani izglasovali v decea-bru lanskega leta, prispevek iz dohodka delovnih organizacij in odstopljene individualne zaslužke delavcev od sicer prostih sobot. Predvidevano, da bo tako zbranih sredstev aed 9 in 10 ailjonov din, kar bo ob današjih cenah koaaj zadostovalo, da se finančna konstrukcija investicije za zdravstveni doa zaključi. Iz tega jasno sledi, da sao potrebaa zdravstva ozi-roaa nas vseh prisluhnili vsi od delavcev v združenea delu do občanov v krajevnih skupnostih in delegatov v zdravstvenih skupnostih. Le tako boao gotovo uspeli zagotoviti zdravstvenia delavcea zadovoljive delovne pogoje in sebi prlaerne sodobnejše zdravstvene usluge. Nadejano se, da bodo v kratkea gotovi načrti, pridobljena ustrezna dovoljenja in zbrana večina sredstev ter tako podani vsi pogoji za pričetek izgradnje zdravstvenega doaa. Zelo krivično bi bilo, če ne bi priznali, da se večina zdravstvenih delavcev le prizadeva in tudi kolikor je v danih razaerah mogo-če, da bi bili pacienti - zavarovanci zadovoljni in ob bolezni priaerno oskrbljeni. Ob večletnea aktivnem sodelovanju v sanoupravnih organih zdravstvenega zavarovanja in sedaj v samoupravni interesni skupnosti za zdravstvo opažaa, da je vse preaalo odkritih obojestranskih dialogov, ki bi gotovo izboljšali aedsebojne odnose, ki jih kot partnerji svobodne aenjave dela aoraao vzpostaviti na povsem enakopravni osnovi. Na žalost na sejah izvršnega odbora in skupščine občinske zdravstvene skupnosti le zelo redko načenjamo probleae zdravstva, njihovega ekonomskega položaja, njihovega odnosa do zavarovancev in obratno, zdravstvenega stanja zavarovancev, izboljšanja sodelovanja združenega dela z zdravstvom, aedsebojne poaočl pri zniževanju staleža bolnih, znižanja poškodb itd., itd. Najbrž je poleg zagotavljanja varstva zavarovancev z ene strani in plačila teh storitev z druge strani tudi pravkar našteta problematika v pristojnosti foruaov občinske zdravstvene skupnosti. Dosedanja nezainteresiranost delegatov, predvsem iz združenega dela in krajevnih skupnosti, ki le redko omogočajo sklepčnost sej in zasedanj ter medsebojno nezaupanje pri reševanju obojestranskih, večkrat zelo težkih vprašanj, gotovo ne more doprinesti k resničnemu in iskreneau sodelovanju. Naj si bo to na področju investicij, stanovanjski izgradnji, izboljšavi zdravstvenega varstva, reševanju brezupnih ekonomskih situacij in drugo. Kljub dejstvu, da je občinska zdravstvena skupnost v poslovnem letu 1976 izkazala minimalni presežek dohodkov nad izdatki in da tako kaže tudi v prvih 4 »esecih letošnjega leta, obstoja resna bojazen, da bo zaradi-neenotnosti zdravstvenih delavcev v občini finančno stanje kmalu povsem obratno, ob istočasni ugotovitvi, da pa so zdravstvene usluge ostale povsem enake. Res je, da so delavci pri formiranju samostojnega T0ZD-a povsem neodvisni, če so izpolnjeni predpisani pogoji, vendar bi pri tea le morali imeti v vidu tudi finančne zmogljivosti ter možnost in nujnost solidarnostnega prelivanja sredstev v interesni skupnosti. AVGUST PINTER 66 fr ft fr & & ftfrfrfrfr fr fr fr fr A fr frfrfrfrfrftifrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrTfr^ Laško v XVII. stoletju LAŠKO IN NJEGOVI JUBILEJI Pred 75L. I t' ja avstrijski nadvojvoda Leopold v ohranjam’ listini, v kateri omenja darila in volila jurklošterskemu samostanu, omenil tre Laško, ki da ima pri tem svoje obveznosti. '• :.Ko j* to aajstarejši pisani dokument, iz keter.ga lahko izvemo, da je od konca leta 1727 Laško zanesljivo imelo trsko pravice. 750 let razvoja središča naše občine, ki je tudi v preteklosti po največkrat imelo enake meje kot so danes občinske, doživljale svoj razvoj, vzpone in padce. hiši predniki so v tem mestu doživljali strahote srednjeveškega izkoriščanja, turške vpade, pohode kmečkih vojsk, zaničevanje in tlačenje slovenskih pravic 6 strani nemškega uradništva in imovitih meščanov, ooživljali pa so tudi svež veter narečnega preporoda z ustanavljanjem slovenskih društev, čitalnice in prvih gospodarsko finančnih institucij. Laško je upepelilo več požarov. Eden od teh popolnoma. Vedno znov3 pa je mesto, takrat še trg, vstalo kot ptič Fenix iz pepela. Hitrejši razvoj je kraj doživljal po otvoritvi rudnikov, izgradnji južne železnice pred 120. leti, izgradnji zdravilišča, pozneje pivovarne in še nekaterih proizvodnih obratov. V Laškem imamo, zaradi starosti kraja samega, tuši ralo stara društva, kot so gasilsko društvo, čebelarsko društvo, pihalna godba in drugi. Od leta 1927 je Laško mesto in takrat je pridobilo tudi precej novih komunalnih dobrin, med njimi vodovod, asfalt na glavni ulici, nnv most in še kaj. Kot politično upravno sr.-diflaško prad vojno ni imelo pravega gospodarskega vzuna. Zato je ostalo malo podeželsko mestece. Svoj vzpon pa doživlja v zadnjih dvaiat ridesetih letih, potem ko se je delovno ljudskvo v revoluciji osvobodilo vseh spon in resnično postalo gospodar na svoji zemlj I. hkrati z mestom, svojo 50. letnico praznujejo tudi Društvo laških planincev in Moški pevski zbor. KAJ PRINAŠA NAČRT KMETIJSTVA? 116 »TRŽNIH«KMETU Značilno za kmetijsko proizvodnjo v občini je še vedno veliko število k več kulturan usaerjenih kmeč-kih gospodarstev in nizka tržna proizvodnja. Rezultati tega so nizka produktivnost, slabi dohodki zaposlenih v knetijstvu in slaba kupna noč ter socialna varsnost knečkega prebivalstva. Vsled tega in v preteklen obdobju velikokrat načehovskega družbenega odnosa do knetijstva, se odstotek aktivnega knečkega prebivalstva še vedno znižuje. Po predvidevanjih bo leta 1980 2978 ali 15,6 % kmečkih prebivalcev proti letu 1975, ko je ta procent znašal 19,4 vsega prebivalstva občine. Glede na stanje, kakršno je v prinarni proizvodnji na področju občine, je bil predlagan in izdelan progran srednjeročnega obdobja knetijstva v občini Laško. Progran je zastavljen na osnovi že začetih glavnih usmeritev, ki jih narekujejo naravne razmere, predvsem je tu mišljena klina in relief obdelovalnega področja. Usmeritev razvoja kmetijstva je v pridelovanju velikih količin voluminozne krme, ki naj služi kot osnova za govedorejsko proizvodnjo -- pitanje govedi, pridelovanje mleka in vzreja plemenske živine. Program ne zajema organiziranega pridelovanja žit, niti drugih poljedelskih kultur. Za tržno poljedelsko proizvodnjo ni realnih možnosti, predvsem zaradi konfiguracije terena in razdrobljenosti obdelovalnih površin. Kot dodatna proizvodnja, predvsem na manjših čistih kmetijah, je predviden industrijski način reje perutnine in prašičev ter v nekaterih primerih intenzivno sadjarstvo. Predvidena usmeritev ni nova in se ujema z regionalno usmeritvijo kmetijstva. Kakor že doslej, tako bo tudi v naslednjem obdobju preusmerjanje kmetij v tržno proizvodnjo zahtevalo veliko investicijskega denarja. Kmetije so sicer že v precejšnji meri mehanizirane, v večini primerov pa so nujno potrebne novogradnje oziroma večje adaptacije gospodarskih objektov. Poleg investiranja v objekte in opremo ter priključno mehanizacijo bo velik poudarek na ustanavljanju kmečkih strojnih skupnosti, predvsem za stroje, ki so aktivni kratek čas v sezoni (linija za pridelovanje in spravilo silažne koruze in voluminozne krme). Poleg investicij v gospodarske objekte bodo nekatere