/
Izhaja vsako sredo.
Gene: Letno Din 32— polletno Din IG.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Po;štno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela straS Din 2000.—, pol strani Din 1000,-s četrt strani Din 500.—, V» strani Din 250.—, Vi« straai Din 125.-^, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20,
hltlerjevski r^voluielfi v Avstrifi.
Nemški narodni socialisti hočejo na vsak način postaviti Evropo pred gotovo dejstvo priključitve Avstrije Nemčiji. Ker večina avstrijskega prebivalstva taki priključitvi nasprotuje, porabljajo hitlerjevci nasilna sredstva, da bi ljudi ustrahovali. Izvršujejo atentate na železnice, mostove, zgradbe in ljudi. Izpodbudo in gmotna sredstva dobivajo za to iz Nemčije. Ko so menili, da so si s peklenskimi stroji in bombama v dovoljni meri pripravili tla, so hoteli z nasiljem seči po oblasti.
Rjava revolucija v Avstriji.
Izbrali so si dan sv. apostola Jakoba za izvršitev prevratne akcije. Odločili so se za drugo metodo kot socialisti in komunisti, ki so hoteli letos na pustni torek izvesti preobrat. Dočim so se rdečkasti voditelji povečini zabarika-dirali v.svojih domovih in drugih poslopjih, so rjavi revolucionarji nastopali ofenzivno (napadalno), preoblečeni v vojaške, policijske in heimvvehrov-ske uniforme. Dve točki so si izbrali kot cilj svojega napada: dunajsko ra-dio-postajo in poslopje državnega kan-clerstva. Skupina rjavcev je vdrla v poslopje radio-postaje, pregnala tamoš-njega napovedovalca ter namestila svojega, ki je oddal v javnost vest, da je Dollfussova vlada odstopila ter da je avstrijski poslanik v Rimu, bivši štajerski deželni glavar dr. Rintelen prevzel vlado. To je bilo dogovorjeno znamenje za hitlerjevske pristaše sirom •'Avstrije, da povsod udarijo ter prevzamejo krajevne oblasti v svoje roke. To se je zgodilo v raznih krajih, zlasti na Štajerskem (na primer tudi v obmejni Radgoni in v obmejnem Cmureku). Druga skupina rjavcev, ki je štela kakih 150 mož, pa je hotela izvršiti to, kar je radio-postaja napovedla. Vdrli so, preoblečeni v vojaške in heimvveh-•rovske uniforme, v poslopje državnega kanclerstva, kjer se je nahajal kancler Sdr. Dollfuss z ministrom Feyjem in državnim tajnikom Karwinskim. Ker se jje vpad izvršil iznenada, policija in volj aštvo ni bilo takoj na mestu, da bi za-jstražilo in rešilo kanclerja. Revolucionarji so zahtevali od dr. Dollfussa, da jtakoj odstopi. Ker tega ni hotel in tudi ni mogel storiti, je 12 oboroženih upornikov navalilo na njega. Stopili so tri (korake pred svojo žrtev in začeli na njo streljati. Zadet v ramo in vrat se je kancler zrušil na tla. Feyja in Karvvin-skega pa so taprli v sobo. Medtem je v ja&tvo }n policija obdala poslopje državnega kanclerstva. Ko so uporniki
videli, da ne morejo več iz poslopja, so se začeli pogajati z vlado, ki jim je za-jamčila prost izhod in prosto pot preko avstrijske meje v Nemčijo, ako se ne bo Dollfussu in ostalima dvema ujetnikoma ničesar zgodilo. Čeprav so rjavi uporniki vedeli, da tega pogoja ne morejo izpolniti, ker so bili že na smrt ranili dr. Dollfussa, so se dalje pogajali. Obrnili so se tudi na nemškega poslanika na Dunaju ter ga zaprosili, naj bo priča, ko bo avstrijska vlada za-jamčila, da bodo svobodno prekoračili nemško mejo. Nemški poslanik je na to pristal. Naposled so uporniki izpustili Feyja in Kar\vinskega skozi zadnja vrata poslopja. Ker uporniki niso izpolnili določenega pogoja (umorili so kanclerja), ni bila vlada vezana na sporazum ter je policija v zvezi z vojaštvom zaprla vse upornike, med katerimi so tudi kanclerjevi morilci.
Kancler Dolliuss.
Veliki bojevnik za avstrijsko svobodo, ki je padel kot žrtev v tej težki borbi, dr. Engelbert Dollfuss, je bil rojen kot kmečki sin leta 1892 v Texingu na Nižjem Avstrijskem. Kot kmetijski strokovnjak je po svetovni vojni postal tajnik nižje-avstrijske kmetijske zveze, leta 1927 pa ravnatelj nižje-avstrijske kmetijske zbornice. Leta 1931 je postal kmetijski minister, kar je tudi ostal v obeh naslednjih vladah dr. Burescha. Po odstopu Burescheve vlade je bil 20. maja 1932 imenovan za zveznega kanclerja. Sklenil je lausansko pogodbo o posojilu Avstriji ter tudi dosegel druge znatne zunanje-politične uspehe. Kar se dostaje njegove notranje politike, mu je bila kot cilj njegovega stremljenja in dela pred očmi krščanska socialna država, organizirana na stanovski podlagi. Ker se je pri tem moral boriti zoper dve fronti: zoper socialiste in komuniste na eni, zoper hitlerjevce na drugi strani, se je moral nasloniti na Heimvvehr, ki je pod Starhemberg-Fey-jevim vodstvom. Februarsko rdečo revolucijo je srečno zatrl; rjava revolucija je sicer tudi bila zatrta, toda on sam je postal njena žrtev. Dr. Dollfuss je bil odličen državnik in izredno pogumen mož, ki se ni umaknil pred nobenim terorjem. Majhen po telesu, je bil velik po duhu in volji. Bil je prepričan in dejaven katoličan. Kot katoličan je hotel tudi umreti ter zahteval duhovnika, ko je videl, da se mu bliža smrt. Uporniki pa mu te želje ni30 hoteli izpolniti. Kar bi storili kanibali (ljudožrci) svojim žrtvam, da jim dovo-
lijo versko tolažibo, tega ti podivjani n arod no-so c i alistič ni elementi svoji umirajoči žrtvi niso hoteli dovoliti* Sploh so s svojo žrtvijo ravnali nečloveško — surovo. Ko se je po oddanih! strelih dr. Dollfuss zrušil na tla, so ga tam pustili ležati, dokler ga nista neki policist in uradnik dvignila ter položila na divan. Ko sta ga spravila k zavesti, je prosil, naj mu pokličejo zdravnika, ali ga dado prepeljati v bolnico, obenem je zaprosil za duhovnika. Nobene želje mu niso uporniki izpolnili, čeprav jih je ponovno prosil. Pred smrtjo je dr. Dollfuss napram omenjenemu policistu rekel: »Hvala vam za trud. Hotel sem samo mir. Bog naj jim odpusti!« Končno je še tiho dejal: »Pozdravite mi ženo in otroka!« Ko je ob' 7. uri zvečer prišel duhovnik, ga je že n-šel mrtvega.
Odjek dunajskih dogodkov.
Rjava revolucija, koje žrtev je postal kancler dr. Dollfuss, je vzbudila silen odmev po vsem kulturnem svetu. Časopisje odločno obsoja narodno-sociaii-stične zločine ter iskreno obžaluje, da je dragoceno življenje hrabrega kanclerja uničeno. Obenem kaže z ogorčenjem na hitlerjevsko Nemčijo kot povzročiteljico teh dogodkov in zločitiov. Doznava se, da je narodno-socialistieni urad za Avstrijo se začel zadnji čas pogajati z Dollfussom za zaključitev kompromisa. Narodni socialisti bi prenehali s terorističnimi dejanji, avstrijska vlada pa bi prenehala z njihovim preganjanjem. Kancler Dollfuss je bil pripravljen, da sprejme ta kompromis. Ko pa je avstrijsko državno vodstvo na-rodno-socialistične stranke v Miinche-nu (v Nemčiji) zvedelo za to, je takoj naročilo narodnim socialistom v Avstriji, da ne smejo pristati ne na kompromis, ne na premirje, temveč da začnejo še s hujšo teroristično akcijo proti vladi Dollfussovi. Posledica tega naročila so dogodki na Dunaju na dan sv. Jakoba. Ako Evropa hoče, da se ti dogodki ne bodo več ponovili ter ne bodo končno dosegli zaželjeni uspeh, mora podeči vmes. Avstrija je evropsko vpra šanje. Njena neodvisnost je torej ne samo avstrijska zadeva, marveč se tiče vse Evrope. Doslej je Avstrija zu .n klicala Zvezo narodov na pomoč. Ako bo njen glas tudi v bodoče ostal glas vpijočega v puščavi, bo postala plen Nemčije. Ako ne gre s silo, pa bo šlo milo. Zato je Hitler poslal svojega zaupnika podkanclerja von Papena za nemškega poslanika na Dunaju, —•
Še neki odjek moramo zabeležiti, ki so ga vzbudili dunajski dogodki, in to je odjek med Nemci v ¡krajih ob -naši severni meji. Nemštvo v teh krajih je bilo od nekdaj prešinjeno vse-nemškega duha. Pred svetovno vojno je tukaj cvetelo schonererjanstvo in wolfovstvo, sedaj pa vsenemško hitler-jevstvo. Nekateri elementi ne vedo, kako bi svoji vsenemški zagrizenosti dali dovolj jasnega izraza. Zato je nedavno v Cmureku izstopilo iz katoliške cerkve okoli 80 oseb. Ko je na dan sv. Jakoba izbruhnil na Dunaju ustanek, so ti elementi v obmejnih krajih smatrali, da je prišla njihova ura. V Radgoni, Obrajni in Cmureku so se oborožili z revolverji in puškami ter hajd na zavzetje uradnih poslopij, s katerih so se kmalu pojavile hitlerjevske zastave. V Radgoni so zaprli okrajnega načelnika, predsednika Okrajnega sodišča in dru-
IZ NEMIRNE AVSTRIJE.
