Kamniški OBČAN
St. 11
Grofica Sophie obiskala Kamnik
Dragi bralci, z vami jepredpočitniška številka časopisa Kamniški občan. Tudi ustvarjalci vašega priljubljenega informativnega sopotnika si moramo malce oddahniti, da se bomo z novimi močmi in svežimi idejami lotili ustvarjanja novih aktualnih in zanimivih vsebin po vaši meri.
Avgustovska številka Kamniškega občana bo izšla 29. avgusta. Rok za oddajo člankov je v četrtek, 22. avgusta, oglase in zahvale pa lahko oddate še v torek, 27. avgusta, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
52. leto
Kamnik, 12. julij 2013
Britanski princ Edward, sin kraljice Elizabete, in njegova žena Sophie, grofica Wesseška, sta konec junija prišla na tridnevni obisk v Slovenijo v okviru projekta Great British Days, ki ga je pripravilo britansko veleposlaništvo v Ljubljani. Namen njunega obiska je bila promocija britanskih inovacij, mode, dediščine, podjetništva in sodelovanje s Slovenijo. Visoki obisk je gostil tudi Kamnik, natančneje Cirius kot sodoben državni center, specializiran za vzgojo, izobraževanje in celostno usposabljanje otrok in mladostnikov z gibalno oviranostjo ali z različnimi dolgotrajnimi obolenji.
Grofico Wesseško sta s cvetjem in dobrodošlico v kamniškem Ci-riusu razveselila Gabriel Ratek in Urška Rojc, učenca osnovne šole Cirius.	Več na 3. strani.
Maraton Alpe, poseben izziv za kolesarje
Prevoziti Alpe je težko, a zato še toliko bolj lepo. Tako nekako smo si bili enotni vsi kolesarji po prihodu v Kamnik v nedeljo, 7. julija, na že sedmem Maratonu Alpe Scott, največjem športnem dogodku v našem mestu. Za razliko od lanskoletne vročine, ko so bile temperature krepko čez 30 stopinj, je bilo vreme letos naravnost idealno za premagovanje naporov, čeprav smo se prebudili v deževno nedeljsko jutro. Pa res nimamo sreče, sem pomislila, potem pa so se oblaki hitro razkadili in na startu nas je že pozdravilo sonce, ki je do pastirskega piska na rog že dodobra osušilo ceste. Le na spustu s Pavličevega sedla je bilo potrebno malo več previdnosti.
Vtisi vseh 660 kolesarjev, kolikor se nas je podalo na 130 kilometrov dolgo pot čez tri prelaze s skupno višinsko razliko preko 2000 metrov, so bili zelo pozitivni, organizator KD Alpe se je znova zelo potrudil in izpeljal prireditev na vrhunskem nivoju. Še posebej jim je v čast, da so na start maratona uspeli privabiti večino najboljših slovenskih kolesarjev vseh časov, od Luke Mezgeca, Grege Boleta in Tadeja Valjavca, do Primoža Čerina, Bojana Ropreta in Zorana Klemenčiča, kar priča o priljubljenosti in pomembnosti te prireditve.
Reportaža na 9. strani
ANITA MEJAČ
CALCIT BIKE TEAMU ŠTIRI ZMAGE V KAMNIKU
Kamnik je v nedeljo, 30. junija, še 16. zapored gostil mednarodno gorsko-kolesarsko dirko v krosu, tokrat prvič prve kategorije (UCI C1). Za domači Calcit Bike Team, organizatorja dirke, je zmago osvojila Blaža Klemenčič, na moški dirki je Rok Korošec dosegel 11. mesto, boj v deseterici je izgubil v zadnjem krogu. Dvojne stopničke sta Calcitu prikolesarila mladinca, Gregor Krajnc
je osvojil odlično drugo mesto, tik za njim pa je končal Peter Zupančič. Zmago za domači klub so osvojili še Hana Žagar Kranjec (U9), Žan Pahor (U9) in Urban Koncilja (U11).
Tekmovalci in vsi, ki so pomagali pri pripravi tekmovanja, so se ob uspešnem zaključku skupaj veselili. Več na 13. strani.
NAŠ POGOVOR na strani 10
V	iskanju popolnega trenutka
Kamničan Rafael Kos je strast do visokih obratov zamenjal za strast do »šklocanja«. Brezčasne podobe nekega prostora in časa ga vznemirjajo in navdihujejo. Z nakupom prvega dobrega fotoaparata pred dvema letoma in prebranimi navodili za uporabo je zadnjo junijsko nedeljo osvojil prvo nagrado na Nedelovem fotonatečaju.
Fotografski samouk postaja vedno boljši raziskovalec v popolnosti ujetega trenutka. Zanj je fotografija zgodba. Zgodba, ki pove veliko. In vedno več ljudi mu pravi, da ima za ustvarjanje zgodb dobre oči, ne le fotoaparata.
V	Kamniku med
V< i <	• • 1 1 v
počitnicami ni dolgčas
Poletje predstavlja za otroke počitnice. Deset tednov brez misli na šolske knjige in obveznosti. Pred začetkom počitnic pa so starši, ki pri varstvu svojih šoloobveznih otrok ne morejo računati na pomoč starih staršev, v precejšnji zadregi, kako v dveh mesecih povezati svoj dopust in finančne zmožnosti z morebitno medpoči-tniško ponudbo, ki v današnjih časih ni več tako poceni. V Kamniku je tudi letos dobro poskrbljeno za različne organizirane aktivne počitnice. Na lep sončen dan smo za naš časopis raziskali, kaj vse se dogaja po Kamniku za mlade počitnikarje.
Reportažo objavljamo na 8. strani.
PRIJETNE IN NEPOZABNE POČITNIŠKE DNI!
tus MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 ct Kamnik
UGODNA PIKNIK PONUDBA, PIJAČE TUDI PO DISKONTNIH CENAH!
Z obsežne junijske seje Občinskega sveta občine Kamnik
O dodatnih kapacitetah za predšolsko varstvo, občinskem prostorskem načrtu, občinskem subvencioniranju nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ...
Zadnja seja Občinskega sveta pred poletjem je bila dolga in zahtevna. Svoje izkušnje in delovanje na področju turizma ter vizijo turističnega razvoja v Kamniku je predstavila Urška Kolar, ki je bila potrjena za direktorico Zavoda za turizem in šport občine Kamnik za naslednja štiri leta. Podporo na seji so ji izrazili tudi kamniški gostinci.
Svetniki so se seznanili s kartami in razredi poplavne nevarnosti -občina Kamnik je namreč izrazito izpostavljena poplavni nevarnosti, zlasti na nekaterih delih Nevljice, Kamniške Bistrice in Motnišnice. Tovrstne karte pripomorejo k prepoznavanju poplavno nevarnih območij v občini ter ustreznejšemu prostorskemu načrtovanju. Predstavljen je bil Občinski prostorski načrt, katerega javna razgrnitev poteka do 1. avgusta. Do takrat so možne pripombe in predlogi, ki jih bo občinska uprava obravnavala, vkolikor se izkažejo za upravičene, pa tudi upoštevala. Beseda je tekla tudi o subvencioniranju malih komunalnih čistilnih naprav. Dejstvo je, da nekatera območja v občini nikoli ne bodo priklopljena na kanalizacijski sistem, zato morajo občani za to poskrbeti na drug način. Ker je strošek vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) visok, bi s subvencioniranjem vzpodbudili občane k čimprejšnji ureditvi pravilnega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda (rok ureditve je do konca leta 2015 oziroma 2017, odvisno od območja). Subvencioniranje pa na drugi strani ne bi smelo preveč obremeniti proračuna.
Dobro kaže tudi pri zagotavljanju dodatnih oddelkov predšolske vzgoje za šolsko leto 2013/2014. Direktor Zasebnega vrtca Sonček d.o.o. Matjaž Škabar je svetnikom predstavil prizadevanja, da bi jeseni odprli skupno 11 oddelkov predšolske vzgoje (vrtec Tro-bentica na Fužinah, nekdanja Mana v mestu in nekdanji Tuš v Nevljah). Dobil je že posojilo, sklenjene so nekatere pogodbe, čaka še na dražbo za vrtec Trobentica. S pripravljeno dokumentacijo se bo prijavil na razpis za koncesijo, ki se zaključi 16. julija. Tudi dela na OŠ Toma Brejca se nadaljujejo, do sedaj je bilo porabljenih že 2.085.625,23 evrov. Glede na trenutno situacijo kaže, da je novi realni rok dokončanja del (izvedba tehničnega pregleda objekta) 15. januar 2014. Seja se je zaključila s poročilom in zajetnim gradivom ureditve enosmernega prometa v mestnem jedru, ki ga je pripravila občinska uprava in s tem zadostila sklepom z majske seje.
Urška Kolar potrjena za direktorico Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik
Dosedanja v.d. direktorica ZTŠ Urška Kolar je bila z 11 glasovi za
in 1 proti potrjena za direktorico zavoda za obdobje 4 let. Na seji se je predstavila, povedala o svojih študijskih izkušnjah in delu v tujini na področju turizma, potem pa predstavila vizijo in turistične projekte, ki bodisi že delujejo, bodisi bodo v prihodnjih letih, med njimi so Okusi Kamnika, zimsko dogajanje ob drsališču, promocija
Občinski prostorski načrt občine Kamnik (OPN) razgrnjen do 1. avgusta, v tem času so možne pripombe in predlogi
Sprejet je bil Predlog Odloka o Občinskem prostorskem načrtu občine Kamnik (OPN). Gre za temeljni strateški ter izvedbeni prostorski pravni akt, ki določa cilje in izhodišča za prostorsko načrtovanje v občini. Po sprejemu bo nadomestil do sedaj veljavne prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, prostorske ureditvene pogoje ter nekatere druge prostorske izvedbene akte (ZN, UN, LN, OLN), ki se bodo s sprejetim OPN razveljavili. Svetniki so podali nekatere pripombe na posamezna določila OPNja in predloge (med njimi spremembe območja Smodnišnice, izvzemi iz stavbnih zemljišč, nekaj sprememb na centralnih naseljih, širitev Korenove ipd.) ter zadolžili občinsko upravo, naj do druge obravnave le-te upošteva oziroma odgovori, zakaj tega ni možno upoštevati. Iz svetniških vrst je bilo še slišati, da je čas razgrnitve prekratek, zlasti, ker poteka v času dopustov, ter očitek, da je javna obravnava potekala v času seje OS, zaradi česar se je svetniki niso mogli udeležiti.
Dopolnjeni osnutek OPNja in Okoljsko poročilo z dodatkom za presojo sprejemljivosti izvedbe posegov na varovana območja sta torej ponovno javno razgrnjena od 18. junija do vključno 1. avgusta.
Javna obravnava je potekala v sredo, 26. junija, v prostorih Doma kulture Kamnik. Celotno gradivo dopolnjenega osnutka za ponovno javno razgrnitev je objavljeno na spletni strani Občine Kamnik (http:// www.kamnik.si/obcinski-prostorski-nacrt), tam pa najdete tudi obrazec za pripombe in predloge. V času ponovne javne razgrnitve se bodo zbirale pripombe, do katerih bo Občina Kamnik zavzela stališče. Na podlagi sprejetih pripomb se bo pripravil predlog OPNja, ki ga bo morala še dokončno uskladiti s pristojnimi nosilci urejanja prostora v fazi pridobivanja mnenj. K usklajenemu predlogu OPNja je potrebno pridobiti tudi odločbo o sprejemljivosti vplivov tega na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Realno je pričakovati, da bo v postopku usklajevanja mnenj potrebno izločiti številne predloge občanov in drugih inštitucij, podanih z željo po zazidljivosti za različne namene.
Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica SašaMejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 12.7. 2013-
Kamnika z mega plakati in raznimi zloženkami, vizija, da Kamnik pride med pet najboljših turističnih točk v državi, prenovila se bo spletna stran ZTŠ ... po njenih besedah bi se Kamniku s tem povečala prepoznavnost in cena. Dela dobro, povezovalno, kar so potrdili tudi kamniški gostinski ponudniki, ki so ji s prisotnostjo na seji izkazali veliko podporo. Nekateri svetniki so pripomnili, da bi se morala posvetiti tudi športu, nenazadnje je zavod pristojen tudi za to področje, vendar so priznali, da gre za kar precejšen zalogaj, ki je bil Kolarjevi dodan naknadno. Ideje za prihodnost so se zdele svetnikom zanimive, vendar so opozarjali, naj ne ostane len pri besedah in načrtih. Njeno delo bodo lahko ocenjevali šele pozneje, ko bodo projekti dejansko izpeljani. Dodali so še, da je turizem ena od poglavitnih panog v prihodnosti, zato se ga je treba lotiti profesionalno in povezovalno ter si pomagati s sredstvi EU. Ena izmed svetnic je Kolarjevi očitala, da ne zadostuje razpisnim pogojem v celoti: namesto 61 naj bi imela le 58 mesecev delovnih izkušenj, kar pa se je pozneje izkazalo za nepravilno. Očitki so leteli tudi na to, da v Kamniku letos nismo imeli srednjeveških dni, a so ji svetniki tudi priznali, da je delo dobro zastavljeno in da je Kolarjevi potrebno zaupati. Podan je bil tudi predlog v razmislek, da so razpisni pogoji za mesto direktorja ZTŠ morda previsoko zastavljeni.
Člani Občinskega sveta so glasovali še o zamenjavi kandidata Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Na mesto Antona Iskre je na novo potrjena članica Komisije Mateja Poljanšek.
Območje občine Kamnik je izpostavljeno poplavni nevarnosti
Karte poplavne varnosti, ki kot take še ne opredeljujejo omilitvenih ukrepov, so operativno orodje za usmerjanje posegov v prostor, poleg tega pa tudi izhodišče za delovanje na področju zmanjšanja poplavne ogroženosti za obstoječi prostor in načrtovanje ukrepov za zaščito in reševanje, skladno z zakonodajo.
Območje občine Kamnik je izrazito izpostavljeno poplavni nevarnosti, saj se nahaja ob vznožju gora, kjer se dogajajo močni padavinski procesi, ki skupaj s strmim naklonom rečnih strug povzročajo poplavljanje praktično vseh spodnjih delov ravnic ob vodotokih.
Analize so se izvedle v treh ločenih sklopih za tri rečne odseke: Nevljico, ki izkazuje poplavno nevarnost na vseh ravninskih območjih; Kamniško Bistrico, kjer je najbolj poplavno nevarno na območju poslovne cone Titan (nad Titanovo mlinščico) ter na območju levega brega in na območju Šmarce; Motnišnico z opredeljeno poplavno nevarnostjo, še posebej za območje naselja Motnik. Nevljica naj bi precej poplavljala na celotnem odseku, med najbolj ogroženimi pa so tudi deli območij strnjenih naselij Šmartno v Tuhinju, Vaseno, Loke, Srednja vas, Podhruška, Vrhpolje in Nevlje. Kamniška Bistrica precej poplavlja predvsem v spodnjem delu, med najbolj ogroženimi pa so naselja Spodnje Perovo, Bakovnik (območje zahodno od mlinščice) in Šmarca. Specifični območji urejanja predstavljata Titan in naselje Šmarca, kjer je potrebno z ustreznimi hidrotehnič-nimi objekti izboljšati stanje obstoječe poplavne ogroženosti. Struga reke je precej erozijsko aktivna, vendar je z izvedenimi ukrepi erozijska dejavnost stabilizirana. Za izboljšanje poplavne varnosti območij je v splošnem potrebno izhajati iz maksimalnega možnega zadrževanja visokih voda na samem povodju in tako izboljšati poplavno stanje ter zmanjšati pritisk na dolvodna območja. Izogibati se je potrebno širjenju in utrjevanju struge, saj se s tem povečuje hitrost odtekanja visokih voda. Ohranjati se morajo obstoječa poplavna polja s tem, da se na njih ne gradi in se jih ne nasipava.
Karte poplavne varnosti so namenjene boljšemu poznavanju mehanizma poplavljanja na obravnavanih območjih občine Kamnik in ustreznejšim prostorskim načrtovanjem na teh območjih. Tako je mogoče na območjih male poplavne nevarnosti, kjer niso prisotni poplavni tokovi, umeščati večino objektov, za območje srednje in velike poplavne nevarnosti pa so omejitve precejšnje in zavirajo vstop investitorjem v ta območja. Za njihovo zaščito bi bilo namreč lahko potrebno naknadno namenjati znatna sredstva ali pa bi se poslabševal poplavni režim ostalim krajanom. S kartami se tudi zmanjšuje poplavna ogroženost obstoječih območij poselitev (npr. za območje Titana, za katerega so že pripravljeni projekti). Občina Kamnik aktivno vodi procese, ki so vezani na zmanjšanje poplavne ogroženosti na vseh prioritetnih območjih, na katerih v partnerstvu z državo usmerja ukrepe za zmanjšanje ogroženosti.
Pri dodeljevanju pomoči dijakom in študentom se upoštevajo neto dohodki
Sprejet je bil tudi Predlog Pravilnika o spremembi Pravilnika o dodeljevanju pomoči dijakom in študentom. Cilj pravilnika je uskladitev predpisa z načinom obravnave dohodkov družinskih članov v skladu z veljavno socialno zakonodajo. V obstoječem je potrebno pri deležu dohodka na družinskega člana namesto besede »bruto« navesti »neto«, saj je sistem socialnih transferjev pri določanju povprečnega mesečnega dohodka po novem naravnan na obravnavo neto dohodkov.
O občinskem subvencioniranju nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav
V skladu z nacionalno in lokalno zakonodajo občina dograjuje manjkajočo kanalizacijsko infrastrukturo v bolj gosto poseljenih območjih občine. Zakonodaja zavezuje lastnike stanovanjskih hiš, da se na območjih, kjer je to mogoče, priključijo na kanalizacijsko omrežje. Če te možnosti nimajo, morajo postopoma opustiti greznice in zgraditi lastne čistilne naprave oziroma zagotoviti nepretočne greznice (nepropusten - vodotesen zbiralnik odpadne vode). Slednje dolgoročno predstavljajo drago rešitev, saj je potrebno zagotavljati redna praznjenja in čiščenje grezničnih gošč s strani izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja (kon-cesionarja) oziroma zgraditi velik zbiralnik.
Skrajni rok za ureditev pravilnega odvajanja in čiščenja odpadnih voda je do konca leta 2015 (oziroma 2017, odvisno od območja poselitve). Glede na razpršenost poselitve, ekonomičnost izgradnje javne kanalizacije ter dostopnosti do objektov se ocenjuje, da približno tisoč stanovanjskih objektov v Občini Kamnik ne bo nikdar priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, danes pa je še več kot tri tisoč uporabnikov greznic.
Svetniki naklonjeni podelitvi koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje, v primeru nepodeljene koncesije pa naj bi takoj začeli postavljati modularne vrtce ob obstoječih objektih
Bodo Nekdanja Mana v mestu in nekdanja trgovina Tuš v Nevljah ter vrtec Trobentica na Fužinah septembra odprli svoja vrata malčkom?
Občinska uprava je seznanila svetnike s postopki glede zagotavljanja dodatnih oddelkov predšolske vzgoje za prihodnje šolsko leto. Razpis za podelitev koncesije je bil objavljen 7. junija, rok za oddajo pa je 16. julij. Na seji je direktor Zasebnega vrtca Sonček d.o.o. Matjaž Škabar povedal, da intenzivno pripravljajo dokumentacijo za prijavo na razpis za tri enote (skupaj 11 oddelkov). Gre za prostore nekdanje trgovine Mana, za katero je sklenjena najemna pogodba za 10 let, prostore nekdanje trgovine Tuš v Nevljah, za katero je sklenjena kupna pogodba, ter vrtec Trobentica na Fužinah, za katerega je sklenjena pogodba o predkupni pravici in se najemnina že plačuje. Edino, kar ni v njihovih rokah, je dražba za novi vrtec na Fužinah. Dejstvo, da že vsi tekoči postopki prinašajo visoke stroške, kaže na to, da Škabar misli resno. Trenutno še ne razpolagajo z vpisom v razvid pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport za enoto Trobentica.
Večina svetnikov in svetnic je naklonjena podelitvi koncesije, zato so sprejeli dodatne sklepe, med drugim, da naj občinska uprava nemudoma objavi razpis za podelitev koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva na območju mesta Kamnik, in sicer z rokom za prijavo do 16. julija. Koncesija naj se razpiše do 11 oddelkov za dobo 10 let, z možnostjo predčasne prekinitve po sedmih letih. Če koncesija ni podeljena za vseh 11 oddelkov, se za število manjkajočih oddelkov ponovno razpiše. V razpisno dokumentacijo in pogodbo o podelitvi koncesije je potrebno vključiti pogoj, da koncesionar poda izrecno izjavo, da v celoti in popolnoma prevzema vso odgovornost za kvalitetno, strokovno in odgovorno opravljanje koncesionirane dejavnosti v razmerju do občine, kot tudi v razmerju do tretjih.
V primeru, da bo razpis delno ali v celoti neuspešen in koncesija do 30. septembra letos ne bo podeljena ali koncesijska pogodba v razpisnem postavljenem roku ne bo podpisana, naj občinska uprava nemudoma pristopi k realizaciji postavitve enot modularnih vrtcev ob že obstoječih objektih, kakor je predvideno v idejni zasnovi, predstavljeni na aprilski seji OS. Pri realizaciji števila oddelkov v modularnih bivalnih enotah vrtca se mora upoštevati tudi število oddelkov, za katere bo v skladu s sklepom podeljena koncesija.
Sprejeti sklepi vrtca Antona Medveda tudi formalno omogočajo povečanje oddelkov, s tem pa prostor za 100 otrok
Na seji je bilo sprejetih več sklepov, ki zadevajo javni vrtec Antona Medveda, najprej Predlog Sklepa o soglasju k Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest. V skladu s pravilnikom bi bilo potrebno v naslednjem šolskem letu sistemizirati 168,31 delovnih mest, vendar je z vidika racionalizacije ravnateljica Renata Hojs občini kot ustanoviteljici predlagala sistemizacijo le 163 delovnih mest. S sprejetjem predlaganega sklepa je akt vrtca usklajen z veljavno zakonodajo, sprejeti pravilnik pa osnova za izvedbo javnih razpisov za sistemizirana delovna mesta.
Sprejet je bil tudi Predlog Sklepa o notranji igralni površini in Predlog Sklepa o vrsti oddelkov, številu otrok v oddelkih in poslovnem času za naslednje šolsko leto. Vrtec Antona Medveda je glede na podatke o številu čakajočih otrok na sprejem v vrtec s Centralnega čakalnega seznama in obstoječo ter predvideno strukturo oddelkov za prihodnje šolsko leto razpisal 217 prostih mest, od tega 58 mest za II. starostno obdobje in 159 mest za I. starostno obdobje. Na razpis za vpis v vrtec je zavod prejel 463 vlog, od tega 439 vlog za vpis kamniških otrok, s čimer so se vnovič potrdile izjemno velike potrebe po predšolski vzgoji in varstvu v okviru javnega vrtca. S sprejetjem predlaganega sklepa je zadoščeno pravni podlagi; v Vrtcu Antona Medveda Kamnik je v skladu s pravno podlago vključenih 100 otrok več kot ob upoštevanju najnižjega normativa. Dejansko vrtec v praksi že izvaja sprejete sklepe, gre zgolj za formalne potrditve.
Posamezniki morajo sami poskrbeti za pravilno čiščenje in odvajanje odpadnih voda, posledično pa so žal na mnogih predelih občine še vedno vidni izpusti odpadnih voda neposredno v naravo
(reke, potoki, jarki, travniki itd.). Ker strošek nabave in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) ni nezanemarljiv, bi s subvencioniranjem vzpodbudili občane k čimprejšnji ureditvi pravilnega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Omilili bi tudi neenakovreden položaj med občani, ki imajo možnost priklopa na javno kanalizacijo, ter občani, ki te možnosti nimajo. S subvencioniranjem se občanom vrača del okoljske takse, ki so jo leta vplačevali v namen varovanja okolja in se vrača v izgradnjo njihove infrastrukture.
Pravilnik predvideva, da bi bile finančne posledice zaj>roračun 500.000 evrov ob upoštevanju subvencije 500 evrov na MKČN. Ker je rok za izgradnjo MKČN do leta 2015 oziroma 2017, se ta znesek porazdeli na 5 let. Vsako leto bi se v razpisu določila višina sredstev, namenjenih za subvencioniranje MKČN ter najvišja vrednost subvencije, ki bi se določila na podlagi števila vpisov novih MKČN v skupni register.
Pravilnik so svetniki sicer sprejeli, vendar opozorili, da je potrebno natančneje določiti, kje je možno dograditi kanalizacijo (zlasti pomembno za prebivalce KS Špitalič in KS Motnik), ljudem bo potrebno svetovati kakšne čistilne naprave naj kupijo, da bodo kakovostne in ekonomične (npr. več uporabnikov skupaj), niso pa si bili edini tudi v višini subvencije: nekateri so predlagali celo višjo (vsaj 1000 evrov za MKČN, glede na to, da gre za drag nakup), po drugi strani pa so se strinjali, da se ne sme preveč obremeniti proračuna.
Kamnik ostaja v območnem razvojnem partnerstvu središča slovenije (ORPSS)
Občina Kamnik je skladno z regionalno razvojno zakonodajo vključena v Ljubljansko urbano regijo (LUR), zato je dolžna zagotavljati Regionalni razvojni agenciji LUR sredstva v višini okoli 7.000 evrov letno za izvajanje nalog spodbujanja skladnega regionalnega razvoja. Poleg tega je vključena tudi v prostovoljno Območno razvojno partnerstvo središča Slovenije (ORPSS), ki je bilo vzpostavljeno junija 2006. Prvotnim sedmim občinam (Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče, Šmartno pri Litiji in Zagorje ob Savi) so pozneje pristopile še občina Radeče, Mengeš, Domžale, Šentrupert in Ivančna Gorica, nekatere od teh (občina Domžale in Lukovica) pa so v zadnjem času tudi že izstopile.