kmetije po končani proizvodni usmeritvi uredile stanovanjske objekte, primerna za kmečki turizem,. ia uresničitev zastavljenega programa do leta 1980 so predvidena finančna vlaganja v višini 70,000.000 dinarjev. V iste« obdobju se bo po programu preusmerilo v tržno proizvodnjo 116 kmetij, od tega 53 v il-razvitih krajevnih skupnostih. Dosledno uresničevanje srednjeročnega načrta razvoja kmetijstva se kaže v rasti tržne proizvodnje v V OBČINI! *fpr takšni neri,kki do sedaj še ni bila dosežena. Tako se je v letu 1976 nasproti letu 1975 dvignila tržna proizvodnja pitanih goved za 30 %, količina mleka se je v istem obdobju dvignila za 28 % in bo leta 1977 znašala že 1,400.000 litrov. Razveseljive rezultate beležimo pri proizvodnji jajc in perutninskega mesa. Načrtovana proizvodnja jajc za leto 1980 bo dosežena že letos s količino 8,000.000 komadov, medtem ko bo proizvodnja perutninskega mesa znašala v letu 1977 124 ton od 150 načrtovanih v letu 1980. V letošnje« letu se je tudi v občini Laško začela organizirana proizvodnja prašičjega mesa. Predvidena količina za leto 1977 je 80 ton, ki bo ob koncu srednjeročnega obdobja porasla na 250 ton. Investicijska politika se bo tudi letos usmerjala izključno v tiste kmetije, katerih lastniki so dojeli pomen specializirane tržne proizvodnje in ki imajo vse naravne ter ostale možnosti za visoko tržno proizvodnjo. Investicije pretežno v govedorejsko proizvodnjo, bodo v letu 1977 znašale cca 10,000.000 dinarjev. Tako naj bi bilo zgrajenih in adaptiranih 15 govedorejskih objektov s skupno 450 stojišči, nadalje 5 objektov za svinjerejo kapacitete 800 stojišč in 20.000 stojišč za perutninarstvo. Pri najemanju kreditov bo prisoten močan poudarek pri nakupu čistopasenskih plemenskih živali. Investicije v kmetijsko mehanizacijo bodo znašale cca 2.500.000 dinarjev s ten, da bodo sredstva porabljena v pretežni «eri za kompletiranje strojnih linij. Prioriteto pri najemanju kreditov bodo imele proizvodne skupnosti. Pomembna naloga pri izvajanju srednjeročnega programa je izobraževanje kmetovalcev. V okviru tega so se začela organizirati strokovna predavanja na vseh kmetijskih področjih občine z ustrezno tematiko glede na usmerjen program proizvodnje. Na področju delujeta dva aktiva mladih zadružnikov, ki jima je potrebno posvečati veliko pozornost. Enako velja za aktiv in odbore kmečkih žena. Razvoj kmetijstva do leta 1980 je tesno povezan s pospeševalno službo, od katere je v veliki meri odvisno ali bo načrt proizvodnje realiziran. V izvajanju začrtane politike razvoja kmetijstva ' sc se poleg kmetijske organizacije in veterinarske službi- vkljsičila vse družbenopolitične organizacije v občini, Tako je bila SZDL nosilka javnih razprav o razvoju kmetijstva, gozdarstva in preobrazbi vasi, o problematiki kmetijske proizvodnje glede na predvidevanja v srednjeročnem programu 1976 - 1980 pa so razpravljali vsi zbori skupščine občine Laško. Z realizacijo srednjeročnega plana bodo zagotovljeni pogoji za obstoj čimvečjega števila gospodar- ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ sko nočnih kanti j in večjih tržnih presežkov hrane, na drugi strani pa pogoji za očuvanje in oblikovanje kulturne podobe krajine, ki je izredno ponenbna za razvoj turističnega gospodarstva. Ne nazadnje bo- do ustvarjeni pogoji za uspešno uresničevanje koncepta ljudske obraebe, varnosti 1n družbene sano-zaščite. NOV MODEREN KMETIJSKI OBJEKT RAŠA BRKLJAŠIČ ZAČETEK PRAZNIKA « JE BIL NA LAHOMSKU Nefomalno se je praznovanje občinskega praznika začelo že ninulo soboto. Nefomalno rečeno zato, ker dogodka ni nihče vključil v prograa prireditev. Je pa dogodek vreden onenbe, saj sodi v področje, k1 nu v občini posvečaao vse več pozornosti. To pa je kne-tijstvo. V prejšnjen sestavku sao zapisali, kakšni so naši načrti, kakšen je naš 'laški zeleni plan*. Usaeritev 116 knetij v občini ni enostavna naloga. To bo potrdil vsak, ki je dosedaj z večjimi investicijaai pre-usneril svojo zasebno knetijo. Tako je bilo tudi povedano ninulo soboto na Lahonško pri Lašken, kjer so pri Kranjčevih ineli slovesnost ob otvoritvi novega hleva. Dve leti je trajal telesni in finančni napor vseh na donačiji, da je ob podpori kaetijske zadruge zrasel lep knečki objekt, eden največjih v laški občini. Kranjčevi na Lahonšku so na svoji srednje veliki knetiji dosegli zavidljive rezultate proizvodnje aesa in aleka. Toliko živine, kot jo inajo tokrat v hlevu, na ten posestvu niso nikoli vzrejali, še večjo vzrejo pa jim je onenogočalo poeanjkanje prostora v starih nepriaernih hlevih. Nov hlev, ki ina v nadzidku prezračevalno napravo ozirona sušilnico krne, ina prostora za 25 glav živine v privezu in dva boksa za teleta, ki aorajo število črede povečati na 40 glav. In kal(o je svečanost potekala? Kranjčevi so povabili predvsen tiste delavce, ki so ponagali graditi^ predstavnike zadruge, sosede. Rekli bi, da je bilo kar ganljivo, ko so doaači in gostje peljali živino iz starega hleva v novega, jo tu privezali in ji položili kmo. Bil je zares lep dogodek. letošnje praznične prireditve Letos gostuje praznik občine Laško v Lašken, ki hkrati slavi tudi 750 letnico kot trg, 50 letnico kot nesto. Nekatere prireditve bodo tudi v sosednjih krajevnih skupnostih; Marijagradec in Rečica, katerin je Laško stoletja gospodarsko, kulturno in upravno središče. Letošnje prireditve'bodo trajale tri dni in sicer v petek, soboto in nedeljo. Spored prireditev je naslednji: 1. julija ob 20. uri v Lašken v donu 'Dušana Poženela" koncert nešanega pevskega zbora "France Prešeren" iz Celja in gostujočega zbora iz Madžarske 2. julija ob 8.30 uri v Lašken slavnostna seja Skupščine občine Laško ob 10. uri v Laške« na Valvazorjeve« trgu praznični zbor s kulturno prireditvijo ob 17. uri v Marijagradcu v počastitev Dneva borca Partizanski mi ti ng 3. julija ob 10. uri v Laške« v dvorani gostišča "Hun* razvitje prapora ob 75. letnici čebelarskega društva v Laške« ob 10. uri na Šnohorju začetek praznovanja Dneva rudarjev Občani! Udeležite se prireditev, da bono v čin večje« številu nanifestirali svoj ponos, da je nesto jubilant in vsa občina doživela svoj največji razsvet v 30 letih socialističnega razvoja! i1*** * ** ************ A A- * A*"*** * * * * ***: * **"* ****** ******* A*1 KADRI IN EKONOMSKA MOČ OBČINE BREZ ZNANJA NI NAPREDKA Človek, angažiran v procesu dela je »erilo vseh vrednot, delo je tudi edino eerilo vrednosti človeka. Dokler se to načelo ne uresniči v praksi ni realnih eožnosti razvoja samoupravljanja socializes in osvobajanja osebnosti. V hitre« spreainjanju družbenoekonomskih odnosov ter v znanstveno tehnični resoluciji se kaže potreba po sisteaatične« proučevanju kadrovske politike, ki aora opredeliti široko paleto probleaov, zraslih iz položaja kadrov in razvoja saaoupravnih odnosov. Bolj ali aanj skladno z razvoje« produktivne sposobnosti občine, ki je v zadnjih petih letih doživljala skokovit porast, so se širile tudi potrebe po kadrih. V letu 1970 sao 1«eli 4076 vseh zaposlenih v občini, od tega 44 delavcev z visoko in 93 z višjo izobrazbo. Pretežni del visoko in višje izobraženih ljudi je bilo zaposlenih v negospodarstvu pred-vse« v šolstvu in zdravstvu. V letu 1974 se število zaposlenih dvigne na 4836 ali 