Žrtve zadnjega upora v Avstriji znašajo po uradnih, podatkih na strani vladnih čet ter oddelkov 78 mrtvih in 165 ranjenih. Na strani upornikov 200 mrtvih, več sto ranjenih in nad 1200 ujetnikov.
Usoda avstrijskih beguncev pri nas. Med boji med uporniki in vladnimi oddelki na Štajerskem in Koroškem, ki še niso povsem udušeni, je pribežalo na naše ozemlje pri Gornji Radgoni in Dravogradu mnogo avstrijskih narodnih socijalistov. Begunci so po večini
Misijonstvo in Slovenci. Misijonstvo je dolžnost vsakega kulturnega naroda. Kulturni narod ima nalogo, da širi pravo kulturo in prosveto v pokrajinah, kamor še luč prave prosvete ni prodrla. Prava prosveta pa je združena s pravo vero. Zato je posebna dolžnost katoliških narodov, da v poganskih ali nekatoliških pokrajinah širijo luč sv. vere in z njo luč omike in izobrazbe. Slovenci se te svoje kulturne naloge zavedamo. Ze v prejšnjem stoletju smo poslali med pogane misijonarje, kojih imena so zaslovela po svetu (Knoble-har, Pire, Baraga). Osobito po svetovni vojni, ko smo Slovenci z lastno narodno državo tudi v javnosti izvršili svoj-pristop v krog kulturnih narodov, je misijonska ideja med nami doživela velik razmah. Sinovi in hčere našega naroda delujejo v misijonskem področju po raznih delih sveta. Vsako leto, vsako četrtletje se njihovo število pomnoži. Tako je odšel pretekli mesec mlad duhovnik Misijonske družbe (la-zarist) Franc Jereb — rojen leta 1906 v Radomljah pri Kamniku, v duhovnika posvečen leta 1932 — v Pariz, odkoder odpotuje na Kitajsko, v svojo novo domovino. Želimo, da bi tamkaj bil svoji
ge javne funkcionarje. S kljukastimi križi na rokavih in s »Heil Hitler !«-klici na ustnicah so drveli po ulicah. Njihova slava ni dolgo trajala. V Cmureku je zadostovalo, da so v uradnem poslopju, kamor so hitlerjevci vdrli, jim skozi vrata pomolili pred nos dve puškini cevi. Ko sta počila dva strela ter se pojavilo orožništvo, so se hitlerjevci razbegli na vse strani. V Radgoni je bilo izpočetka* orožništvo preslabo proti toliki množici. Ko pa mu je prišel Heimwehr na pomoč, voditelji hitler-jevcev niso riskirali napada, marveč so se uporniki v skupinah po 10 in 15 pognali v beg preko obmejnega betonskega in železniškega mosta na jugoslovansko ozemlje, skupaj 85 oseb, med njimi 4 ženske. V Gornji Radgoni jih je sprejelo naše orožništvo ter jih interniralo.
brez vsega. Pri nas so v naglici organizirali taborišča za begunce v Varaždi-nu, Belovaru in Požegi. Vse dosedanje begunce iz Koroške in Radgone so od-premili dne 29. julija (nekaj sto po številu) v Varaždin. Drugi prevoz iz Dravske doline je bil odpremljen dne 30. julija v Belovar.
Dr. Rintelen živ. Dr. Rintelen je bil avstrijski poslanik v Rimu. Ob izbruhu upora v Avstriji se je pripeljal z letalom iz Rima na Dunaj, da prevzame prevratno vlado. Puč ni uspel, dr. Rintelen je moral v zapor in so pisali, da je odal sam nase strel iz samomorilnega namena in je podlegel. Najnovejše vesti iz Dunaja oznanjajo, da je Rintelen živ, mu gre na bolje in bo podal vsa pojasnila o nakanah pučistov.
stari domovini v čast ter da bi Bog blagoslovil njegovo delo.
Hladnokrvni misijonar. Znani slovenski misijonar Jožef Kerec, ki deluje na Kitajskem, poroča v »Katoliških mi-sijonih«, da prebivajo v severnem delu salezijanskega misijona divji ljudje brez pravega stika z ostalimi Kitajci. Misijonarjem, ki imajo drugod dela čez glavo, ne pride na um, da bi med njimi tratili svoje moči. Misijonar Bruyon (Brijon) pa je hotel tudi med njimi poskusiti svojo srečo. Ljudje so kajpada hudi malikovalci in praznoverci. Skozi njihovo naselje ne sme nikdo jahati na konju, ker to prinaša za okraj nesrečo. Misijonar tega ni vedel ter je brez vsake zle slutnje jahal skozi glavno vas. Takoj so planili po njem, ga potegnili s konja ter- vlekli pred svojo pagodo (pogansko svetišče), da bi ga zaklali in darovali bogovom v spravo za storjeno žalitev. Slekli so ga, nabrusili nože ter se pripravili, da izvrše »daritveno« dejanje. Misijonar je ohranil mirno kri. Pojasnil jim je, da bi zakol bil veličast-nejši, ako bi se izvršil ne pred maloštevilnim občinstvom, marveč pred večjim številom ljudi, zlasti bi moralo biti navzočih več odličnih oseb. Zato jim predlaga, naj ga zakoljejo v večji sosedni občini. Predlog je bil sprejet. Nagega, trdno zvezanega peljejo uro daleč v sosedno vas. Spremljalo ga je več sto divjakov. Ko so se zbrali na glavnem trgu.
0000000000800000
Romarji v Marijino Celje:
Vsi, ki ste že romali ali mislite tja romati, ne pozabite si kupiti t dr. Anton Medveda knjigo: V Marijinem Celju. V,
njej so zgodovinske in potopisne črtice kot tudi pridige f dr. Antona Medveda, ki jih je imel v Marijinem Celju. Knjig je še samo 200 na razpolago in jih oddajamo po 5 Din. Naročila sprejema
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 0000000000000000
misijonar zopet povzame besedo. Občinstva je sedaj več, tako jim pripoveduje, toda odlične osebnosti še vedno manjkajo. Na vsak način je treba, da je prisoten mandarin (okrajni glavar). In res se dado pregovoriti ter pošljejo po njega. Mandarin pride in ko vidi misijonarja, ki je bil njegov dober znanec, poklekne pred njega ter ga prosi odpu-ščenja za vse, kar se mu je zgodilo v tem okraju. Podivjano druhal pa je napodil domov. Tako je misijonarja poleg očividne božje pomoči tudi rešila lastna hladnokrvnost. Sam ni zgubil glave in tako je preprečil, da mu je tudi niso vzeli razdivjani pogani. Misijonar Kerec — kakor znano naš rojak iz slovenskega Prekmurja — dostavlja svojemu poročilu te-le besede: »Tisti kraj torej ni posebno mikaven. Vendar mene nekaj vleče, da bi šel še jaz poskusit svojo srečo. Seveda temu odločno nasprotujejo moji sobratje misijonarji in moji gojenci v šoli. Počakal bom na ugodno priliko.«
Kitajec daje zgled. Izredno velik primer krščanske dobrodelnosti je Lo-Pa-Hong, ki spada med najbogatejše ljudi na Kitajskem. Lo-Pa-Hong je katoličan, ki vestno upošteva evangeljski opomin, da lažje pride kamela skozi šivan-, kino uho ko pa bogataš v nebesa. Zato' si dela z mamonom prijateljev, da ga,' ko obnemore, sprejmejo v večna prebivališča. Lo-Pa-Hong vsak dan ministri-ra pri sv. maši ter prejme sv. obhajilo. Številna in velika so njegova dela krščanskega usmiljenja. Nedavno je obhajal svoj 60. rojstni dan. Oh tej priliki je apostolski vikar iz Nankinga daroval sv. daritev, ki so se je udeležili zastopniki svetne in duhovske oblasti. V nagovoru je na osnovi Gospodovih besed: »Na njih sadu jih boste spoznali« orisal sadove Lo-Pa-Hongovega krščanstva. To so številne njegove ustanove, ki delujejo v največjo duševno in telesno korist bližnjega. Isto misel je tudi poudarjal župan velikega mesta Šanga-ja, general U-Te-Ken. Slavljencu je povzročila veliko radost brzojavka Svet.1 Očeta, ki mu čestita ter se mu zahvaljuje za njegovo vzorno krščansko dobrodelnost. Lo-Pa-Hong je svojo 601et-nico najboljše in najtrajnejše proslavil z zgraditvijo doma za brezdomce in nove bolnišnice v čast prečistega Srca Marijinega. Ko bi velika dobrodelnost tega; vzorn-o-katoliškega Kitajca našla posnemovalce v krogu bogatašev po sve-< tu, bi to pomenjalo veliko olajšanje be-. de in stiske . ašnejga človeštva.