Svetnikom je bilo predlagano, da je glede na trenutno finančno situacijo in obsežne projekte, ki se izvajajo ter načrtujejo v Občini Kamnik, vključenost in financiranje dveh regionalnih organizacij nepotrebna in
nadaljevanje na 3. strani
neracionalna. Občina je vsako leto namenila določena sredstva za delovanje ORPSS oziroma za izvajanje nekaterih skupnih projektov (nekateri so bili bolj pomembni in koristni, drugi manj). Tudi ob izstopu iz partnerstva bi se kamniška občina v bodoče povezovala s sosednjimi pri posameznih zanimivih projektih. Kljub navedenim razlogom svetniki niso sprejeli predloga, zato Kamnik ostaja v ORPSS.
Porabljena že dva milijona evrov za OŠ Toma Brejca
Izvajalec GOI del je dostavil podroben mrežni terminski plan napredovanja del, na osnovi katerega se je dejansko ugotovila zamuda po posameznih fazah in odgovornost za zamude. Prav tako se je izdelala analiza in s tem predlagal novi realni rok dokončanja del, ki je določen z izvedbo tehničnega pregleda objekta, in sicer 15. januar 2014.
Poročilo, ki je bilo predstavljeno svetnikom, povzema dela in aktivnosti, ki so se zgodile v času od 31. marca do 31. maja letos: vse bistvene spremembe, izdelano in sprejeto novelacijo investicijskega programa, razpisno dokumentacijo za razpis opreme ter dela na obstoječem delu, prizidku in telovadnici. Do konca maja je bilo izstavljenih sedem začasnih situacij s skupaj obračunanimi deli v znesku 2.085.625,23 evrov (z DDV), kar predstavlja 28% vrednosti vseh pogodbenih del.
Grofica Sophia obiskala CIRIUS Kamnik
Še vedno sporna ureditev prometa v mestnem jedru
Glede ureditve prometa v ožjem delu mesta Kamnik je občinska uprava na podlagi sprejetih sklepov prejšnje seje pripravila poročilo, iz katerega so razvidne strokovne podlage, idejne projektne zasnove in kapacitetne preveritve enosmerne ureditve prometa v ožjem delu mesta Kamnik oziroma uporabljene prometne študije. Poleg strokovnih podlag je bila priložena celotna dokumentacija postopkov izbire izvajalca, izdanih naročilnic in računov.
Odločitev za začetek projekta »Enosmerne ureditve prometa v ožjem delu mesta Kamnik« je bila sprejeta že 15. maja lani. Cilj projektne rešitve je bil poiskati najustreznejšo rešitev enosmernega prometa v mestnem jedru, ki bi ustrezno uredila površine za pešce, invalide in kolesarje ter zmanjšala tranzitni promet skozi mesto. Evropske smernice nalagajo odgovornim strokovnjakom, da pri spreminjanju prometnih režimov v mestnih središčih zagotavljajo površine za pešce, kolesarje, invalide, prometne tokove pa je potrebno usmeriti izven iz mestnih središč. Nenazadnje se z zmanjšanjem motornega prometa v mestih središčih izboljša kakovost bivanja, varnost udeležencev v prometu, hrup ter onesnaženost s CO2. Poseben sklep občinskega organa v tem primeru ni bil potreben, saj je postavitev prometne signalizacije (vertikalne in horizontalne) in sprejetje ukrepov za umirjanje prometa za potrebe enosmernega prometa izvedena na podlagi izdane odločbe o postavitvi prometne signalizacije. Občinska uprava in župan sta odgovorna za prometno varnost v občini, zato lahko na podlagi veljavne zakonodaje izdata tovrstno odločbo.
Člani OS so bili s poročilom in pripravljenim gradivom občinske uprave zadovoljni, saj je resno pristopila k izpolnjevanju sklepov, sprejetih na majski seji. Kljub temu še vedno nasprotujejo samemu načinu uvedbe enosmernega prometa, saj naj bi bila ureditev premalo premišljena in učinkovita. Poleg tega naj bi bilo mesto sedaj polno novih prometnih znakov, pred občino in pošto je vse zaparkirano, promet naj bi se na določenih ulicah (zlasti Tomšičevi in Maistrovi) drastično povečal. Na podlagi dokumentacije naj bi bilo razvidno, da je sprememba enosmernega nazaj v dvosmerni promet na Medvedovi ulici stala 975 evrov. Na koncu so svetniki sprejeli dodatni sklep z ugotovitvijo, da je občinska uprava predložila zahtevano dokumentacijo skladno s sklepi prejšnje seje ter da Občinski svet predlaga občinski upravi, da Nadzornemu odboru predloži gradivo za dodatno točko s prejšnje seje in gradivo z današnje seje.
Poročevalka s seje KATJA URANKAR, dipl. kom. (UN)
S Kamniškim občanom do brezplačne vožnje s Kamnik Busom in lokalnim turističnim vodnikom
Si želite postati kamniški turist in se skupaj z lokalnim turističnim vodnikom popeljati do glavnih turističnih točk v občini Kamnik?
Pridite z najnovejšim izvodom Kamniškega Občana v Turistično informacijski center Kamnik, ki je v poletnem času odprt vse dni od 9. do 21. ure. Prvih deset obiskovalcev bo pridobilo kupon in se bodo lahko skupaj z družinico, prijatelji ali sorodniki popeljali s turistično-mestnim avtobusom Kamnik Busom. Lokalni turistični vodnik vas v poletnih mesecih čaka na glavni avtobusni postaji Kamnik vsako soboto ob 12. uri.
Britanski princ Edward, sin kraljice Elizabete, in njegova žena Sophie, grofica Wesse-ška, sta konec junija prišla na tridnevni obisk v Slovenijo v okviru projekta Great British Days, ki ga je pripravilo britansko veleposlaništvo v Ljubljani. Namen njunega obiska je bila promocija britanskih inovacij, mode, dediščine, podjetništva in sodelovanje s Slovenijo. Visoki obisk je gostil tudi Kamnik, natančneje Cirius kot sodoben državni center, specializiran za vzgojo, izobraževanje in celostno usposabljanje otrok in mladostnikov z gibalno oviranostjo ali z različnimi dolgotrajnimi obolenji.
Zadnji dan obiska, 28. junija, je princ Edward skupaj s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem na Brdu podelil zlata priznanja udeležencem Mednarodnega priznanja za mlade, svetovno priznanega programa za spodbujanje dosežkov mladih, med katerimi so bili tudi dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Grofica Wesseška pa je po jutranjem obisku rehabilitacijskega centra Soča v Ljubljani obiskala CIRIUS Kamnik. Po prijetnem pozdravnem programu, ki so ga pripravili otroci in mladostniki skupaj z učitelji, si je z direktorjem CIRIUS-a Kamnik dr. Vinkom Logajem in županom Marjanom Šarcem ogledala zavod in predstavitev terapevtskega jahanja s konji - hipoterapijo. Predstavitev je zaokrožil odličen nastop klasične šole jahanja v sodelovanju s Kobilarno Lipica, ki je grofico povsem navdušil, saj je tudi sama velika ljubiteljica konj. Lipicanski žrebec 204 Maestoso Canissa XX in njegov jahač Marko Blokar sta izvedla nastop, v katerem sta predstavila najbolj zahtevne elemente dre-surnega jahanja. Žrebec je sicer polbrat lipicanskega žrebca 085 Favory Canissa XXII, ki ga je Slovenija leta 2008 darovala
Grofico Sophie, kot tudi goste in zaposlene v Cirius, je navdušil odličen nastop klasične šole jahanja, ki poteka v sodelovanju s Kobilarno Lipica. Lipicanski žrebec 204 Maestoso Canissa XX in njegov jahač Marko Blokar sta izvedla nastop, v katerem sta predstavila najbolj zahtevne elemente dresur-nega jahanja.
S svojo simpatičnostjo, toplino in preprostostjo je grofica Sophie očarala prisotne ob njenem obisku, s katerimi je rada spregovorila in jim namenila spodbudne besede.
Župan Marjan Šarec je grofici Wesseški v spomin na obisk v Kamniku podaril prepoznavni kamniški spominek - majoliko.
Foto: Matej Peljhan
materi princa Edwarda, britanski kraljici Elizabeti II. ob njenem obisku v Sloveniji. V.d. direktorja Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak in strokovni vodja kobilarne Janez Rus sta visoki gostji ob tej priložnosti predala poročilo za kraljico Elizabeto II. o stanju njenega konja, ki je po letu 2008 ostal v kobilarni, kjer še vedno nastopa na predstavah Lipiške šole jahanja in plemeni. V poročilu so med drugim poudarili, da je letos dopolnil 21 let in da je dobrega zdravja ter da je »v tem trenutku eden najboljših
V Ciriusu zagotavljajo visokokvalite-tne zdravstvene storitve, med katerimi so poleg specialističnih ambulant tudi različne sodobne metode fizioterapije, ki so jih predstavili grofici Sophie.
predstavnikov svoje pasme«. Ob obisku v Ciriusu so grofici Wes-seški podarili umetniško fotografijo svilnate grive lipicanca,
delo fotografinje Alenke Slavi-nec, z naslovom Zvestoba.
Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ
Terapija s pomočjo konja postaja v svetu vse bolj prepoznavna in priznana metoda v okviru medicinske in psihosocialne rehabilitacije. Hipoterapija je posebna oblika fizioterapije, ki nadgrajuje osnovno fizioterapijo in jo predpisuje zdravnik specialist. Konj pri tem služi kot terapevtsko sredstvo za prenos gibanja v koraku. Dražljaji nihanja se s konjevega hrbta prenašajo na pacienta in so sorodni gibanju medenice človeka med hojo. Pri hipoterapiji sodeluje hipoterapevtski tim, v katerega poleg pacienta sodijo še fizioterapevt - hipoterapevt, vodič konja, spremljevalec in konj.
Princ Edward podelil zlato MEPI
■	■	I ■ ■ I	■	■■
priznanje dijakoma Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik
Medtem, ko je v petek, 28. junija, kamniški zavod CIRIUS obiskala grofica Sophia, se je princ Edward, grof Wesseški, s predsednikom republike Borutom Pahorjem v Kongresnem centru Brdo udeležil podelitve priznanj programa Mednarodno priznanje za mlade - MEPI. Anita Jeglič in Tadej Plečko, ki letos zaključujeta program gimnazije na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, sta uspešno zaključila tudi zlato stopnjo programa MEPI, kar pomeni štiri leta prostovoljstva, veščin, rekreativnega športa, projekt z neznanimi prijatelji, predvsem pa vsakoletnih odprav z nahrbtnikom po Sloveniji. Zlato priznanje sta prejela še posebej slovesno, in sicer iz rok britanskega princa Edwarda, grofa Wesseškega, predsednika sveta mednarodne organizacije MEPI in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki je častni pokrovitelj programa MEPI.
v Komendi, na Glavarjevi^li
Dragistarši!!!	napotidoavtoceste
V našem zavodu z večletno prakso nudimo Vašim malčkom zanesljivo, organizirano in kreativno varstvo otrok pod vodstvom skrbnih vzgojiteljic. Vpisujemo novinčkeza šolsko leto 2013/2014. Informacije po telefonu: 031/257-547.
Župan Marjan Šarec ob dnevu državnosti: »Nobena proslava ne stane toliko, kot so nas stala življenja, izgubljena za Slovenijo«
Na večer praznika slovenske državnosti, 25. junija, se je občina Kamnik pridružila praznovanjem ob dnevu državnosti, dnevu, ko se zavemo, da smo država vsi mi, da jo ustvarjamo, lepšamo, izboljšujemo lahko le skupaj, z zavedanjem odgovornosti in hkrati priložnosti, ki nam jo naša država Slovenija daje.
Po uvodnih zvokih Zdravlji-ce je na Glavnem trgu zbrane občanke in občane, ki so s svojo prisotnostjo dokazali, da se domoljubna zavest ponosno vliva v srca vseh nas, ki znamo ceniti barve slovenske zastave, najprej nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda mag. Zvonko Cvek. Spomnil je na dogodke izpred 22 let ter poudaril, da smo 25. junija 1991 dobili to, kar smo sanjali stoletja - svojo samostojno, suvereno in demokratično državo Slovenijo. Sanje, za katere so naši predniki umirali, so postale resničnost. »Veteranske in domoljubne organizacije smo tiste, ki imamo poslanstvo, da negujemo spomin na dogodke iz naše bližnje in daljne zgodovine pomembne za nastanek današnje Slovenije. V letu 2012 smo se odločili, da naše sodelovanje pri uresničevanju teh ciljev še okrepimo in tako smo veteranske in domoljubne organizacije iz Kamnika, katere smo leta 2004 podpisale Listino o medsebojnem sodelovanju, v januarju letošnjega leta ustanovile skupno telo, Koordinacijski odbor, preko katerega usklajujemo svoje delovanje. Rezultati takega sodelovanja so že vidni, saj smo spomladi skupaj začeli sodelovati z aktivom ravnateljev pri krepitvi državljanske in domoljubne vzgoje.«
razpadati tudi sistem. Najbrž je moral vedeti, da se bo to zgodilo. Vedeli smo, da se dogaja nekaj velikega, korenite spremembe. Tisti 25. junij 1991 je bil začetek nečesa, o čemer se je govorilo zgolj potiho, če ne samo sanjalo. Imeli bomo svojo državo, svoj denar, svojo vojsko in ne nazadnje bo naš jezik dobil večjo veljavo in ga bomo lahko slišali tudi v Združenih narodih. V 7. razredu osnovne šole tisti hip seveda nismo razmišljali o tem, da nas morajo druge države priznati. Šele potem bomo tudi mi člani svetovnega kluba narodov, ki jim je dana velika milost imeti svojo državo. Začele so se počitnice, a namesto družinskih dopustov so bili očetje vpoklicani v enote Policije in Teritorialne obrambe. Bil je četrtek, 27. junija, ko smo že gledali vojno na ekranih. Teden, ki se je začel tako vzneseno, se je prevesil v dneve negotovosti, kaj bo. A poti nazaj ni bilo. Rdeče morje, ki smo ga prečkali, bi se za nami lahko zaprlo in nas pogoltnilo za večne čase. Treba je bilo iti naprej in vztrajati.
Po desetih dneh vojne in žrtvah se je dogajanje preselilo za pogajalsko mizo, kjer je bila spet nujna vztrajnost naših pogajalcev, saj zahodni politiki niso hoteli slišati krika majhnega naroda po svobodi in neodvisnosti. A ne vsi, med njimi so bile tudi svetle izjeme. Pravzaprav se je pono-
»Pozdravljena Slovenija«
izpod instrumentov Mestne godbe Kamnik je naznanila prihod slavnostnega govornika župana Marjana Šarca. »Spoštovani gostje, 22 let mineva od zgodovinskega sprejema Deklaracije o neodvisnosti in Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Dva akta, ki sta formalno omogočila izvedbo osamosvojitve oziroma odcepitve, kot jo je imenoval Beograd. 25. junija 1991 je bilo v tedanji Skupščini zelo slovesno, še bolj slovesno je bilo naslednji dan na današnjem Trgu republike, ko smo bili, nekateri v živo, drugi preko televizijskih zaslonov, priča rojstvu države.
Bil je topel večer, po vročem dnevu, kot se spodobi za začetek poletja. Vsi smo bili optimistični, šolarji tudi zaradi pravkar začetih počitnic. Takrat sem končal 7. razred osnovne šole, a zmotno je misliti, da se s sošolci nismo zavedali dogajanja. Še leto prej so po stenah visele Titove slike, pet minut čez tretjo uro popoldne so tulile sirene, ki so oznanjale obletnico smrti domnevno nenadomestljivega voditelja. Z njegovo smrtjo je začel umirati in
vila zgodba, ki smo ji bili priča pri združevanju Nemčij. Danes nam imena, kot so James Baker, Hans van den Broek, Douglas Hurd, Lord Carrington in drugi, ne pomenijo veliko. V tistem času pa so bili ključni odločevalci usode novorojenke Slovenije, ki je prišla na svet kot Prešernova nezakonska hči v smislu »kaj pa je tebe treba bilo«, pa ji zato nihče ni hotel prerezati popkovine. Pri 13. letih nisem mogel razumeti sivolasih stricev, zakaj nas ne marajo, saj nismo nikomur nič storili. Le živeli bi radi na svojem. Danes mi je moč na vsa takratna neskončna vprašanja odgovoriti zgolj z eno kratko besedo. Politika. Vsa razsežnost tovrstne kratkovidne in v lasten interes usmerjene politike se je pokazala čez nekaj let v Srebrenici. Zakaj govorim o tem? Ker se mi zdi, da se do danes ni veliko spremenilo v mednarodni politiki. Svetle izjeme so bile takrat in so danes, a do besede pridejo, ko je ponavadi že prepozno.
Danes imamo vse atribute države, dosegli smo jih z mnogimi boji skozi celotno zgodovino. Imamo pa tudi velike gospodarske težave. Pa ne le te, tudi
vrednot nam manjka, tako poreče ljudski glas. Ljudski glas pravi, da smo vsi politiki pokvarjeni, skorumpirani, klientelisti in kar še izrazov omogoča čudovito darilo narave, jezik. Trditi to je ne samo posplošeno, temveč tudi škodljivo za razvoj države, saj onemogoča delo tudi tistim, ki želijo delati pošteno. Kaj uničuje družbo? Skrajnost, takšna ali drugačna. Slovenci radi nihamo iz ene skrajnosti v drugo. Prej je bilo dovoljeno čisto vse, danes pa z nekom spiješ kavo in je to že označeno za korupcijo. A politika je poklic, kot vsak drugi. Vsak poklic omogoča vse prej naštete dejavnosti, če se ga tako dojema. Moramo ločevati med napakami in kaznivimi dejanji. Nenamerna napaka je nekaj drugega kot naklepno kaznivo dejanje ropanja družbenega premoženja. Vstaje, ki smo jim bili priča, so nekoliko spremenile politiko, a še vedno velja, da se oblast menja na volitvah, ali pa v okviru drugih ustavnih določil znotraj parlamenta. Najbolj me boli, ko nekdo udriha vsevprek, potem pa v isti sapi reče, da ne bo šel na volitve. Jamramo, da nas zebe, ponujene bunde pa nočemo obleči. Kdo opravlja vse poklice tega sveta? Ljudje. Vsak človek se mora vprašati, kako opravlja svoj poklic in kako živi. Če bi vsak pogledal v svoje srce, kajti tam se rojevajo lepe stvari, bi hitro ugotovil, da ni nihčepo-poln in se tudi sam premalo trudi za medčloveške odnose in pomoč drugemu. Znamo obtoževati, ne znamo pa odpuščati in se kdaj tudi opravičiti. Namesto, da bi poskušali odkriti vzrok težav, se predajamo jamranju, češ da je vse slabo. Skoraj imamo še zelena usta od trave, ki smo jo jedli ravnokar, da lahko preživimo. In to skoraj po pravilu tisti, ki imamo dovolj vsega, ali pa nekateri še preveč. Tisti, ki resnično živijo v pomanjkanju pa ždijo nekje v tihoti, preskakujejo obroke hrane, da, celo učenci 7. razredov osnovnih šol so med njimi. Nerodno jim je, a vseeno so pripravljeni svojo žalost in obup izliti tudi na straneh časopisov, da bi se jih le kdo usmilil, vsaj njihovih otrok. Ne bom pozabil zgodbe deklice, ki ponoči hodi preverjat, če mamica še diha, ker je bolna, brez službe, posledično pa brez denarja. Tej deklici je otroštvo odvzeto, zgodaj se mora soočati s težavami. Ob takšnih zgodbah Slovenci znamo stopiti skupaj, znamo pomagati. Nešteto je področij, kjer smo dobri, boljši od drugih, najboljši, a ker nosimo s seboj sindrome hlapčevske preteklosti, je vsaka promocija svojih sposobnosti doživeta kot neprimerno nastopaštvo, češ, mi smo majhni, nimamo pravice biti enakovredni.
Gospe in gospodje, naš osnovni problem je, da vsako stvar obsodimo na neuspeh, še preden se začne. Nimamo potrpljenja, radi bi vstopili v prostor, še preden smo odprli vrata. Smo pripadniki instant kulture in razumevanja, za dogodek moramo vedeti še preden se je zgodil, naslove člankov še preberemo, kakšno poglobljeno branje pa nam je že odveč. Ne beremo leposlovja, poezija nam je tuja, svojega jezika ne cenimo. Bolj primerno se nam zdi uporabljati anglizme, so bolj »fancy«, kot pa naš jezik kmetov, odkoder skoraj vsi izhajamo. Smo na ladji, ki je sredi viharja, mi pa se sprašujemo, če ima kapitan zlikane hlače. Ob vsaki proslavi je prvo vprašanje, koliko nas je stala. Če cenimo vsak poklic, potem je nedopustno, da naj bi se nekateri honorarju odrekli, drugi
ne. Vsako praznovanje nekaj stane in mora biti, saj se s tem vsako leto spomnimo tistih, ki so nam priborili državo. Če drugega ne, lahko vsaj tarnamo v svojem jeziku. Nobena proslava ne stane toliko, kot so nas stala življenja, izgubljena za našo ljubljeno, s krvjo prepojeno Slovenijo. Drugi narodi znajo celo svoje poraze praznovati in jih spreminjati v zmage, mi pa se svojih zmag sramujemo in jih prilagajamo trenutnemu navdihu. S tem pa postajamo malenkostni in prvin-ski ter zadovoljujemo trenutne nagone, ne zavedajoč se, da je naša Slovenija nekaj velikega in ne samoumevnega. Kako bomo branili domovino, se spopadali z gospodarsko krizo, če se nam še zastave ne ljubi kupiti in izobesiti? Niso več drage, za to je poskrbela globalizacija.
S proslavo se zahvaljujemo vsem junakom v dolgi, žalostni in krvavi slovenski zgodovini, ki so dali življenja za svobodo naše edine prave domovine. Zato je nedopustno bojkotirati proslave glede na trenutno oblast. Če nam proslava ni všeč, bomo to naslednji dan povedali, a bistveno je, da smo s prisotnostjo počastili padle in zaslužne, svetu pa pokazali, da znamo vsaj takrat dati na stran notranje zdrahe. Kako
se jim lahko še zahvalimo? Dati jim moramo vedeti, da niso umrli zaman. Pojdimo iz cone udobja k zavedanju, da na dolgi rok lahko preživimo le z delom in poštenjem. Sodstvo naj začne delovati, politika naj izloči gnila jabolka, javna uprava naj postane učinkovita pomoč ljudem, z uradnimi urami, prilagojenimi delovnemu času občank in občanov, zakonodaja naj že enkrat omeji birokracijo vseh vrst. Nedopustno je, da gledamo črne gradnje, kako se bohotijo, kljub vsem inšpekcijam pa se ne zgodi nič. Če rušimo drvarnice navadnih občanov, moramo rušiti tudi vile in to takoj, plača pa naj tisti, ki je nepošten in brez papirjev. Zakonodaja mora to omogočiti. Ne sme izpasti neumen tisti, ki je pošten. Vsak dan se sprašujem, ali je vredno vztrajati na težki poti. Vredno je, zaradi spomina na težke čase naše polpretekle zgodovine. Če smo preživeli vojne, bomo tudi mir.
Potihem si želim, da bi bil še enkrat v 7. razredu osnovne šole in doživel tisti čarobni junij 1991. Zbudimo spet idealizem v sebi in ne postavljajmo si nepotrebnih zavor. Bodimo pogumni. Včasih je treba skočiti v vodo, ne da bi preveril koliko stopinj ima. Samo pogum in vztrajnost ter navide-
zna brezizhodnost rojevajo rešitve, preračunljivostjih ne izpelje, temveč jih zamudi.
Vse najboljše, Slovenija ob tvojem rojstnem dnevu, ostani naša, radi te imamo, čeprav ti tega ne znamo vedno pokazati!«
Svetlobni efekti, ki so oder Glavnega trga v Kamniku osvetljevali v barvah slovenske zastave, so slovesnosti dali duh domo-ljubnosti in ponosa, da živimo v naši, svobodni državi. Skladbe Veselo v Kamnik in Tratata v izvedbi Mestne godbe Kamnik pod taktirko Martina Dukariča ter pesmi Pomlad, Jurjevanje in Mamca, pošljite me po vodo v izvedbi^ Komornega pevskega zbora Šutna Kamnik pod vodstvom Primoža Leskovca so prevzele poln trg obiskovalcev. Po našem srednjeveškem mestu, mestu z dušo, je pel slovenski jezik v čast lepotam, ki krasijo našo Slovenijo. Z izbranimi recitali Mojce Luštrek - Mavrica in Ko svet pride k meni v izvedbi Braneta Završana ter dovršenimi plesnimi gibi plesalk Plesne skupine Šin-šin se je samo še poglobila misel, da bo zemlja rodna naša le tako, da, če in ko bo treba, bomo vsi enotno bili boj z njo, saj naša je edina, je naša domovina.
Besedilo in fotografije:
JANJA ZORMAN MACURA
Praznovanje dneva državnosti na Gori pri sv. Miklavžu
Rima življenja, neskončnega vrenja, se v tebi prebuja, stare čase obuja. Ponos zgodovine je ljubezen do domovine. (odlomek iz recitacije)
TD Gora sv. Miklavž je tudi letos na predvečer dneva državnosti, 24. junija, pripravilo že deseto tradicionalno praznovanje s kulturnim programom in kresom. Veseli smo pohodnikov iz KD Srednja vas, ki se nam vsako leto pridružijo.
