O spopadu med Grki in Bolgari. V malem švicarsliem rnestu Locarnu, kakor smo že poročali v našem list.ii, J€ končalo zadnje dni posvet«vanje svetovnih držav^iikov z zaključkom: meje držav, kakor jih določajo mirovne pogodbe — sklenjene na pogajanjih po svetovni vojni, se morajo t svrbo evro¦pejskega miru držati Jn čuvati. Komaj so se \rnlili odposlanci iz locarniških po^ajanj v svoje državie, se je raznesla v svet vest, da ste se Bolgarija in GrčAja prav za resno na kri in smrt -tes&li. ' Kako je /prišlo do krvavega spopada. Ako gre za /presojanje verodostojnosti med Bolgarim Grki, že mr*ramo Bolgarom več verjeti in radi tegase hočemo glede krivde na spopadu med obema državama držati bolgarske izpovedi, ki se glasi približno takole: Dne 15. oktobra ob 3. uri popoldne se je približal ob grško-bolgarski meji stražeči grški vojak bolgarski obmejni straži in ustrelil proti njej. Bolgarska straža je odgovorila na ta izzivalni strel in ustrelila Grka. Koj za tem so prišli na bolgarsko ozemlje grški vojaki, ter prencsli ubitega tovariša na grško stran. Po tem krvavem dogodku je bolgarska vlada obvestila grško o spopadu in jo prosila, naj se sestavi iz zastopnikov obeh držav komisija, ki bo ugotovila krivdo iia uboju Grka. Grška vlada na predlog bolgarske ni odgovorila, ampak je izdala povelje, da udrejo številne grške čete na bolgarsko ozemlje. Prodiranje grških čet. Kakor govorijo vsa grška poročila z Balkana, so Grki čakali že dalje časa, da se na ta ali oni način maščujejo nad Bolgari. Prvi spopad med Grki in Bolgari se je doigral 15. oktobra in 21. oktobra je številna grška pehota, spremljana od lahkega in tcžkega topništva, vdrla v bolgarske obmejne kraje. Pred prodirajočimi grškimi četami so se Bolgari umaknili in do danes, k« beležimo te vesti, ss še bolgarska vojska ni po robu postavila Grkom. Od bolgarskega ozemlja so Grki zasedli doslej 30 km dolgi in 12 km široki pas, v katerem leži 7 vasi in neuti jeno bolgarsko mesto Petrič. Bolgarsko mestece Petrič so grški topovi močno obstreljevali in ubili 3 otroke in 4 ženske. V mesto je padlo preko 150 šrapnelov. Prestrašeno obmejno prebivalstvo beži iz od Grkov zasedenih1 krajev in je doslej na pobegu y notranjost države že nad 15 tisoč ljudi. Grške čete seve po stari vojaški navadi plenijo ter ropajo, kar jim pač pade pod roke. Grki pošiljajo proti Bolgaiom, ki se še he branijo, vedno nove čete, in sicer iz Soluna.  Kaj je storila Bolgarija v očigled spopadu? Kakor smo že omenili, je koj po prvem spopadu med bolgarskim in grškim vojaštvom Bolgarija prosila Grke za vpoklic komisije, ki bi naj ugotovila krivce. Ker se temu pozivu Bolgarov Grki niso odzvali, je po- slal bolgarski zunanji minister Zvezi narodov več ob- širnih brzojavk, v katcrih slika brezobzirno prodiranje grških čet na bolgarsko ozemlje in prosi Zvezo narodoT, naj posreduje ona med obema državama, da ne bo prišlo do vojne in prelivanja krvi. Tajnik Zveze narodov je koj po prvih brzojavkah iz Bolgarije sklical zastopnike Zveze, ki so se sestali v Parizu zadnji pondeljek. Do resnega krvavega obračuna med Bolgari in Grki tokrat ne bo prišlo, zalo bodo skrbele že velesile, ampak čudn«" je to, da so se Grki upali lopnili po Bolgarih ravno v času, ko so bila zaključena od celega sveta z zadovolj- stvom pozdravljena pogajanja v Locarnu. Kdo je večji krivec: Bolgarija ali Grki? Bolgarija in Grčija sta v letih po prevratu obe:: državi nasilnih strmoglavljenj vlad, umorov, krvi ia smrti . Bolgarijo vlada Cankova vlada, ki se je p« nasilni odstranitvi vlade Stambolijskega, po pobojih ter tunorih začasno prikopala do vladne moči. Grcijo krmarijo razni vojaški dostojanstveniki, ki s pomočjo oficirjeT in vojaštva držijo v svojih samopašnih pesteh že itak od nekdaj om:diljivo, bojazljivo ter za vedaospreminjajočo se državno obliko dovzetno grško ljudstro. Ako gledamo mi miroljubni Jugoslovani nasiln© ylado bolgarskega Cankova in grškega generala Pangalosa, se ne moremo v očigled najnovejšemu spopadu med Bolgari in Grki ogreti ne za pravičnost ene niti druge države. Ker se pa Cankova Bolgarija, kot članica Zveze narodov pred cboroženim nastopom Grške, ki je ludi včlanjena pri Zvezi narodov, mirno uinika in je iskala zaščite pred surovo oboroženo silo pri mednarod-i nem razsodišču in ne na krvavih bojnib. poljanah, že me> ramo tudi mi SHS državljani glavno krivdo glede ogrožanja miru na Balkanu zapisati na črno-grešno plat Grčije. Ako so tudi Bolgari kot prvi ustrelili grškega vo-i jaka, bi bila dolžnost Grčije kot članice Zveze narodov, da se pritoži radi tega na to vrhovno mirovno razsodišče, ne pa, da samolastno brez vprašanja drugiK držar in velesil radi smrti enega vojaka zasede 30 km dolgo in 12 km široko bolgarsko ozemlje in povzroči, kakor je doslej ugotovljeno, smrt 25 človeških žrtev ixa požene v beg pred vojnim divjaštvom blizu 20 tisoč beguncer. Kaj je ukrenila naša vlada kot soseda Bolgarov in Grkov? Ko pišemo le vrsle o spopadu med Bolgari in Grki, ne vemo za stališče, kojega je zavzela naša RR vlada kot soseda v krvavem sporu med Rolgarijo ter Grčijo. Doslej je naslovil na našega zunanjega rainistra Ninčiča srbski poslanec interpelacijo sledeče vsebine: Malenkostni obmejni spopad je izrabila vlada grške repujblike, da udre z oboroženo roko na ozemlje kraljevine Bolgarije in zasede obmejne kraje. Kakor govorijo obojestranska poročila, se vrši boj s pomočjo topništva in se celo izdajajo v javnost vojna poročila. Upad grške rcpublike, ki je članica Zveze narodov, na bolgarsko ozemlje, ko je tudi Bolgarija velanjena pri Zvezi, a se ni poskusilo rešiti spor mirnim potem, lahko spravi v nevarnost mir na Balkanu in vžge plamcn vojne, v katerega bi bili laliko potegnjeni tudi mi. Ker je naša država za mir in za položaj na Balkanu kakor je doscdaj, vprašam zunanjega minislra sledcčc: 1. Kaj je sloril g. zunanji minister, da se spopad med Bolgarijo in Grčijo uslavi? 2. Kaj je storil, da zapusti vojaštvo grške republike bolgarsko ozemlje in se vzpostavi dosedanji položaj na Balkanu? 3. Kako in kaj se je g. minisler zanimal, da se v sporu med Grki in Bolgari zaščitijo koristi naše države? Kako se je pobrigala naša vlada za mirno poravnavo med Bolgari ter Grki, bomo poročali drugič. ,;^