ZOBNI KÄMEN I
Kazen za stare grehe. Japonska danes ograža svet na gospodarskem in političnem področju. Njen dumping (prodajanje hlaga pod ceno) se čuti ne samo v Aziji, marveč že tudi v Evropi. Japonska konkurenca dela naši industriji, obrti in trgovini veliko preglavic. V političnem oziru stremi Japonska za nad-vladjem nad vzhodno Azijo, odkoder hoče komandirati svetu. Bivši vojni minister general Araki je v listu japonske vojaške zveze zapisal te besede: »Duh Japonske mora zavladati nad 5 deli zemlje in nad 7 morji. Kar se protivi njegovemu razširjanju, se mora odstraniti, če ne drugače, s silo. Belo pleme je tlačilo in izkoriščalo dežele vzhodne Azije. Japonska tega načina ne bo trpela več.« Besede so jasne. Od Azije preti Evropi nevarnost, ki jo je Evropa soza-krivila. Evropski kapitalizem je azijske narode tlačil in izkoriščal. Samo nova Evropa, ki se bo otresla grehov svojih očetov, bo kos preteči nevarnosti. To je tista Evropa, ki bo pustila liberalno-ka-pitalistične metode (načine), ki bo strogo izvajala načelo pravičnosti po posameznih državah, ki ne bo več gazila dostojanstva poedinca in celega naroda, kii bo ohranjala red in mir med narodi. Bo-li Evropa to storila? Božji mlini me-Ijejo počasi, pa sigurno. Danes slišijo njihovo klopotanje tudi že taki ljudje, ki so prej imeli ušesa samo za cvenk zlata in za pok šampanjskih steklenic.
je lahko nevaren-,
svari lupa
„Slov. Gospodar" stane:
celoletno Din 32.— polletno Din 18.— četrtletno Din 9.—
€e se zobni kamen o pravem času ne zapazi in ne odprav^
se ufejgne zgoditi, da razrahlja zobe fn da zobje nazadnje celo izpadejo, ta pa prepreči Sargcfil *Ca Jordan t. Zakaj 25argoi
a I odo nt Je edina krema pri nas, ki ima v sehi znanstvena priznani sulforicinov oleat po dl&Braunlicho, ki odpravi nevarni zobni kamen in ki prepreii da se ne naredi drug. Kc(cw porabi vsak dan nekaj minut za hego zob s Kalodontom — ima.vjse svoje dni zdrave zobeJ
Dne 26. julija je presenetila Maribor tužna vest, da je preminul v Uncu pri Rakeku naš slovenski general g. Rud. Maister — osvoboditelj Maribora in ob prevratu ena prvih in najbolj zaslužnih osebnosti za Slovenijo. Letos 29. marca je še obhajal svojo 601etnico in sedaj je nam smrt nenadoma iztrgala tolikanj zaslužnega moža, ki je živel in trpel s slovenskim narodom.
Iz življenja in delovanja slovenskega generala Rudolfa Maistra.
Rajni general se je rodil 29. marca 1. 1879 v Kamniku kot sin višjega finančnega preglednika. Gimnazijo je študiral v Kranju ter Ljubljani, kadetnico je končal na Dunaju leta 1894. Služboval je v činu častnika v Ljubljani, Celovcu, Przemyslu, Celju ter v Mariboru. Že v mladostnih oficirskih letih je bil odločen narodnjak in je imel radi tega tudi več neprilik. Ob izbruhu svetovne vojne )e moral tudi on okusiti, da radi narodne odločnosti ni bil dobrodošel višjemu vojaškemu vodstvu. Moral je za 3 mesece v Gradec, odkoder se ni smel ganiti in je bil pod stalnim nadzorstvom. Posredovanju g. dr. Anton Korošca je ua-
pelo, da je smel nazaj v Maribor, kjer-je prevzel poveljstvo črnovojniškega Okrožja.
V Mariboru je ostal v stalnih stikih z g. dr. Korošcem in g. dr. Krekom, ki je tedaj rad zahajal v Maribor in razvijal svoje dalekosežne načrte o razvoju Slovencev po zlomu Avstrije.
Koj po prevratu je bil Maister na mestu in je prevzel z vso navdušenostjo poveljstvo nad Mariborom in celim Sp. Štajerskim. Narodni svet je imenoval g. Maistra za generala, da je lažje nastopil napram nemškim oficirjem v Mariboru, ki so bili v višjih činih. S pomočjo slovenskih častnikov in moštva je 23. novembra 1918 razorožil nemško »zeleno gardo« v Mariboru in je zasedel vse naše kraje ob severni meji ter je ohranil vrhovno poveljstvo nad Slovenijo do 23. januarja 1919, ko ga je zamenjal general Krsta Smiljanič.
Kmalu po prevratu se je g. Maister trudil, da bi bilo prišlo do zasedbe Celovca, kar pa mu ni uspelo. V znani koroški ofenzivi 1919 je bil poveljnik la-bodskega oddela, ki je prodiral zmagovito v smeri Dravograd—Št. Pavel. G. Maistru se je posrečila zasedba Veli-kovca in je skupno s Srbi očistil Ivoro-
10 D ogf
Proti zobnemu kamnu
ško nemških band, ki so se v nekaterih mestih upirale zmagovalcem.
G. generalu Maistru so bile izročene priprave za koroški plebiscit. Ko si je ogledoval Slovenijo sedanji naš kralj kot regent, je bil Maister med njegovimi spremljevalci in je bil odlikovan z imenovanjem za častnega kraljevega adjutanta ali pribočnika.
Leta 1921 je bil predsednik razmejitvene komisije med našo državo ter Italijo. Po zaključitvi razmejitvenega dela je bil upokojen leta 1923 v činu divizij-skega generala in je ostal v Mariboru. Za svoje obilne zasluge je bil odlikovan z najvišjih mest in njegovo osvoboditve-no delo je priznal tudi priprosti narod
' ' je jr.iehovalo za Častnega občanr. 28 obmejnih kmečkih občin in med me sti: Ljubljana, Maribor in Kamnik.
Maister bo živel med slovenskim na rodom ne le kot dostojanstveni genera ter osvoboditelj, ampak kot čislan pesnik. V dijaških in oficirskih letih je bi priden sotrudnik slovenskih mesečni kov in političnih listov. Izdal je svOjf mehkodoneče pesmi, ki so si osvojili ljudsko dušo v onih težavnih letih pc prevratu.
Kako velik in požrtvovalen ljubitelj slovenske književnosti je bil rajni, nam dokazuje njegova knjižnica, v kateri sc zbrani vsi slovenski književni proizvodi cd početka do najnovejše dobe. Maistrova knjižnica predstavlja milijonsko v:ednost in mu je bil prostor, kjer se
General Rudolf Maister f.
je mudil slovenski general ob prostih urah najrajši.
G. general na zadnji poti.
Dne 27. julija so pripeljali truplo g. generala iz Rakeka preko Ljubljane in Celja v Maribor. V vsakem večjem kraju so bili lepi in ganljivi sprejemi. V Mariboru so položili krsto na mrtvaški oder pod obokom vhoda v poslopje magistrata. Ljudske množice so se neprestano drenjale, da se poslovijo in po-kropijo truplo junaka — osvoboditelja. Bogznaj koliko vencev je bilo položenih ob krsto. Dne 28. julija krog pol 5. ure popoldne so se zbrali tisoči na Glavnem trgu, da spremijo priljubljenega generala na njegovi zadnji poti. Pogrebne obrede je opravil pred magistratom in ob odprtem grobu ob asistenci stolnega kapitlja in gg. frančiškanov pre-
vzvišeni g. knezoškof dr. Ivan Tomažič. Pogreba so se udeležili poleg tisočere ljudske množice zastopniki oblasti z g. banom, kralja je zastopal general Had-žič, vojaštvo, številne čete gasilcev ter razna društva in organizacije v uniformah in v civilu. Pred magistratom je govoril poslovilne besede g. župan dr. Lipold, žalostinko je zapela IpavČeva župa. Krsto so peljali na topovski lafeti v dolgem — dolgem sprevodu na Pobre-žje, kjer so jo položili na mestnem pokopališču v grobnico. Ob grobnici so se poslovili od slovenskega generala vla-dika dr. Tomažič in za njim še šest drugih govornikov, ki so povdarjali pokojnikove številne zasluge ter vrline. Po grebne slovesnosti je končala žalostin-ka, vojaška godba z žalno koračnico in salva topovskih strelov kot zadnji pozdrav generalu — junaku!
so bile v javnosti navdušeno sprejete. Duhovnemu svetniku in pesniku se oddolžimo v molitvah za vse številne dobrote, katere je delil slovenskemu narodu v obilni meri!
Brežiški župnik preminul. V ljubljanski bolnici je umrl po daljšem bo-lehanju dne 25. julija g. Martin Jurhar, župnik v Brežicah. Blagopokojni se je rodil dne 11. novembra 1880 v Mariji Reki. Mašniško posvečenje je prejel v Mariboru leta 1906. Služboval je kot kaplan na Rečici, v Konjicah in kot vikar v Celju. Od leta 1918 do 1924 je bil spiritual mariborske bogoslovnice, odkoder je prišel za župnika v Brežice, kjer je ostal do mnogo prerane smrti. G. Jurhar je bil odličen dijak, goreč duhovnik, ki je posvetil vse svoje številne zmožnosti vinogradu Gospodovem z besedo, vzgledom in s peresom. Urejeval je nekaj časa »Glasnik najsv. Src« in je izdal pred kratkim globoko zasnovana premišljevanja o presvetem Srcu. Učenega, globoko vernega in res vzglednega gospoda ohranimo v trajno hvaležnem spominu!
Kapucin umrl. V samostanu v Celju je umrl dne 27. julija p. Efrem Majcen, bivši katehet na celjski okoliški šoli. Rodil se je leta 1866 na Prihovi pri Konjicah. Gimnazijo je obiskoval v Celju, bogoslovne nauke je končal v Gorici, kjer je prejel mašniško posvečenje leta 1891. Služboval je kot katehet po nemških samostanih in po prevratu je prišel v Celje, kjer je opravljal katehetsko službo, dokler ga ni prisilila bolezen, da se je moral odpovedati delu. Dobremu in delavnemu redovniku svetila večna luč!