Praznovanja se je udeležil tudi župan občine Kamnik Marjan Šarec, direktorica Zavoda za turizem in šport Urška Kolar, nekateri občinski svetniki in posamezniki iz občinske uprave. Domači župnik mag. Simon Lorber je daroval sveto mašo za domovino. V uvodnem delu je povabil udeležence, naj se pri maši spomnimo vseh ljudi v domovini, ki se počutijo tako ali drugače odrinjene in so v materialni stiski. Še bolj kot v materialni stiski pa je domovina v etični in moralni krizi, kjer je človek izgubil občutek za vrednote.
Kulturni program se je pričel s pesmijo Zdravljica,
ki jo je zapel Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi. Med programom so zapeli še nekaj domoljubnih pesmi. Predsednik TD Jože Korošec v svojem pozdravnem nagovoru ni mogel mimo aktualne politike vlade, ki pripravlja predlog obdavčitve vseh nepremičnin. Namesto, da bi ohranjali kulturno dediščino - dvojne kozolce in toplarje, jih bodo zaradi obdavčitve odstranili in podirali. Ker društvo letos praznuje deseto obletnico ustanovitve, je Korošec na kratko orisal kaj vse je društvo postorilo na Gori. Obnovili in popravili so vse zgradbe, s tem pa ohranili kulturno dediščino v kraju. Za vso moralno in finančno podporo se je zahvalil g. župniku, županu Marjanu Šarcu in Občini Kamnik.
Župan Marjan Šarec je bil vesel, da društvo vsako leto pripravi praznovanje v čast domovini. Izpostavil je, da bi morali tako dobro sodelovati ljudje tudi na državni ravni in se zavedati, da so jih izvolili ljudje in da bi morali delati za njihovo dobro. »Sicer pa se vlade menjajo, ljudstvo pa ostaja in bo ostalo. Prepričan sem, da vremena Kranjcem bodo se zjasnila«.
ŠTEFKA LEGEDIČ
Tudi Ana Desetnica v Kamniku usmerjala promet
Največji slovenski festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki ga oblikuje Gledališče Ane Monro, je v prvih dneh julija zavzel nekaj slovenskih mest, že tradicionalno tudi Kamnik. Mednarodni festival je v devetih mestih ponudil več kot 130 dogodkov, med katerimi je bilo tudi nekaj premier in že šestnajstič z raznovrstnimi predstavami in vragolija-mi zapolnil ulice, trge ali mostove slovenskih mest. Vodja festivala Goro Osojnik poudarja, da je Ana Desetnica v vsakem od mest pravzaprav dobila svojo obliko in zato ne smemo več govoriti o enem samem festivalu, ki kroži po Sloveniji, temveč o »različnih cvetovih, ki sestavljajo socvetje«. Na letošnjem meniju Ane Desetnice so bile klovnade, žonglaže, gledališki ritual ali postavitev živih kipov, zračnogibalni glasbeni performans in ognjeni spektakel, prvič pa je občinstvo navdušilo tudi igranje z živim prometom. Festival se je letos navezoval na aktualno dogajanje, in sicer na nedavne proteste, saj so ti zavzeli enako prizorišče kot Ana Desetnica - ulico.
Ana Desetnica po Kamniško popestri poletni utrip kamniških ulic
V petek in soboto, 5. in 6. julija, so se v Kamniku skupaj zvrstile tri ulične predstave v okviru festivala, ki ga v Kamniku pod imenom Ana
v
Se mesec dni do kamniškega festivala z razgledom
Kulturno društvo Priden možic, osrednji kulturni ponudnik v občini Kamnik, avgusta pripravlja jubilejni, že 10. poletni kulturni festival Kamfest. Največje poletno druženje v regiji bo med 9. in 18. avgustom ponudilo pester program z več kot 70 dogodki, ki bodo na prizorišča v Kamnik privabili več kot 25.000 obiskovalcev z bližnje in širše okolice.
Festival Kamfest vsako leto išče prezrte prostore mesta in jih poskuša oživeti ter v okviru festivala obnoviti in predati mestu. Otroški oder bo ponovno postavljen v idiličnem okolju Keršmančevega parka, kjer lahko otroci in družine mirno uživajo na travnatih površinah ob Kamniški Bistrici in se udeležijo številnih ustvarjalnih in športnih delavnic. Vsak dan si bodo ob 18. uri lahko obiskovalci ogledali predstavo za otroke. Samčev predor bo ponovno prostor za predstavitev lokalnih sodelujočih - od plesnih vložkov, športnih tekmovanj in tolkalskih projektov.
GLAVNI ODER je oder z razgledom, saj se bodo obiskovalci do njega morali povzpeti do Malega gradu. Tam pa jih vsak večer ob 20.30 čakajo slovenske in tuje glasbene zvezde: Vlado Kreslin, Zmelkoow, Na-deah (polovica francoskega dueta Nouvelle Vague), Manou-che, Suuns (Kanada). Večerni oder se seli nazaj v staro mestno
jedro Kamnika, na različnih prizoriščih bodo med drugim nastopili Sea + Air (NEM+GRČ), Kirsty Almeida (VBR) in domači Artbeaters, večere bodo popestrili tudi najboljši slovenski stand up komiki. Letos se v velikem slogu med soproducente festivala vrača Medobčinski muzej Kamnik. Na Zapricah bo na Odru pod zvezdami v sodelovanju z Mestnim kinom Domžale pravi letni kino in nekaj gledaliških predstav, med drugim monokomediji Jamski človek in Star Fotr (SiTi Teater BTC), v parku Evropa pa bo obiskovalcem na voljo razstava o kamniški industriji nekoč in danes, obogatena s kančkom moderne umetnosti, performansa in pravimi primerki strojev.
Izvedbena ekipa je, kot vedno, pridenmožicevsko kotlovniška. Od novih zunanjih sodelavcev sta letos najpomembnejša Marko Kumer iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ki pripravlja razstavo Kam so šle tovarne vse, in Jure Matičič iz Kulturnega doma France Bernik in Mestnega kina Domžale, ki pripravlja letni kino na Zapricah.
Vodja festivala Goran Završnik o jubilejnem Kamfestu pravi: »Kamfest spada med mestne festivale, ki so vpeti v mesto, največkrat v mestno jedro. Seveda je vsa ta leta naš vzor festival Lent v Mariboru ali Špancirfest v Varaždinu. Posebnost Kamfesta je od prvega leta dalje oder na Malem gradu, ki s svojo lokacijo navdušuje obiskovalce in nastopajoče. Najpomembnejše pa je, da festival od svojega prvega leta sodeluje z različnimi soproducenti, predvsem lokalnimi, ki bogatijo vsebino festivala s svojimi lastnimi vsebinskimi prispevki. Kamfest je prehodil zanimivo desetletno pot in s programom Kamnik po Kamfestu, s katerim povezujemo letošnji Kamfest s Festivalom oblačilne dediščine se, v primeru, da bo uspešen, kažejo nove smernice festivala. A o tem podrobneje jeseni.«
Program festivala bo objavljen na spletni strani www.kamfest.org v ponedeljek, 15. julija, popoldne. Vabljeni na Kamfest!
ft
Del ekipe kamniškega festivala Kamfest, ki letos obeležuje 10. obletnico obstoja, se v Domu kulture Kamnik in na terenu po kamniških ulicah dogovarja še zadnje podrobnosti za uspešen začetek priljubljene kamniške poletne prireditve. (foto: Bojana Klemenc)
Klovnada Pangottic pouličnega teatra je z duhovitim in inovativnim nastopom v iskanju rešitve na nenavadni napravi nasmejala zbrane Kamničanepred šutensko cerkvijo.
Specialni agenti ŠUGLE za povzročanje panike, paranoje in pritiska so resnično dvignili pritisk nekaterim voznikom, saj so za kratek trenutek s svojim performansom zaustavili promet na Glavnem trgu.
Desetnica po Kamniško pripravljata Kulturno društvo Priden možic in Mladinski center Kotlovnica v sodelovanju z Zavodom za turizem in šport ter Občino Kamnik. V petek zvečer je številne obiskovalce na Glavnem trgu navdušil nemški artist Matthias Romir s predstavo Življenje je..., katera predstavlja zbirko vizualnih anekdot o zelo normalni norosti vsakdanjega življenja. Sobotno dopoldansko dogajanje na Glavnem trgu in pred šutensko cerkvijo pa sta popestrila ulični performans Šugle (Šole uličnega gledališča) z naslovom SEE-PPPP in klovnada Thingamabob v izvedbi PanGottic Circus-Theatre.
Plesno gibalna predstava SEE-PPPP-Specialna elitna enota za povzročanje panike, paranoje in pritiska, katero je ustvarila Vita Osojnik, je s svojimi agenti, ki so mimoidoče v centru mesta bodrili in mirili z besedami »Ne bojte se, vse imamo pod nadzorom!!!«, nasmejala, voznike avtomobilov pa tudi dodobra razkurila, saj so umetniki za nekaj kratkih trenutkov zaprli promet na Maistrovi ulici. Nestrinjanje s tovrstno ulično umetnostjo je z glasnim piskanjem izrazila vrsta nestrpnih voznikov. Pred šutensko cerkvijo je zbrane obiskovalce zašarmiral Pagottic s spektaklom, ki je prinesel zelo izvirno zasnovano konstrukcijo aparata pred občinstvom, ki je tudi sama postala del naprave. Festival se je zaključil z zadnjo predstavo v Kamniku v petek, 12. julija, ko je bila na Šutni ponovno, po lanskoletni predpremieri, uprizorjena predstava Mati korajža.
Brez gledalcev in njihovega sodelovanja ni predstave
Na vseh dogodkih je Gledališče Ane Monro promoviralo preprost slogan Pozdravimo se!, ki ne pomeni le »pomahajmo si«, temveč tudi ozdravimo se kot družba. S sloganom so želeli na ulico vnesti nekoliko več medsebojne prijaznosti in spoštovanja, da bo svet lepši in znosnejši. Da se ignoranca ne splača, priča tudi resnična zgodba, ki jo je pred desetletjem zakrivil eden izmed nastopajočih na Ani Desetnici; ta je naključnega moškega iz publike vprašal, ali ljubi žensko poleg sebe, ki je gledalec ni poznal. Gledalec je v šali seveda rekel „da" in danes je z gospo srečno poročen.
Nekaj magičnega je na Festivalu Ana Desetnica. Kot bi nekaj morsko sproščenega vstopilo tudi k nam, v kraj stran od obale. Vsem dostopno gledališče na ulicah, ki nas popelje v svet domišljije, v čase otroštva, ko smo še sanjali in sedeli na razgretem betonu. Vsem dostopen smeh, druženje z drugimi občani in navdušenimi turisti. Ko bo mesto zavzel še Kamfest, je poletje popolno. Staro mestno jedro z obema festivaloma za nekaj dni zaživi na povsem drugačen način in vrne v mesto živahno
ž^e^e in prešeren smeh	bojana KLEMENC
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV
VELIKA PLANINA
Kamniška Bistrica 2, Stahovica www.veiikapianina.si Nedelja. 27. julija Tekmovanje harmonikarjev
Zeleni rob, ob 11.00
Delavnica rezbarjenja pisav za trniče
Preskarjevpastirski muzej, ob 11.00
Nedelja. 11. avgusta Delavnica izdelave trničev
Preskarjevpastirski muzej, ob 11.00 Sobota. 17. 8
Pastirček naj bo - otroško dopoldne
Preskarjevpastirski muzej, ob 11.00
ZDRUŽENJE BORCEVZA VREDNOTE NOB KAMNIK
Glavni trg 24, Kamnik
zveza.borcev@kamnik.si
27. iulii ob 18. uri pri spomeniku Titanova brv
Spominsko srečanje začetka vstaje proti okupatorju na
Kamniškem.
Organizator prireditve ZB za vrednote NOB Kamnik; 4. avgust 2013 ob 10. uri v Motniku Spominska slovesnost ob 70-letnici ustanovitve VI. slovenske narodno osvobodilne udarne brigade »Slavka Šlandra«.
Organizator Skupnost borcev Šlandrove brigade in ZB Kamnik in Motnik.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3
Tel: 01/831 76 47
www.muzej-kamnik-on.net
Torek. 13. avgust 2013 ob 19.00 grad Zaprice
Koncert: Svetlana NOVAKOVIČ - flavta in
Maja RADOVANLIJA - kitara
Igrali bosta skladbe Milka Lazarja, Johna Duarteja,
Dušana Bogdanoviča in Roberta Beaserja.
(vstop prost - skupni projekt festivala Kamfest in
cikla Jazz Zaprice)
KD PRIDEN MOŽIC
Petek. 12. julija, ob 19.00 na Šutni ANA DESETNICA V KAMNIKU Mednarodna zasedba: Mati Korajža
Ulični spektakel Ogled brezplačen!
Od petka. 9. avgusta, do nedelje. 18. avgusta KAMFEST 2013
10. poletni kulturni festival Prizorišča:
-	Otroški oderv Keršmančevem parku: delavnice in predstave za otroke od 17.00 naprej
-	DDV program v Samčevem predoru: športni in družabni dogodki ob 19.00
-	Glavni oder na Malem gradu: koncerti priznanih slovenskih in tujih skupin ob 20.30
-Večerni odervSamčevem predoru in Parku Evropa: koncerti, stand up komedija ob 22.00
-	Oder Zaprice: kino in gledališče pod zvezdami ob 22.00
Program od 15. julija na: www.kamfest.org
Od ponedeljka. 19. avgusta, dosobote. 31. avgusta KAMNIK PO KAMFESTU Kulturni program za otroke in odrasle
Organizatorji in prizorišča: Bistro Pod Gradom, Gostilna Majolka, Rotovž Caffe in KavarnaVeronikavsodelovanju s KD Priden možic Program na: www.kamfest.org
Več informacij na : www.domkulture.org
tel. številka: 031 775 700 e-pošta: info@domkulture.org
If poslanskih klopi
Kam plujemo po prvih 100 dneh nove vlade?
Pred dnevi je minilo 100 dni vlade Alenke Bratušek, kar je pravšnji trenutek za oceno dosedanjega dela in analizo smeri, ki si jo je zastavila vlada. Če se je še spomladi zdelo, da bo sedanja vlada nadaljevala delo prejšnje, z zadnjimi predlogi kaže svoj pravi obraz. Po naravi sem optimist in ne želim naše prihodnosti slikati črno, vendar sem kljub temu zaskrbljen nad smerjo, ki jo nakazuje nova vlada. Moja zaskrbljenost izvira iz zadnjih predlogov novih davčnih obremenitev in predloga rebalansa za leto 2013.
Tisti, ki me poznajo, vedo, da razmišljam s svojo glavo, prav tako zavračam politikantstvo, zato sem oceno vlade izdelal na podlagi strokovnih predlogov slovenskih ekonomistov in gospodarstvenikov. Ne želim namreč, da mi kdorkoli očita, da je moja ocena subjektivna in posledica mojega opozicijskega statusa. Slovenski ekonomisti in gospodarstveniki izpostavljajo, da Slovenija za gospodarsko okrevanje potrebuje vsaj štiri ukrepe: 1. sanacijo bančnega sistema, 2. razbremenitev gospodarstva in državljanov, 3. nove investicije in 4. boljše upravljanje državnega premoženja. V nadaljevanju se bom sprehodil, čez vse štiri ukrepe. Za sanacijo bančnega sistema je ključno čimprejšnje polno operativno delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank (slaba banka). Čeprav je predsednica vlade prve prenose slabih terjatev na slabo banko napovedala že za junij, se to ni zgodilo. Problem je v tem, da nova vlada slabe terjatve želi prenašati selektivno. Po domače povedano selektivno prenašanje slabih terjatev pomeni, da vlada nekaterim podjetjem namerava pomagati in njihove dolgove reprogramirati, druga podjetja pa prepustiti slabi banki. Prvi ukrep, sanacija bančnega sistema, zamuja. V zvezi z drugim ukrepom, to je davčna razbremenitev, je naša vlada sprejela nekaj zakonov, ki so zmanjševali obremenitev podjetij. Nova vlada je zmanjševanje davčnih obremenitev ustavila in napovedala celo nove davke. Najbolj negativno sta odmevala dvig DDV in napoved novega davka na nepremičnine, ki za podeželje pomeni novo nacionalizacijo in razprodajo težko prigaranega premoženja. Vsi ekonomisti vam bodo znali povedati, da zviševanje davkov pomeni zmanjšano potrošnjo, kar pomeni tudi manjše prilive v državni proračun. Trenutna vlada bi lahko na podlagi izkušenj drugih evropskih držav vedela, da dvigovanje davkov ni pot, ki bi vodila k okrevanju gospodarstva. Nič boljše ne kaže tudi pri tretjem ukrepu, to je pri novih investicijah. Sedanji gospodarski minister Stepišnik je kot opozicijski poslanec ves čas poudarjal, da so za zagon gospodarstva potrebne nove investicije. S predlaganim rebalansom (popravkom) proračuna za leto 2013 je vlada Alenke Bratušek porezala še zadnje investicije, saj rebalans predvideva zmanjšanje sredstev na investicijah za več kot l00 milijonov evrov. Kako si nova vlada predstavlja boljše in učinkovitejše upravljanje državnega premoženja, ki predstavlja četrti ukrep, je pokazala v primeru razrešitve nadzornega sveta NLB. Naša vlada je v nadzorni svet NLB imenovala izkušene strokovnjake, med katerimi je bilo veliko tujcev, ki imajo izkušnje s sanacijo bančnega sistema, nova vlada jih je hladnokrvno razrešila, brez da bi jim očitala kakršnokoli napako in v nadzorni svet NLB imenovala svoje ljudi, ki se po referencah nikakor ne morejo primerjati z razrešenimi nadzorniki. Kot sem uvodoma napisal, ne želim strašiti ljudi oziroma zlonamerno in pesimistično slikati naše prihodnosti, vendar prvih 100 dni nove vlade ne obeta gospodarskega okrevanja, ki ga Slovenija tako krvavo potrebuje.
Zavedam se, da vsak odgovoren politik ne more zgolj povedati, kaj je narobe, ampak mora predlagati tudi možne rešitve. Pri uravnoteženju naših javnih financ bi sam zagotovo nadaljeval z zmanjševanjem javnega sektorja in vsekakor ne z novimi davki. Več sredstev bi namenil za investicije v turizmu, ki bi moral postati naša paradna gospodarska panoga. V današnjem članku imam premalo prostora za vse moje predloge, zato več naslednjič. Želim vam lepe in prijetne poletne dni.
MATEJ TONIN, poslanec
Profesor Milan Šuštar, ■ ■ i ■ ■ prejemnik priznanja
Društva Demos
na Kamniškem
Društvo Demos na Kamniškem stopa v tretje leto svojega delovanja, za katerega lahko zapišemo, da je živahno in polno dogodkov, ki odmevajo v lokalni in tudi širši javnosti. Poslanstvo društva je ohranjanje vrednot koalicije Demos, ki je pred skoraj četrt stoletja izpeljala ključne korake do samostojne Slovenije, ohranjanje in obeleževanje spominov na obdobje demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, vzpodbujanje narodne zavesti in utrjevanje domoljubja ter poudarjanje pomena tradicionalnih moralnih vrednot in parlamentarne demokracije. V društvu želijo te vrednote uveljavljati kot temeljne vrednote celotne slovenske družbe, zato se trudijo ohranjati spomine na dogodke iz obdobja osamosvajanja in promovirajo ljudi iz našega lokalnega okolja, ki so svojim znanjem in prizadevanji dali svoj prispevek k demokratizaciji in vzpostavitvi državne suverenosti. Zavedamo se, da ima lokalno okolje svoje posebnosti, v njem so pomembni tudi lokalni mnenjski voditelji, katerih vloga je še kako pomembna v pogojih neuravnoteženega medijskega prostora, ki se žal ohranja še od prvih demokratičnih volitev dalje.
V društvu se lahko pohvalijo, da jim uspeva zbiranje zgodovinskega gradiva iz obdobja osamosvojitve. Še posebej pa so pozorni na mlajše strokovno usposobljene posameznike, ki se vedno bolj vključujejo v raziskovalno delo in pripravo publikacij o življenju in delu ljudi in organizacij, ki so pomembno prispevali k demokratičnemu preboju, osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju Slovenije.
Vse delo v društvu je seveda povsem prostovoljno, saj društvo nima virov za izplačilo avtorskih honorarjev. V društvu so se zato odločili, da se najbolj zaslužnim posameznikom javno zahvalijo za opravljeno delo.
Tako je junija letos profesor Milan Šuštar prejel priznanje Društva Demos na Kamniškem. Priznanje so mu podelili na prireditvi, kjer je bila predstavljena digitalna izdaja knjige Zbornik žrtev II. svetovne vojne v občini Kamnik, katere urednik je prav profesor Šuštar. V obrazložitvi so zapisali, da se priznanje podeljuje za »I...Izasnovo, organizacijo dela, izvedbo popisa in ureditev Zbornika žrtev 2. svetovne vojne na Kamniškem, ki je bil zastavljen tako, da ni razdvajal žrtev niti ni vzbujal političnih pomislekov in nasprotovanj. S tem delom se je občina Kamnik dostojno oddolžila vsem
žrtvam 2. svetovne vojne.«	mag. Igor Podbrežnik
Dobro obiskano srečanje članov in simpatizerjev DeSUS
Pred poletnim oddihom smo se člani in simpatizerji kamniškega Desusa srečali na pikniku ob glasbi, jedači in pijači, se pogovorili o najbolj aktualnih državnih in občinskih zadevah ter skupaj v naravi prijetno preživeli vroč dan.
V	pozdravnem govoru sem podobno kot naš gost, predsednik DeSUS PO Gorenjske Anton Stražišar, poudarila pomen stranke DeSUS za socialno in zdravstveno varnost prebivalstva Slovenije. Čeprav stranka De-SUS ni največja, pa je zagotovo pomemben jeziček na tehtnici obstoja vsake vlade. Zato ji je letos in tudi v preteklosti uspelo preprečiti škodljive namene vlad, da bi gospodarsko krizo še bolj reševale na plečih manj premožnih in revnih, tudi upokojenih.
V	DeSUSu se zavedamo, da brez delovnih mest, ki bi družinam in posameznikom zagotavljala dostojno preživetje, tudi socialne varnosti ostalega prebivalstva ne more biti. Zato si prizadevamo
za politiko, ki bi mladim in brezposelnim omogočila delovna mesta. Ob pomanjkanju socialno občutljivih strank v državi postaja DeSUS vse bolj pomembna stranka, ki si prizadeva za socialno varnost vseh generacij. Z rastjo DeSUSa bi stranka lahko imela večji vpliv na ukrepe vlad.
Prisotni smo bili soglasni, da odnese korupcija velike količine javnega denarja v zasebne žepe, zato bi morali zagotoviti ničelno toleranco do korupcije, nezakonito premoženje pa zapleniti, preden bi se vlada lotila stiskanja pasov manj premožnih in revnih, tudi upokojenih, ki z nizkimi pokojninami že sedaj težko preživijo.
Najbolj prizadevnim članom za razvoj stranke DeSUS v Kamniku
sva z Antonom Stražišarjem podelila pohvale za posebne zasluge pri delovanju in razvoju stranke. Pohvale so po sklepu Občinskega odbora DeSUS OO Kamnik prejeli občinski svetnik občine Kamnik in bivši predsednik kamniškega Desusa Gordan Ambrožič Ma-lenšek, občinski svetnik občine Kamnik Jože Lenarčič in bivša tajnica kamniškega Desusa Vesna Maligoj.
Veseli smo zanimanja Kamni-čanov za vstop v našo stranko. S sekretarko DeSUS OO Kamnik Marijo Palma sva ob tej priložnosti večjemu številu novo sprejetih članic in članov podelili članske izkaznice in jim čestitali za odločitev, da se nam pridružijo.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, predsednica DeSUS OO Kamnik in podžupanja
O preteklih napakah in prihodnjih izzivih kamniške prostorske politike
Ko je zakonodajalec občinam naložil izdelavo občinskih prostorskih načrtov (OPN), jim je s tem naložil (pre)težko breme: strokovno in administrativno zahtevno, predvsem pa birokratsko zapleteno in izjemno dolgotrajno nalogo. Ker pa je postopek tako zapleten in vključuje toliko usklajevanj s pristojnimi državnimi organi, njihovih pregledov, priporočil itn., njegova priprava spominja na nekakšno podrobno inventuro prostora na območju posamezne občine ter vseh postavk, ki so pomembne za strateško načrtovanje rabe prostora. To je tudi razumljivo, saj OPN postavi precej jasne dolgoročne okvirje za to, kaj bo v občini mogoče graditi in kje, katerim dejavnostim in na katerih območjih bo občina dovoljevala razvoj, katere pa bo usmerjala drugam oz. zanje ne bo več prostora itn. Za pridobitev vhodnih podatkov za OPN pa je potrebno naročiti izdelavo strokovnih študij, ki lahko prinašajo zelo zanimive informacije ne le o obetih za prihodnji razvoj, ampak tudi o preteklosti občine.
