Štev. 8.                      V Ljubljani, 1. vel. srpana 1910.                 Leto XI.
Palica bajalica.
S to paiico bajalico                         Zvečer dospe) bi spet domov
rad bi pričarat si                             in blsere, zlato
konjička vranogrivega,                    nasul pred drago mamo bi,
gradove zfate tri.                            čeS, glej darilce to!
In poleg grada vsakega                   Tako je mali Ivek del,                    •
Se vrt prav pestrlh boj,                   sanjave je oči
namcsto rose bi bleste!                    v daljavo sinjo tja uprl,
se biserov nebroj.                            kjer se nebo rdi.
Tja vsako jutro jahal bi                   Kaj hoCe, drago dete, ti
in blserov vesel                              preCudn! bajitt grad,
konjičku v grive temne blf              saj v tvojem zlatem srčecu
a v žep zlata si del. —                   premnogi spi zaktad.
ZnaJ, patica bajolica   — oči so tvoje to, ki vsakogar očarajo, te milo vanj se vpro.
Marija Zopfova   .