Duhovniške vesti iz naše škofije. Za
upravitelja dekanije Rogatec je imenovan vlč. g. Jožef Žekar, nadžupnik v Rogatcu; za kn.-šk. duh. svetovalca je imenovan vlč. p. Elekt Hamler, zlato-mašnik pri Sv. Trojici v Slov. gor. — Postavljeni so bili čč. gg.: Alojz Sunčič, kaplan pri Sv. Križu na Slatini, za pro-vizorja istotam; Vincenc Holcman, kaplan v Laškem, za provizorja pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu; Anton Šparl, kaplan pri Sv. Petru pod Sv. gorami, za
Osebne -vesti.
G. duh. svetnik M. Žemljic umrl. V
župniji Sv. Tomaža pri Ormožu je umrl dne 26. julija tamošnji g. župnik in duh. svetnik Matija Zemljič. Rodil se je dne 25. januarja 1873 v župniji Sv. Petra pri Gornji Radgoni. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Mariboru, kjer je bil posvečen leta 1897. Za kaplana je bil v Bmartnem pri Slovenjgradeu, v Vuze-
nici, na Dobrni pri Celju, v Čadramu, pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, pri Sv. Križu pri Ljutomeru in pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Leta 1905 je bil imenovan za provizoraj pri Sv. Jurju ob Pesnici, kjer je tudi župnikoval do izbruha svetovne vojne, ko se je preselil na župnijo k Sv. Tomažu, kjer je ostal do svoje smrti. Rajni je bil vzgle-den duhovnik, iskan govornik, vesele narave in postrežljiv napram vsakemu. Za vneto delovanje na poljav..verske povzdige v pastirovanje mu izročenih ovčie je bil imenovan za duhovnega svetnika. Posebej še treba povda-riti, da je g. Matija priznan pesnik. Svojo pesniško nadarjenost je posvetil predvsem proslavi Marije. Izdal je tudi več dramatskih slik ter prigodic, ki
Duh. svetnik M. Zemljič f.
provizorja istotam; Matija Krevh, kaplan pri Mali Nedelji, za provizorja pri Sv. Antonu na Pohorju. — Nastavljeni so bili kot kaplani čč. gg. semeniški duhovniki: Alojz Bratuša v Laško, Franc Križan v Griže, Franc Murko v Bizelj-sko, Franc Pečar v Videni in Ludvik Prelog v Sv. Martin pri Šaleku. — Prestavljen je bil č. g. kaplan Anton Brat-ioovič iz Makol k Sv. Marku niže Ptuja.
W?e[*t*ko prizmi
Ver je blago
Nesreče.
Vsled udara strele upepeljena hiša.
V Velki ob severni meji je pogorela popolnoma vsled udara strele hiša, ki je bila last posestnice Frančiške Krenn iz Cmureka. Škoda znaša 50.000 Din.
Smrtonosno trčenje kolesarja z vo-zo-a. V Presiki pri Ljutomeru je pridrvel Franc Lesjak, viničarski sin, na kolesu po strmini in zadel z vso silo v dvovprežni voz, ki je pripeljal iz nasprotne strani. Sunek je bil tako silovit, da je kolesar izdahnil pol ure po nesreči.
Strela udarila med omizje. V Tratni pri Slivnici pri Celju je treščilo med nevihto v oreh posestnika Janeza Fre-ee. Od oreha je preskočila strela skozi strop poleg stoječe hiše in je udarila na sredino mize, okrog katere je bilo zbranih pri predjužniku 12 oseb. Udar je ubil triletnega fantka, druge pa je omamil in so dobili opekline po nogah. Omamljeni so so pravočasno toliko zavedli, da so se izvlekli po štirih iz hiše. Gasilci so preprečili, da se ni razširil ogenj na sosedna poslopja.
Sazne novice.
Ofestreljen je bil pri prekoračenju m;je pri Št. IIju v Slov. goricah od obmejne straže Franc Bauman, 261etni delavec iz Kogelberga pri Lipnici. Na stoj pozvani ni počakal in radi tega je bil oddan nanj strel.
Lesena šupa za seno je zgorela vsled podtaknjenega ognja v Rošpohu pri Mariboru. Poslopje je bilo last posestnika Alojzija Lukmana.
Neznano utopljenko je naplavila Sava pri Rajhenburgu.
Neznanega Avstrijca je naplavila Ilura v Apačah. Telo je bilo že v razpadanju.
Izlet s posebnim vlakom v Oberammergau.
»Putnik« priredi v času ¿d 20. do 25. avgusta t. 1. izlet s posebnim vlakom k pasijonskim igram v Oberammergau.L Predvideno je enodnevno bivanje v Oberammergau-u (ogled pa-sijonskih iger) in v Munchenu z ogledom mesta. Razen tega sii bodo udeleženci lahko ogledali druge znamenite kraje v Avstriji in Nemčiji, Salzburg, Visoke Ture itd. Cena celega potovanja znaša 1725 Din za osebo. V tej ceni je všteta vožnja v III. razredu brzovlaka, vsa oskrba, prevozi prtljage, ogledi mest, napitnine, takse in listek I. razreda za pasijonske igre dne 22. avgusta. Vse nadaljnje informacije, prijave, oskrba valut po najkulantnejših tečajih pri »Putn-iku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21—22.
Na ban. kmetijski šoli na Grinu pri Novem mestu je za novo šolsko leto, ki se prične dne 15. s&ptembra, praznih še nekaj mest, zato s« podaljšuje rok za vlaganje prošenj do dne lau avgusta t 1.
Poizvedovanje. G. Kairel Ocepek, v vojni slu-i ga vojnega kurata Dollingerja, je naprošen, naj javi svoje sedanje bivališče ali g. mestnemu župniku Dollingerju, St. Leonhard im La-vanttal, Kärnten, ali župniku Mešku, Sele, p. Slovenjgradec.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. Cernič.	867
©Jsššalovasijja vredni sSucsafi.
Nezaslišano bogoskrunstvo. V neki vasi so pijani fantje — bilo je na Dravskem polju, za enkrat ne povemo kje - • iz kapele ukradli kip Matere božje, ga nosili in metali po vasi in po dvoriščih,
Gledališki red v starem Rimu.
Gledališki red v starem Rimu je vseboval salabolsko stroge kazni. Kdor se je dvignil aned predstavo spodaj v parterju iz kateregakoli vzroka, je moral .plačati globe 5 rimskih tolarjev. Igrailec, ki bi si bil dovolil nemoralno kretnjo, ali bi izustil besedo, kii ni bila zabeležena v knjigi su-flerja, je zapadel 51et-ni kazni na galeji (veslač na ladji) in se ni lamel nikdar več prikazati na odru! Kdor jda drugemu v gledališču zaušnico, pride za ¡10 let na g a1 s.¡O. Kdor se prikaže v gledišču Z orožjem, ga pošljejo za celo. življenje na galejo. Če bi pa kedo koga ranil med pred3ta-
Januš Goleč:	3
Lov na zaklade.
Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja.
Naravoslovci še danes ne znajo, kaj da je glavna prehrana morskega slona. V želodcih ubitih živali so našli razne morske rastline ter kamenčke. Pomorščaki pravijo, da si mora ob-težiti morski slon, da se sploh lahko potopi, svoj ogromni trebu s kamenjem.
Še le drugo jutro po posnetku našega »junaškega« srečanja s krdelom morskih slonov smo se odpravili z jahte na otok Guadelupe, da ga raziščemo, če morda ni služil kedaj kot zatočišče morskim roparjem.
Morje v bližini otoka je globoko 5000 m. Otok sam obstoja iz ognjeniškega kamenja, je dolg 30 km in širok 3—11 km. Obal tvorijo proti morju navpične stene iz okamenele lave. Po sredini se razteza gorovje. Najvišja točka na severu je visoka 1350 m. Samo po pogorju poganja
nekaj rastlin, ostalo je izsušena puščava, ki ne more preživljati niti skromnega kaktusa.
Leta 1892 je pripeljala ladja »Melpomene« na otok čredo koz. Te so se razmnožile in se podijo še danes po skalovju v celih krdelih.
Prehodili smo celi skalnati otok. Ko ije je nagibalo solnce k zatonu, smo zapazili ob enem delu obale nekaj razklopotanih lesenih kočur in na pol razpadlo četverokotno poslopje, pozidano iz na solncu posušene opeke.
Pred kakim dobrim letom so morali tukaj gospodariti mehikanski vojaki. Zadeli smo v zapuščeni naselbini na ostanke rdečemodrih uniform. Zidana stavba je bila bolnišnica. Krog nje so ležali raztrošeni deli postelj in steklenice, ki so vsebovale nekoč zdravila. Našli smo zdravniške instrumente, razpadlo operacijsko mizo, mehikanska podrapana sedla, kuhalne aparate, krampe itd. Na eni od na pol porušenih lesenih bajt smo čitali v španščini napis: »Po zakonu je prepovedan lov na morske slone.«
Kaj nam je povedala zapuščena naselbina? Ali se je že mudila tukaj najbrž pred nami mehikanska večja ekspedicija, ki je tudi stikala za
ga s čajem napajali v gostilni, mnogo-kaj o Materi božji govorili in končno kip razsekali. Vsi ljudje so radi dejanja skrajno razburjeni. Preiskavo vodijo pristojni orožniki. Tisti, ki so to storili, bodo pri sodišču dobili kazen, poleg tega pa tudi Marija in Bog nanje ne bosta pozabila. Ko bo stvar končana, objavimo več.