Vse to bolj ali manj velja tudi za Občino Kamnik (z izjemo zmožnosti občinske uprave), ki se že več let ukvarja s tem izredno zahtevnim projektom. Tako se je Občinski svet Občine Kamnik na svoji zadnji seji 26. 6. 2013 seznanil s kartami poplavne nevarnosti in razredi poplavne nevarnosti za potrebe OPN. Občinski svetniki so seznanitev označili kot zelo koristno, mdr. pa so opozarjali, da so na območju Šmarce nekatera področja, kjer so bili zgrajeni nasipi in smo jih imeli za poplavno varna, na kartah označena kot še vedno poplavno ogrožena. Zatem so opravili tudi prvo obravnavo predloga odloka o OPN Občine Kamnik. Razpravljali so predvsem v luči nedavno napovedane obdavčitve nepremičnin, zlasti kar zadeva v OPN predvidene spremembe namembnosti zemljišč ob Korenovi cesti (Duplica in Podgorje) iz sedanjih kmetijskih v industrijska. Svetniki so opozarjali še na problematiko predvidene ureditve območja smodniš-nice ter potrebo po podaljšanju železniške proge preko območja
KIK do Stranj, kot tudi na prepočasno odstranjevanje objektov, ki več ne služijo svojemu namenu v središču Kamnika (del Utoka, klavnica). Sicer pa od 18. 6. do vključno 1. 8. 2013 poteka javna razgrnitev osnutka OPN, tako da imajo občani še 20 dni časa, da ga pregledajo in podajo morebitne pripombe.
Vendar pa imajo lahko tudi študije, izdelane za druge potrebe občine, pomembne posledice za oblikovanje OPN. Na majski seji je občinski svet obravnaval Načrt investicij v šolsko mrežo in Ciljno projekcijo razvoja Občine Kamnik, dokumenta, ki zgovorno beležita učinke zgrešene prostorske politike iz prejšnjega desetletja na demografijo ter javne službe. Tedaj je občina dovoljevala čezmerno stanovanjsko gradnjo na območju mesta Kamnik. Zato je med leti 2003 in 2007 prišlo do velikega selitvenega in posledično naravnega prirasta prebivalstva (veliko novih stanovanj, kamor so se vselili pretežno mladi, ki so si kmalu ustvarili družine), po nekaj letih pa se je pojavil problem
pomanjkanja kapacitet v vrtcih in posledično šolah oz. neravnovesja v različnih šolskih okoliših (med 2020 in 2026 naj bi tako v kamniških mestnih šolah primanjkovalo šolskih oddelkov, OŠ Stranje in OŠ Šmartno v Tuhinjski dolini pa naj bi imeli presežek kapacitet). Vse to nas bo torej bremenilo še dolgo časa, saj tedanja občinska oblast ni pravočasno prilagodila zmogljivosti predšolskega varstva ter osnovnega šolstva.
Ciljna projekcija pa je opozorila še na problem prevelike centralizacije oz. neenakomerne poselitve in razvoja občine, zato je predlagala model decentralizacije poselitve z izgradnjo lokalnih središč v drugih krajih po občini (Zgornje Stranje in Laze v Tuhinju), kar je vsekakor pomemben in koristen napotek za oblikovanje OPN. Svetniška skupina Nove Slovenije Kamnik si bo vsekakor prizadevala, da bo OPN upošteval tudi te ugotovitve. Iz preteklih napak se moramo kaj naučiti vsaj za prihodnji OPN.
PRIMOŽ ZUPAN, tajnik OO NSi Kamnik
Anina zvezdica zasijala v Kamniku
V Kamniku je od 13. maja do 13. junija prvič potekala akcija Podaj svojo dlan pod okriljem Anine zvezdice, o kateri smo poročali tudi v našem časopisu. Anina zvezdica Kamnik je v kamniški občini naletela na izjemen odziv. Po končani akciji zbiranja hrane z daljšim rokom uporabe so pridni kamniški prostovoljci sestavili pakete s hrano in jih v ponedeljek, 24. junija, razdelili med pomoči potrebne.
Kamničani zbrali 8 ton hrane
V Kamniku je za dobro organizirano akcijo skrbelo deset kamniških prostovoljcev. Anini zvezdici Kamnik je v mesecu dni uspelo zbrati 8 ton hrane. Po zaključku zbiranja hrane so v centralnem skladišču na Usnjarski ulici naredili 403 pakete
hrane, ki so jih razdelili med 230 kamniških družin. Poleg kamniških šol in vrtcev ter Občine Kamnik se je akciji pridružilo kar nekaj kamniških podjetij, ki so donirali stvari, ki jih je Anina zvezdica najbolj potrebovala. V vsak paket so prostovoljci zložili moko, olje, sladkor, sol, testenine, marmelado ali čokoladni namaz, kosmiče, čokolado, sadni
kompot, vloženo zelenjavo, pašteto, sladkarije, kavo ali čaj... Ana Lukner iz izkušenj pove, da so družine, ki potrebujejo tovrstno pomoč, navajene na osnovni paket hrane, ki ga lahko dobijo na Rdečem križu ali Karitasu. Ravno zato so vsi toliko bolj veseli dobrot, zbranih v paketih Anine zvezdice. Anina zvezdica Kamnik se zahvaljuje vsem posameznikom za darovano hrano kot tudi društvom, podjetjem, šolam, vrtcem...
Pri razdeljevanju hrane je bila prisotna tudi ustanoviteljica Anine zvezdice Ana Lukner, ki je na kamniško ekipo prostovoljcev izredno ponosna in pravi, da
je zelo vesela, da je vse potekalo tako dobro organizirano. »Koncept akcije je vedno enak in prva izkušnja je zelo pomembna, zato sem zelo zadovoljna, da smo tukaj v Kamniku vsi dobro sodelovali in se že veselim prihodnjih akcij!« Kamniški prostovoljci po zaključku akcije zatrjujejo: »Vse skupaj smo delali z največjim veseljem. To je bila za nas hrana za dušo, tudi osebnostno smo zrasli. Lep občutek je, ko pomagaš sočloveku in ko vidiš zadovoljne obraze, saj nikoli ne veš, kdaj se boš sam znašel v stiski.«
Naslednja akcija Anine zvezdice v Kamniku se bo pričela novembra in bo trajala do božiča.
BOJANA KLEMENC
Anino zvezdico Kamnik in njene prostovoljce sta na dan delitve hrane socialno ogroženim kamniškim družinam obiskala tudi Ana Lukner, ustanoviteljica Anine zvezdice, in kamniški župan Marjan Šarec.
^KOVIT
Na gmajni 17a, Mengeš
ogrevanje | hlajenje | prezračevanje | solarni sistemi
•	VRHUNSKE TOPLOTNE ČRPALKE ECOTERM
•	PRENOVA OGREVANJA; DO 75% NIŽJI STROŠKI
•	CELOVITA REŠITEV ZA NOVOGRADNJO
ZDAJ je pravi čas za prenovo ogrevanja!
izkoristite visoke subvencije EKO sklada ter ugoden EKO kredit
041 460 380 | www.ekovit.si | info@ekovit.si
Nove zgodbe pastirskega
V* 1 •	.
življenja
Prva julijska nedelja je na Veliko planino privabila številne obiskovalce. V pastirskem naselju, pred Preskarjevem pastirskim muzejem, je ta dan potekala otvoritev prenovljenega muzeja. Prestavljene so bile nove vsebine in zgodbe, ki jih ponuja pastirsko življenje.
Preskarjeva bajta se s svojo ovalno streho do tal, krito s šin-kelni, brez oken in dimnika ter s kamnitimi lopniki že od zunaj razlikuje od sosednjih, modernejših koč. Preskarjev pastirski muzej sicer prikazuje življenje pastirja v 19. stoletju. Predmeti so večinoma leseni ali lončeni, pastir pa jih je po večini izdelal sam. V muzeju je prikazano, kako so pastirska
opravila na odprtem ognjišču potekala včasih. Preskarjeva bajta je edina še ohranjena ovalna bajta z odprtim ognjiščem na Veliki planini. Leta 2005 je bila razglašena za spomenik lokalnega pomena. V notranjosti Preskaijevega muzeja so bili predstavljeni vsi novi pripomočki: pina, torila, deža, škaf, latvice, sirovnik, cokli, model za maslo in pisave za trniče,...
OKUSI KAMNIKA
IZBRANE OKUSE KAMNIKA PREIZKUSITE PRI KAMNIŠKIH PONUDNIKIH
■	Hotel
Malograjski Dvor
■	Gostilna Repnik
■	ETA Kamnik
■	Domžalski Dom na Mali Planini
■	Gostilna Mili Vrh
■	Okrepčevalnica Skodla
■	Terme Snovik
■	Gostilna in galerija Majolka
■	Gostilna pri Planinskem Orlu
■	Čarobni Vrtiček
■	Restavračija Arboretum
■	Ekstaza
■	B&B Hostel in Pub Pod Skalo
■	Kraljev Hrib
■	Okrepčevalnica Zeleni Rob
■	Gostilna Špajza
DELAVNICA IZDELAVE TRNIČEV NA VELIKI PLANINI
Nedelja, 11. avgust, ob 11. uri
Pred Preskarjevim muzejem v pastirskem naselju
DAN TRNIČA NA VELIKI PLANINI
OkusiKamnika.si
Peter Erjavšek, oskrbnika Preskarjeve muzejske bajte Andreja Bečan in Žan Potočnik ter Rezka Mali so predstavili življenje pastirjev nekoč in danes.
Oskrbnika Preskarjeve muzejske bajte Andreja Bečan in Žan Potočnik sta obiskovalcem predstavila življenje pastirjev nekoč in danes. Oblečena sta bila v stara kmečka oblačila, kar predstavlja letošnjo novost. Alenka Pakiž - oblikovalka pastirskih oblačil nam je predstavila nekdanjo izdelavo kmečkih oblačil, prisotna je bila tudi Andreja Stržinar, ki je oblačila sešila. Tatjana Hlačar nam je predstavila izdelavo glinenih posod - latvic in sirovnika.
Minulo zimo je gospod Miha Mraz poskrbel za izdajo zgoščenke »Zimski zvoki Velike planine« (zaklepanje in odklepanje vrat, zvok sedežnice, kavrov, hoje po severnem in južnem snegu, smučanja, prasketanje ognja ...) ta dan pa je obiskovalcem predstavil, kako je zgoščenka nastala. Rezka Mali in Peter Erjavšek sta obiskovalce znova navdušila s predstavitvijo
izdelave trničev - sirčkov z vtisnjeno pisavo.
Obiskovalci so lahko poizkusili velikoplaninski sir in kruh, pečen na planini. Dobrote so prispevali pastirji. Žejo so obiskovalci gasili s planinskim čajem, kuhanim na ognjišču, poizkusili pa so lahko tudi rušovc-žganje z Velike planine.
Družba Velika planina d. o. o. je v sodelovanju s Pašno skupnostjo Velika planina v juniju izdala novo brošuro z naslovom »Na obisk k pastirjem«, kjer bralca oz obiskovalca planine seznani z vsemi napotki o obisku planine. Pri izdelavi brošure so sodelovali člani Pašne skupnosti Velika planina, tajnica Pašne skupnosti Tatjana Koželj in letošnji gospodar planine Jože Spruk pa sta nam predstavila življenje pastirjev.
POLONA GRAHEK
Trnič je pusti sir z dodatkom smetane in soli, v obliki kepice hruškaste oblike, okrašen z lesenimi pečatniki,... Trniče so nekoč izdelovali pastirji v spomin dekletom kot dokaz ljubezni in zvestobe. Več o izdelavi trničev izveste na delavnici izdelave trničev, ki bo potekala v nedeljo, 11. avgusta, ob 11. uri pred Preskarjevim pastirskim muzejem. Rezka Mali bo obiskovalcem pokazala postopek izdelave sira, Peter Erjavšek pa bo rezljal pastirske pisave. Pisave so podolgovati leseni pečatniki z vrezanimi simboli in okraski. Vsak rezbar na svoji pisavi pusti svojevrsten pečat, zato je vsak trnič malce drugačen ...
Fotografski zapisi Petra Nagliča
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je do septembra na ogled zanimiva razstava fotografske zapuščine Petra Nagliča iz Šmarce z naslovom »Od domačega praga do Jeruzalema: Fotografski zapisi Petra Nagliča 1883 - 1959«.
Gre za izbor iz njegovega digitalnega arhiva posnetkov, le-ta pa je tudi nova izjemno dragocena muzejska pridobitev Slovenskega etnografskega muzeja. V jubilejnem letu Slovenskega etnografskega muzeja z razstavo obeležujejo 130-letnico rojstva Petra Najgliča. Odprtja razstave 4. julija so se udeležili tudi župan Marjan Sarec, direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar, Nagličev vnuk Matjaž Sporar in mnogi ljubitelji fotografije.
Peter Na-glič, ščetar-ski_ mojster iz Smarce, je preživljal svojo družino z izdelovanjem in prodajo raznovrstnih krtač, metel, omel in čo-pičev, a je bil hkrati z vsem srcem predan fotografiji. Majhno šče-tarsko obrtno podjetje, ki ga je po očetovi smrti vodil skupaj z bratom Karlom, je dajalo družini materialno osnovo, ki mu je omogočila, da je svoj konjiček razvil skorajda do profesional-neravni.
Sele mnogo let po Na-gličevi smrti
je njegov vnuk Matjaž Sporar iz Smarce širši javnosti razkril bogato dedovo zapuščino - več kot deset tisoč fotografskih posnetkov, nekaj zvezkov dnevniških zapisov, fotografsko in poslovno dokumentacijo ter spominsko gradivo. Med zapuščino je ohranjenih tudi nekaj osebnih predmetov ter predmetov, povezanih s ščetarsko in fotografsko obrtjo.
Fotografije, ki jih je Naglič posnel od konca 20. stoletja do skorajda 60. let 19. stoletja, prikazujejo raznolike dogodke v njegovem osebnem življenju in življenju lokalne skupnosti. Govorijo tudi o njegovih potovanjih od domačega praga v Smarci, bližjih in daljnih krajev po ožji in širši domovini do tujih dežel, ki jih je obiskoval kot romar.
Eta Kamnik praznuje 90 let
Eta Kamnik letos slavi častitljivih 90 let. Od leta 1923 se je manjši obrat razvil v sodobno, inovativno podjetje, ki na današnji lokaciji na Kajuhovi poti 4 v Kamniku deluje že 50 let. In da je leto obletnic popolno - letos deseti rojstni dan praznuje tudi blagovna znamka Natureta.
V počastitev 90-letne zgodbe o uspehu je kamniška Eta v soboto, 15. junija, odprla svoje dvorišče s pestrim programom in obilo zabave. Ob živi glasbi ansambla Toplar, pestri gostinski ponudbi, brezplačnih pokušinah Etinih pri-
ljubljenih in povsem novih izdelkov se je dogajanje stopnjevalo do pihanja svečk na torti ob 11. uri
Na mestu, kjer že 50 let stoji tovarna, se je zbrala pisana množica več kot štiristo ljudi. Med njimi sta bili tudi vnukinji Stanka Žargija, ki je leta 1923 ustanovil majhen družinski obrat za proizvodnjo kompotov, džemov in sirupov. Do danes je Eta zrasla v sodobno podjetje, ki inovativ-nost dokazuje z razvojem novih izdelkov. »Na tradicijo, ki jo je leta 1923 začel Stanko Žargi, smo izjemno ponosni. Njegova vizija
K/1 • Kiitumo I di
IVliranJi
I. KiJtumo I društvo
■ran J are
škocjan pri Domžalah
13. KULTURNI POLETNI FESTIVAL
gfflUMMHŠ a®®
PREMIERA
sobota
13. julij 2013
ob 21. uri
Ponovitve:
nedelja
14. julij
četrtek, petek, sobota in nedelja
18., 19., 20. in 21. julij
četrtek, petek, sobota in nedelja
25., 26., 27. in 28. julij
četrtek, petek, sobota in nedelja
1., 2., 3. in 4. avgust
četrtek, petek in sobota
8., 9. in 10. avgust
Vse predstave ob 21. uri
Poletno gledališče Studenec
DOMAČA GLEDALIŠKA PREDSTAVA BURKA S PETJEM - KRSTNA IZVEDBA
Po motivih Frana Milčinskega in Ervina Fritza napisal in približal današnjemu svetu Alojz Stražar.
Režija: Alojz Stražar Nastopilo bo preko 80 igralcev, plesalcev in pevcev.
Cena vstopnice:
odrasli 15 €, otroci 10 €, nedeljske predstave: popust 2 €
Informacije in nakup vstopnic po telefonu:
051 / 61 61 51 (Marjana) 051 / 61 41 41 (Urša)
vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure
Nakup vstopnic preko spleta:
www.studenec.net
je pustila pečat na podjetju, kot ga poznamo danes. Tako kot pred 90 leti še danes prisegamo na kakovost, cenimo sadove narave in v delo vlagamo ogromno volje in ljubezni,« se je ustanovitelju manjšega družinskega obrata, ki je pomenil prve začetke današnje Ete, poklonila Ksenija Jankovič Banovšek, izvršna direktorica Ete.
»Eta kljub krizi posluje stabilno, saj se nenehno prilagaja in odpira trendom v prehrani in kulinariki. Danes naše kakovosti ne poznajo le doma, temveč tudi na 20 tujih trgih. Imamo lojalne potrošnike, ki nas niso razočarali niti ob praznovanju jubileja,«
je povedal izvršni direktor Ete Marko Konič.
Na dogodku sta bila javnosti prvič predstavljena malinov in višnjev sadni preliv, ki ju odlikuje visok sadni delež in naravno sladi-lo - rjavi trsni sladkor, ter divjačin-ski golaž, pri nastajanju katerega je z nasveti in usmeritvami sodeloval etnolog prof. dr. Janez Bogataj. »Prof. dr. Janez Bogataj, ki se je dogodka udeležil in tudi sam preizkusil divjačinski golaž, z nami sodeluje pri razvijanju skupine izdelkov slovenskih tradicionalnih jedi v kozarcih, ki bodo naravne in iz prvovrstnih surovin. Na police nameravamo že to jesen poleg div-jačinskega golaža postaviti ričet in bograč, ki sta še v fazi razvoja in testiranj,« je še povedala Ksenija Jankovič Banovšek.
Ksenija Jankovič Banovšek, izvršna direktorica Ete, je ob praznovanju 90-letnice podjetja, ki je zraslo iz majhnega družinskega obrata Žargijevih v sodobno, inovativno podjetje, med številnimi gosti gostoljubno sprejela tudi kamniškega župana Marjana Šarca in mu predstavila podjetje, ki na današnji lokaciji v Kamniku deluje že 50 let.
11. tekmovanje v pripravi jedi iz postrvi v Snoviku
Ribe in vino naredijo življenje fino
V Snoviku je bilo minulo soboto veselo in pestro. Dišalo je po novih receptih, po novih jedeh, po novih kombinacijah in ustvarjalnosti.... predvsem pa po dobri volji udeležencev in gostov na 11. tekmovanju v pripravi jedi iz postrvi.
Vroče je bilo v vseh pogledih ... Sonce je peklo, greli so grelniki in pečice, kjer so pripravljali jedi, vroče je bilo zaradi tekmovalnega nemira in pričakovanja. Tekmovanje je vsako leto bolj zahtevno, saj se tekmovalci odločijo za pripravo kakšnega novega recepta, ki ga marsikdo še ni preizkusil.
Strokovno komisijo je letos okrepil Tomaž Vozel, predsednik slovenske kuharske reprezentance. Član komisije je bil že 11. leto zapored tudi Srečo Vrankar, družbo sta mu delala še Damjan Krašovec in Anka Pelhan. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju, za kar sta poskrbela voditelj Matej Korošec in Janja Hribar s harmoniko. Kakor vsako leto, je bila tudi leto zanimiva licitacija jedi, ki so jih pripravili kuharski mojstri. Izkupiček je bil namenjen Varstveno delovnemu centru Sožitje Kamnik na Lokah v Tuhinju.
Med ljubiteljskimi kuharji je prvo mesto osvojil Miroslav Vulovič. Nič kaj manj slastno postrv nista pripravila Tatjana in Dušan Gabrc. Najmanjši kotliček in bronasto medaljo je prejel Jan Omerzu. Pri profesionalnih kuharjih je tokrat zmaga ostala »doma« v Termah Snovik pri kuharju Iztoku Gumzeju. Tatjana Botul je osvojila 2.
Tekmovalci in gostje 11. tekmovanja v pripravi jedi iz postrvi v Snoviku.
mesto, Edi Grmšek pa 3. mesto. Vsi, ki vas zanimajo recepti in imena jedi, povabljeni v Terme Snovik, kjer boste na panoju s fotografijami in recepti našli marsikaj zanimivega in slastnega.
Bernard Jarc
V KAMNIKU MED POCITNICAMI
NI dolgCas
Poletje predstavlja za otroke počitnice. Deset tednov brez misli na šolske knjige in obveznosti. Pred začetkom počitnic pa so starši, ki pri varstvu svojih šoloobveznih otrok ne morejo računati na pomoč starih staršev, v precejšnji zadregi, kako v dveh mesecih povezati svoj dopust in finančne zmožnosti z morebitno medpočitniško ponudbo, ki v današnjih časih ni več tako poceni. V Kamniku je tudi letos dobro poskrbljeno za različne organizirane aktivne počitnice. Na lep sončen dan smo za naš časopis raziskali, kaj vse se dogaja po Kamniku za mlade počitnikarje.
Sofinanciranopočitniško varstvo letos v prostorih OŠ 27. julija
Starši med poletnimi počitnicami pogosto ne zmorejo dragih in dolgih dopustov, ki bi jih preživljali skupaj s svojimi šolarji na morju, v hribih in drugih počitniških krajih. Da pa ne bi bili prepuščeni sami sebi in najmlajši še brez varstva, občine, že leta tudi kamniška, sofinancirajo različne oblike počitniških dejavnosti. V Kamniku so lani na željo staršev tradicionalnemu varstvu za šolarje prve triade dodali še varstvo za šolarje četrtih in petih razredov. »Ugotovili smo, da vse več staršev potrebuje varstvo, veliko pa jih tudi želi, da otroci preživijo kakovostne in pestre počitnice v družbi vrstnikov, je dejal Boštjan Košir iz Društva Počitniško varstvo Kamnik. Dodaja, da druženje otrok iz celotne občine povečuje krajevno pripadnost otrok, da pa kriza omejuje vpisovanje otrok v programe, kjer tedenska cena znaša več kot 120 evrov. Letos je v desetih terminih prijavljenih v povprečju 28 otrok na dan, čez poletje pa se je do konca maja prijavilo 120 otrok za različno časovno obdobje. Boštjan pravi, da še vedno sprejmejo kakšnega otroka, če je v terminu še prostor. Občina je za počitniško varstvo letos predvidela 3100 evrov, starše pa varstvo stane osem evrov na dan. V ceno je vključeno kosilo, malica, vstopnina na bazen in ostale aktivnosti. Tako otroci kot pet vzgojiteljev se letos druži v prostorih OŠ 27. julija, kjer se počutijo zelo dobro. Tudi lokacija šole jim za aktivnosti ustreza bolj kot OŠ Toma Brejca, pogrešajo le večje športno igrišče. Maja Mavsar, ki skrbi za vsebino počitniškega varstva, zatrjuje, da otroci zelo uživajo, saj imajo vsak dan vrsto različnih aktivnosti, ki zajemajo ustvarjalne in športne delavnice, tematske dneve (indijanski, čarovniški, gusarski dan...), obiskujejo tudi kamniške inštitucije, ki so povezane s tematiko aktivnosti tedna, po kosilu pa se ob lepem vremenu prileže tudi skok v kamniški bazen. Tudi ravnateljica OŠ 27. julija Jasna Lampe je navdušena, da letošnje počitniško varstvo poteka v njihovih šoli. »Opažam, da so se otroci že čisto povezali z našim okoljem. Veseli me, da jim je tukaj všeč, konec koncev pa to pomeni tudi promocijo naše šole, saj je na žalost nad šolo s posebnimi potrebami v tem okolju še vedno nekaj predsodkov«.
druženje na vaterpolskem taboru pa ni potrebno, da je otrok član njihovega društva. Za otroke skrbita Dare in Gašper, otroci pa se poleg igranja športnih iger z žogo na igrišču ob izraženi želji naučijo tudi nekaj vaterpolskih veščin v bazenu.
Hola v Kamniku
Mladinski center Kotlovnica za
kamniške osnovnošolce julija organizira dvakrat tedensko brezplačno jezikanje v španščini s Kamni-čanko Ireno Grmek. Poletna delavnica španskega jezika ob torkih in četrtkih želi popestriti poletne dopoldneve kamniškim otrokom in jih pobliže seznaniti z drugim najpogosteje govorečim jezikom na svetu. Izkušena učiteljica španskega jezika Irena Grmek svojim trinajstim učencem na zabaven način predstavlja osnovne besede in fraze, pomembne pri vsakodnevnem sporazumevanju. Na posamezno delavnico se lahko osnovnošolci priključijo kadarkoli, ni potrebe, da so na tečaju prisotni ves čas. Brezplačne delavnice v Kotlovnici so tokrat poskusni projekt, ki se bo morda jeseni razširil na prav za-resno učenje jezika, katerega po sveti govori več kot 500 milijonov ljudi.
Tft V«i«	«i«	• 1 • 1 ••V««
Počitnice na mivki, v naravi ali knjižnici
Že tretje leto zaporedoma se je Odbojkarski klub Kamnik odločil, da otroški tabor odbojke na mivki pripravi na kamniškem igrišču Pod skalco, saj so bili odzivi zadnje dve leti več kot odlični. Letos je tabor potekal le tri dni, od 26. do 28. junija, udeležilo pa se ga je preko 40 otrok. Organizatorji tabora si še vedno želijo, da bi za odbojko navdušili čim več otrok, ki še niso v odbojkarskem klubu, seveda pa so poskrbeli tudi za otroke, ki so že včlanjeni v klub, s katerimi intenzivno gradijo na napredku pri igri odbojke.