18,6 % več kot v letu 1970, število delavcev z visoko izobrazbo naraste na 54 delavcev ali 22 % več kot leta 1970, naraste tudi število delavcev z višjo izobrazbo na 132 ali 39 % več kot leta 1970. Rast visoko in višje izobraženih delavcev gre tokrat predvse« v prid gospodarstva. Stopnja rasti zaposlenosti pa se v letu 1975 nekoliko «stavi in beležiao le 5,7 % povečanje ali 5112 zaposlenih. Kljub «anjšeau prilivu kadrov v letu 1975 pa struktura strokovnih kadrov še raste: visoka šola 63 delavci ali 43 % več kot leta 1970 in višja šola 137 delavci ali 47 % več kot leta 1970. Porazdelitev kadrov aed gospodarstvo« in negospodarstvo« postaja normalnejša čeprav še vedno prenizka v gospodarstvu. Od 200 zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo jih je 111 ali 55,5 % v negospodarstvu in 89 ali 44,5 % v gospodarstvu. V negospodarstvu je delitev sledeča: šolstvo 43 ali 21,5 %, zdravstvo 36 ali 18 % in družbene službe 32 ali 16 %. V letu 1976 se poveča število zaposlenih na 5335. To povečanjessao pokrivali: iz šol 98, iz rezerve 117 in iz drugih republik 51 ter iz tujine (zakonci) 7. Za primerljivost z leto» 1970 žal ni popolnih podatkov, vendar je ob primerjanju analize kadrov v nekaterih večjih delovnih organizacijah razvidno, da v letu 1976 naraščata predvse« širok profil delavca in delavci s srednjo izobrazbo, znatno nanj pa delavci ozkega profila. Prav v to s«er začrtana kadrovska politika je v dani situaciji nujna, saj je od vseh zaposlenih še vedno 2167 ali 40,62 % nekvalificiranih in polkva-lificiranih lificiranih delavcev. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je od teh 2167 kar 1160 delavcev, ki niso dokončali osnovne šole» Ker mora biti kadrovska politika dolgoročna in načrtna je bilo treba pristopiti k izboljšanju zatečenega stanja z usmerjeno akcijo na več področjih hkrati. #V letih 1976 in 1977 so večje delovne organizacije pristopile k funkcionalnem izobraževanju, ki ga je izvajala delavska univerza Laško. Skozi razne oblike tovrstnega izobraževanja se je izvrstilo 389 delavcev, ki so si v 1343 urah teoretičnega pouka pridobili tehnološko potrebna znanja. V zadnjem času predvsem pa tik pred in po sprejetju Zakona o združene» delu je zaživelo tudi družbeno-politično izobraževanje. Obsegalo je 238 ur aktualnih samoupravnih, političnih in ekonomskih te», ki jih je poslušalo 998 delavcev. $ Kadrovski deficit, ki je posledica specifične strukture gospodarstva v občini, ter premajhne skrbi za strokovne kadre v preteklosti, se zmanjšuje tudi z izredni» šolanjem delavcev. V šolske* letu 76/77 je obiskovalo: srednje šole 69 delavcev, višje šole 81 delavcev in visoke šole 25 delavcev. ©Štipendiranje, aktivna oblika vodenja dolgoročne kadrovske politike, se spreainja. Kvalitetni preaik beleži«o predvse« v kadrovskih štipendijah. Čeprav te štipendije predvse« ne teaeljijo na elastičnih saaoupravnih kadrovskih planih, so vendarle odraz potreb v združene« delu. Pozitivno je tudi dejstvo, da si delovne organizacije prizadevajo pridobiti nove strokovnjake in s te« presegajo cehovsko miselnost in saaoljubje, ki je bilo v preteklosti tolikokrat prisotno. Odkar je s saaoupravni« sporazumom rešen tudi socialni položaj učencev v gospodarstvu, dijakov in študentov, ki izhajajo iz kaečkih in socialno šibkejših družin, se je povečalo število študirajočih. - V letu 75/76 s«o imeli 99 novih štipendistov. Od tega v poklicnih šolah 34, v srednjih šolah 47, v višjih in visokih šolah 18. - V letu 1975/76 pa 134 novih štipendistov, od tega poklicne šole 46, srednje šole 66, višje in visoke šole 22 štipendistov. - V letu 1976/77 pa 126 novih štipendij s sledečo strukturo: poklicne šole 34, srednje 75 ter višje in visoke 17. Celotno število štipendistov se kljub zaostreni« ukrepo« giblje «ed 380 in 400. Za šolsko leto 1977/78 pričakuje«o, da bo glede na pospešeno aktivnost v delovnih organizacijah število kadrovskih štipendij še naraslo. Po zbranih podatkih so 0Z0 razpisale 238 novih kadrovskih štipendij, tako ni bojazni, da bi sposobna in prizadevna «ladina o ostala brez sredstev za preživljanje v času šolanja. Naloge, ki nas na področju kadrovske politike še čakajo predvsem v temeljiti pripravi in izvajanju uvajanja novih kadrov v OZD, spremljanju in napredovanju obstoječih in novih kadrov, stimulativnem nagrajevanju ter skrbi za družbeni standard zaposlenih. Vse te naloge so zelo kompleksne in terjajo pri zadevanje nas vseh. ALBERT SIPEK Z ZADNJIH SEJ SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA SVETA JE REŠITEV »VOLNE BLIŽE? V drugi polovici maja in v začetku junija so dozorele razmere za izdelavo novih izhoidsč za program sanacija "Volne" v Laškem. Program po strokovnih ocenah na gospodarski zbornici SRS in strokovnih krogih Ljubljanske banke predstavlja tisto rešitev, ki bi trajno razrešila vzroke stalnih težav in izgub v laškem tekstilno industrijskem podjetja. Kaj predvidevajo ta izhodišča? To, da bi "Volna" imela kot T0Z0 podjetja Dekorativna Ljubljana svoj specializirani program, s katar iti bi "Volna" mogla doseči nadpoprečno rentabilnost vloženih sredstev. Seveda bi bilo treba tako v "Volni" kot v Dekorativni izvesti dodatne investicije, da bi popolna delitev dela bolje funkcionirala. V tem trenutku potekajo razgovori c ten, ali se boco našla sredstva za tako zastavljeno družbeno koristno naložbo. 0 tem so pred dnevi razpravljali vsi trije zbori občinske skupščine, izvršni svet skupščine občine in vodstva družbenopolitičnih organizacij. Ocenili so, da je program dejansko rešitev (do sedaj najboljša) za 280 članski kolektiv laške "Volne". Glede na jasno podano družbeno opravičenost take naložbe, so vsi merodajni dejavniki v občini prepri čarti, da bo širša družba tako sanacijski program tudi ocenila in ga pomogla uresničiti. Uspeh takega programa pa bi bil brez dvoma naj-večjt darilo za kolektiv, kot tudi za vso občino. RADEŠKI PAPIRNICARJI DOBRO POZNAJO SVOJE NALOGE Tovarna papirja Radeče v slikoviti dolini Sopote, sklenjena med strma pobočja Zebnika in Jelovega, sodi med najstarejše tovrstne tovarne v Jugoslaviji, že več kot 2% let je poteklo, odkar so na kraju, kjer stoji današnja tovarna, spustili v pogon prvi papirni mlin, ko so posušili prve ročno izdelane kvadratne metre papirja. Gd takrat se je marsikaj spremenilo, marsikaj je postalo drugače, bolj sodobno, moderno, seveda skladno z razvojem tehnologije, znanja in potreb... Drugače tudi ne more biti. Smo torej v zadnjem kvartalu dvajsetega stoletja, v atomski dobi, v dobi elektronike, avtomatizacije in ne-slutenih tehničnih dosežkov. Razumljivo je torej, da teh splošnih razvojnih zakonitosti niso obšli tudi radeški papirničarji. Rast-li in dograjevali so se ob svoji tovarni in tovarna je rastla ob njih. Danes predstavlja tovarna papirja enega vodilnih gospodarskih organizmov v občini in najmočnejšo gospodarsko bazo širšega radeškega območja. To so dejstva, ki jim ni mogoče oporekati, ki jih ni mogoče zanikati. Mogoče ne po odveč, če z nazaj statističnimi podatki ponazorimo rast in razvoj te delovne skupnosti, zlasti po zaanji vojni. Znano je namreč, aa je bila tovarna leta 1944 požgana in je začela z redno proizvodnjo šele leta 1947. Tega leta je 268 delavcev proizvedlo 2.380 ton raznih