Obleko kradel na debelo. Otona Pro-sena so izgnali iz Tirolske v Maribor, kjer je prejel zaposlitev pri neki stranki v Tomšičevem drevoredu. Prosen je ukradel dobrotniku dva kovčeka obleke, katero je prodajal. Tatu so seveda izročili policiji in je ugotovljeno, da je napravil 20.000 Din škode.
Vlom v blagajno. V Mariboru je bilo vlomljeno dne 25. julija v blagajno tovarne svile Thoma. Vlomilec je zadel na ključe in odnesel 2600 Din. Po vlomu je blagajno zaklenil.
Pobegli kaznjenec zopet v jetnišnici. Zadnjič smo poročali, da je pobegnil od čiščenja oken iz mariborske jetnišnice kaznjenec Štefan Strmšek iz Pobrežja. 4V kaznjeniški obleki si je hotel privoščiti kopel v Dravi, a že sta mu bila za petami dva stražnika. Ko je zagledal begunec policista, je skočil v Dravo in plaval po sredini. Stražnika sta poklicala na pomoč čolnarje in je res eden potegnil vsega onemoglega Strmšeka iz Drave. Rešeni je priznal, da je bil že dva dni brez hrane in se je pustil mirno prepeljati v jetnišnico.
Vlomilci v poslancev! vili. V Bezini pri Rušah poseda ravnatelj ruške tovarne in poslanec Krejči vilo, katero so obdskali vlomilci in so napravili škode za 15.000 Din.
Vlom v gostilno. V Ljubljani na Sv. Petra cesti je bilo vlomljeno v noči od 28. na 29. julija v kuhinjo gostilne pri »Bobenčku«. Škoda znaša 2000 Din.
Slovenska Kraflita.
Pazite! Po naži Krajini nosijo sumljivi lju-Ije drobne knjige to jih vsiljujejo našemu do-
bremu in vernemu ljudstvu. So ti ljudje nasilni in se jih človek skoraj ne more obraniti. Govorijo vam taki ljudje o veri, o Kristusu in ljudi preslepijo. Prodajajo pa knjige iz založbe protestantske britanske družbe. Katoličanu je prepovedano kupovati in citati verske knjige, ki niso odobrene od cerkvene oblasti. Zato vedno poglejte, če je knjiga odobrena ali ne, in pred nakupom vprašajte za svet svoje dušne pastirje. Ne dajte se zapeljavati!
Črensovci. V nedeljo dne 22. julija je bila pri nas velika gasilska župna vaja. Ob napovedali uri se je zbralo na kraju vaje veliko občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo vajam-tekmam. Vse gasilske čete so se zelo potrudile in vse bi rade bile prve, kar je pa seveda nemogoče. Imeli so mokre in suhe vaje. Pri vajah je bila natančna kontrola težka, kar je bilo dosti brizgaln. Pri mokrih vajah bo menda zmagaJi gasilci iz Beltinec; agilni gasilci iz Gornje Bisitrice pa trdijo, da so dal.i oni prvi vodo. Po vaji je bila velika gasilska veselica v gostilni Škoberne v Črensovcih.
Črensovci. Zopet so se oglasili štirje novi naročniki za »Slovenskega gospodarja«. Nekatere druge časopise ljudje odpovedujejo in se oklepajo »Slovenskega gospodarja«, ki se vsem zelo dopad-e. Naročniki, pridobivajte nove naročnike in s tem najlepše odgovorite na različne napade na »Slovenskega gospodarja«! — Gospod Hanc, ki je letos končal orglarsko šolo v Celju, je že dobil službo v Šmartnem na Pohorju, kamor je že tudi odšel. Nadarjenemu fantu želimo v njegovi lepi službi obilo božjega blagoslova!
Tnrniščs. V nedeljo dne 22. julija je bila pri nas slovesnost prve sv. maše, ki jo je daroval g. Ivan Koren iz Renkovec. Pridigal mu je tajnik KA g. Franc Kolenc. — V Gumilicah so se ta dan fantje sporekli iin nekateri so odnesli male praske. — V nedeljo dne 5. avgusta bo pri nas zopet nova maša, ki jo bo pel no-vomašnik g. Franc Zver iz Brezovice. Pridigo-val mu bo g. dekan Ivan Jerič.
Tnrnišče. V nedeljo dne 22. julija je bil pri nas zelo slovesen dan. Vsemogočnemu je namreč daroval g. Koren Ivan iz Renkovec prvo sv. mašo. Ker je bilo vreme lepo, zato je prišel narod iz vsega Prekmurja, da se udeleži nove
svete maše in prejme novomašniški blagoslov. Res, ginljiva je bila ta slovesnost! Že ob pogledu na lepo urejeno procesijo se je marsikatero oko zasolzilo; še bolj ginjeni pa so bili pri mašniških obredih samih in pri pridigi novo-: mašniškega rojaka g Franca Kolenca, ki je v lepih besedah orisal pomen mašništva ter se tako lepo zahvalil novomašnikovi materi ter bratom za vse trude, katere so morali prestati v času novomašnikovega študija. Malo je bilo ljudi, ki se ne bi zjokati, ko se je g. pridigar spomnil tudi pokojnega očeta ki sestre.
Srednja Bistrica. Belttaska grofica ima dobro sirce do siromakov in je siromakom v vsa-, ki občini dala 10 oralov zemlje brezplačno. Zemlja je bila namenjena najbolj potrebnim. V naši vasi je nekaj siromakov, ki nimajo kam bi položili glavo, pa ti siromaki name-: njene zemlje kljub temu niso dobili. Ne pravimo, da je drugi ne bi bili potrebni, a niso je bili tako potrebni, kot ti reveži, kar oni sami priznavajo. Mi bi radi videli, če bi vsi dobili zemljo, a v prvi vrsti jo naj dobijo najbolj potrebni. Tako hoče grofica sama in tako j a tudi pravično.
Murska Sobota. Prejšnji teden se je vršil 1 prostorih salezijanskega zavoda »Martinišče-« občni zbor društva »Zavednost«. Ker je bilo deževno vreme, udeležba ni bila tako velika, kakor je bilo pričakovati. Občnega zbora se ie udeležilo 33 članov. Za novega predsednika ja bil izvoljen g. Grabar Geza, stud. phil.
Murska Sobota. Klub prekmurskih akademikov si je stavil nalogo, da pobira podpise za popolno gimnazijo v Murski Soboti. To je tudi storil in pretekli teden zaključil. V nekaterih krajih so ljudje zelo radi podpisali, keii vidijo, da je v Prekmurju popolna gimnazija neobhodno potrebna. Saj je od popolne gimnazije odvisen študij marsikaterega nadarjenega prekmurskega fanta. V današnjih težkih gospodarskih razmerah starši ne morejo po. šil jati svojih otrok daleč tja v Maribor, Ljubi ljano ali v druga mesta naše domovine, ker jim ne dopustijo denarne razmere.
Brezovica. Isto nedeljo, ko je v Turnišču daroval g. Koren Bogu svojo prvo daritev, se ja vrnil iz Šibenika tudi naš novomašnik, namreč g. Franc Zver. Takoj po svojem prihodu je imel v Turnišču slovesne večarnice. Prvo sv.
Bkritimi in med Skalovjem zakopanimi zakladi? Na obe vprašanji nismo znali pravega odgovora. Opazili nismo nikjer, da bi bili pred nami kje razkopavali ter brskali med skalnatim svetom. Otok je brez votlin in razen omenjene opuščene naselbine nismo niikjer naleteli na od človeške noge shojeno stezo, ki bi bila pričala, da se je mudil človek dalje časa v tej ognjeniški puščavi.
Vsi zbrani strokovnjaki smo si bili kmalu edini: na Guadelupe ni nikdo in nikdar slkril kakega bogastva, še manj ga je kedo iskal ter našel.
Celodnevno mučno plezanje ter torkljanje med kamenjem nas je vse toliko utrudilo ter prevzelo, da smo bili od srca veseli, iko je pozno zvečer zabrlizgala z ladje piščal in nas klicala k večerji in na potrebni nočni odpočitek".
Drugo ju£ro na vse zgodaj so dvignili sidro. V najlepšem vremenu smo nadaljevali vožnjo proti jugu po Tihem oceanu aH Mehikanskih vodah. G. kapitan nam je razlagal iz potopisnih knjig, da se peljemo po morju, ki mrgoli morskih
volkov, velikih kitov in najbolj opasne roparice ter napadalfce lesenih bark — žagarice. Žagarica ima ime po 2 m dolgi koščeni žagi, s katero je ubrani vsakega sovražnika, a tudi sama napade in z enim sunkom preluknja leseni čoln ali tudi manjšo jadrnico.
Po kapitanovi razlagi so pripravili mornarji čoln ter vrv s trnekom. Vsi smo napeli skozi daljnoglede oči, da bi zapazili kje ob solnčnem vzhodu tolikanj opasnega morskega velikana. Fotograf je postavil aparat, da bi zaupal filmu boj z žagarioo, kakor mu je uspel sijajno posnetek našega srečanja z morskimi sloni.
Daljnogledi nam niso prinesli nikakega odkritja. Kapitan je bil mnenja, da se podijo najbrž ogromne roparice bolj globoko pod morjem, in radi tega jih ne vidimo. Predlagal je, da bo ustavil ladijski vijak". Za lov opremljeni čoln naj spustijo z ladje. Pritrdijo naj na čolnu trnek' z vabo in veslajo v večjih ter manjših krogih krog rahlo se zibajoče jahte. Mogoče bo zagrabil ropar za globoko nastavljeno vabo, pričel bo srdit boj na življenje in smrt in tega bo mogoče, filmati z ladje tudi na daljšo razdaljo,
vo, se kaznuje s smrtjo. V gledišču je bil prepovedan vsak zunanji znak pohvale alii graje. Kdor bi se pire-; grešil proti tej prepo-: vedi, roma za 6 mesecev v zajpor.