Kamniški otroci med poletnimi počitnicami spoznavajo življenje v naravi
Počitniško varstvo, ki ga sofinancira Občina Kamnik, letos »domuje« v prostorih OŠ 2 7. julija. V desetih terminih je prijavljenih v povprečju 28 otrok na dan, starše pa varstvo stane osem evrov na dan. V ceno je vključeno kosilo, malica, vstopnina na bazen ter ustvarjalne in športne aktivnosti v družbi vrstnikov.
tudi s taborniškim društvom Rod bistriških gamsov Kamnik. Rdeča nit letošnjega tabora, ki je bil v začetku julija organiziran ob reki Idrijci, je bila Antična Grčija, kjer so vse dejavnosti in igre potekale v znamenju starih Grkov, mladi taborniki pa so se srečali z grškimi bogovi, vojaki in princesami ter se spopadli na olimpijskih igrah. Tudi kamniški skavtje iz Mamutovega stega pripravljajo tabore v naravi za svoje skupine.
V Matični knjižnici Kamnik pa že 10. leto organizirajo Poletno družinsko branje, letos pod častnim pokroviteljstvom pisatelja Ivana Sivca. Poletna bralna akcija poteka od 1. julija do 31. avgusta v vseh enotah knjižnice, namenjena pa je spodbujanju družinskega branja, zato lahko v njej sodelujejo otroci skupaj s svojimi starši, starimi starši...
Kamniški bazen je v poletnih dneh priljubljen kraj počitnikarjev in vseh, željnih osvežitve, rekreacije, zabave... obiskje vse večji, saj je cena kar nizka, bazen je urejen, voda pa med najčistejšimi bazenskimi vodami v Sloveniji.
Poletna osvežitev na bazenu
Grega Zore iz Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, ki je upravitelj kamniškega kopališča, poudarja, da so bazen uspešno pripravili za kopalno sezono. »V začetku junija smo imeli zelo hladno vreme, zato smo morali prvotno planirano odprtje s 1. junija prestaviti za teden dni, pa še takrat je bilo zelo hladno, še posebno jutra in noči so nam delala preglavice pri ogrevanju vode. Sledil je vročinski val, ki je privabil večje število obiskovalcev. Obisk na kamniškem bazenu se od leta 2003 vztrajno dviga, rekord pa smo postavili v lanski izredno sončni sezoni, ki je na bazen privabila kar 30.000 kopalcev, kar se lahko primerja celo s številom ljudi, pripeljanih z nihalko na Veliko Planino. Ta podatek potrjuje pomembnost kamniškega bazena za občino. Vedno več ljudi se odloča za nakup sezonske vstopnice, morda tudi zaradi krize hodi manj ljudi na dopust. Verjamem pa, da vedno večjemu obisku botruje red in urejenost na našem kopališču, na kar smo kot upravniki še posebej ponosni. S poletno sezono na svoj račun pridejo vodni športi, ki čez zimo v naši občini nimajo zagotovljenih ustreznih pogojev za trening, tako vsak dan od 18. do 22. ure bazen napolnijo plavalci, vaterpolisti in triatlonci ter še nekatera druga društva, denimo upokojenci in potapljači. Bazen je odprt vsak dan odprt od 10. do 18. ure, med vikendi pa še uro dlje, seveda je potrebno upoštevati tudi vsakodnevno temeljito čiščenje. Zaradi vsega tega se za nočno kopanje nismo odločili in ga tudi v prihodnje ne planiramo.«
Vlado Vučko, vodja plavalnih tečajev, je zadovoljen, da je tudi letos veliko zanimanje za plavalne tečaje. Razpisani so trije 14-dnevni termini, kjer se otroci v več skupinah pod budnim nadzorom plavalnih učiteljev naučijo veščin plavanja. Opazno je, da veliko otrok že preko zime obiskuje plavalne tečaje v bazenu v Cirius-u, kjer so bili letos vsi termini povsem polni.
Druženje na bazenu je vedno imenitna popestritev poletja, za plavalce, ki so se prej vozili na treninge v Ljubljano ali Kranj, pa najboljši trening pred domačim pragom. Vlado opaža, da vedno več staršev načrtuje dopust takoj po zaključku šole, zato prvi termin tečaja plavanja takoj po zaključku šole ni bil povsem poln, v drugem terminu pa se na bazenu uri kar 60 otrok, ki ne prihajajo le iz kamniške občine, temveč tudi iz Domžal, Lukovice, Cerkelj na Gorenjskem, Ljubljane in celo iz Postojne. Vučko priznava, da se že pozna finančna kriza, a hkrati starši postajajo bolj pozorni na kvalitetne programe in tisto, kar je dobro za otroka, tudi to, da zna dobro plavati. Vlado zatrjuje, da je celoten bazenski kompleks za Kamnik zares pomemben, razveseljuje tudi vse večji obisk, nenazadnje temu zagotovo botruje urejenost bazena in nizka cena karte. Pomembno dejstvo je, da je voda v kamniškem bazenu po meritvah med najčistejšimi bazenskimi vodami v Sloveniji.
Poletne norčije z vaterpolisti
Tudi letošnje poletje Vaterpolsko društvo Kamnik organizira štiri enotedenske tabore, ki potekajo na športnem igrišču v Podgorju in v okolici Kamnika. Dare Homar pravi, da želijo otrokom predstaviti različne športne aktivnosti, ki jih povežejo z izleti po kamniški občini. Otroci se predvsem veselijo izleta na Veliko planino, lovljenja rib, lokostrelstva in obiska kmetije v Motniku, vsak dan pa seveda, kot se za vaterpoliste spodobi, preživijo tri ure na bazenu. Ob našem obisku je bilo na taboru sedem otrok, za
Kaj pa pravijo mladi počitnikarji?
Lucija in Marica: V počitniškem varstvu sva bili že lansko leto. Tukaj sva zato, ker nama je zelo všeč. Imamo se super. Najljubši del dneva nama je na bazenu, kjer se zelo zabavamo in »tun-kamo«. Vzgojiteljice so prijazne,
za nas vsak dan pripravijo velikozanimivih aktivnosti, tako športnih kot ustvarjalnih. Prostor tukaj na OŠ 27. julij nama je bolj všeč od lanskega leta, saj smo bližje bazenu in zato lahko tam ostanemo uro dlje. V varstvu bova štiri tedne, s starši pa greva tudi na morje.
Luka: V počitniškem varstvu sem letos že tretje leto in bom ostal do konca meseca. Starša sta v službi, jaz pa še premajhen, da bi ostal sam doma. Tukaj mi je zelo všeč, saj se ves čas kaj dogaja. Zjutraj so v razredu kocke, vsak teden imamo športni dan, gremo na izlet, najraje pa sem na bazenu in v Keršmančevem parku. Tam se lahko lovimo, skrivamo, se znorimo. Všeč mi je tudi, ker nam vzgojitelji pustijo dovolj samostojnosti. V varstvu sem že spoznal nekaj prijateljev. Zelo se že veselim dopusta s starši, ki ga bomo preživeli na morju.
Martina: Na vaterpolskem taboru sem zaradi športnih iger in družbe. Želim si spoznati tudi nove prijatelje. Že lansko leto mi je bilo zelo všeč, predvsem ko smo šli na kmetijo k živalim in na ribolov. Počitnice imam zelo rada. Bila sem že en teden v Savudriji, s starši bomo šli še na morje, ker pa treniram vaterpolo, se že veselim naših poletnih priprav.
Ambrož: V plavalni tečaj sem se vpisal, ker se želim še bolje naučiti
plavat in osvojiti Delfinčka. Počnemo različne stvari, najraje pa skačem v vodo in se potapljam. Skačemo v vodo le takrat, ko nam dovoli učiteljica, drugače je nevarno. Med počitnicami treniram tudi gorsko kolesarstvo, veliko se igram in komaj čakam, da gremo na morje. Počitnice se mi zdijo prekratke.
Gašper, Matic in Gašper: Počitnice so najlepši del leta. Komaj jih čakamo. Preživeli jih bomo nekaj na morju, nekaj pa doma. Na vaterpolski tabor smo prišli, ker nam je tukaj zelo všeč. Vsak dan se veselimo plavanja in iger
na bazenu, zjutraj pa je fino igrati košarko z Gašperjem. V tem tednu se veselimo pohoda na Veliko planino in ribolova.
Maks: Na bazenu sem zato, ker sem na počitnicah pri babici v Kamniku. Prihajam iz Postojne, kjer tovrstnih poletnih aktivnosti nimamo. Tukaj najraje plavam kravl in se potapljam. Ko nisem na bazenu, s staro mamo igram rad družabne igre in kolesarim.
Anej: Prihajam iz Most in s starši pridemo velikokrat sem na bazen. Rad bi se naučil še bolje plavat. Tukaj mi je tudi všeč zato, ker spoznavam nove prijatelje.
Oksana in Tanja:
Za otroke nisva intenzivno iskali možnosti počitniškega varstva, saj ga ne potrebujeva nujno. Z otroki nekaj počitnic preživimo skupaj na dopustu, preostali čas pa obiščejo stare starše in sorodnike. Ponudba počitniških dejavnosti
je vse večja, a tudi draga, cene storitev kamniških ponudnikov so sicer znosne, a se nama zdi, da starši premalo poznamo ponudbo kamniških počitniških aktivnosti. Konec leta otroci prinesejo iz šole raznorazne reklamne ponudbe, kaj se dejansko dogaja poleti v Kamniku pa se vmes ne najde.
Aleksander: Španščina je zelo govorjen jezik in mi je žal, da ga je v šoli izbralo premalo sošolcev kot dodatni jezik. Zelo me zanimajo jeziki, zato sem prišel v Kotlovnico na ta tečaj španščine. Všeč mi je, da se učimo tudi preko pogovora in igre. Rad bi obiskal Španijo, morda mi kakšna beseda pride prav.
Ivana: Rada bi se naučila španščine in obiskala Španijo. Tečaj tukaj se mi zdi zelo zabaven, saj imamo tudi kviz in veliko iger. Moja teta rada govori španščino, pa jo je zanimivo poslušati, všeč mi je bila nadaljevanka Modro poletje. Poleti sem pri babici, veselim se že morja in otroških delavnic, ki bodo organizirane na Kamfestu.
Pogovarjala se je: Bojana Klemenc
7. Maraton Alpe Scott
Maraton Alpe, poseben izziv za kolesarje
Prevoziti Alpe je težko, a zato še toliko bolj lepo. Tako nekako smo si bili enotni vsi kolesarji po prihodu v Kamnik v nedeljo, 7. julija, na že sedmem Maratonu Alpe Scott, največjem športnem dogodku v našem mestu. Za razliko od lanskoletne vročine, ko so bile temperature krepko čez 30 stopinj, je bilo vreme letos naravnost idealno za premagovanje naporov, čeprav smo se prebudili v deževno nedeljsko jutro. Pa res nimamo sreče, sem pomislila, potem pa so se oblaki hitro razkadili in na startu nas je že pozdravilo sonce, ki je do pastirskega piska na rog že dodobra osušilo ceste. Le na spustu s Pavličevega sedla je bilo potrebno več previdnosti. Vtisi vseh 660 kolesarjev, kolikor se nas je podalo na 130-kilometrsko pot čez tri prelaze s skupno višinsko razliko preko 2000 metrov, so bili letos zelo pozitivni, organizator KD Alpe se je znova zelo potrudil in izpeljal prireditev na vrhunskem nivoju. Še posebej jim je v čast, da so na start maratona uspeli privabiti večino najboljših slovenskih kolesarjev vseh časov, od Luke Mezgeca, Grege Boleta in Tadeja Valjavca, do Primoža Čerina, Bojana Ropreta in Zorana Klemenčiča, kar priča o priljubljenosti in pomembnosti te prireditve.
V organizacijo maratona Alpe je vloženo ogromno dela, v bistvu aktivnosti za izvedbo maratona potekajo skozi vse leto. Že več mesecev prej je potrebno poskrbeti za vsa dovoljenja in birokracijo, pridobiti dovoljenja za policijsko zaporo, finančna sredstva sponzorjev, v tednih pred maratonom pa poskrbeti za redarsko službo na celotni trasi, zadostno število prostovoljcev, dan pred maratonom postaviti štartno-ciljni prostor, na celotni trasi postaviti opozorilne table ...
»To so zgolj najbolj pomembne stvari, poleg tega je potrebno poskrbeti še za nešteto malenkosti. Pri izvedbi maratona sodeluje približno 300 prostovoljcev. V tednih in zlasti dneh pred maratonom se obseg dela močno poveča in takrat pride kakšna noč, ko časa za spanec enostavno zmanjka. Vendar je ves trud poplačan z nasmehi številnih kolesarjev na cilju v Kamniku. Ne pretiravam, če rečem, da pohvale dežujejo z vseh strani, od tekmovalcev, sponzorjev in gledalcev ob trasi. To nam vliva novih moči za izvedbo maratona v naslednjih letih,« si je po uspešno zaključenem maratonu poleg Janeza Jarma, vodje maratona Alpe Scott, oddahnil Luka Pustoslemšek, eden najbolj aktivnih članov KD Alpe. Dodal je, da so z udeležbo zelo zadovoljni, saj je bila v okviru pričakovanj. Dejstvo je, da je maraton Alpe s tremi prelazi zelo težak kolesarski maraton, zato rekordov po številu tekmovalcev ni pričakovati. Čeprav je dolgoročni cilj pripeljati na start 1000 kolesarjev, se postavlja vprašanje, ali takšno množico ljudi mestno jedro Kamnika sploh lahko prenese.
Letos je bilo vzdušje še posebej prijetno. Številni navijači so na celotni trasi glasno vzpodbujali kolesarje, največ se jih je zbralo na Jezerskem vrhu, Gornjem Gradu in Črnivcu, kar daje prireditvi še poseben čar, kolesarjem pa dodaten zagon, da še močneje pritisnejo na pedala.
Najhitrejše dame so za pot okrog Alp porabile le nekaj minut več kot štiri ure (4:04), med njimi tudi ena najboljših rekreativnih kolesark, dvakratna zmagovalka Fra-nje Špela Škrajnar, ki si je v klanec na Črnivec priborila že lepo prednost, potem imela nekaj športne smole in pri spustu s Črnivca na ovinku padla, kljub temu pa osvojila drugo mesto, le nekaj sekund za zmagovalko Andrejo Jagodic. Špela se je maratona Alpe udeležila tretjič. Privabi jo zanimiva trasa z lepimi pogledi na gore in veliko višinskih metrov, saj zelo rada vozi navkreber. »Letos sem se na ta maraton še posebej pripravljala, zato se mi proga ni zdela težavna. Žal pa si bom letošnje Alpe zapomnila tudi po padcu, ki se mi je zgodil pri spustu s Črnivca, zaradi katerega sem Špela Škrajnar	izgubila vodilno pozicijo. Vseeno
se bom tega maratona zagotovo še udeležila«, je odločena Špela, ki jo bomo v Kamniku zagotovo videli tudi na najvišji stopnički.
V ospredju se je bil hud boj za najvišja mesta, večini kolesarjev pa je bil cilj, da so maraton prevozili, vsak po svojih najboljših močeh. Na štartu so se namreč zbrali vsi najboljši amaterski cestni kolesarji, zmaga na maratonu Alpe je pač ena od najprestižnejših domačih lovorik.
Traso okoli Kamniško-Savinjskih Alp je že tretjič najhitreje prevozil Gregor Tekavec s časom 3:38, drugi je bil Gregor Sikošek, tretji pa je ciljno črto prečkal Matej Lovše iz Litije, ki je na svoj tretji maraton Alpe prišel s povsem drugačnim pristopom kot v prejšnjih
letih. Vse je bilo podrejeno ekipnemu uspehu. Z novoustanovljeno ekipo Tušmobila, tudi zaradi močne zasedbe v ekipi, so na tekmah postavljeni v vlogo favoritov in tudi maraton Alpe ni bil izjema.
Luka Pustoslemšek, vodja tehnične službe Maratona Alpe
Matej Lovše
»Do vzpona na Pavličevo sedlo je vse potekalo v umirjenem ritmu, tam pa se je naredila selekcija in iz ekipe sva ostala le midva z Gregorjem Tekavcem. Sledil je spust v dolino in poizkus pobega Tomaža Kališnika, vendar smo bili že pred vzponom na Črnivec spet skupaj. Poleg Kališnika in Tekavca še eden najboljših amaterskih kolesarjev Gregor Sikošek. Po napadu Tekavca že takoj ob vznožju Črnivca sva s Sikoškom nadaljevala z močnim tempom, vendar ga nisva več ujela. V cilju je Tekavec zasluženo slavil, Sikošek je osvojil drugo mesto, sam pa sem zadovoljen zaradi klubskega uspeha pripeljal do tretjega mesta. Omeniti moram še profesionalne kolesarje, ki so nas spremljali iz ozadja, kar je za nas še dodatna motivacija. Pohvala organizatorju za zelo lepo organiziran maraton!« nam je zadovoljen povedal Matej Lovše.
Matej je bil eden izmed naših najboljših gorskih kolesarjev, v času aktivne tekmovalne kariere je večkrat oblekel majico državnega prvaka v kategoriji Elite (trikrat v olimpijskem krosu, po enkrat v mtb vzponu in mtb maratonu), vozil je za slovensko gorsko-kolesarsko reprezentanco, uspešno je nastopal na močnih mednarodnih tekmah za svetovni in evropski pokal, bil je zmagovalec šestnajstih tekem za slovenski pokal v krosu. Danes niza vrhunske dosežke v cestnem kolesarstvu med amaterji. V letošnjem letu je postal državni amaterski prvak na cesti absolutno, na maratonu Franja je bil drugi absolutno, glavni cilj sezone pa je svetovno amatersko prvenstvo v italijanskem Trentinu.
Med najbolj navdušenimi udeleženci je bil tudi Primož Čerin, ki se je letošnjega maratona udeležil skupaj z mlajšim sinom Nejcem, za katerega je bil to prvi težji maraton. Da ima kolesarjenje, vztrajnost in trmo v krvi, je Nejc dokazal z odličnim časom, saj je maraton prevozil le v nekaj več kot štirih urah, čeprav je začel bolj resno kolesariti šele lani. »Letos je lepo napredoval, vendar še ni vajen tako dolgih in težkih vzponov, tako da je bila utrujenost velika, je bil pa zato nasmešek od zadovoljstva še toliko večji. Tudi njega so Alpe prevzele in občutek imam, da ste dobili še enega privrženca več«, je bil zadovoljen Primož, ki se redno udeležuje večjih kolesarskih prireditev doma in v tujini. »Kamnik je že sam po sebi zelo lepo mestece, ki je iz leta v leto lepše urejeno. Start in cilj v samem centru je nekaj posebnega. Proga je lepo speljana, dovolj težka, pa zopet ne preveč za vse rekreativce, ki se kolikor toliko redno vozijo. Termin je odličen. Organizacijska ekipa zelo dobro ve, kaj hoče in ji to tudi uspeva. Lepo je občutiti, kako vsi v Kamniku in ob trasi navijajo, vedno bolj se zdi, da jemljejo prireditev za svojo. Ravno to je ena tistih stvari, ki je večji maratoni v tujini nimajo. Čestitke vsem, ki se že vsa leta trudijo za uspešno izvedbo maratona, čim manj problemov in čim več uspeha pri organizaciji prihodnjih maratonov. Sam zagotovo še pridem, čeprav vsako leto trpim, vendar lepote pokrajine in odlična organizacija odtehtajo ves trud.«
Maratona se je udeležil tudi Primožev prijatelj iz Beograda in nekdanji jugoslovanski reprezentant Miodrag Marinkovič, ki je bil prav tako navdušen nad razpoloženjem ob trasi ter odlično organizacijo, čeprav je bila proga zanj res zelo težka, a tudi prav tako zelo lepa.
Predsednik Kolesarske zveze Slovenije Tomaž Grm se je maratona Alpe prvič udeležil pred tremi leti na pobudo Andraža Vehovarja, pod pretvezo, da gre bolj za hec oziroma za trening. Ko pa so štartali, so takoj pozabili na trening, skratka šlo je do konca. Kljub počeni naperi je prišel v cilj v enem kosu, poln vtisov o lepotah pokrajine, ki jo je prevozil. Že takrat se je odločil, da pride naslednje leto spet.
»Bilo je še težje, saj je bilo prvič uvedeno merjenje časa. Lani pa mi jo je zagodla vročina. V cilj sem prišel popolnoma izmučen po slabih petih urah cjazenja. Ko sem se vlekel na Črnivec, sem se kar naprej spraševal, kaj mi je bilo tega treba.« No, letos je še ne popolnoma pripravljen po poškodbi na Franji prišel, užival in odpeljal po svojih najboljših močeh. Le slabih 7 minut je bilo preveč, da bi se spredaj pojavila tista magična
Primož Čerin s sinom Nejcem
Tomaž Grm (levo) v pogovoru z Grego Boletom pred štartom
Do najbolj strmega vzpona na Pavličevo sedlo je tekma potekala v umirjenem ritmu, tam pa se je naredila selekcija in spredaj je bila le še peščica najboljših kolesarjev.
številka 3 na uri. »Nekaj pa mora ostati tudi za naslednje leto. Organizatorjem vse pohvale za izvedbo tako težavnega, a prelepega maratona. Tudi navijačem ob trasi bi se rad zahvalil. Letos so bili še posebej glasni pri spodbujanju.«
Simon Novak na čelu kolone proti Preddvoru.
Barve domačega kluba KD Alpe je zastopal Simon Novak s Križa, ki z rezultatom ni bil najbolj zadovoljen. »Ni bil moj dan, enostavno ni bilo moči in energije, čeprav je bila pripravljenost v zadnjih dneh zelo dobra. Bo pa drugič bolje«, je optimističen Simon, ki je lani po 14-ih letih zaključil z resnim dirkanjem. Danes se vozi za veselje, lansko leto je začel tudi „laufat" po hribih, večinoma v zelo strme terene, skakalnice, stopnice in podobno. V petek, 19. julija, se odpravlja na Evropsko prvenstvo v Vertikal KM v italijanski Canazei - tek v ekstremno težko strmino, proga je dolga 2100 metov, premagati pa je potrebno kar 1000 višinskih metrov, tako da so nakloni tudi 70%. Nato pa ga doma čaka tek na Grintovec. Kot pravi, bo do konca sezone še nekaj zanimivih tekem. Držimo pesti za čim boljše uvrstitve!
Med 660 tekmovalci smo opazili tudi nekaj Kamniča-nov, med njimi Mira Jagodica - Grogija, ki se je maratona Alpe udeležil tretjič in upa, da ne zadnjič. »Moram priznati, da je to ena najlepših in pa tudi najtežjih rekreativnih kolesarskih prireditev pri nas. Ker jih štejem že čez petdeset, vem, da bo vsako leto težje premagati traso. Zato je potrebno kar veliko volje in časa vložiti v trening, da prideš do cilja brez večjih težav. Letos je potekalo vse po scenariju. Vreme je bilo kot po naročilu v primerjavi z lanskoletno vročino. Takrat sem sicer rekel, da se tega ne grem nikoli več. Do letos pa sem že pozabil na lanskoletne muke in bil tako ponovno del velike množice, ki si želi znova in znova deliti čare te prireditve.«
Miro Jagodic - Grogi
Vesela sem, da mi je letos uspelo priti do cilja. Samo tisti, ki se tega loti, ve, kako lepo je biti del te prireditve in kako prijetni so občutki ob prihodu v domači Kamnik. Zato naj zaključim z Grogijevimi besedami: Vsi, ki še oklevate, le pogumno na kolo, ne bo vam žal. Skratka, se vidimo prihodnje leto, upam, da še v večjem številu!
ANITA MEJAČ Fotografije: Simon Avbar, Saša Mejač
Plesna pravljica
i
i
. ■ ■ J
■I
4
7 fPa^wl
is	^
i	.. j» a
M 2
I',
Plesalci Plesnega kluba Šinšin uživajo v mnogih stvareh, vendar jih nič na celem svetu ne razveseljuje bolj kot ples. Izrazito doživljanje plesa so plesalci kazali vso preteklo sezono. Skupaj s svojimi trenerji so dokazali, da lahko s trdim delom in zavzetostjo premagajo vse ovire na plesni poti, ki ni vedno lahka.
Plesalci, ki so registrirani pri Plesni zvezi Slovenije in so zastopali naš klub na pokalnih, državnih in evropskih tekmah, so se letos posebej izkazali. V kategoriji show dance duo pionirji sta si Zala Stanovnik in Daša Resnik s točko ŽUŽKA na državnem prvenstvu priplesali 3. mesto. Mala skupina show dance pionirji, ki jo sestavljajo Lara in Laura Lunder, Eva Urankar, Lana Urankar, Nina Smole, Daša Resnik in Zala Stanovnik, si je v hudi konkurenci priplesala 5. mesto na državnem prvenstvu s točko BI KAJ SLADKEGA? in se tako uvrstila na evropsko prvenstvo v Rusiji.
V mladinskih kategorijah sta si v disciplini modern duo Zala Kaker in Nina Čehic s točko LADIES na državnem prvenstvu priplesali 3. mesto in se uvrstili na evropsko prvenstvo v Bielli (ITA), kjer sta osvojili 11. mesto. Dekleti sta nas ponosno zastopali tudi v kategoriji show dance solo; Zala Kaker je osvojila odlično 5. mesto s točko JUNGLE, Nina Čehic pa si je s točko ŠKORPION priplesala 9. mesto. Klub sta odlično zastopali tudi hip hop solo plesalki Manca Jeras in Vesna Drolc. Slednja se je kvalificirala na državno prvenstvo.