papirjev in kartonov v vrednosti 7Ü,3GG.CÜG S din; leta 19G2 je 286 delavcev proizvedlo 3.766 ton v vrednosti 1,776.900.000 S din; po rekonstrukciji leta I960 so zaznamovali občuten fizični in vrednostni porast proizvodnje in tudi število zaposlenih se je povečalo na 430 delavcev, proizvodnja pa je porastla na 9.182 ton v vrednosti 4.396,600.000 S din. Postavitev IV. papirnega stroja in modernih dodelavnih strojev v letu 1976 predstavlja pravo revolucijo v posasovitvi proizvodnje. Tako so lansko leto presegli 13.300 ton količinske proizvodnje v vrednosti nad 26 milijard S din, število zaposlenih pa je bilo v tem času 588 delavcev. To so le podatki za TOZD Papirnico, dočim podatki za TOZD Muflon niso nič manj vzpodbudni in zanimivi, saj sodi Muflon nedvomno med tiste delovne skupnosti, ki zaznamujejo najhitrejšo stopnjo rasti zaposlenosti in proizvodnje, kakor tudi osvajanje novih proizvodov, zlasti v meri finalizacije in oplemenitenja osnovnega proizvodnega programa Papirnice. Samo podatek: v lanskem letu je 49 delavcev TOZD Muflon ustvarilo 4 milijarde S din celotnega dohodka, za letošnje leto pa načrtujejo že 9 milijard, število zaposlenih pa bo približno 100 delavcev. Najbrž ni preveč držna trditev, če rečemo, da ima TGZD Muflon neslutene razvojne možnosti, saj dosedanji rezultati te mlade delovne skupnosti in zastavljeni programi to docela potrjujejo. Radečam se prav gotovo ob razvijajočem se industrijskem potencialu, kamor sodi na prvo mesto Tovarna papirja in njena bogata materialna baza, ni treba bati prihodnosti. V lanskem letu končane investicije v vrednosti 30 milijard S dinarjev so temu zadosten porok. Pozabili smo namreč povedati, da so v tovarno papirja združeni delavci aveh temeljnih organizacij (Papirnice in Muflona) in delavci skupnih služb. Za tako organizacijsko obliko so se odločili med prvimi v občini in praksa je pokazala, da so imeli prav. Raaeški papirničarji so vključeni v sestavljeno organizacijo združenega dela "Slovenija papir", ki Z zagonom četrtmga papirnega stroja in odprtjem novih proizvodnih prostorov TOZD Muflon so sklenili v Radmčah slovesnost v počastitev krajevnega praznika 1976 IšIslšIsIsSIšIš združuje vse slovenske tovarne celuloze, papirja in lesovine razen Medvod. V SOZD 'Slovenija papir' pa so vključene še nekatere druge organizacije združenega dela, ki s svojo dejavnostjo dopolnjujejo osnovni proizvodni program panoge. Pa še nekaj bi bilo treba ob tej priložnosti opozoriti, namreč, da nikdar niso bili papirničarji zaprti sani v sebe. Vedno so imeli živ in neposreden občutek za vse tiste probleme, ki se porajajo izven delovnega procesa, tam, kjer ljudje živijo, v krajevnih skupnostih. Njihov odnos do izgradnje cest, elektrifikacijo, izgradnje šole, zdravstvene postaje, varstvene ustanove in drugs, to tudi dokazuje. Papir- ničarii so bili vedno nosilci tistih pogledov, tistih političnih in materialnih stališč, ki so vedno s polnim razumevanjem dokazovala, da človek živi svoje življenje v tovarni, na domu in svojem neposrednem okolju. Tako nastaja živ in življenjsko bogat odnos - povezanost združenega dela. Torej z združevanjem ekonomskih, finančnih, tehničnih in umskih potencialov za zboljšanje življenjskih razmer, za hitrejši in skladnejši razvoj kraja - za varnejšo prihodnost. To je bil osnovni moto delovanja papirničarjev doslej in tako bo tudi njihovo delo naravnano v prihodnje. MILAN JESENŠEK TIM BO VEDNO »KNAPOVSKI» Organizacija združenega dela Tir; Laško se je razrast-la v enega največjih podjetij v laški občini. Nekoč mračna rudarska dolina ima danes podobo modernega svetlega industrijskega kompleksa z ličnimi stanovanjskimi zaselki na obrobju. Pred leti se je tu začela izgradnja na osnovi prograas nadomestne proizvodnje za polagoma usihajoči rudnik. Le-ti je dolga desetletja dajal kruh stoterim knapom in njihovim družina« in bi že bil verjetno zaprt, če bi mu 'energetska kriza" ne podaljšala življenja. Ne bi zgubljali besed okoli obsežne proizvodne usmeritve GZD Tim Laško, ki postaja pojem v gradbeništvu, izolatorstvu, styroporni embalaži, hladilništvu itd. Rudnik še vedno otstoja in laški knapje bodo še dolgo oblačili svoje črne rudarske uniforme in zeleno--črna zastava bo še plapolala ob plavo—beli zastavi TIH-a. Razlogov za to je več. Kolektiv ne bo nikoli pozabil, da je zrastel iz rudarske panoge, rudnik pa je pomemben tudi glede svoje revolucionarne vloge v preteklosti rečiške doline. Napad na rudnik v noči od 2. na 3. julij 1942, ki ga je izvedel Štajerski bataljon, je bil dogodek, odmeven po vsej občini in čez in ki je dal simbolično vsebino občinskemu praz-niku. Tudi na otvoritvi nove tovarne (na sliki) je bilo rečeno: "TIM bo vedno ostal knapovski!" ŠE BESEDA O PIVOVARNI VEDNO VEČ I N BOLJŠE Pred približno 150 leti je v Laške» stekla proizvodnja piva v takoimenovanem "Špitalu", sedanjem hotelu 'Savinja". Leta 1840 so zajeli laški trg uničujoči ognjeni zublji, ki so deloma tudi poškodovali že dokaj razvito pivovarno. V teh prvih letih so izvažali pivo v Trst, Egipt, Kalkuto. Povpraševanje je bilo veliko in zato so «orali zgraditi večjo pivovarno. Leta 1988 je stekla proizvodnja v poslovnih prostorih današnje "Volne" pod Š«ihelo«. Dobrih dvajset let pozneje je kupil laško pivovarno Simon Kukec, sin kraškega k«eta iz Povirja pri Sežani. Laški Ne»ci in nemškutarji se niso mogli sprijazniti z že takrat odličnimi poslovnimi uspehi takoimenova-ne slovenske pivovarne, saj so v njej delali predvsem Slovenci in strokovnjaki iz Češke, torej Slovani, zato so jim škodovali, kjer so ji« «ogli. Leta 1903 je lastnik prodal pivovarno delniški družbi s sedežem v Ljubljani in tako so nastale "Združene pivovarne Žalec - Laški trg* d.d. Gospodarske razmere so bile v letih 1922 - 1926 izredno slabe, cene surovinam so rastle, potrošnja piva je padala, veliki karteli so uničevali male. Kapitalisti ljubljanskega Uniona so na pretkan način odkupili večino delnic žalske ir, laške pivovarne. Prišlo je do propada nekdaj tako sloveče pivovarne v Laškem. Člani gostilničarskih zadrug širom Slovenije se niso strinjali z mnenje« nekaterih, da v Laškem ne bi več obstojala pivovarna, ki je imela zaradi ugodnih klimatskih pogojev, ustrezne vode in prodajnega zaledja vse pogoje za razvoj. Tako so leta 1929 ponovno ustanovili gostilničarsko delniško pivovarno. 