Pet let ▼ Sibirskem ledenem morju. |
Majhna ruska koio^ nija, ki je -vztrajala na' Wranglov«n otoku t najbolj severnem lede-: «tam mopju na opaztf-: valni straži 5 let v pomanjkanju ter ločeno' od ostalega ¡sveta, bo lajnenjama v kratkem. Kolonijo tvori 10 oseb, fci ue bavijo z opazovanjem rreimensikih' prilik ki ugotovitvijo možnosti ladijskega prometa po Severnem mortju in to seve le ob gotovem Času, ko
mašo bo pel dne 5. avgusta v cerkvi Matere milosti v Turnišču.
Širom Prekmurja. Naše Prekmurje je res premajhno, da bi mogli prehraniti tako veliko Število ljudi, zato si velika večina išče kruha po drugod. Precejšnje število deklet je odšlo pretekli teden v Francijo, druga grupa pa se pripravlja, da odide okrog 7. avgusta.
Ali naj verjamemo? Denarni zavodi ne morejo izplačevati vlog, ker pač ne dobivajo od nikoder denarja. Marsikateri si je odtrgoval od ust, da je vlagal prihranke v posojilnica .;n če sedaj še tako potrebuje denarja, mu ga posojilnice ne morejo izplačati. To mi vse dobro razumemo. Razširjajo se pa pri nas govorice, da je neki denarni1 zavod izplačal nekomu vlogo pod pogojem, da tisti vlagatelj da nekaj ne-narja v neki namen. In vloga se mu je baje izplačala. Vseeno je, kje je to bilo, ali v Slovenski Krajini, ali ne. Ni pa vseeno, če je to naredila kaka banka ali posojilnica.
Zemljevid. G. Joško Maučec, rodom iz P.o-gojine, ki študira zgodovino na ljubljanskem vseučilišču, je izdal nov lep zemljevid Slovenske Krajine. Zemljevid bi moral dobiti v roke vsak, kdor ima posla v Slovenski Krajini, ali kdor se zanima zanjo. Prav bo prišel tudi našim železničarjem, da bodo pravilno naglaše-,vali imena naših postaj. Naša dolžnost je, da vsi sežemo po novem zemljevidu m s tem damo priznanje nadarjenemu avtorju, ki ima z izdajo tega zemljevida veliko stroškov. G. Jo-škotu Maučec iskreno častitamo!
Dne 28. julija je poteklo 20 let, ko je poslala Avstrija Srbiji vojno napoved, iz katere se je razvilo svetovno klanje, ki je dosedaj še osamljeno v zgodovini. Izbruh svetovne vojne so izrabili naj bolj zagrizeni nasprotniki slovenstva na Spodnjem Štajerskem in to so bili nemški okrajni glavarji ter nemšku-tarsko uradništvo, ki so se hoteli ma ščevati nad voditelji Slovencev s po močjo najhujše obsodbe vrednega ova-duštva. Ob 201etnici mučeništva živih in že mrtvih duhovnikov in nekaterih
lajikov iz Spodnje Štajerske hočemo osvežiti javnosti na kratko imena onih zavednih narodnjakov, ki so morali leta 1914 takoj ob mobilizaciji in tekom prvih mesecev vojne v graške zapore..
Mučeniki iz vrst duhovščine.
Bosina Ivan, tedaj kaplan pri Sv. ju-riju v Slov. goricah; Andrej Bračič, župnik v Limbušu; Jožef Čižek, dekan v Jarenini; Vid Janžekovič, župnik v Svečini (že rajni); Kranjc Marko, tedaj vojni kurat v Gradcu; lic Janko, kaplan v Rušah (že rajni); Lovrenčič Vinko, tedaj župnik pri Sv. Ožboltu ob Dr., danes na Kapli; Medved Martin, tedaj župnik v Laporju (že umrl); Muršec Franc, župnik v Framu (že umrl); Raz-bornik Ivan, kaplan v Jarenini in danes župnik pri Sv. Urbanu pri Ptuju; Ravšl Anton, župnik v Cirkovcah; Škof Franc, kaplan v Kamnici in sedaj župnik pri Sv. Antonu v Slov. gor.; Volčič Miroslav, župnik v Breznu (že rajni); Vračko Evald, župnik v Št. Ilju v Slov. gor.; Žirovnik Peter, minorit v Ptuju (že rajni).
33učeniki iz vrst lajikov.
Roškar Ivan, posestnik v Slovenskih goricah, bivši poslanec in poljedelski minister po prevratu (že rajni); Hlebič
vtlsnjer» 6šyer-le«
Najdragocenejša dedščina, ki jo morejo starši podeliti svojim otrokom, je dobra vzgoja. Brez nje vse gmotne dobrine, ki jih otroci prejmejo od staršev, otrokom niso v korist. Prvi in nenadomestljivi činitelj dobre, krščanske vzgoje je mati. Kar ona zanemari, nik-do drug ne more nadomestiti. Kar ona
ASPIRIN pomaga pri zvišani tem. peraturl. ASPIRIN Je mala tableta 2 velikim učinkom.
ASPIRI
„ . . v-¡¿»JuMat fe. «...Zagreb. OiU» je'rcj.-pod S. Br;»-IJ.3M od 25. Vtl«i.
Ivan, posestnik pri Sv. Križu nad Mariborom (že rajni); g. Štancer, sedaj uradnik v splošni bolnici v Mariboru in ob izbruhu vojne še dijak. V graške zapore so morali malodane vsi narodno-zavedni Rušani in Rušanke ter nekateri narodnjaki od Sv. Lovrenca na Pohorju.
vcepi v mlado, sprejemljivo srce svojega otroka, ostane v njem, če tudi potisnjeno v zadnji kotiček, iz katerega se bo dvignilo in vzrastlo, ko bo potreba velika in nevarnost največja. Vrla krščanska mati se ne uči dz knjig moderne pedagogike (vzgojeslovja). Učiteljica vzgoje ji je vera, voditeljica krščanska ljubezen, glavni pripomoček pa molitev. Veliki in sveti možje so imeli dobre in svete matere: to nam spričuje zgodovina. Zabeležila je z neizbrisnimi črkami ime sv. Monike, matere sv. Avguština. Njenemu zgledu, njenim besedam, njenim solzam in njenim molitvam se ima sv. Avguštin zahvaliti, da je postal svetnik in največji
led vsaj nekoliko ustali ter razdrobi. Skraja je imela kolonija stik s svetom s pomočjo radija in tudi nekaj letal je posetilo otok. A pred 2 letoma je odrekel radijo in ti vremo-noslovni junaki samevajo že 3 leta.
čebelar,
ki poseda spomladi 40 tisoč čebel, jih ima lahko sredi poletja že 100 tisoč. V tem slučaju slobodno računa v dotičnem letu na 5—6 centov meda.
Statistika iz prakse.
Pred kratkem je bila objavljena statistika z ozirom na prometne nes.reče. Po tej ugotovitvi je najbolj varen dan v tednu sreda Od 105 prometnih nezgod
Kapitanov načrt je bil odobren enoglasno. Šest mornarjev je znosilo v čol vesla. Trnek je bil jeklen kavelj, debel kot prst in podoben malemu sidru. Privezali so ga na 250 m dolgo vrv. Za vabo so obesili 10 kg mesa. Trnek z vabo je nosil nad vodo velik lesen plavač. Vabo s trne-kom so spustili 50 m globoko. Ribiška naprava j« plavala spredaj in par metrov proč od čolna. Razven šestih veslačev sta se hotela udeležiti lova oba brata Stackleton in zdravnik, vsi ostali smo tvorili nestrpne gledalce.
Čoln s posadko je zdrknil po morju, ribiško napravo je vlekel čoln spredaj in oči vseh so bile uprte v lesenega plavača, kedaj se bo zganil ter oznanil, da je pogoltnila nenasitna zver vabo z velikim trnekom.
Dobre pol ure so dvigali veslači vesla in gnali čoln v lahnem poletu krog jahte. Naše oči so že bile trudne in solzave od prenapetega zasajanja pogleda v plavača, ko se je pognalo nekaj ogromnega in temnozelenega iz morskih globin ter zginilo z bliskavico pod vodo s plavačem vred. Veslači v čolnu so dvignili vesla, 250 m dolga vrv na kolobarju se je odvijala z never-
jetno naglico in nevidna sila je vlekla čoln za seboj. Iz čolna smo čuli razna povelja. Razburjenost ribolova je dosegla višek. Šlo je za življenje ter smrt. Lahki čoln reže valove z besneeo brzino. Vrv je napeta liki struna in še vedno nevidna moč žene čoln proč od jahte dalje — dalje na odprto morje!
Gledalci na krovu smo se držali nehote v strahu za tovariše za srce z zamolčanim vprašanjem na jeziku: Kaj, če se bo do p obe snel osti razpaljena zver, najbrž orjaška žagarica, naenkrat obrnila in bo s svojo 2 m dolgo žago presekala lahni čolnič na dvoje? Za trnek ujeti morski velikani se kaj radi branijo še na ta način, je razlagal kapitan, da zdrvijo v morske glo-bočine globokejše nego je trakova vrv, in čoln se mora prekucniti. V talcem slučaju je edina rešitev, da presekajo lovci pravočasno vrv.