V četrtek, 20. junija, so se na dveh dobrodelnih produkcijah izkazali tudi ostali člani kluba. Predstavili so se nam HIP HOP mladinci in člani pod vodstvom trenerke Sandre Rožič, BREAKEDANCE plesalci pod vodstvom Mateja Repanška in Nine Furtuna, MALI, VELIKI KALČKI in SHOWDANCE PIONIRJI pod vodstvom Maje Krizmanič, SHOW
DANCE PIONIRJI in MLADINCI pod vodstvom Ane Medvešček in JAZZ BALET ter MODERN člani pod vodstvom Tine Habun in Tine Leskovšek. Prvo predstavo sta si ogledali tudi Sonja Ulčar Ivančič in njena hčerkica Gaja, kateri so bila namenjena sredstva od prodaje kart. Držimo pesti, da bo Gaja nekoč zaplesala na odrskih deskah s plesalci PK Šinšin. Vodstvo kluba iskreno čestita vsem plesalcem in trenerjem za izreden napredek in odnos do plesa.
Čeprav se je sezona zaključila, plesalci ne počivajo. Pridno trenirajo za nadaljnje plesne projekte. Če jih še niste videli plesati, si boste člansko modern skupino lahko ogledali na Kamfestu, prav tako bodo aktivni show dance pionirji in mladinci, ki bodo navduševali najmlajše obiskovalce festivala.
ANA M.
V iskanju popolnega trenutka
Že leta ga Kamničani poznamo kot izvrstnega poznavalca avtomobilskih gum. Znanje in izkušnje na področju pnevmatik, ki jih je pridobil v zadnjih petindvajsetih letih, rad z nasveti deli s svojimi strankami in prijatelji. Rafael Kos je strast do visokih obratov zamenjal za strast do 'škloca-nja'. Brezčasne podobe nekega prostora in časa ga vznemirjajo in navdihujejo. Z nakupom prvega dobrega fotoaparata pred dvema letoma in prebranimi navodili za uporabo fotoaparata je Kamničan Rafael Kos zadnjo junijsko nedeljo osvojil svoj prvi fotonatečaj. In prvič je na fotonatečaj poslal svoje tri fotografije.
Kamničan Rafael Kos je s fotografijo Čas osvojil prvo nagrado na Ne-delovem fotonatečaju. Fotografski samouk zadnji dve leti postaja vedno boljši raziskovalec v popolnosti ujetega trenutka. Zanj je fotografija zgodba. Zgodba, ki pove veliko. In vedno več ljudi mu pravi, da ima za ustvarjanje zgodb dobre oči, ne le fotoaparata.
Življenje v mojem kraju
Kamničan Rafael Kos je zadnjo junijsko nedeljo postal zmagovalec Nedelovega fotonatečaja Življenje v mojem kraju. S fotografijo, ki ji je nadel ime Cas, posnel pa jo je prvega junija na Čopovi ulici v Ljubljani, je prepričal žirijo v zasedbi Jure Eržen, Izidor Gašper-lin in Jure Kravanja. Tokratni Nedelov fotografski natečaj je vabil fotografske navdušence, naj v objektiv ujamejo posnetke, ki prikazujejo življenje oz. utrip v domačem ali tujem mestu, vasi ali četrti, vse izbrane fotografije, vključno s prvonagrajeno Rafaela Kosa, pa bodo predstavljene na fotografski razstavi. »Upoštevali smo predvsem kreativnost avtorjev pri iskanju neobičajnega motiva oziroma uporabi zahtevnejše tehnike fotografiranja. Pri prvonagrajeni fotografiji je bila odločilna dinamika, podprta z barvno usklajenostjo in kompozicijsko uravnoteženostjo,« je svojo
odločitev za Kosov posnetek pojasnila žirija priznanih slovenskih fotografov. Odločitev žirije je za Rafaela Kosa še toliko bolj pomembna, saj je Jure Kravanja njegov veliki vzornik.
Ali si prebral navodila?
Rafaela je pred dobrima dvema letoma zamikal nakup boljšega fotoaparata, saj je bil Nikonov osnovni komplet v ugodni akciji. Res, da je že občasno kdaj fotkal, a resneje o fotografiji ni razmišljal. Ker s svojim fotoaparatom ni znal upravljati, pa ni želel le pritiskati na 'trotlzihr', je povprašal kamniškega fotografa Klemena Brumca za nasvet. »Ali si prebral navodila? Ko jih boš, pa spet vprašaj!« je bil njegov odgovor. Beseda je padla na plodna tla. Šele takrat je Rafael Kos spoznal, kaj lahko naredi s fotoaparatom. Še po skoraj dveh letih kdaj prebere navodila in se uči, kaj vse lahko naredi fotoaparat. Na svet je začel gledati z drugačnimi očmi in z nasmeškom pove, da ga je fotografiranje v zadnjih dveh letih popolnoma spremenilo. Povsod, kamor se odpravi, okolico gleda skozi objektiv, tudi če ga tisti trenutek nima s seboj. Verjame, da je večina fotografov že doživela nekaj podobnega, saj, ko začneš zares fotografirati, se na vsakem koraku sprašuješ, kako bi lahko dogodek, predmet, detajl, barve ... čim lepše in čim bolje uokviril in prikazal še ostalim. »Fotografiranje je moj čas, čas, ko se od napornega vsakdanjika sprostim,« spoznava Kos.
Duh ulice in narave navdihuje
Rafaelu Kosu je trenutno všeč duh ulice. Veliko veselja do ustvarjanja je našel prav tam. Tisoče obrazov, tisoče trenutkov, neskončno možnosti. »Ti, tvoj fotoaparat in tvoja kreativnost. Ko vidiš navidezno nevidno. Ulica je povsem drug svet kot denimo fotografiranje narave, obstaja na tisoče spremenljivk, ki v vsakem trenutku presenetijo. Iskanje motivov, opazovanje okolice, čakanje na pravi trenutek, morebitna nesoglasja, napetost ... vse to odlikuje ulično fotografijo in daje fotografu občutek življenja.
Obožujem street art fotografijo. Ulični portreti mi dajejo občutek pristnosti, naravnosti in iskrenosti«, pravi rafael. A tudi fotografiranje narave ima svoj čar in svojo moč.
Vsak svoj prosti trenutek Rafael nameni fotografiranju. Pravi, da se po dveh letih v svojem stilu fotografiranja še išče. Ravno zato ima namen priključiti se kamniškemu foto klubu, kjer se srečujejo dobri slovenski fotografi. Zaenkrat je namreč še vedno fotografski samouk. A ljudem so njegove fotografije, objavljene na spletnih straneh, zelo všeč. To ga veseli in mu daje ustvarjalne energije za naprej. Včasih ga kakšen prijatelj vpraša, kako lahko objavi tak »zmazek« in z nasmehom pove, da potem prijatelju razloži zgodbo na fotografiji. Zanj je fotografija zgodba. Zgodba, ki pove veliko. In vedno več ljudi mu pravi, da ima za ustvarjanje zgodb dobre oči, ne le fotoaparata.
BOJANA KLEMENC
Nekaj poletnih utrinkov iz Matične knjižnice Kamnik
Poletje je čas za dobro branje
Izposoja
elektronskih knjig -Biblos
Od 1. 7. 2013 Matična knjižnica Kamnik sodeluje v sistemu Biblos - prvi slovenski spletni knjižnici z elektronskimi knjigami. Uporabniki se prijavijo na spletni strani http://www. biblos.si. Prijava v izbrano knjižnico je možna s člansko številko in geslom za Mojo knjižnico, ki ga pridobite v knjižnici. Hkrati se lahko izposodi največ 4 knjige za 14 dni. Gradiva ni možno rezervirati ali podaljšati roka izposoje (možna pa je ponovna izposoja). Biblos je zaenkrat primarno namenjen mobilnim napravam (iPad, iPod, iPhone) in mobilnim napravam, ki jih poganja Android (mobilni telefoni, tablični računalniki in bralniki z e-črnilom).V knjižnici bomo imeli od 22. julija na razpolago dva bralnika za izposojo, da se lahko preizkusite kot e-bralec.
v
Ze 10 let Poletnega družinskega branja
Drugi bralni podvig je Poletno družinsko branje, ki je letos že 10. po vrsti, torej jubilejno. Naredili smo poletni bralni zemljevid, na katere se z žigom označuje število prebranih knjig za otroke in starše. Za potep po mestu smo naredili tudi vodič z rojstnimi hišami znanih Kamničanov, da bo družina lahko sprehod po mestu popestrila z iskanjem rojstnih hiš znanih Kamničanov. Navodila in priporočilni seznami knjigso dostopni na spletni strani knjižnice. Družine, ki preberejo določeno število knjig za odrasle in otroke, in ki oddajo bralne zemljevide, septembra na končni prireditvi prejmejo priznanja in nagrade.
Ker gre že za 10 let dolgo tradicijo, smo veseli, da je naš častni pokrovitelj Poletnega družinskega branja pisatelj Ivan Sivec.
Pravljice po zapisih dr. Franceta Steleta v knjigi Zlati hrib
Tretji podvig je knjiga, ki bo kmalu izšla. Gre za knjigo Zlati hrib: pravljice in pripovedke iz Tunjic in okolice. V njej smo zbrali objavljene in neobjavljene zapise pravljic in povedk dr.
Franceta Steleta. Pravljice je po pripovedovanju starega očeta, očeta in bratov zapisal pred več kot 100 leti. Nekaj jih je objavil leta 1937 in 1964, nekaj pa jih je do danes čakalo kot skriti zaklad v njegovem rokopisnem notesu, ki ga hranijo v knjižnici Ume-tnostnozgodovinskega inštituta na SAZU-ju. Knjiga bo obsežna, lepo opremljena in olepšana z ilustracijami Andreje Peklar, dodane so tudi spremne besede in komentarji. Knjigo bomo s pripovedovalskim dogodkom predstavili v Tunjicah v nedeljo, 28. julija. Znani pripovedovalci vam bodo pravljice povedali tako, da jih zlepa ne boste pozabili.
In seveda branje!
Predvsem pa so bralni podvigi branje dobrih knjig. Za vsakega bralca se najde knjiga. Res pa je, da je predvsem lahkotno branje novejšega datuma zelo izposo-jano. Priporočamo vam knjige
Khaleda Hosseinija Tisoč veličastnih sonc in še Tek za zmajem, Kathryn Stockett Služkinje, humorne knjige Arta Paasilinna in uspešnico (če jo boste rezervirali) Jonasa Jonassona Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil. Berite tudi roman Smisel konca Juliana Barnesa ali roman Amosa Oza Zgodba o ljubezni in temni-ni. Priporočamo roman Maje Ha-derlap Angel pozabe in letošnjega kresnikovega nagrajenca Gorana Vojnovica in njegovo knjigo Jugoslavija, moja dežela (brez skrbi, ne gre za jugonostalgijo, treba je prebrati, da bi vedeli, za kaj gre). Ker smo že pri poletju, zakaj ne bi posegli po knjigi Poletje je dalo na glavo klobuk, ki sta ga napisala zakonca Perko, ki ne samo, da pišeta knjige, pač pa sta celo Kamničana.
Lepo poletje z veliko bralnimi užitki in podvigi vam želimo knjižničarke in knjižničarji iz vaše knjižnice.
BREDA PODBREZNIK
Matična knjižnica Kamnik
POLETNI OBRATOVALNI ČAS (OD1.7. DO 31.8.)
Matična knjižnica Kamnik, Ljubljanska 1, www.kam.sik.si tel.:01 831 12 17
ponedeljek, torek, sreda: od 13.00 do 19.00 četrtek, petek: od 9.00 do 15.00 sobota: zaprto
Knjižnica Šmarca, Trg padlih borcev 2, tel.:01 839 4311
ponedeljek, torek: od 14.00 do19.00 četrtekod 9.00 do15.00 sreda, petek in sobota: zaprto
Knjižnica Komenda, Glavarjeva ul. 37, tel.: 01 834 32 98
ponedeljek: od 15.00 do19.00 torek in petek: od 9.00 do 15.00 sreda, četrtek in sobota: zaprto
Knjižnica Motnik, Motnik 8, tel.: 031 761 810
sreda: od16.00 do19.00 petek: od 12.00 do15.00 ponedeljek, torek, četrtek in sobota: zaprto
Ambrož triatlon Kamnik z rekordno udeležbo
Najmlajši tekmovalci s trenerjem Miho Rojcem.
V triatlonskem klubu Trisport pod vodstvom legende triatlona Mira Kregarja in z izkušenimi trenerji (Grega Zore, Nataša Planko, Miha Rojc, Aleš Sušnik, Manca Vrhovnik, Ana Grkman in Teja Jazbinšek) letno trenira približno 65 otrok in mladincev Šole triatlona Trisport Alprem. Vsako leto je v klubu tudi več članov in re-kreativcev, ki trenirajo ali pa se le rekreativno udeležujejo treningov plavanja, teka ali kolesarskih rund. Triatlonska tekma, kot pravi Miro
Osrednja disciplina dneva je bil sprint triatlon, ki šteje za slovenski triatlonski pokal. Med ženskami je prepričljivo zmagala domačinka Maruša Klemenc.
- Triatlon s pogledom na Kamniške Alpe, je vsako leto dobro obiskana. Letos je število udeležencev preseglo 200 tekmovalcev iz Slovenije, Italije in nekaj s Češke. Za popolno organizacijo je skrbelo več kot 90 prostovoljcev (večina staršev in sorodnikov tekmovalcev).
Najprej so se pomerili najmlajši. Razdalje 50 m plavanja, 1,5 km kolesarjenja in 400 m teka je premagalo 45 tekmovalcev. Najmlajša tekmovalka Maruša Tereza Šerkezi je stara pet let.
Rezultati v cici kategorijah: cicibanke: 1. Greta Uršič, 2. Ema Bernot
cicibani: 1. Nik Belaj, 2. Arne Pilih
st. cicibanke: 2. Manca Maradin st. cicibani: 1. Aljaž Udovič, 3.
Aljaž Berlec ml. deklice: 1. Neža Mohar Gra-
dišek, 2. Tara Mandič ml. dečki: 2. Žiga Podgoršek, 3. Jan Maradin
V super sprintu sta zmagala Matevž Planko in Tinkara Capuder, oba iz TK Trisport Kamnik. Na razdalji 200 m plavanja, 13 km kolesarjenja in 3 km teka so se pomerili rekreativni tekmovalci na triatlonu za vsakogar in štafetnem triatlonu.
Rezultati super sprinta: st. deklice: 1. Gaja Perko, 2. Ajda
Ahačič, 3. Urška Bernot st. dečki: 3. Teo Flis kadetinje: 1. Tinkara Capuder,
2. Kristina Uršič kadeti: 1. Matevž Planko, 2. Klemen Bojanc
Na triatlonu za vsakogar so stopničke zasedli trije Kamničani: Simon Koželj, Aleš Podgoršek in Jure Premelč. V štafetnem nastopu pa je dober rezultat dosegla moška ekipa E misije. Fantje so se zbrali na pobudo Petra Rodeta in zasedli drugo mesto.
Osrednja disciplina dneva, ki šteje za slovenski triatlonski pokal, je bil sprint triatlon z razdaljami 750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka. Med ženskami je prepričljivo zmaga-
la domačinka Maruša Klemenc
pred klubsko kolegico Lizo Uršič (obe TK Trisport Kamnik) in Evo Troha (TK Inles Riko Ribnica). Pri moških smo videli zanimiv dvoboj, ki ga je dobil Peter Lamovec (sicer gorski tekač, ki tekmuje za 3K šport). S tekom je nadoknadil večji zaostanek za skupino mlajših tekmovalcev. Drugi je bil Luka Kovič (Gorizia triathlon) in tretji Urh Klenovšek (TK Ljubljana).
Rezultati Sprint triatlona: ml. mladinke: 1. Liza Uršič ml. mladinci: 2. Leon Obreza st. mladinke: 1. Maruša Kle-menc
veteranke: 1. Romana Capuder
4. mesto v kategoriji člani II. je z odličnim rezultatom dosegel Domen Hribar.
Dogodek je postregel tako z vrhunskimi dosežki aktivnih triatloncev, neizmernim zadovoljstvom najmlajših cici tekmovalcev, kot tudi z veseljem vseh rekreativcev. Več o rezultatih najdete na strani www.timingljubljana.si.
ROMANA CAPUDER Foto: Edvard Perko
Kamniške plavalke in plavalci končno trenirajo na domačem bazenu in dobro formo potrjujejo z medaljami
V Plavalnem klubu Kamnik smo se razveselili napovedanega zgodnjega odprtja bazena Pod skalco, žal je vreme preprečilo načrte in na domač bazen smo se preselili kot običajno. Seveda je s treningi doma in uspešnim zaključkom šolskega leta prišla tudi prepotrebna motivacija. Za nami je 8 mesecev treningov na bazenu v Radovljici, kar pomeni dnevno 90 prevoženih kilometrov in 90 minut vožnje z avtobusom ali kombijem. Kaj ta čas pomeni v življenju srednješolca, vedo povedati Matic Maček, Jaka
Podjed, Žan Špenko in Gašper Vrhovnik. Po uspešnih nastopih
Gašper Vrhovnik, Jaka Podjed, Žan Špenko in Lara Seretin so se iz Trbovelj vrnili z lepo bero medalj. Foto: Vlado Vučko.
na zimskem državnem prvenstvu je poškodba preprečila nove uspe-
Najmlajša tekmovalka, petletna Maruša Tereza Šerkezi in njena devetletna sestra Medeja sta bili na triatlonu prvič
Prisrčni deklici nista nikoli trenirali triatlona, sta pa hčeri alpinista in gorskega reševalca Matjaža Serkezija in športne pedagoginje ter v zadnjih letih navdušene gorske tekačice Tinkare Skamen Serkezi. Njun bratec Jože pa je še premajhen in ga triatlon zaenkrat še ne zanima. Maruša Tereza je povedala, da na tekmo sigurno še pride, saj sta ji bila plavanje in tek zelo všeč. Kolesarjenje ji ni bilo v veselje, saj je s premajhnim starim kolesom pri preveliki hitrosti navzdol padla. Navdušeno je povedala, da ji je mami že obljubila novo kolo. Medeja je povedala: »Najbolj všeč mi je bilo kolesarjenje, saj sem se na kolesu sprostila. Tek pa je bil težak, ker sem imela na začetku trde noge«. Medeja je včasih trenirala športno plezanje, Maruša Tereza pa še vedno pleza. Seveda, saj v družini Serkezi so hribi doma. »V prostem času gremo velikokrat v hribe, da se zdravo živi, pa še ati in mami pravita, da moramo«, sta za zaključek dodali sestrici.
Ekipni uspeh mlajših mladink na Evropskem prvenstvu na Nizozemskem
Slovenska triatlonska reprezentanca, v katero je bilo potrjenih tudi pet članov TK Trisport Kamnik, je odpotovala na EP mlajših mladincev in do 23 let v Holten na Nizozemsko, ki je že tradicionalno prizorišče večjih mednarodnih tekmovanj.
V	četrtek, 27. junija, so bila na sporedu ekipna tekmovanja, kjer mora vsak tekmovalec preplavati 250 m, prekolesariti 5 km in preteči 1,5 km, potem pa preda »štafeto« drugemu tekmovalcu.
Najprej so se na progo podala dekleta v postavi Kristina Uršič, Eva Skaza (TK Maribor) in Liza Uršič. Presegla so vsa pričakovanja in v močni konkurenci zasedla odlično 6. mesto med šestnajstimi državami. Premagale so zelo močne triatlonske reprezentance in zaostale le za Francozinjami, Britankami, Rusinjami, Portugalkami in Madžarkami. Tudi relativno majhen zaostanek priča o vrhunskem rezultatu naših deklet.
Fantje v postavi Matevž Planko, Jaka Kaplan in Klemen Bojanc niso začeli najbolje zaradi težav pri plavanju. Potem so se sicer pobrali in prehiteli kar nekaj ekip, vendar je bil žal zaostanek prevelik, da bi lahko dosegli od-mevnejši rezultat. Tudi pri fantih so slavili Francozi pred Spanci in Britanci. Selektor Francesco Fissore je po tekmi povedal: »Zelo smo zadovoljni z nastopi v vseh naših tekmovalcev. Nastopili smo z zelo mlado ekipo, praktično brez izkušenj na mednarodni ravni. Namen je bil spoznati, kje smo v primerjavi z ostalimi in ugotovili smo, da smo na pravi poti. Večina bo nastopila tudi na EP naslednje leto in točno vemo, kaj moramo narediti, da bomo dosegali še boljše rezultate. Smo zelo optimistični, saj s to ekipo lahko dosežemo še veliko.«
V	soboto, 29. junija, sta bili na sporedu preizkušnji za moške in ženske do 23 let. Slovenijo sta zastopala Matija Meden (član kluba TK Trisport) in Ribničanka Monika Oražem. Matija je odplaval z relativno majhnim zaostankom za prvimi, potem pa je v menjavi zapravil preveč časa in za nekaj sekund zgrešil prvo skupino na kolesu, ki si je priborila dve minuti prednosti pred zasledovalci. Matija je v prvem delu teka dobro začel, potem so mu pošle moči in je končal na 41. mestu. Zmagal je Florin Salvisberg (SVl) pred Jelle Geensom (BEL) in Ventom Hernande-zom (SPA).
GREGA ZORE
Uspeh kamniških triatloncev na državnem
prvenstvu
he Maticu Mačku, se pa z zadnjih tekmovanj vračajo z medaljami ostali plavalci in plavalke.
1.	mesto:
Jaka Podjed - Trbovlje: 50m prosto, 50m prsno; Koper: 50m prsno, Lara Seretin - Trbovlje: 200m delfin,
Gašper Vrhovnik - Trbovlje:
50m hrbtno, 100m hrbtno, Žan Špenko - Trbovlje: 100m delfin,
2.	mesto:
Jaka Podjed - Koper: 100m prsno,
Lara Seretin - Trbovlje: 50m
v delfin, 100m delfin
Žan Špenko - Trbovlje: 50m
prosto,
3.	mesto:
Jaka Podjed - Trbovlje: 100m prsno,
Gašper Vrhovnik - Koper: 50m prosto,
Žan Špenko - Trbovlje: 100m
prosto,
Medalje in konstantno izboljšanje osebnih rezultatov v pripravljalnem delu so dober obet pred zaključkom sezone. Zadnja tekma pred državnimi prvenstvi bo tudi letos doma - v soboto, 13. julija, bo 12. Plavalni miting Veronika s pričetkom ob 9. uri, vrhunec dneva pa bodo popoldanski finalni nastopi v 50-metrskih disciplinah. Letos Kamnik gosti tudi Državno prvenstvo za dečke in deklice od petka, 26. julija, do nedelje, 28. julija, ko se bodo v Kamniku pomerili mladi upi slovenskega plavanja.
SANDI URŠIČ
V Velenju je v nedeljo, 7. julija, potekalo državno prvenstvo v olimpijskem in super sprint triatlonu. Na super sprint triatlonu so člani TK Trisport Kamnik potrdili letošnjo odlično formo s kar petimi naslovi državnih prvakov (od šestih možnih), osvojili pa so še celo vrsto drugih odličij. Državni prvaki so tako postali Tjaša Vrtačič, Jan Škrjanc, Kristina Uršič, Matevž Planko in Liza Uršič. Mladi tekmovalci pa so pokazali pravi ekipni duh, saj so med tekmovanjem ves čas medsebojno sodelovali in si pomagali, tako da gre zasluga za velik uspeh celotni ekipi.
Na olimpijskem triatlonu so se na progo najprej podala dekleta, kjer je na tej razdalji prvič nastopila Maruša Klemenc, sicer tudi mladinska reprezentantka, in nas presenetila s 3. mestom absolutno in naslovom državne prvakinje v kategoriji mladink. V veteranski kategoriji je Romana Capuder z naslovom državne prvakinje dokazala, da je možno s trdim delom doseči lep rezultat in se kosati tudi z veliko mlajšimi tekmovalkami. Pri moških je Matija Meden z zelo hitrim tekaškim delom osvojil 3. mesto absolutno, njegov oče Sašo Meden je bil odličen 6. absolutno in osvojil državni naslov v veteranski kategoriji. Jan Lipovšek je kljub tehničnim težavam in padcu postal državni prvak v kategoriji mladincev. Dobro je nastopil tudi Simon Koželj s 13. mestom absolutno.
Triatlonci so tako zaključili s prvim delom sezone, ki je presegel vsa pričakovanja vodstva kluba. Za vse uspehe gre zasluga tudi trenerjem, ki se vsak dan trudijo s svojimi varovanci in skupaj uresničujejo zadane cilje. Sledi krajši počitek in priprave na drugi del sezone, kjer bomo že 4. avgusta napadali naslove ekipnih državnih prvakov.
GREGA ZORE Foto: Tomaž Vrtačič in Edvard Perko
Iz tabora Calcit Volleyball
Znani so nasprotniki v pokalu Challenge, sestava obeh kamniških ekip pa še ne
Čeprav je v odbojki trenutno »mrtva« sezona, se je minuli mesec v najbolj uspešnem kamniškem športnem kolektivu marsikaj dogajalo. Največ pozornosti so namenili sestavi obeh članskih ekip v novi sezoni, na sedežu Evropske odbojkarske zveze pa je bil pred mesecem dni žreb v pokalu Challenge, v katerem bosta igrali obe kamniški ekipi. Žreb je bil za odbojkarice in odbojkarje Calcita ugoden. V srednjeevropski ligi bodo igrale le odbojkarice.