7. decembra 1938 je napočil slavnostni trenutek, od- prli so novo pivovarno na levi strani Savinje, kjer se še danes razvija in širi v mejah možnosti in večletnega programa razvoja. Vojna vihra je preprečila dokaj obsežne razvojne načrte in leta 1945 je bila ob bombne« napadu Laškega poškodovana, ostale so le še ruševine. Sirom domovine so prva leta po vojni delavci in mladina odstranjevali ruševine, tako sliko bi videli tudi v Laškem. Spomladi leta 1946 so bili vsi objekti obnovljeni, poleti pa je že stekla proizvodnja. Leta 1950 je prešlo vodstvo podjetja v roke delavcev in ob tej zgodovinski prelomnici je bil izvoljen prvi delavski svet. Za vsa leta po vojni so veljala za trda, polna odrekanj in žrtvovanja. Pivovarna je zašla v resne težave leta 1956, katere so bile uspešno prebrođene. Predvsem po letu 1960 pa beleži izredne razvojne dosežke. Pivovarna Laško je svoji» potrošnikom nudila leta 1940 20.000 hi, leto kasneje 18.000 hi, leta 1950 34.000 hi. Razvoj in prodaja sta iz leta v leto rast-la in leta 1960 je bilo že 65.000 hi prodanega piva. V letu 1965 so prodali 153.000 hi, 1970 že 333.000 hi in leta 1973 največ v zgodovini 536.000 hi piva. Naslednja leta je začela prodaja piva zopet padati, lani smo prodali 515.000 hl. V primerjavi z 30 drugimi pivovarnami v Jugoslaviji je naša delovna organizacija v letu 1976 bila na petem mestu. Da so bili rezultati lahko tako lepi, pričajo še naslednji podatki in sicer: leta 1956 smo zgradili transformatorsko postajo, 1962 so bili vgrajeni dodatni kotli v varilnici, 1965 je bila otvoritev sla-darne, v kateri proizvedemo letno čez 4.0Ü0 ton sla- da, leta 1988 je bila na voljo nova polnilna linija za 2G.C00 steklenic na uro, povečana zmogljivost vodovoda, leta 1971 se je začela gradnja nove vari 1 ni-ce, uvedli smo nov tip steklenic. Leto 1974 pomeni "popolna rekonstrukcija" obratov, polniti smo začeli kovinske sode, imamo nove stoječe tanke za pivo. kaj več je bilo dosežene v letu 1976, saj je bila zgrajena polnilnica za bC.ULi steklenic na uro, uvedena je tudi paleti zar; i ja. V organizaciji združenega dela HP ? ivovarna Laško nas je zaposlenih 37Ü delavcev. V Varaždinu, Hi jeki, Mariboru, Celju, Trbovljah, Radečah, Kogaški Slatini in Krškem so sedeži zalog piva oziroma poslovnih enot, ki proaajajo pivo nadalje vsem kupcem uodisi gostinstvu, trgovini itd. HP Mvjvarna Laško ji članica Sestavljene organizacije z .roženega Cela živilske industrije Ljubljana oc 21. decembra 1972. Leta 1973 so se pridružili pivovarnam tinion Ljubljana, Tališ Maribor in Pivovarni Laško, Kolinski Ljubljana še Droga Portorož in Delamaris Izola. Sedaj je v SOZD še pet delovnih organizacij, ker je Union Ljubljana izstopil iz združenja. V zadnjih letih daje kolektiv veliko podporo možnostim sodelovanja s proizvajalci pivovarskega ječmena v občinah Trstenik in okolici. Ta akcija je še vedno na začetku razvoja. Da je življenje v delovni organizaciji resnično vezano na razvoj kraja Laško, občine in širše okolice, kaže Luoi podatek, da je iz pivovarnarjev vključeno v organe družbeno političnih organizacij in skupnosti v občini pa tudi v republiki veliko naših članov. Z ozirom na to, da ima kolektiv tuci posluh za reševanje problemov in pomaga pri razvoju, dosega lepe uspehe in žanje priznanja vsepovsod. Ne skrbi samo za razvoj delovne organizacije, za izobraževanje članov, štipendiranje, kulturno in politično osveščenost zaposlenih ampak skrbi in soculuje pri razreševanju razvoja zdravstvene dejavnosti in sistema institucij od SIS, pa stanovanjsko izgraonjo (individualno in uružberio), za razvoj vzgojno varstvenih ustanov itd. Priskočila je tudi na pomoč delavcem tekstilne industrije Volna Laško ob kritju izgub ir, sprejemu njihovih delavcev v svej krog proizvajalcev. Za svoje člane je razvila dejav- nost oziroma možnosti organiziranega koriščenja dopusta v počitniškem domu v Ičičih, v avtoprikolicah na otokih Jadrana, v bližnji prihodnosti bo možnost letovanja na Kopi na zahodnem delu Pohorja. Končno ima Pivovarna Laško veliko zaslug, saj je leta 1964 v svoji organizaciji izvedla prvič sedaj že tradicionalno prireditev "Pivo in cvetje", ki je znana daleč na okoli. V naši delovni organizaciji sedaj veliko delamo za izvajanje Zakona o združenem delu. Vse nas zavezuje, da smo ob temeljiti proučitvi samoupravne organiziranosti, samoupravljanja, družbeno ekonomskih odnosov ter ostalih odnosov, pripravili vsklajene rešitve z Zakonom o združenem delu. Ze marca je delavski svet imenoval 9 članski odbor za spremljanje in izvajanje Zakona o združenem delu, le--ta pa še tri komisije za posamezna področja dela. Vse družbeno politične organizacije so razpravljale analizo stanja kakor tudi plan akcij z rokovnikom in jim dodale kritične pripombe. Gotovo je odločitev vsklajena z določili ustave in Zakona o združenem delu o samoupravni organiziranosti temeljno vprašanje, ki ga je potreono rešiti kot prvi pogoj pri nadaljnjem delu vsklajevanja družbeno ekonomskih odnosov z zakonom. Ze v začetku leta 1973 smo razpravljali o pogojih ustanovitve TOZD v DO. Ponovno smo razpravljali na osnovi ocene stanja leta 1975, tretjič lani ob zaključku mandata delavskega sveta. Ponovno je bilo ugotovljeno, da niso podani pogoji za ustanovitev TOZD v OC s pripombo, da se pristopi k poglabljanju samoupravljanja in medsebojnih odnosov. Ob letošnji pripravi analize stanja v skladu z Zakonom o združenem delu je bilo ugotovljeno, da noben od delov DO ne izpolnjuje vseh treh osnovnih pogojev za organizacijo TOZD, še posebej, če primerjamo tudi pogoj, naveden v 410 in 411. členu, ki govori o glavni dejavnosti. V ,elavčevo zavest moramo vcepiti dejstvo, da je treba stalno spremljati in preverjati pogoje ustanavljanja TÜZ0 in se v sklaau s tem tudi obnašati. Nalog je veliko in ob angažiranosti večine članov delovne organizacije nam morajo tudi vse uspeti. FANIKA LAPORNIK laElilslslšla 4 CVET MED PIVI LAŠKO PIVO PRED GRADNJO VELEBLAGOVNICE MERX TRGOVINA VČERAJ IN JUTRI Mesta in naselja se širijo, prebivalstvo naglo narašča, naraščajo tudi standard in potrebe delovnih ljudi, zato ji« nora slediti tudi preskrba. Merx bo izpolnil to nalogo. Ko primerjamo razvojno stopnjo med storitvenimi dejavnostmi in ostalimi panogami družbenega gospodarstva ugotovimo, da trgovina v razvoju močno zaostaja. Ena izmed številnih posledic takega stanja je ozko grlo med proizvodnjo in potrošnjo, kar pomeni, da taka trgovina ni sposobna potrošniku posredovati in pokazati vsega tistega, kar je proizvodnja sposobna, še manj pa, da bi bila trgovina v obratni smeri sposobna sugerirati proizvodnji želje potrošnikov in tako sokreirati proizvodni program. Tako je ugotavljal kolektiv MERX - TOZO prodaja Laško in sklenil graditi novo blagovnico v Laškem. Ker pa zatrjujemo in dokazujemo, da trgovina ne akumulira zadosti, da bi bila sposobna zagotavljati razširjeno reprodukcijo in razvoj, se seveda ob tem postavlja vprašanje: od kod potem pogum za tako odločitev?. Odgovor na to je sledeč: ko smo se združevali, sprejemali samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo MERX, smo med ostalimi sprejeli tudi določilo ki pravi, da je investicijska politika v OZD skupna pravica, skrb in dolžnost. To je tista osnova, ki zagotavlja TOZO Laško, ki je ena izmed štirinajstih TOZO Laško med ostalimi tudi, da bo ta sklep lahko realiziran. Načrtovana blagovna hiša MERX - TOZD prodaja Laško bo predvidoma izgledala tako: skupna površina poslovnih prostorov bo nekaj nad 2.000 m , ki bodo v dveh etažah z delno podkletitvijo, prva etaža bo namenjena prehrambeni trgovini, druga pa trgovini z industrijskim blagom. Seveda bo v sklopu blagovne hiše tudi bife. Pomembnost izgradnje blagovnice v Laškem za občane in sploh je v naslednjem: 0 Ugotavljamo, da so prostori za oskrbo potrošnikov s prehrambenimi artikli že pretesni. Če pa vzamemo v pretres ostale lokale, kjer teče prodaja industrijskega blaga pa ugotavljamo, da v le-teh, tudi z renoviranjem, ni moč organizirati pogojev za sodobno ponudbo in prodajo blaga. Tako bomo z izgraditvijo blagovnice zagotovili občanom oskrbo z mnogo boljšim asortimanom tistih blagovnih skupin, ki jih že vodimo in z dodatnimi blagovnimi skupinami, ki jih sedanja trgovina v Laškem sploh ne vodi. 0 MERX - TOZO Prodaja Laško bo vsekakor pridobila na ekonomski moči. Gotovo pa je, da vložena sredstva vsaj v začetni fazi ne bodo vračala ekvivalentnega dela, še zlasti, ker bo blagovnica za trenutne potrebe predimenzionirana. 