Čoln je vlekla pošast vedno dalje ter dalje in nikakor ni bilo opaziti, da bi omagala ali popuščala vsled bolečin ter napora. Naenkrat je spremenil naprej drveči čoln smer in se zasukal v polukrogu nazaj proti jahti, zopet nazaj, pa nazaj itd.
cerkveni učenik. Nonna, pobožna mati sv. Gregorija Nacianskega, je svoje dete kmalu po rojstvu ponesla v cerkev, ga darovala Bogu, da bi njegovo življenje služilo pred vsem veri, ter je v znak te posvetitve položila v njegove nežne ročice evangeljsko knjigo. Bogo-ljubna mati sv. Frančiška Šaleškega je v roke svojega otroka poleg evang dj-ske knjige položila še drugo knjigo, in to je življenje svetnikov, iz katerega mu je prav pridno čitala. Brez krščanskih mater ni krščanske vzgoje, brez krščanske vzgoje pa ni krščanske mladine, oscbito ne tnke, ki bi imela smisel za duhovniški in redovniški poklic.
Krščanske matere so največja sreča za otroke in največja dobrota, ki jo more Bog podeliti kakšnemu narodu. O našem narodu dokazuje zgodovina, da ga je ohranila katoliška vera, odnosno katoliški duhovniki — sinovi katoliških slovenskih mater. To bodi zabeleženo vsem v spomin, sedanjim slovenskim materam pa v opomin, da so in ostanejo vredne naslednice svojih vrlih prednic — zveste varuhinje katoliške ideje in katoliške kreposti v družinah in narodu. Dokler bodo slovenske matere*' ostale zveste svoji podedovani nalogi, bo tudi naš narod kos svoji nalogi, ki mu daje pravico do obstanka v krogu kulturnih narodov, ki ga daleč presegajo po številčni moči. Rodna naša zemlja kot gmotna mati in na njej krščanska slovenska mati: to sta dva neomajna stebra slovenske bodočnosti. Zavedajmo se tega! Ohranimo slovenskemu narodu ta dva stebra zdrava, čvrsta in trdna!
*
Laporje. V nedeljo dne 5. avgusta, ob treh popoldne, priredimo na prostem ob cerkvi »Igro o izgubljenem sinu«. Vseh nastopajočih je 92. Pridite in poglejte! Vabimo vse!
Središče-Ormož. Povodom izleta, ki ga priredi cerkveni pevski zbor iz Veržeja v nedeljo dne 5. avgusta t. 1., se vrši v župnih cerkvah
v Središču in Ormožu cerkveni vokalni kcn-cert s pestrim in bogatim sporedom in sicer v Središču ob treh popoldne, v Ormožu pa ob osmih zvečer. K tej izredni prireditvi se vabite, da jo posetite v prav obilnem številu, ker vam bo koncert nudil mnogo lepega užitka.
Posebno še vabimo pevske zbore! Pridite, da slišite, kako deluje vaš bratski pevski zbor, p. .'dite, da si naberete novih pobud, novega ognja za nadaljne delo, povabite pa tudi vaše prijatelje! Podrobnosti so razvidne iz letakov. Vstop je prost. Na veselo svidenje!
Biserna sv. maša v Breznici na Gorenjskem (dne 22. julija). Levo pridigar Tomo Zupan, prelat in železomašnik; desno biseromašnik dr. I. Svetina, prof.
Ribnica na Pohorju. Oj težka pot, oj tožna pot, ko od srca srce se loči, mi spremljamo te žalujoča, ko ti na veke greš od nas. S to bolestjo v srcu smo spremili v pondeljek dne 16. julija k večnemu počitku drago in skrbno mamico posestnico Antonijo Završnik, rojeno Ričnik, ki je po daljši bolezni v 54. letu -;voie starosti mirno v Gospodu zaspala. Oj kruta smrt, velika je vrzel, ki jo povzročaš, rana je globoka, izguba nenadomestljiva, žalost pre-br.ldka. Menda ni na svetu sile, ki bi napra-
vila več bolesti, kot jo napravi ta poslanka božja. Pa dež za solncem mora biti, za veseljem žalost priti, je tako tudi v družino Završnik začel lili dež bridke izgube. Rajna je 32 let iprenšala sladkosti in težave zakonskega stanu, rodila 10 otrok, katerih dva sta že v nežni mladosti odšla med nebeške krilatce, ostalih osem pa je vzgojila z vso skrbjo in strogostjo v krščansko nepokvarjeno mladino. Bila je luč in solnce vsem, katerim je bila žena, mati, gospodinja. Počitka in oddiha ni; poznala in dočakala, njeno življenje je bilo en sam nepretrgan delavnik, od zibelke do groba trnjeva pot. Blaga mamica in soseda! Prezgodaj je nehalo biti tvoje zlato srce, prehitro so minila leta tvojega življenja, zapu-
Lahko trdim, da je trajal ples čolna naprej in v polukrogu nazaj par ur, ne da bi bilo opaziti zmanjšanje brzine ali kako popuščanje v napetosti vrvi.
Naš prvotni strah in razburjenje sta se med tem toliko polegla, da smo si začeli krepčati želodec z jedjo in pijačo.
Po natezanju za vrv je bilo po urah najsrditejšega boja spoznati, da se je obesil na trnek kak prav ogromen prebivalec morskih globin. Z nestrpnostjo smo čakali na trenutek, ko se bo prikazala žival vsled preutrujenosti na površju. Cukanje in rukanje vrvi je pričalo o najtežje:.! boju, katerega je bojevala ujeta roparica pod vodo, da bi se rešila ter znebila jeklenega sidra. Zopet je šlo s čolnom naprej, pa nazaj v polukrogu in na ta način je trajal boj med človekom In morskim velikanom od jutra do poldne.
Krog poldne je zašumelo par sto metrov proč od čolna morje. Iznad gladine se je prikazala najprej dolga žaga in za njo velikansko telo žagarice. Se na površju se ujeta roparica ni Bdala zlepa. Z dolgim repom je udrihala po vo-
di, da se je morje'zapenilo in je na ta način povzročeno valovje pljuskalo preko čolna in v čoln.
Gledalci z jahte smo ponovno obledeli pri prizoru na ta zadnji, a presneto opasni smrtni boj strahotnega orjaka. Z enim udarcem z repom bi lahko žival prekucnila čoln, ali ga pa raztreščila z žago na dvoje. V tem slučaju bi popadali vsi ribiči v vodo in najhitrejša pomoč od naše strani bi bila brezuspešna, ker mrgoli ta-mošnje morje najbolj požrešnih morskih volkov.
Na srečo ujeta pošast čolna v smrtnih bolečinah niti opazila ni. Z zadnjimi močmi je pač imela dovolj opravka sama s seboj.
Brata Stackletona sta še merila vsak iz svoje puške, da poženeta ribi ob količkaj ugodni priliki eksplozivni krogli v glavo. Pri neprestanem guganju čolna sigurno streljanje ni bila malenkost. Bogznaj kolikokrat sta že podržala puški k licu, pa sta se morala zopet zlekniti po dnu čolna, ker je vlekla žival čoln naprej, ali je bičala z repom morje, da se je razburjalo v mogočnih valovih.
Dalje sledi.
se jih je zgodilo 25 v soboto, 20 v nedeljo, 20 v petek, 18 v torek, 17 v četrtek, 12 v pondeljek in 9 v sredo. Tudi po tvornicah beležijo najman nesreč v sredo. Nadalje so najbolj redki zločini na nedeljo (kar velja za mesta). V soboto je po mestih petkrat toliko aretacij kakor v nedeljo. Nedelja je tudi oni blaženi dan, ko umrje najiman ljudi.
Na Francoskem
obiščejo na teden i iri!-lijoni ljudi kitno-.pred-stave; Anglija šteije tedensko 20 milijonov kinoobi&kovalcev.
V vseh morjih
je lOOOkrat več srebra nego zlata.
Btila si nas prerano, veliko prerano; saj pravi pesnik v spominu na svojo mater: Umrje mati vsem prerano, čeravno sto dožije let. Srce družine je vzeto, zakonska vez raztrgana; namesto nekdanje družinske toplote piha sedaj yeter praznote in zapuščenosti. Odložila si zakonski jarem, ne prejemaš k sebi otrok in ostalih, ne svetuješ, ne svariš, ne lajšaš več ¡družinske skrbi: in težave, ampak počivaš. Pa čeprav te težko in težko pogrešamo vsi, ti privoščimo, da se veseliš v družbi £e svojih preminulih otročičev boljšega življenja, ter pripravljaš prostor še tvojim zaostalim. Ljubila Bi v življenju zelenje im cvetje, naj ti dobri Bog podari sedaj večno cvetoči vrt. Iskrena eahvala g. župniku za vodstvo pogreba in za poslovilne besede, hvala vsem darovalcem lepih vencev in cvetlic ter vsej množici za Izkazano ji zadnjo čast. Priporočamo jo v blag spomin in molitev!
Trniče na Dravskem polju. Silna gospodarska kriza, kakor tudi drugod, nas vedno bolj stiska. Cene kmetijskih pridelkov padajo, denarni promet od dne do dne bolj peša. Veliko je takih posestnikov, ki še lanskega davka niso mogli plačati, a bliža se že prvi davčni obrok zemljarine tekočega leta. Krompir, ki je glavni^ pridelek Dravskega polja, ima neprimerno nizko ceno, tako da si kmet ne more popolnoma nič pomagati. S potrtim srcem in žalostnimi očmi se ozira kmet v bodočnost, kako se bo oblekel, ko pa sploh nima denarja ,v žepu. Izgledi za bodočnost so pri nas torej slabi. — Neznani zlikovci so se predrznili ter vdrli v kurji hlev g. Andreja ICirbiša v Trni-čah. Odnesli so mu pet kokoši in nekaj perilu. Svoj namen so že poskusili drugič, prvič so bili odgnani. Za tatovi ni nikake sledi."