Če bi se državno prvenstvo začelo jutri, bi kamniški odbojkarji že lahko igrali, saj ima veljavno pogodbo z aktualnimi slovenskimi podprvaki podpisano že trinajst igralcev. Iz lanske ekipe so to Martin Hrast, Domen Kotnik, Žiga Štern, Boris Brus, Jernej Stavbar, Žan Novljan, Jure Lakner, Danijel Pokeršnik in Klemen Hribar, v svoje vrste pa so Kamničani zvabili tudi nekaj novih igralcev. Kmalu po koncu sezone je v ekipo Calcita prišel 24-letni sprejemalec Astec Triglava Andrej Štembergar Zupan, sredi junija pa še obetavni korektor Tonček Štern, ki je v lanski sezoni že igral za mladince Calcita, medtem ko je ta kadetski reprezentant Slovenije, sicer brat Žige Šterna, v članski konkurenci nosil dres Murxina iz Slovenske Bistrice. Za Kamničane bosta v novi sezoni igrala tudi obetavni libero Sandi Ribič in organizator igre Tine Kvas. Medtem ko klub zagotovo zapuščata Jan Brulec in Jan Pokeršnik, ki se vračata v ACH Volley, saj sta za Calcit igrala kot posojena igralca, še ni znano, ali bo v ekipi ostal kapetan Jan Planinc. Prestopni rok za Kamničane še ni končan in prav možno je, da bo prišlo še do kakšne spremembe.
»Imel sem občutek, da sem v Triglavu dosegel neko mejo kakovosti, ki bi jo težko presegel. Ocenil sem, da bom to lažje naredil v Kamniku, kjer bom imel več možnosti za napredek svoje igre,
pa tudi sebe kot igralca. V Kranju sem bil dobro desetletje, vse od konca osnovne šole, ko sem se začel ukvarjati z odbojko in na Triglav imam same lepe spomine,« je po podpisu pogodbe s kamniško ekipo povedal Andrej Štembergar Zupan, ki večino novih soigralcev zelo dobro pozna, tako kot tudi trenerja Marka Brumna.
V
Žensko ekipo bo vodil Gašper Ribič
Dolgo časa je bil precej nejasen položaj v ženski ekipi Calcita. Slovenske pokalne zmagovalke bodo precej spremenile zasedbo. Od lanskih igralk so za zdaj ostale organizatorka igre Eva Mori, spre-jemalka Ana Katarina Hribar, ter korektorici Tjaša Turnšek in Nika Mori, do začetka priprav v avgustu pa bo znano, ali se jim bo pridružila še kakšna igralka iz minule sezone. Zato pa je vodstvo kamniškega kluba v svoje vrste uspelo zvabiti nekaj izjemno nadarjenih igralk, organizatorko igre Mojco Božič, ki je vso svojo kariero igrala v Aliansi in je odlično igrala na nedavnih sredozemskih igrah, kjer je igrala tudi prosta igralka Meta Jerala, še lani igralka Zgornje Gorenjske in pred tem Nove KBM Branika, in eno najbolj nadarjenih slovenskih odbojkaric, sprejemal-ko Lano Ščuko, ki je lani igrala za Vital. Lana Ščuka je skupaj z Evo Mori nosilka igre v slovenski ka-
detski reprezentanci, ki bo konec julija igrala na svetovnem mladinskem prvenstvu na Tajskem, v teh dneh pa bosta branili slovenske barve na poletnih olimpijskih igrah mladih na Nizozemskem. V svoj matični klub se po letu dni igranja za Vital vrača Petra Vr-hovnik, ki se je s Calcitovkami veselila do zdaj edinega naslova državnih prvakinj, v Kamnik pa se iz Puconcev seli tudi blokerka Tamara Borko.
Po dveh sezonah pa se iz Kamnika poslavlja prvi trener ženske ekipe Calcit Volleyballa Oleg Gorbačov. V klubu so bili z njegovim delom v glavnem zadovoljni, saj je Calcitu prinesel še edino manjkajočo domačo lovoriko -pokalni naslov v ženski konkurenci, že od prej pa se z obema domačima naslovoma lahko pohvalijo odbojkarji, medtem ko so
C^-
Slovenske pokalne zmagovalke bodo v novi sezoni precej spremenile zasedbo. Od lanskih igralk so ostale le organizatorka igre Eva Mori, sprejemalka Ana Katarina Hribar ter korektorici Tjaša Turnšek in Nika Mori, do začetka priprav v avgustu pa bo znano, ali se jim bo pridružila še kakšna igralka minule sezone.
bile odbojkarice pred tremi leti državne prvakinje. Poraz v finalu končnice državnega prvenstva je bil vendarle tisti razlog, da se vodstvo kluba ni odločilo podaljšati pogodbe. Odločitev ni bila lahka, po temeljitem razmisleku so se odločili, da bo prvo žensko ekipo vodil Gašper Ribič, ki se tako po letu dni vrača v svoj matični klub, s katerim je osvojil tri naslove državnega prvaka in pokalni naslov. Zadnje štiri sezone je bil pomočnik trenerja, dve leti pri Franciju Obolnarju v Calcitu, lani in letos pa Luki Slabetu v ACH Volleyju.
»Zavedam se, da me v vlogi prvega trenerja ekipe čaka težje in drugačno delo, kot pa v letih, ko sem bil pomočnik Obolnarju in Slabetu, vendar se tega izziva ne bojim. Že med letošnjo sezono je v meni zorela ideja, da bi bil čas, da bi prevzel eno od ekip in šel na samostojno pot. Ker bom to priložnost dobil prav v svojem matičnem klubu, sem še toliko bolj zadovoljen,« je po dogovoru s predsednikom kluba Calcit Volleyball Gregorjem Hribarjem povedal Gašper Ribič, kateremu bo pri delu pomagal Aljoša Jemec. Kamničanke bodo v novi sezoni igrale tudi v srednjeevropski ligi.
Ugodna žreba
v pokalu Challenge
V minuli sezoni so kamniški odbojkarji igrali v pokalu CEV. Ker so Kanalci odpovedali sodelovanje v evropskih pokalih, bi Kamničani v pokalu CEV lahko igrali tudi v novi sezoni, vendar so se v klubu odločili za igranje v pokalu Challenge. V prvi vrsti zato, ker bodo domače evropske tekme lahko igrali v domači dvorani. Žreb na sedežu Evropske odbojkarske zveze je bil za varovance Marka Brumna nadvse ugoden. V prvem krogu bodo prosti, v drugem pa se bodo najprej v gosteh pomerili z ekipo Jedinstva iz Brčkega (BiH) med 5. in 7. novembrom, povratna tekma pa bo 27. novembra v Kamniku. Če bodo v tem obračunu uspešni, jih v tretjem krogu čaka dvoboj s poražencem prvega kroga pokala CEV, Amstetten Hypo (Avstrija) ali Radnički Kragujevac (Srbija). Tudi v tem primeru bodo prvo tekmo igrali v gosteh med 10. in 12. decembrom, medtem ko bo povratna tekma 18. decembra na domačem igrišču.
»Reči moram, da nam je bil žreb kar naklonjen, saj so tako Je-dinstvo iz Brčkega kot Amstetten ali Radnički realno premagljivi, vendar bo to odvisno tudi od tega, kako močno ekipo nam bo uspelo sestaviti. Če bomo v tem iskanju uspešni, se v pokalu Challenge lahko prebijemo do četrtfinala,« je prepričan Brumen.
Z izidom žreba v Luksemburgu je bil zadovoljen tudi Gašper Ri-
V kamniški članski ekipi bo tudi letos igral Boris Brus, in pa še znano, ali bo v ekipi ostal tudi kapetan Jan Planinc.
bič, saj bodo njegove varovanke prvo tekmo igrale proti švicarski ekipi Franches-Montagnes, ki so jo premagale že v minuli sezoni, 20. novembra v Kamniku, povratno pa med 26. in 28. novembrom v Švici. V tretjem krogu tekmovanja, seveda v primeru napredovanja, jih čakata tekmi proti poraženkam dvoboja v pokalu CEV med Olomoucom (Češka) in Asko Linzom (Avstrija). Prvo tekmo bi tako igrale 11. decembra doma, povratno pa med 17. in 19. decembrom v Olomoucu ali Linzu.
Še to, odločitev vodstva kluba je, da bodo v novi sezoni v srednjeevropski ligi igrale samo odbojka-rice Calcit Volleyballa, medtem ko bo moška liga ob pokalu Challenge igrala samo v domačem prvenstvu in v pokalu Slovenije.
MIHA ŠTAMCAR
Zmagovalec turnirja društva »PodSkalco« Zoran Poljanšek v družbi drugouvrščene-ga Slavka Bučevca in tretjeuvrščenega Srečka Raduloviča.
Teniški turnir na igriščih »Pod Skalco«
Kot že vrsto let, smo se tudi letos odločili organizirati teniški turnir na igriščih društva »Pod Skalco« znotraj avtokampa v Kamniku, s tem pa našim članom ponuditi možnost, da se pomerijo med seboj na začetku sezone. Skupaj smo preživeli prijeten dan ob igranju tenisa in skupnem druženju.
Teniško društvo »Pod Skalco« ima dve urejeni peščeni igrišči znotraj avtokampa Pod Skalco. V idiličnem okolju narave ob reki Nevljici, stran od hrupa ceste, ponujajo igrišča prijetno teniško sprostitev tako članom kot tudi nečlanom društva.
Turnir posameznikov je potekal v soboto, 22. junija. Tekme so bile izenačene, pozno popoldne pa smo dobili zmagovalca letošnjega turnirja. Najboljšo teniško pripravljenost je pokazal Zoran Po-ljanšek, ki je v finalu premagal Slavka Bučevca z rezultatom 6:3. Tretje mesto je zasedel Srečko Radulovič. Sledila je razglasitev rezultatov ter podelitev pokalov najboljšim trem. Poskrbeli smo tudi, da tenisači niso ostali lačni in žejni. Naslednji turnir pripravljamo septembra.
Teniško društvo »Pod Skalco«
Odlične uvrstitve tekačev KGT Papež na EP v gorskih tekih v Bolgariji
V članski konkurenci sta prvi mesti zasedla Italijana Bernard Dematties in Alex Baldaccini, ki bo letos naskakoval rekord na Grintovec, tretje pa kralj Grintovca 2011 Turek Ahmed Arslan. Na 11,8 km dolgi progi je Mitja Kosovelj s časom 59:56 dosegel odlično 14. mesto, v prvi polovici sta bila tudi Gašper Bregar in Bojan Ambrožič (vsi KGT Papež).
Odlični uvrstitvi sta dosegli bronasti Lea Einfalt med mladinkami in Mateja Kosovelj med članicami. V prvi polovici najboljših je bila kljub poškodbi tudi Neja Kršinar na 29. mestu.
Med mladinci (8, 6 km) pa je Rok Bratina dosegel 6. mesto, Anže Božič 24., Jošt Lapajne 28. in se ekipno uvrstili na odlično 6. mesto.
Vsem reprezentantom iskreno čestitamo!
MIRA PAPEŽ
Karmen Orehek in Aljaž Božič uspešna na WMRA International youth Cup
Na dan EP v gorskih tekih v Bolgariji je potekalo v Franciji še mednarodno tekmovanje mlajših mladincev, kjer je Karmen Orehek dosegla odlično 28. mesto, Aljaž Božič pa 23. mesto. Čestitamo!
Košarkarski maraton na Duplici uspel
V soboto, 15. junija, smo fantje Košarkarskega kluba Kamnik priredili že deseto izvedbo košarkarskega maratona. Letos smo igrali natančno 784 minut in prireditev poimenovali 784 minut košarke. Proti veteranski, članski in mladinski ekipi Calcit Basketball so se združile ekipe Duplice, ŠD Policist in ekipa Sport Cafe. Že od zgodnjih jutranjih ur so se pod košema bile prave bitke. Še posebej z zanimanjem smo spremljali boje mlajših selekcij. Ob tem smo pri-
pravili tudi manjšo slovesnost, saj klub letos praznuje deseto obletnico obstoja. V veliko čast nam je, da so se našemu povabilu odzvali tudi slovenski košarkarski reprezentanti. Tako so otroci dobili avtograme in odigrali nekaj košarkarskih prvin z domačinom Markom Pajicem, ki je prve košarkarske korake naredil prav na legendarnem igrišču Vila na Duplici. Prav tako sta bila z nami Jaka Klobučar, igralec Krke iz Novega Mesta, ter Rene Žvan, ki
letos nastopa na Slovaškem. Sledila je krajša slovesnost, na kateri smo se s skromnimi priznanji zahvalili vsem predsednikom kluba, športni zvezi Kamnik, KS Duplica ter vsem zvestim sponzorjem, ki nam že desetletje stojijo ob strani. Po slovesnosti smo nadaljevali z igranjem košarke. Bolj, ko se je ura bližala koncu maratona, bolj je bil rezultat tesen in igra še bolj zanimiva. Pol ure pred koncem so košarkarji ekipe Calcit Basketball zaostajali za sedem točk,
nato pa le strnili svoje vrste. Z dobro igro v obrambi in nekaj zadetimi trojkami so rezultat obrnili v svojo korist. Tako je zmagovalni pokal ponosno dvignil v zrak najboljši igralec maratona, član mladinske in članske ekipe Calcit Basketball Jan Cvijanovič Hudoklin. Končni rezultat je bil 703:676.
Člani Košarkarskega kluba Kamnik pa že pripravljamo nove dogodke. Konec meseca avgusta nas čaka organizacija košarkarskega tabora za mlajše selekcije v Kočevju.
ROBERT PROSEN
PIKADO LIGA IN NJENIH »TOP 10«
TOP 10 pikado lige s podmladkom.
Ob zaključku ligaškega tekmovanja je istočasno potekalo tudi prvenstvo posameznikov - rang turnirji. Letos se je na Rang turnirjih zvrstilo preko 100 pikaderjev, ki nastopajo v Kamniški pikado ligi, nastopila pa je tudi ženska populacija. Lahko bi potrdil, da imamo kar nekaj izvrstnih pika-derk, a se vse niso udeležile vseh turnirjev in zato tudi niso posegale po najvišjih mestih. Lepo pa je, da omenimo igralke, ki so se uvrstile med najboljšo trideseteri-co lige: Progar Nika (ekipa Bac2), Košir Tamara (ekipa Ježovc) in Andreja Lipovšek (ekipa Peter Pan).
Šestnajst Rang turnirjev se je v letošnji sezoni odigralo in favoriti so se kmalu »odlepili« od vztraj-
nih zasledovalcev. V kakovostnih borbah je to sezono suvereno zmagal Orehek Simon (ekipa Ca-lifornija), drugo mesto je osvojil Videmšek Frenk (ekipa Californi-ja), tretje Erzar Vid (ekipa Bac 1), ki pa ima odigran turnir manj od prve dvojice in to ga je stalo uvrstitve na drugo mesto.
VRSTNI RED »TOP 10«
Točke
1.	Orehek Simon Californija	1459
2.	Videmšek Frenk Californija	1279
3.	Erzar Vid Bac 1	1211
4.	Magerl Bianko Californija	1195
5.	Grkman Marko Ježovc	1149
6.	Brežnjak Dani Bac 1	989
7.	Korbar Anže Peter Pan	760
8.	Košir Dejan Ježovc	749
9.	Karner Bruno Ježovc	724 10. Sever Tim Californija	619
P.B.
BLAŽA KLEMENČIČ IN ROK KOROŠEC
DRŽAVNA PRVAKA
V Kočevju so se za naslove državnih prvakov pomerili gorski kolesarji v krosu. Za kamniški Calcit Bike Team je naslov najboljše v Sloveniji ponovno osvojila Blaža Klemenčič, ki je za majico državne prvakinje premagala prvo tekmovalko na svetu Tanjo Žakelj. Moško dirko je suvereno dobil mlajši član Rok Korošec, naslov državnega prvaka je osvojil tudi mladinec Gregor Krajnc.
Vrhunec dneva je bil obračun med Blažo in Tanjo. Slednja je bila na prvem mestu vse do zadnjega kroga, ko je na vzponu napadla tekmovalka kamniškega kluba in prednost zadržala do konca. »Imela sem taktiko, da se takoj na začetku postavim za Tanjo. Imela sem načrt, da dva kroga pred koncem napadem, a sem si med dirko premislila in se odločila za napad v zadnjem krogu. Na prvem vzponu sem napadla in obdržala prednost do konca. Bilo je težko,« je povedala Blaža, ki je bila najboljša tudi prejšnji konec tedna na kamniškem krosu. »Lahko rečem, da se po bolezni vračam nazaj. Vesela sem, da lahko spet normalno treniram in dirkam, glede na to, da sem bila ves mesec bolna. Vesela sem, da sem premagala prvo na svetu,« je
še dodala Blaža. Tina Perše, tudi članica Calcita, je bila tretja.
»S samim rezultatom sem zelo zadovoljen, bolje ne bi moglo biti. V prvem krogu sem naredil napako, ostalo sem speljal brez napake. Vse je šlo tekoče in sem zelo zadovoljen. Pri mlajših članih je to prvi naslov, sem pa že bil prvak v mladinski kategoriji. Ponavadi na državnih prvenstvih nisem imel ravno sreče, zmeraj je šlo kaj narobe. Moram se zahvaliti trenerju Gregorju Mikliču, ki res zna tempirat formo. Iz tekme v tekmo gre bolje. Že v Kamniku sem se zelo dobro počutil. Ko se vse poklopi, pride tudi rezultat,« je po osvojenem naslovu povedal Rok Korošec. Družbo na zmagovalnem odru mu je delal klubski kolega Urban Ferenčak na drugem mestu. »Drugi je vedno
Za kamniški Calcit Bike Team je naslov najboljše v Sloveniji ponovno osvojila Blaža Klemenčič, kije za majico državne prvakinje premagala prvo tekmovalko na svetu Tanjo Žakelj. Uspel ji je napad na vzponu v zadnjem krogu.
Dvojno zmago je Calcit slavil v mladinski konkurenci. Naslov državnega prvaka sije prikolesaril Gregor Krajnc, za njim je na drugem mestu tekmo končal Peter Zupančič.
prvi poraženec,« je z nasmehom najprej dejal Urban in nadaljeval: »Zadovoljen sem z dirko. Nisem naredil nobene napake, proga mi sicer ni bila najbolj všeč, vendar treba je dirkati na vsaki progi. Korošec je bil danes enostavno premočen.«
Moško dirko elite je Boštjan Hribovšek končal na četrtem mestu, ker sta Ferenčak in Korošec mlajša člana pa je osvojil naslov državnega podprvaka. »Tako nekako je bilo tudi pričakovati. Prvi krog je šlo v redu, potem pa se nisem znašel na teh kratkih klancih. Proga je luštna, sicer pa mi bolj ležijo dirke z bolj dolgimi klanci. Sezona je dolga, še nekaj tekem nas čaka, tudi zaključna tekma slovenskega pokala na Črnem vrhu. Upam, da ostanem v vodstvu. Potem pa odpeljem še kakšen maraton ali kros v bližini,« sporoča Boštjan.
Dvojno zmago je Calcit slavil v mladinski konkurenci. Naslov državnega prvaka si je priko-lesaril Gregor Krajnc, za njim je končal Peter Zupančič. »Ful sem zadovoljen. Na ogledu mi je bila proga težka. Mislil sem, da ne bo šlo tako dobro. Skupaj smo startali z elite in U23, držal
sem se njih. Predzadnji krog sem malo skočil, da sem videl koliko še lahko držijo. Potem pa sem samo peljal do cilja. Lani sem začel, gre mi dobro. Se mi kar odpira pot,« je veselo razlagal Grega, Peter pa je o svojem nastopu dodal: »Z rezultatom sem zadovoljen. Grega je vso sezono kazal, da je boljši. Na koncu se je razpletlo tako, kot vsaka dirka za slovenski pokal. Na tej progi sem danes prvič vozil. Nisem vedel, kaj lahko pričakujem. Je malo posebna, ne vem, če je v Sloveniji kakšna takšna. Dosti ovinkov, razgibana. Če nisi dovolj močan, se lahko naredijo velike razlike.«
Naslov med mladinkami je osvojila Eva Jagodič.
Stopničke so Calcitovi tekmovalci osvojili tudi v mlajših kategorijah. Mark Car je bil najboljši v kategoriji U11, Urban Koncilja je bil drugi. V kategoriji U9 je zmagal Žan Pahor, drugi je bil Gal Starman, trojno zmago v U9 so slavile Calcitovke Hana Žagar Kranjec, Zoja Kranjec in Ana Langus.
PR CALCIT BIKE TEAM Foto: Gregor Miklič, Primož Babnik
CALCIT BIKE TEAMU ŠTIRI ZMAGE V KAMNIKU
Kamnik je v nedeljo 30. junija, še 16. zapored gostil mednarodno gorsko-kolesarsko dirko v krosu, tokrat prvič prve kategorije (UCI C1). Za domači Calcit Bike Team, organizatorja dirke, je zmago osvojila Blaža Klemenčič, na moški dirki je Rok Korošec dosegel 11. mesto, boj v deseterici je izgubil v zadnjem krogu.
Prvi vrhunec dneva je bila ženska dirka, kjer je Blaža Klemenčič po nastopu na svetovnem prvenstvu v maratonu, kjer je bila peta, navdušila domače navijače in jim poklonila zmago. Za domačinko sta končali Ukrajinka Jana Belomojna in Rusinja Ana Kono-valova. Zmaga Blaže je bila pod vprašajem le v prvem krogu, ko je vozila skupaj z Belomojno, ko se je proga začela vzpenjati pa je Blaža napadla in si privozila zadostno prednost, da je ciljno črto prečkala z visoko dvignjenimi rokami. »Sem zadovoljna. Nisem si mislila ... Je bila težka zmaga, ampak kar prepričljiva,« je po zmagi dejala domača šampionka, ki je v manj kot 24 urah dvakrat dirkala.
Moška dirka je pripadla Avstrijcu Alexan-dru Gehbauerju, ki je opravil z drugouvršče-nim Ukrajincem Andrijem Risenkom in tretjeuvrščenim Madžarom An-drasom Parti-jem. Domačin Rok Korošec je bil najboljši Slovenec, po osmih krogih je ciljno črto prečkal kot enajsti. »Zelo sem zadovoljen. To je bila domača tekma.
Maksimalno sem se pripravil. Prvi krog smo šli dobro, potem pa sem vsak krog izgubljal. Na koncu bi še lahko stisnil, ampak ko ni moči, kakšen krč, je konec,« je razlagal Rok, ki je bil od prvega kroga med prvimi desetimi. Na 11. mesto je zdrsnil šele v zadnjem krogu. »Na vrhu klanca sta dva prišla mimo. Prvega sem spustil naprej, drugega nisem. V bistvu smo pol kroga sprintali. Tisti, ki ima dovolj energije za zadnji krog, lahko gre naprej, tisti, ki nima, pa lahko gre samo na tempo,« je še dodal domači kolesar. Boštjan Hribovšek je bil na koncu 17., mesto za njim pa Urban Ferenčak.
Dvojne stopničke sta Calcitu prikolesarila mladinca, Gregor
Krajnc je osvojil odlično drugo mesto, tik za njim pa je končal Peter Zupančič. »Mi je šlo kar dobro. Za domačo tekmo bi se lahko malo bolj potrudil in zmagal, ampak sem zadovoljen z drugim mestom. Zadnji krog me je prehitel Rus, v bistvu nisem vedel, da spada med mladince. Proti koncu me je pobralo zaradi vročine, priznam,« je povedal Grega.
Zmago za domači klub so osvojili še Hana Žagar Kranjec (U9), Žan Pahor (U9) in Urban Koncilja (U11).
Kamniški kros, ta je štel tudi za slovenski pokal, je bil sicer re-
Rok Korošec je bil najhitrejši Slovenec na 11. mestu.
korden po številu prijav. V vseh kategorijah je nastopilo okoli 270 tekmovalcev in tekmovalk, od tega okoli 45 kolesarjev kamniškega kluba.
PR Calcit Bike Team Foto: Simon Erjavec
Miha Halzer je le teden dni pred Kamniškim krosom osvojil drugo mesto na evropskem prvenstvu v Eliminatorju.
Najmlajše kolesarje so gledalci glasno spodbujali.
Dan vaterpolistov minil v prijetnem vzdušju
20. dan vaterpolistov Slovenije je minil v dobrem vzdušju, polnem optimizma. V soboto, 22. junija, se je na kamniškem bazenu Pod skalo zbralo 250 vaterpolistov različnih kategorij, od dečkov do 10 let do veteranov. 25 ekip je odigralo 27 tekem. Gostje so se zabavali ob zvokih skupine Plagiators in Tonija Tuhinjskega. Na otvoritvi je kamniško vaterpolsko društvo podelilo tri plakete, ki jih je izročil kamniški župan Marjan Šarec. AVK Triglav je dobil plaketo za 20-kratno udeležbo na dnevih vaterpolistov, plaketo za dvajset let plodnega sodelovanja med kluboma je dobil trener AVK Triglav Rado Čermelj, ki je vedno pripravljen pomagati z nasveti trenerjem. Brez njegove podpore in sodelovanja si težko predstavljam naše društvo takšno, kot je danes. V dvajsetih letih so ekipe Kamnika in Triglava odigrale ogromno trening tekem, ki so še kako pomembne pri razvoju vaterpolistov. Tretje priznanje je dobila Katarina Komatar za 10 let sodelovanja pri organizaciji dneva vaterpolistov. Čeprav tokrat ni bilo gostov iz tujine, je bil dan vaterpolistov uspešen, udeleženci so iz Kamnika odšli še posebej zadovoljni, saj je po nekaj letih kraljevalo vroče poletno sonce in dobre volje ni pregnala niti kratka ploha. V dvajsetih letih je na kamniškem bazenu gostovalo okoli 4000 vaterpolistov, ki so prihajali iz 30 klubov iz štirih držav. Naj spomnimo, da je na kamniškem bazenu gostovala tudi članska reprezentanca Hrvaške, ki je osvajala medalje na olimpijadah.