0 Pomembna je ekonomska pridobitev za sam kraj. 0 Ne nazadnje tudi velika pridobitev za Laško, saj bo s tem investicijskim posegom urbanistično urejen velik prostor v centru Laškega. S to investicijo in še z investicijo izgradnje trakta sole, bo z manjšimi izjemami urejen del Laškega in sicer od zgradbe občinske uprave pa vse do proizvodnih obratov PIVOVARNE LAŠKO. Ko govorimo o investiciji v trgovino v laški občini je gotovo prav, da vsaj bežno omenimo celoten kratkoročni investicijski program naše TOZD. S te», ko si prizadevamo izpeljati opisano investicijo v Laške», pa nič manj zavzeto ne poteka izvajanje programa obnove poslovalnic, ki so dislocirane na območje občine Laško. Tako smo pred kratkim izročili namenu solidno obnovljene prostore poslovalnice Marija gradeč s prepričanjem, da bomo s takimi prostori zadovoljivo pokrivali potrebe potrošnikov tega kraja. Tudi preureditvena dela v poslovalnici JAGODA Laško gredo h kraju. Trgovina že namreč posluje v obnovljenih in delno razširjenih prostorih, toda še vedno ni dokončana hladilna tehnika, še vedno niso montirane hladilne komore zaradi zamude dobavitelja. S to večletno željo upamo, da bomo bistveno izboljšali kvaliteto oskrbe občanov z zelenjavo in sadjem, ki je bila predmet nenehnih kritik. H kraju gredo tudi preureditvena dela v poslovalnici Gračnica. Res je, da je zastarela zgradba - lokal je ostal več ali manj nespremenjen - vendar samo, koliko je bilo mogoče, spremeniti notranjost z novo opremo in dodatnimi elementi. Delno izvršena in v teku so tudi dela in posegi v poslovalnici Tevče. Še v tem letu bomo lahko ugotovili, da je urejenost te poslovalnice taka, da je sposobna pokrivati potrebe krajanov Tevč in okolice. Upisali smo tekoča prizadevanja glede izboljšanja pogojev ponudbe in oskrbe s trgovskim blagom, ki so NOVA POMEMBNA INVESTICIJA ELEKTROKOVINAR Dejavnost TOZD Elektrokovinar, ki pripada 00 Dravske elektrarne Maribor, sega s svojim obstojem v leto 194R. Z dopolnjevanjem obsega dejavnosti se je TOZD razvila iz majhne vzdrževalne delavnice, namenjene za vzdrževanje omrežij, daljnovooov in transformatorskih postaj, ki je ob svojem nastanku štela le nekaj delavcev. Ob reorganizaciji elektrogospodarstva leta 1965 je enota ELkOV bila vsled likvidacije tedanjega podjetja ELEKTRO- PRtNGb Ljubljana, priključena podjetju Dravske elektrarne Maribor, folnih 5 let je kolektiv porabil za prilagajanje novemu okolju in spremenjeni organizaciji poslovanja. Koncem leta 1970 je kolektiv sprejel akcijski program za razširitev in modernizacijo svojih proizvodnih prostorov, *'a osnovi tega programa je bilo najprej potrebno vzbuditi v ostalih delih podjetja in pri pristojnih organih priznavanje potreb po zboljšanju oelovnih pogojev in upravičenosti obstoja. Obdobje želja in hotenj je trajalo do leta 1973, nakar je bilo odločeno, da je potrebno izdelati obširne tržne raziskave v elektrogospodarstvu, ki bi naj pokazale ali ima ELKOV v panogi elektrogospodarstva nadalj-no perspektivo. Te raziskave so bile zaključene leta 197A z reuultatom, da v elektrogospodarstvu obstojajo velike raznovrstne potrebe, tako pri gradnji novih energetskih objektov, kakor tudi pri vzdrževanju in rekonstrukciaah obstoječih naprav. Tem zahtevam se v teku. Brez presladka pa nameravamo srednjeročni program izvajati še dalje, kajti nujne renovacije ali novogradnje so potrebne še poslovalnice: Breze, Rečica - Debro, Sedraž, Market Rimske Toplice in druge. Ker smo, res v grobem, omenili naš investicijski program, ne bi bilo prav, če ne omenimo naša dva MARKETA in sicer v Sevnici in Trboljah. To sta sicer nova objekta, toda spričo naraščanja blagovnega prometa se nenehno pojavljajo potrebe po dodatni opremi, preureditvi, dopolnitvi itd. Ob koncu morda še odgovor na vprašanje: kdaj se predvideva začetek gradnje blagovnice v Laškem? Prvotni termin je že mimo. Menim pa, da odgovor ne bo preveč optimističen, če rečemo, da bomo z izgradnjo pričeli v tekočem letu. Res imamo, kot je običajno, s pridobitvijo prostora precej težav,nnekaj težav okoli lokacije glede vskladitve dejanskih potreb in urbanističnih zakonitosti. Da bo pa akcija, do zasaditve prve lopate stekla še v tekočem letu pa nas opogumlja razumevajoče in tvorno sodelovanje z Upravo občinske skupščine in Samoupravno interesno skupnostjo Laško. MAKS VODOPIVEC je potrebno le tehnično in kadrovsko prilagoditi, nakar je možno računati s tem tržiščem. Tej aktivnosti je sledila akcija iskanja primerne lokacije za izgradnjo novih delovnih objektov. Idejno so bile neuspešno obdelane tri lokacije - dve v Debru in ena v Rečici in šele četrta lokacija, to je severno od obstoječih delavniških prostorov, je bila izbrana glede na okolnosti in finančne zmožnosti. Po pridobitvi vseh načelnih soglasij k lokaciji, je bil leta 1975 izdelan investicijski program. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo možno leta 1975 začeti z novogradnjo, tako je program finančno zastarel in ga je bilo potrebno leta 1976 obnoviti. Z ustavnimi spremembami so nastale v podjetju tudi organizacijske spremembe. Dravske elektrarne Maribor so v okviru dejavnosti, ki jo opravljajo, ustanovile 11 temeljnih organizacij, pri čemer je naša TOZD med drugim tudi dobila svoje ime Elektrokovinar iz izpeljane kratice ELKOV. Z ustanovitvijo temeljnih organizacij je bilo razdeljeno tudi premoženje. S tem so nastali novi problemi, kako sestaviti finančno konstrukcijo pri velikem pomanjkanju finančnih sredstev. Investicijski program je tako moral biti obravnavan in sprejet na vseh temeljnih organizacijah Dravskih elektrarn, ki se nahajajo v 6 različnih občinah, z upoštevanjem, da bi se investicijska izgradnja finansirala 60 % iz združenih sredstev vseh temeljnih organizacij in 40 % kreditiranja KB Maribor. S tem v BO VEČJI zvezi so bili izgledi že skoraj brezupni, da bo do investicijske izgradnje sploh prišlo. Po uspešne« dokazovanju o upravičenosti te investicije so bila končno pridobljena vsa soglasja na osnovi katerih je lahko delavski svet 00 Dravske elektrarne Maribor sprejel ■eseca julija 1976 sklep o financiranju nakupa zemlji-šča ter izdelavi investicijsko tehnične dokumentacije in meseca novembra leta 1976 dokončni sklep o pristopu financiranja v rekonstrukcijo in razširitev proizvodnih prostorov v TOZO Elektrokovinar Laško. Dejavnost TOZD sestavljajo: - kovinska dejavnost, ki obsega izdelavo konstrukcij in strojno obdelavo kovin, - pleskarsko dejavnost, ki obsega antikorozijsko zaščito kovin - akumulatorski servis, ki vzdržuje in obnavlja stacionarne akumulatorske baterije. Od naštetih dejavnosti sta vsled slabih pogojev za delo prizadeti kovinska in pleskarska dejavnost, ki sedaj odvijata proizvodni proces kombinirano deloma pod nadstršnicami, deloma na prostem in zato temu ustrezno ne dosegata primerne proizvodnosti, ki bi za tržišče bila sprejemljiva. Investicijska izgradnja novih proizvodnih prostorov bo omogočila odvijanje tako kovinske, kot pleskarske dejavnosti v ustreznih prostorih s potrebno sodobno transportno mohanizacijo in ostalo proizvodno opremo. Izgradnja obsega gradnjo v treh etapah, katerih skupna vrednost znaša 41.300.000,- din. Od tega obsega vrednost investicijskih del I. etape, ki se izvaja v tem letu 24.600.000.