Kamniški mladinci zmagovalci pokalnega prvenstva v vaterpolu
V nedeljo, 23. junija, so kamniški mladinci vsem dobrim rezultatom dodali še smetano z jagodami, ko so v Kranju v polfinalu premagali Kokro, Triglav pa je zmagal proti Bonifiki. Finalna tekma je potekala v borbenem duhu. V ekipah so igralci kadetske in mladinske reprezentance. Kamničani so vodili ves čas srečanja, triglavani so dvakrat reševali glavo v zadnji sekundi, redni del so izenačili v zadnji sekundi, ravno tako so izenačili v zadnji sekundi prvega podaljška. Borbenost do konca je pripeljala do rezultata sezon, rezultat po rednem delu je bil 10:10, na koncu pa so kamniški mladinci zmagali 13:11. Fantje so bili vključeni v organizacijo 20. dneva vaterpolistov, saj so sodelovali pri pisanju zapisnikov, sojenju, organizaciji parkiranja in podobno, zato ta zmaga še bolj šteje. Da zmage nismo pričakovali, pove dejstvo, da trener Bečič in moja maienkost s seboj nisva imela rezervnih oblačil. Trenerji in ožje vodstvo po osvojenem prvem mestu namreč pristanejo v bazenu. Mladinci Kamnika so si to lovoriko zagotovili v postavi: Gašper Žurbi in Urban Benkovič vratarja, Nikola Peruničič, Martin Stele, ki je bil s petimi zadetki najboljši strelec Kamnika, Robin Pantič (2), Žan Komatar, Sebastijan Novak (3), Jaka Zorman, Tim Ostrež, Tadej Debevec (1), Blaž Briški (2). Čeprav je v ekipi Triglava igralo 5 mladincev z izkušnjami iz jadranske lige, so Kamničani bili tokrat boljši nasprotnik in zasluženo odnesli pokal.
Pokalno prvenstvo so igrali tudi člani, ki pa niso ponovili uspeha mladincev, saj so 9:8 izgubili s Kokro in tako v polfinalu naleteli na Triglav, ki je pri članih premočan nasprotnik. Kamniške ekipe trenutno trenirajo na bazenu Pod skalo in se imajo prav uredu, saj je domača voda ena najboljših. Poleg treningov vaterpola preko poletja izvajamo poletno plavalno šolo VD Kamnik, rekreacijo odraslih in petdnevne Aktivne počitnice, ki potekajo v okolici Kamnika in na kamniškem bazenu.
Dare
15. gorski tek na Grintovec
Ali svetovni favoriti gorskega teka lahko podrejo rekord Jonathana Wyata (1:15:43)?
V	nedeljo, 28. julija, se obeta množična udeležba domačih in tujih tekačev iz Evrope in prek luže, ki jih mamijo Grintovške strmine in lepote. Kje so meje mogočega? Eritrejec Teklay, letošnji zmagovalec 1. tekme Grand Prixa in lanskoletni kralj Grintovca, napoveduje nov rekord. Udeležbo potrdili elitni italijanski tekači, med njimi Baldaccini, letošnji evropski podprvak v gorskih tekih.
V	nedeljo, 28. julija, KGT Papež organiziranega najzahtevnejših in ek-stremnih gorskih tekov v Evropi, 15. gorski tek na Grintovec.Tek v osrčje Grintovcev pomeni poseben izziv, izjemen čar, med gorskimi tekači je med najbolj priljubljenimi tekmami in tudi med najbolj obiskanimi.
Prizorišče 15. gorskega teka je Kamniška Bistrica z vsemi naravnimi znamenitostmi pod kuliso Kamniških planin. Tek je 3. tekma za Pokal Slovenije, državno prvenstvo za otroške kategorije in pod okriljem svetovne zveze za gorske teke 3. tekma za WMRA Grand Prix. Tek na Grintovec je vsako leto tek presežnikov, zato tudi letos pričakujemo še več tekačev z vsega sveta. Vseh 14 kategorij tekmuje po pravilih, veljavnih za Pokal Slovenije in WMRA Grand Prix. Proga bo tradicionalna (po markirani poti) do vrha Grintovca, zelo skrbno trasirana in označena. Zaradi zahtevnosti in težavnosti proge (Grintovec - 2558m, višinska razlika 1957m, dolžina proge 9,6km) je proga za otroške kategorije in mladince krajša s ciljem na Kokrskem sedlu.
Start vseh kategorij je pri Domu v Kamniški Bistrici, kjer bo ob 15. uri slovesna razglasitev rezultatov in podelitev medalj, priznanj ter bogatih denarnih in praktičnih nagrad. Rekorderja proge čaka posebna nagrada. Vsak udeleženec prejme spominsko darilo, ročno izdelano priznanje, bon za hrano. Limitni čas teka je dve uri in pol. Za varnost bodo poskrbeli alpinisti in gorska reševalna služba z zdravniki. V primeru slabega vremena si organizator pridržuje pravico do skrajšanja proge ali odpovedi.
Ljubitelji teka, spremljevalci in navijači vabljeni v osrčje Grintovcev, kjer se bodo svetovno znani gorski tekači potegovali za naslov kralj in kraljica Grintovca.
Mira Papež
14 12. julij 2013
MED UPOKOJENCI - ZANIMIVOSTI
DIAMANTNI, BISERNI IN ZLATI ZAKONSKI PARI
Kamniško društvo upokojencev je v petek, 14. junija, pripravilo sprejem zakonskih parov, ki so svoje jubileje proslavili v prvem polletju 2013. Za svečano srečanje kar 14 parov je društvo pripravilo poseben program, v katerem so sodelovale Ljudske pevke Predice, Folklorna skupina Kamnik in harmonikar Jože Jagodic.Vsi zakonski pari so prejeli posebne diplome, cvetke in darilca.
Sprejema se je udeležil tudi kamniški župan Marjan Šarec, ki je v krajšem nagovoru slavljencem čestital in zaželel dobrega zdravja.
Vsem je stisnil roko in se z njimi fotografiral.
Med udeleženci je bil tudi zakonski par, ki s 65 leti skupnega zakonskega življenja slavi že diamantno poroko, to sta Rezka in Miha Vrhovnik iz Ul. Toma Brejca 21 v Kamniku. Biserni jubilej (60 leta zakona) so praznovali: Katarina in Alojz Ahčin iz Porebra 8, Marija in Jože Capuder iz Šmarce, Zelena pot 1, Ana in Jože Kalan iz Kamnika, C.Tineta Zajca 17, Kristina in Peter Urankar iz Kebetove ulice 14, Ljubica in Bogomir Vr-hovec s Cankarjeve 29.
Biserni in zlati zakonski pari pred domom Društva upokojencev Kamnik.
Zlati jubilej (50) so praznovali: Veronika in Milan Hočevar iz
Diamantnemu zakonskemu paru Rezki in Mihu Vrhovnik iz Ul. Toma Brejca 21 v Kamniku sta za 65 let skupnega zakonskega življenja čestitala župan Marjan Šarec in predsednik DU Kamnik Vinko Polak.
Drnovškove ul. 4, Marija in Janez Hribar iz Kališ 11, Marija in Florjan Jereb iz Šmarce, Kamniška 22, Štefka in Alojz Marinko z Velike Lašne 17, Marija in Jože Štrajhar iz Ul. Toma Brejca 17, Ivica in Anton Vrtačič iz Ul. F. Berganta 3, Marija in Frančišek Zavolovšek z Županjih njiv 4, Rozka in Ivan Zore iz Srednje vasi 3 a.
V družabnem delu so slavljenci zaplesali s člani in članicami folklorne skupine, se veselili srečanja in obujali spomine na prehojeno pot, še posebej lepe trenutke.
Zakonske pare, ki se srečanja niso mogli udeležiti, bodo društvene delavke obiskale na njihovih domovih, to so zlati zakonski jubilanti: Jožica in Franc
Lipičnik iz Sp. Stranj 9, Francka in Ciril Osolnik iz Potoka v Tuh.dolini 4, Marija in Alojzij Ravnjak iz Ul. Matije Blejca 2,Martina in Janez Škrbinc iz Ul. KZO 10, Amalija in Peter Tajčs Kranjske c. 4b ter Francka in Vinko Pestotnik iz Starih Sel
10 v Tuhinjskidolini.
STANE SIMŠIČ
RADI SE POTEPAMO IN RAZISKUJEMO...
Upravni odbor DU Motnik Špitalič za svoje člane vsako leto organizira enodnevni izlet. Letos nas je pot vodila proti Kopru in Trstu. Tja nas je popeljala Edita Vrankar, z znamenitostmi in podatki pa nas je seznanjala vodička Metka Pahor.
Z avtoceste smo najprej krenili proti vasi Kastelec do gradu Socerb. Z obzidja se je odprl prelep razgled na tržaško pristanišče, Trst, plinski terminal, vasi pred Trstom, proti slovenski obali - Koper s pristaniščem in gričevnat svet pred našo obalo. V Kopru smo vstopili skozi mestna vrata in se znašli v starem delu mesta. Prečili smo Prešernov in Titov trg, si ogledali stolnico, lodžo, Pretorsko palačo, prešli trg Brolo do Belvedera. Od tam smo si ogledali del pristanišča Koper z vlačilci in kon-tejnerski terminal ter mestno kopališče. V restavraciji Emonec smo se podprli z malico.
ČUDOVIT IZLET KAMNIŠKIH UPOKOJENCEV
V DOLINO POD PONCAMI

JANTAR trade
A K C I J A I
Klima naprava z montažo že od G20eur
flfa lO^Di' KViporiA* ncijjrnirt- rVili{n>h tffivv fa (j^^rvcyndtTV 1 uJrlh*	■ Lu	liJfldiftiTiiji.. ■ «WIUIMIUI .I
I fifiiin.ni.ui rjynH» iWi i,nii.i.i,H.

FUV?T5U

i AKCIJSKA PONUDBA
i
SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE
i MOKA tip 500 i iokg = 5>50e

i
JABOLKA PO UGODNI CENI
Že zjutraj je vreme kazalo na sončen in vroč dan. Ko smo prispeli v Trst, se je to pokazalo v popolnosti. Visoke stavbe in ozke ulice v starem delu mesta so nam nudile vsaj malo sence. V Trstu so zanimivi veliki trgi, kjer potekajo razna zborovanja, stolp z uro, kjer Mihec in Jakec (kipca fantov) vsako polno uro udarita po zvonu, visoke stavbe, običajno obložene z grobim kamnom in najbolj ostanki rimskega gledališča.
Na polotočku (na punti) stoji gradič Miramare. Zgradili so ga
iz istrskega in kraškega belega kamna. V »gnezdu ljubezni, upanja in sanj« naj bi živela avstroogrski nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan in njegova žena Charlotta, vendar jima ni bilo dano, ker so Maksimilijana ubili v Mehiki. V gradu je ohranjeno veliko lepe opreme. Tudi okolica je zelo zanimiva: fontana pred gradom, malo pristanišče s pomolom in velik park s številnimi (tudi eksotičnimi) rastlinami.
TEKST: Majda Zupančič FOTO: Ivo Piskar
V četrtek, 27. junija, smo se kamniški upokojenci podali na izlet v Planico kot nadomestilo odpadlega republiškega srečanja upokojencev. Več kot dvesto udeležencev se nas je odpeljalo v dolino pod Poncami. Z zanimanjem smo si ogledali smučarske skakalnice in opazovali dela na novi oz. posodobljeni skakalnici, ki bo omogočala še daljše skoke. Posebnost izleta je bila »planinska tura v Tamar« (1108 m), udeležilo se jo je kar 130 naših izletnikov. Vsi smo srečno prispeli v osrčje doline do doma v Tamarju in občudovali planinske vršace. Nato smo seodpe-ljali v Ribno pri Bledu, kjer je sledil družabni in zabavni del izleta, zaigral nam je ansambel Dolomiti. Vsi izletniki smo bili zadovoljni in mnogi so izrazili željo, da bi večkrat pripravili podobne izlete. Še vreme nam je bilo zelo naklonjeno.
Stane Simšič
Maratona Alpe Scott se je udeležil tudi domačin in občinski svetnik Tone Iskra. Kljub stoodstotni invalidnosti je prevozil 40 km in se v cilju veselil priznanja organizatorja za promocijo športa invalidov in udeležbo na 7. maratonu Alpe Scott.
JARKICE PRED NESNOSTJO, ENODNEVNI IN KILOGRAMSKI PIŠČANCI
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
'Obveščamo vas, da bo lekarna Novi trg v ZD Kamnik zaradi prenove zaprta od 22. 7. 2013 do predvidoma 31. 10. 2013 "
ateja Jenko, mag. form., Lekarna Novi trg - Kamnik
Cenjene obiskovalce vabimo v Lekarno Kamnik na Sutni 7 in Lekarno Duplica na Jakopičevi 21, kjer vam bomo zagotovili vse storitve, vključno z izdajo zdravil na obnovljive recepte in medicinskih pripomočkov. Prosimo za razumevanje.
T
MEST
EKARNE
zaufwiym
»Je solza odtis bolečine, beseda nema brez dna, je rana - vbod, ki ne mine, je vzdih za osutje srca ...«
(Aladin Lanc)
ZAHVALA
V 84. letu starosti je za vedno odšel od nas
PAVEL LETNAR
iz Mekinj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala gospe Jožici Lužar za vso pomoč, duhovnikom g. Pavlu Piberniku, g. Tonetu Dularju in g. Jožetu Drolcu, hvala mekinjskim pevcem in trobentaču Gregorju Sušniku. Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Junij 2013
V	naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
V	57. letu življenja nas je po težki bolezni zapustila naša draga hči, žena, mami, babi,
sestra in teta
MIRA POTOKAR
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvala gospodu župniku, pevcem in trobentaču za lepo opravljeno
pogrebno slovesnost. Iskrena hvala dr. Vovkovi in osebju Onkološkega inštituta Ljubljana.
V žalosti mama Lojzka, mož Rajko, hči Tadeja z možem Romanom in vnuček Blaž, sin Sašo z ženo Katjo ter sestre Pavli, Fanči in Lojzi z družinami
Junij 2013
Noč zamenja dan,
pomlad jesen,
mi pa pridemo in gremo.
ZAHVALA
Na pragu svojega 90. rojstnega dne nas je zapustila
ANA ROZMAN
iz Kamnika
Hvala vsem, ki ste bili z njo na njeni zadnji poti, za izkazano sočutje, cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se dr. Janezu Pšenici iz Splošne bolnišnice Jesenice za sprejem v njihovo ustanovo in celotnemu osebju oddelka zdravstvene nege ter patronažni sestri Sabini iz Zdravstvenega doma Mengeš.
Zahvala tudi župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen obred in
pevcem Kvarteta Grm. Posebna zahvala Mirjanu za čustvene in tople besede slovesa ter Andreju in Mihu za presunljivo zaigrano skladbo ob grobu.
Irena, Vinko in Boris
Junij 2013
www.irmi.si ^C
S**"*
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
POGREBNIH d.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13,4207-Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, ^mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILAPEVCEVINTROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI
- IE i	hitro, kvalitetno in ugodno
■ws^-^ 031 689 832
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
Vsakomur enkrat zastane korak in odide v kraje nam živim neznane. In če je v ljubezni nastalo slovo, ne odide za vedno in je manj hudo. V spominu in duši nam za vedno ostane.
ZAHVALA
V 62. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric
RAJKO KUHAR
iz Klavčičeve ul. 6, Kamnik
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
sodelavcem za izrečeno sožalje ter za podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi osebju bolnice dr. Petra Držaja, gospodu župniku Dularju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Krt za lepo zapete pesmi.
Žalujoči: žena Joži, sinova Uroš in Aleksander z družinama ter drugo sorodstvo
Junij 2013

Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustila si neizmerne lepe, drage nam spomine.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila predraga
MILENA BUKOVEC
Ob boleči izgubi naše najdražje mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter tople stiske rok, besede tolažbe, za podarjeno cvetje in darovane sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala kolektivu Mestnih lekarn Kamnik, župniku g. Dularju za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem kvarteta Krt za lepo zapete žalostinke.
Suzana z družino
Junij 2013
Mar prav zares odšla je tja, v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nam vsem drage
ALENKE KONCILJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala vsem, ki ste ji v času bolezni kakorkoli pomagali.
Vsem iskrena hvala.
Gregor, Nace, Liza, Cene, starša Fanči in Pavle ter brat Dušan z družino
Jeranovo, julij 2013
Našla si svoj mir, v večnosti tišine; našla si svoj prostor, kjer ni trpljenja, bolečine. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so tvoji dragi že doma.
ZAHVALA
V 89. letu nas je nenadoma in tiho zapustila naša draga mama
IVANKA BALANTIČ
Koštarjeva mama iz Zakala 6
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku Antonu Prijatelju za redne obiske na domu, ganljive poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred, neveljskim pevcem za sočutno zapete žalostinke in gospe Mimi za zvonjenje v Zakalu. Iskrena hvala patronažni sestri Katarini za vso pomoč in osebni zdravnici dr. Plavčevi. Posebna zahvala velja sosedam Mari, Fani in Olgi Štritof iz Oševka za številne obiske, ki so ji krajšali čas in pa sosedom iz Zakala, še posebno Mihu, Simonu, Gregorju, Ivanki in Lojzetu za pomoč ob smrti naše mame.
Vsem iskrena hvala in Bog povrni!
Žalujoči: hčerka Joži in sin Peter z družinama
Junij 2013
Kamniški
^ sasa.mejac@siol.net "B 01/83 91311,041/662 450 Tudi na www.kamnik.si
Občan
Zašlo je sonce za gorami že, za livadami, tihimi polji. Njegove oči zdaj nič več ne žare, odšel je v svet lepši in boljši...
ZAHVALA
V 69. letu se je od nas za vedno poslovil naš dragi
JOŽE KLENC
upokojeni rudarski tehnik z Vrhpolja pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete
maše.
Topla zahvala planinskemu društvu Kamnik, markacijskemu in vodniškemu odseku za častno stražo, praporščakom, pevcem, trobentaču, župniku za opravljen pogrebni obred in gospodu Zdravku Bodlaju za ganljive besede slovesa.
Posebna zahvala dr. Urški Lunder, dr. Tanji Čufer, sestri Veri Benedik in drugemu osebju bolnišnice Golnik.
Vsem ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti iskrena hvala!
Žalujoči: žena Štefka, Slavka in Senta z družino
Julij 2013
Kratka je bolečina in večna je radost.
ZAHVALA
V 81. letu se je od nas tiho poslovil naš dragi mož, oče, dedi, pradedi, brat in stric
MIHAEL MILAN VAVPETIČ
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše.
Zahvala tudi gospodu župniku, pevcem, trobentaču in nosačem.
Žalujoči: vsi njegovi
Junij 2013
V 83. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
FRANCKA HOMAR
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter darovali za svete maše.
Hvala tudi župnikoma, pevcem in trobentaču za opravljeno pogrebno svečanost.
Žalujoči: vsi njeni
Junij 2013
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
IVANKA PAHOVNIK
iz Godiča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župnikoma Pavletu Piberniku in Jožetu Mrvarju za lepo
opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Posebna zahvala izr. prof. dr. Alešu Kogoju dr. med. in njegovi ekipi ter maminemu bratu Tonetu Brezniku za vso pomoč v času njene težke bolezni.
Žalujoči: vsi njeni
Julij 2013
eosmMCA

v Mercator centru Kamnik
Uživajte v odličnih okusih svežepripravljenih jedi, šeposebejpriporočamo uležane biftke, tagliate, ramstke, morske in rečne ribe, lignje in hobotnico na vedno različne načine ter priljubljenejedi mediteranske kuhinje... polegpa odlična odprta vina alipivo...
Vsak danpripravimo tudi več vrst malic in kosil.
Dobrodošli odponedeljka do sobote od 8. do 22. ure, ob nedeljah od 8. do 16. ure!
GOSTILNICA IN PICERIJA IZBA
ZA PRAV POSEBNE KULINARIČNE UŽITKE
Gostilnica, urejena v prijetnem ambientu z velikim parkiriščem in letnim vrtom ter s prostori v novem prizidku sprejme do 70 ljudi in je prijetno mesto za praznovanja, poroke in zaključene družbe.
Naš jedilni list zagotavlja kulinarične užitke:
•	jedi iz krušne peči: pizze, gratinirane školjke, gratinirane juhe, lazanje, polento ...
•	mesne, ribje in druge jedi po naročilu
•	pizze brez glutena in druge brezglutenske jedi
Z veseljem vas postrežemo od pon. do četrtka 11-22 h, petek in soboto 11-23 h ter ob nedeljah in praznikih 12 -22 h
Snovik 2c, Laze v Tuhinju, & 01 831 95 90, 041 428 927 www.gostilnica-izba.si
Orsttks Škcfic že cd 1975
'Lj^bljans ka^TrDamžale
«V
X,*
7Jk r.

delovni čas: pon.-"pr4t.: 8-12 in 16-1*8 sobota: ST-12 /
A JUt
i AIW


NOVI MODELI SONČNIH OCAL
Vabljeni v EKO Terme Snovik!
V času poletne sezone vas vabimo, da se nam pridružite na zunanjih bazenih s tobogani, kjer bo z animacijami VSAK DAN poskrbljeno za pestro in zabavno dogajanje za obiskovalce vseh starosti
-J I >
Prihajajoči dogodki:
28.7.	- Izbor za Miss & Mister Eko Term Snovik 3.8. - Snovičkov festival
16. in 17.8.-Tradicionalna etnološka prireditev
24.8.	- Tekmovanje v pripravi palačink
15.9.	- Pohod na Menino planino
27. - 29.9. - Priprave na ljubljanski maraton
Najmlajše obiskovalce vabimo, da se včlanijo v Klub Palčka Snovička in si s tem vsako 1. soboto v mesecu zagotovijo brezplačni vstop v bazene in druženje s Palčkom.
it
KUPON za 20% popust
na bazensko vstopnico
(velja za 1 osebo do 15.9.2013)

FERME
SNOVIK
mJiiJl ul.
Terme Snovik - Kamnik, Tel.: 080 81 23, www.terme-snovik.si, info@terme-snovik.si
Naj bo varnost v življenju na prvem mestu
Vesna Kustec
zavarovalna zastopnica Adriatica Slovenice d.d. 040 424 703
Po statističnih podatkih se je leta 2011 v Sloveniji poškodovalo več kot 12.000 oseb. Na kakšen način lahko poskrbimo za finančno varnost, če se nam zgodi kaj takega?
Nezgoda in posledično tudi invalidnost lahko doleti vsakega od nas. Zavedati se moramo, da v primeru bolniške zaradi nezgode prejmemo samo 80 % neto osebnega dohodka. Če se moramo invalidsko upokojiti, pa je invalidska pokojnina nižja od redne pokojnine. Zato je pomembno, da poskrbimo za ustrezno zavarovanje, ki bo pokrilo izpad dohodka v spremenjenih življenjskih okoliščinah.
Adriatic Slovenica in KD Življenje ponujata novo življenjsko zavarovanje: Življenjski kasko - Asistenca življenja. Kaj nam omogoča v takšnih primerih?
Življenjsko zavarovanje Življenjski kasko - Asistenca življenja prek
ugodnih dodatnih zavarovanj omogoča, da v primeru trajne invalidnosti zaradi nezgode za večje in trajne poškodbe prejmete izplačilo tudi do 300 % zavarovalne vsote. Poleg tega vam omogoča tudi izplačevanje nezgodne rente. V primeru večje in trajne poškodbe se lahko renta do 1.000 EUR mesečno izplačuje do 20 let, kar na primer v 20-tih letih znese 240.000 EUR.
Koliko sredstev bi potrebovali, da bi v primeru invalidnosti ustrezno prilagodili svoje življenjske razmere?
Ustrezno zavarovalno vsoto lahko realno ocenimo na podlagi naših letnih prihodkov. Priporočilo Zveze potrošnikov Slovenije je, da mora biti zavarovalna vsota za primer invalidnosti približno šestkratnik letnih prihodkov.
Komu priporočate sklenitev takšnega zavarovanja?
Na prvem mestu zagotovo vsem tistim, ki v družino prinašajo nepogrešljiv dohodek in želi o svoje najbližje zaščititi v primeru najhujšega. Življenjsko zavarovanje Življenjski kasko - Asistenca življenja zagotavlja kritje vsakdanjih življenjskih stroškov, odplačevanje posojila, šolanje otrok in navsezadnje preživetje družine samo z enim dohodkom.
Kolikšna je premija za takšno zavarovanje, ali nam lahko poveste kakšen konkreten primer?
Če bi zavarovanje sklenila 30-letna mož in žena, ki imata majhnega otroka in kredit za stanovanje, bi vsak od njju za zavarovanje z zavarovalno vsoto 100.000 EUR in za obdobje 30 let mesečno plačeval samo 17,67 EUR. Če sta nekadilca in skrbita za zdrav življenjski slog, pa bi plačevala samo 14 EUR.
Življenjski kasko - Asistenca življenja je najugodnejše življenjsko zavarovanje v primeru zdravega življenjskega sloga, kot je ugotovila revija Moje Finance.
Kaj torej svetujete svojim strankam pri odločitvi za takšno zavarovanje?
Na trgu je veliko različnih oblik zavarovanj, zato je izjemno pomembno, da se stranke pred odločitvijo posvetujejo s strokovnjakom na tem področju. In zato smo tukaj mi s strokovnimi nasveti in izkušnjami, s katerimi smo strankam vedno na voljo.
080 11 10
www.adriatic-slovenica.si www.kd-zivljenje.si