- din. Druga etapa investiranja je predvidena za leto 1980 in III. po letu 1980. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 2 Prva etapa obsega izgradnjo 2.000 m novih proizvodnih površin in cca 560 m površin pomožnih objektov, z delnimi rekonstrukcijami obstoječih. Druga etapa obsega izpopolnitev opreme za proizvodnjo. Tretja etapa pa predvideva rekonstrukcije vseh preostalih obstoječih objektov s podaljšanje« proizvodne hale z nadstrešnico v dolžini 20 e in dopolnitev proizvodne opreme ter ostalo tehnično izpopolnitev v zvezi s proizvodnimi procesi. Po končani investiciji že I. etape bi TOZD bila usposobljena proizvajati letno cca 900 t raznih lahkih in srednje težkih jeklenih konstrukcij, prvenstveno za potrebe elektrogospodarstva, kar je za cca 300 t več kot sedaj. Poleg tega pa naj bi nadaljevala v razširjenem obsegu še proizvodnjo raznega orodja, opreme in rezervnih delov za potrebe pri izgradnji in vzdrževanju elektroenergetskih naprav. Bruto realizacija se naj bi povečala po končani izgradnji I. etape od 21.890.000 din v letu 1976 na 35.480.000 din v letu 1978, kar pomeni cca 62 % povečan dohodek. Število zaposlenih delavcev se bistveno ne bo povečalo in je predvideno, da bo v končni fazi zaposleno cca 105 delavcev, kar pomeni le 17 % povečanje staleža napram sedanjemu stanju. Kolektiv je dosegel dosedanji vzpon svoje dejavnosti z velikim prizadevanjem vseh zaposlenih delavcev in aktivnim delom samoupravnih organov, ki so enotno kot eden želeli doseči cilj v izboljšanju delovnih pogojev in jasni prihodnosti. Pri tem so bili deležni vsestranskega razumevanja in podpore sredine, v kateri živijo. Med zaposlenimi obstoja prepričanje, da bodo lahko po končani izgradnji družbi vračali najmanj toliko, kolikor družba od njih pričakuje. RUDI ZUPANČIČ VELIKO NALOG-VELIKE POTREBE V več faznem dogovarjanju, vsklajevanju in končne« sprejemu v združenem delu in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti so uporabniki in izvajalci za družbene dejavnosti izločili poleg minimalnih programov redne dejavnosti vrsto nalog, ki se do 1980. leta morajo opraviti. 3KUFN0ST SOCIALIIEGA SKRBSTVA zastavlja v razrešitev vrsto nalog, ki so izrednega pomena za njihovo področje: - zagotavljanje sredstev za začasne denarne pomoči, kadar občan ali družina v določenem časovnem obdobju nima sredstev za preživljanje, - zagotavljanje sredstev za enkratno denarno pomoč, kadar občan ali družina zaide v prehodno oziroma enkratno hudo stisko, - zagotavljanje zavodskega varstva v splošnem socialne« zavodu občanu, ki živi v takih pogojih, da je živi jen- sko, zdravstveno in socialno ogrožen ali če je zaradi bolezni ali invalidnosti nesposoben, da bi skrbel sam zase, nima pa svojcev oziroma osebe, ki bi zanj skrbela, - zagotavljanje zavodskega varstva v posebnih socialnih zavodih (Hrastovec, Škofja Loka, Ponikva) občanu, ki mu je potrebna posebna oblika varstva, rehabilitacije, zaposlitve in resocializacije, - zagotavljanje zavodskega varstva otrokom n< poklicnem usposabljanju in zaposlovanju, - zagotavljanje rejništva otrokom in odrasli«, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri svojih starših oziroma v družinskem okolju, - zagotavljanje sredstev in izpeljava postopka razvrščanja otrok in mladoletnikov z motnjami v telesne« in duševnem razvoju, - zagotavljanje sredstev v zvezi z begavci, repatri- iranci in odpuščenimi iz zapora, - zagotavljanje zavodskega varstva v vzgojnih zavodih, - zagotavljanje sredstev za pogrebne stroške, katere ne krijejo svojci in druge osebe, - sofinanciranje programov humanitannih organizacij in društev, - sofinanciranje programa za nego in pomoč na domu in - sofinanciranje programa občinske skupnosti socialnega varstva. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA si ja s svojimi skromnimi sredstvi zastavila poleg financiranja redne dejavnosti vključenih otrok v vrtcih še razširitev predšolske mreže z izgradnjo vrtca v Rimskih Toplicah ter v nadaljevanju ureditev letovališča za vse predšolske in šolske otroke naše občine ob jadranski obali. Vzporedno z naložbami v te objekte pa si bo skupnost še posebej prizadevala razširiti že začeto delo vzgoje predšolskih otrck v cicibanovih oddelkih. TELESNOKULTURNA SKUPNOST občine Laško pa si kot temeljno usmeritev razvoja telesnokulturne dejavnosti zastavlja razširitev množičnosti,da bi v to dejavnost bilo vključenih približno 30 % občanov vseh starosti; vsebina te dejavnosti bo obsegala: hojo, tek, plavanje, kolesarjenje, smučanje, streljanje, osnovno gim- ■ nastiko ter igre z žogo. KULTURNA SKUPNOST si zastavlja ureditev naslednjih zadev: flvZaščita kulturnih spomenikov, kamor spadajo: kartu-zianski samostan v Jurkloštru, cerkev na Srunku, kužno znamenje v Laškem, etnološki spomeniki, ki jih odkriva Zavod za spomeniško varstvo na celotnem področju občine, - sofinanciranje zavoda za spomeniško varstvo, - spomeniška varstvena analiza naselja Radeč, - sofinanciranje Zgodovinskega arhiva Celje, za njegovo redno dejavnost in prostorov. <|>Ureditev matične knjižnice v Laškem, sistem, da se dopolnilni knjižni fond in oprema za strokovno literaturo iz glavnih gospodarskih panog v občini ter ureditev oziroma dopolnitev družbenoslovne literature. fl>ureditev prostorov knjižnice v Jurkloštru in Rečici ter izpopolnitev opreme ter knjižničnega fonda v Radečah. <®>Urejanje, konssrviranje, realiziranje in zbiranje muzejskih eksponatov v Pokrajinske« muzeju v Laškem ter pomoč pri urejanju oddelka muzeja v Radečah. ®Na področju gledališke dejavnosti bomo pospeševali razvoj aaaterske dejavnosti ter gostovanja poklicnih gledaliških ustanov, ki naj bi imele vsaj šest predstav letno. Te predstava bi ss po dogovoru porazdelile med krajevne skupnosti, ki iaajo oder-ske kapacitete. Za tiste krajevne skupnosti, ki pa teh kapacitet nimajo, se bo organiziral avtobusni prevoz v Gledališče v Celje. • Dejavnost v ZKO se v skladu s statutom prenaša na ZKO, ki ureja vso amatersko dejavnost v občini. S prevzemom nalog se prenašajo tudi sredstva, ki se delijo po točkovniku, sprejetem na skupščini ZKO. ®V srednjeročnem obdobju je nujno urediti kulturne domove in dvorane. Naloge se izvajajo po sprejetem planu in sicer: - dvorana doma Dušana Poženela v Laškem, - kulturni dom v Rečici, - dvorana v Rimskih toplicah, - dvorana v Radečah, - ureditev muzeja v Laškem, - kulturni dom v Zidanem mostu, - kartuzianski kompleks v Jurkloštru, - dvorana pri Osnovni šoli Svibno. (D Na področju filmske dejavnosti bo Kulturna skupnost Laško sofinancirala filmsko vzgojo s tem, da vo s svo" jo komisijo vplivala tudi na izbor filmov. •Kulturna skupnost bo sofinancirala tudi likovno galerijsko dejavnost. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST izvaja svoj program preko osnovnih šol, VVZ občine ter Glasbene šolo v Radečah. V osnovno šolstvo je vključenih v obvezno šolanje 2.A50 otrok od 1. do 8. razreda, pouk se opravlja v 1A objektih, od katerih so štirje centralni, ostalo podružnice. Tretjina otrok se vsakodnevno prepelje z avtobusi v vse tri centre, saj je namen na podružnicah obdržati samo nižjo stopnjo osnovno šolskega izobraževanja. Kot spremljajoče naloge nastajajo še dopolnilni pouk, podaljšano bivanje, prehrana, letovanje za socialno in zdravstveno ogrožene, vključevanje A. razredov v šolo v naravi, pomoč za učbenike, plačilo domskih oskrbnin, štipendiranje pedagoškega kadra itd. JURE JAN NOVA INTilREoRA .JKUl'NCST PODRUŽBLJENO GASILSTVO Gasilstvo v občini Laško ima dolgo pretoklost in tradicijo. Najstarejše gasilsko društvo v občini je laško, ki je tudi eno najstarejših v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo leta 1370. Le dve leti mlajše je gasilsko društvo Ra.eče, ki slavi letos 105 letnico, de čim so ostala gasilska društva nastala kasneje. Požar' no hrambo, kot so takrat imenovali gasilska društva, so ustanavljali in se v njih združevali predvsem različni obrtniki ter drugi premožnejši in uglednejši krajani. Ustanavljanje požarnih hramb na Slovenskem so narekovale potrebe in značilno je, da so se pogosto osnovale za kakim večjim požarom. Tudi na obstoj in nadaljnji razvoj gasilstva je brez dvoma vplival nenehen strah pred požari, kajti ti niso nikoli prizanašali in so često puščali za se> boj pravo upostošenje. V tea je najbrž tudi odgovor na vprašanje, zakaj je bilo pred več desetletji gasilstvo skoraj po pravilu primat premožnejših krajanov, kajti le-ti so s požari lahko največ izgubili. Značilno pa je, da je gasilstvo nastalo, se razvijalo in še danes deluje predvsem na prostovoljni osnovi. Poklicne gasilske enote so samo v večjih centrih in večjih delovnih organizacijah, katerih tehnologija sloni na za ogenj nevarnih snoveh. Toda gasilstvo se je več ali manj skozi vsa razdobja svojega obstoja ubadalo s težavami organizacijskega značaja, predvsem pa s pomanjkanjem finančnih sredstev in s tem v zvezi tudi s pomanjkljivo gasilsko opremo. Večino finančnih sredstev za nabavo opreme je bilo zbranih s prostovoljnimi prispevki, gasilski domovi in oro-dišča pa so rastla s prostovoljnim delom. Tudi po osvoboditvi se razmere niso bistveno spremenile. Pomoč družbe je bila še vedno preskromna, gasilstvo pa je vendarle napredovalo in dopolnilo gasilsko opremo ter se tudi strokovno izpopolnilo tako, da so intervencije gasilcev zanesljive in uspešne. Dejstvo pa je, da gasilstvo predvsem v zadnjih letih ni povsem sledilo velikemu tehnološkemu napredku našega gospodarstva. Zato ni čudno, da je že zakon o varstvu pred požarom in o gasilstvu iz leta 1970 dal poseben poudarek varstvu pred požarom kot dejavnosti splošnega pomena za republiko. Z uveljavitvijo tega zakona se je pričel proces podružabljanja gasilstva, kajti omogočil je ustanavljanje požarnih skupnosti, kot samoupravnih skupnosti gasilskih organizacij, zavarovalnic,delovnih in drugih organizacij ter občanov. Toda ustanavljanje teh skupnosti še ni postavil kot obvezo, ampak kot alternative gasilskim skladom. Zato še je večina občin, med njimi tudi Laško odločala za ustanovitev gasilskega sklada. ta zakon je določil tudi način financiranja gasilstva, in sicer je predpisal prispevek v višini 6 % od tehničnih premij za požarno zavarovanje premoženja, dotacije družbenopolitičnih skupnosti in prispevke občanov. Toda ta sredstva so bila še dokaj skromna, saj se jih je zbralo letno v občini Laško od 100.000,00 do 150.000,00 din. Proces podružbaljanja gasilstva pa se je nadaljeval s sprejemom Ustav v letu 1974 in zakonom o varstvu pred požarom iz preteklega leta. Ta zakon opredeljuje varstvo pred požarom, kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Logično je tudi, da postavlja kot pravico in kot dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, da na temelju družbene samozaščite varujejo družbeno premoženje ter življenje in premoženje občanov. GalsiIškim organizacijam pa je naložil operativno delo v zvezi z varstvom pred požarom. Delovni ljudje in občani pa to svojo pravico in dolžnost izvajaj« v temeljni organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti in krajevni skupnosti ter v samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom, v katero se združujejo na nivoju občine. Te samoupravne interesne skupnosti so tiste, ki ugotavljajo in vsklajujejo interese in potrebe, oblikujejo politiko razvoja, sprejemajo programe varstva pred požari, združujejo sredstva in opravljajo druge zadeve s področja varstva pred požari. Delavci v temeljnih in drugih organizaciji združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebni« delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo prispevek občinski skupnosti za varstvo pred požarom v skladu z njenim programom za financiranje njene dejavnosti. Osnovo in višino tega prispevka pa določijo s samoupravnim sporazumom. Samoupravna interesna skupnost pa v skladu s svojin programom varstva pred požarom in programi dela gasilskih organizacij financira prostovoljne ali poklicne gasilske organizacije. Izvzete pa so industrijske gasilske enote, ki jih ustanavljajo organizacije združenega dela za svoje potrebe. Te financira v celoti ustanovitelj. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Laško je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom, ki so ga podpisale temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter krajevne skupnosti in gasilske organizacije. Skupnost se je konstituirala februarja meseca letos. Skupnost je dvodomna. Zbor uporabnikov sestavljajo delegati iz združenega dela in krajevnih skupnosti, dočim sestavljajo zbor izvajalcev delegati gasilskih društev in industrijskih gasilskih enot. Skupnost je na svoji ustanovni skupščini izvolila izvršni odbor in druge organe skupnosti. Sprejela pa je tudi statut in program varstva pred požari v občini za razdobje do 1980. leta. Na tej osnovi je izvršni odbor skupnosti pripravil predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana za srednjeročne razdobje do leta 1980. V ten samoupravnem sporazumu, ki ga je ponudil združenemu delu, je predviden prispevek, ki ga naj bi delavci prispevali do leta 1980 v višini 0,30 % od osnove bruto osebnih dohodkov v breme materialnih stroškov. Razen teh dohodkov pa skupnost predvideva še prispevek od tehničnih premij zavarovalnic za zavarovano premoženje iz območja občine. 0 višini tega prispevka pa se dogovorita Zveza samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SRS in zavarovalna skupnost. Skupnost pa bo najela tudi kredit, tako, da obstojajo realne možnosti, da se gasilstvo v razdobju do leta 1980 ustrezno opremi in tudi strokovno usposobi za uspešno reševanje ne samo ob požarih, ampak tudi ob vseh drugih elementarnih nesrečah. MARJAN KOPRIVC "Naše delo' izhaja občasne - Izdaja Skupščina občine Laško - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Lev Tičar - To številko uredil Jure Krašovec, tehnično opremil Rudi Pasarič, tipkopis Milena Papež - Naklada razdeljena brezplačno - Tisk razmnoževalna tehnika Skupščine občine Laško - Glasilo je oproščeno temeljnega davka na promet na podlagi nnonja Sekretariata za informacije SR Slovenije (št. 421-1/72 od 20. marca 1947).