Sv. Trojica v Slov. goricah. Kljub pomanjkljivi iin skromni časopisni reklami se je 801et-ni jubilej prav svečano praznoval. Pokazali so Trojicam ob tej priliki, da ljubijo in spoštujejo svoje dušne pastirje, duhovne sinove sv. Frančiška Asiš., kateri so skozi 8Q let neumorno delovali in še delujejo v svoji trojiški župniji v dušni blagor svojih faranov in drugih okoličanov. Vsi, ki so mogli in smeli, so se udeležili korporativno tega slavlja hvaležnosti'. V soboto zvečer dne 21. julija, dasi je bilo čez dan oblačno, je sv. Peter obesil na nebu slavnostno luč, prijazno luno, ki je čarobno razsvetlila svetotrojiški griček, cemkev in samostan, pred katerim se je zbrala mnogoštevilna množica hvaležnih faranov s polnošte-vilno godbo od Sv. Barbare in domačim cer-jkvenim pevskim zborom. Ubrano je zaigrala godba več komadov, zbor pa je zapel v po-edrav pesem: »Živijo, Frančiškov red«. Župnik p. Ernest Jenko so je iskreno zahvalil zbrani množici in jo povabil k zahvalni službi bo-fcji v nedeljo ob pol desetih. Nato je množica med sviranjem on petjem priredila povorkopo umetno razsvetljenem in z zastavami okrašenem trgu. V nedeljo dne 22. julija, ob štirih Kiutraj, je godba svirala pred samostanom in |K*tem po trgu, budila in vabila farane v cerkev k zahvalni službi božji. Ob pol desetih fco vse oeirkvene organizacije:, III. red, Fran-pškova mladina, križarji in klarice, v svojih oni formah, Marijine družbe fantov in deklet, belooblečena dekleta in deklice in drugi ver-taiki napolnili praznično oblečeno župno cer-jkev. Slavnostni govornik: dekan, duh. svetnik iupnik od Sv. Benedikta, g. Franc Gomilšek, Ij« pojasnil vernikom pomen 801etnegi jubileja, opisal delovanje očetov frančiškanov v tro-ijiSki župniji v tej 801etni dobi teir opozoril fa-rane na hvaležnost, katero so dolžni Bogu za Srpe prejete milosti, katere jim je delil po si-
novih sv. Frančiška. Nato je opravil slovesno sv. mašo z asistenco preč. g. dr. Maks Vraber, mariborski stolni prošt. Z navdušenim petjem »Tebe Boga hvalimo« se je zaključila slavnost 801etnega jubileja. Cerkveni Met »Nedelja« je prinesel ravno za ta dan kroniko župnije Sv. Trojice. V naglici se ga je razprodalo 150 izvodov. Vsem fantom, ki so iz hvaležnosti kakorkoli k tej slavinosti pripomogli, naj bo tro-edini Bog plačnik, onim pa, ki bo pri tej slav-nosti mrzli ostali, bodi vsaj enkrat mil sodnik!
Sv. Anton v Slov. goricah. Sladkogorska Mati božja nas vabi na božjo pot! Poromajmo k njej v obilnem številu, ko v toliko zadevah rabimo njene pomoči. Pni' Sv. Antonu imamo v soboto dne 11. avgusta, ob devetih dopoldne, sv. mašo, nato pa romamo po stoletnem običaju v procesiji preko Ptuja in Črne gore. Marija kliče, pojdimo!
Sv. Križ pri Ljutomeru. Morda kdo misli, da smo tu pri nas na Murskem polju vsi pomrli vsled gospodarske griže. Toda temu ni tako. Čeravno vsled slabe letine preti pone-kov še hujša stiska, vendar do sedaj še nismo obupali. Res smo tu pa tam pridelali ozimine komaj za seme; naš up je sedaj koruza, krompir in ajda, ki do sedaj lepo kaže, sadja je pri nas komaj omembe vredno. Tolaži nas v vsej stiski! to, da smo prejeli zadnje dni položnice za davek, ki je precej večji od prejšnjih dobrih let. Da bomo vsaj malo pozabili na vsakdanje težave, smo, oziroma še bomo imeli obilo razvedrila v duhovnem življenju. Dne 17. junija smo imeli v svoji sredini prevzvišenega gospoda škofa, ki je našim malim podelil sv. birmo. Pri škofovi sv. maši je bilo ljudsko petje, ki je prevzvišene-mu zelo ugajalo. Dne 29. julija smo obhajali patrocinij sv. Ane. Dne 12. avgusta pa se bo zopet število gospodov duhovnikov iz naše fa-re pomnožilo na 18 še živečih gospodov. Ta dan bo namreč pristopil prvič k oltarju Najvišjega gospod novomašnik Andrej Farkaš iz Ključarovec iz salezijanskega reda. K veseli primiciji vam kličemo, g. novomašnik: Na mnoga blagoslovljena leta!
Gereeja vas. Prostovoljna gasilna četa Ge-rečja vas priredi v nedeljo dne 5. avgusta ve>-liko efektno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilnega orodja. Tombola se vrši na vrtu tovariša Intihar Ivana. V slučaju slabega vremena se preloži na prihodnjo lepo nedeljo. Tovariši in prijatelji gasilstva prisrčno vabljeni!
Laporje. Hitro preberimo, kaj je zadnje čase novega! Posebno važno je proti' koncu. Torej! Mladec Karlek Ozvaldič je s svojim tovarišem ujel mlado štorkljo, katerih se je kot zanimiva redkost naselilo ob bistriški postaji kakih deset, pa jih sedaj ni več videti. — Pri Ani Pivec je udarila strela, a k sreči ni užgala. — Kmet Kušar je moral zaklati telico, k > mu je prvič povrgla. — Na vrhu, ki so križi na njem, so nadebudne šolarke kar same vprizorile ¡igro v zabavo sebi in v pouk par gledalcem vaškega občestva. — Sila je prisilila naše kolesarske zastopnike, da se niso udeležili nameravane dirke poljčanskih fantov v Konjiča — Celih 56 malčkov in velčkov, ki v Marijinem vrt-
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odVkuje naravna »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Fronz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
cu cveto, jih je romalo zadnjič na Sladko goro. — Blagoslovi'tveno slavlje nove žablješke cerkve je krasno poteklo. Se ena daljša novica! Vsa fara se v goreči in delavni nestrpnosti pripravlja na svoj praznični dan, na nedeljo; dne 5. avgusta. Ob treh popoldne bomo na prostem ob cerkvi priredili pretresljivo »Igro o izgubljenem sinu«. Pokazati hoče, kako je ves današnji svet kakor izgubljeni sin. Je nekaj edinstvenega, saj je niso še nikjer na svetu v tej izdaji igrali. Nastopilo jih bo 92. Vse kaže, da bo naravnost ogromen naval od vseh strani. Prav vse lepo vabimo, da nam posodit« obisk. Društva vseh vrst in krajev (narodna, gasilska, Marijine družbe iiz sosednih in dnu gih far) prosimo, da napravite ta dan v Laporje izlete s kolesi ali peš. Na veselo in gotovo svidenje! Če bo dež, se vrši dne 12. a v« gusta t. 1.
Konjice. Vedno čitamo po listih in tudi pO našem »Slovenskem gospodarju«, kako ljudj« neprestano umirajo. Pri tej priliki pa često to* žijo o hudi denarna stiski in neprestanih dol« govih, ki so tudi tukaj večkrat neznosni. Iščejo in tuhtajo, kaj bi se dalo proti temu ukreH niti. Pa ker ti le vedno rastejo, ne sme biti vedno le tuhtanje, ampak le dejanje. »Karitas« je lepo pojasnilo za pobijanje dolga in skrbi v slučaju smrti. Zavarujte svoje starše za slu* čaj smrti! Očetje, zavarujte se pri »Karitas«, da bodo vaši otroci preskrbljeni v slučaju vaše smrti! Ta goji tudi' zavarovanje za doto in starostno preskrbo. Ne pomišljajte! Obrnite se na »Karitas«, palača Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, ali na »Karitas«, podružnica Maj ribor, Orožnova ulica 8. Ker pa je po zastopnikih najugodnejše se zavarovati, se obrnit« na g. Črnec Franca, zastopnika »Karitas«, Prevrat 13, pri Konjicah, ki vam bo stvar natan« čno .razložil.
Sv. Florjan pri Rogatcu. Zvonovi so ozna« nili smrt mladega človeka Jakeca Pirš iz vasi G. Svino. V nedeljo popoldne okrog 5. ure je zatisnil oči. S težkimi občutki smo sprejeli to vest vsi, ki smo ga poznali, ker je bil dober delavec in sosed, vzoren mladenič, kakršnih si želijo mirni farani. Po kratkem nagovoru so zapeli florjanski pevci doma in na grobu. Najbolj pa je zadolo mater, ki ji že moči pojemajo in ji želimo, da bi ji bil dober tisti, ki bo mesto Jakeca gospodaril.
Sv. Ema ob Sotli. Letošnja letina še kaže dokaj lepe. Vinogradi bi nam dali srednjo trgatev, če ne pride nad nje kaka vremenska nesreča, kakor lani, ko se nam je grozdje posušilo in smo ostali brez trgatve. Škropili sa naši vinogradniki letos pridno in scer 5 do 6« krat. Ganljiva je bila slovesnost prvega sv* obhajila, katerega je sprejelo 60 otrok pod vodstvom učiteljstva. V pripravi je sprejem' deklet v Marijino družbo. Gradnja tako potrebne ceste k Sv. Em>i je ustavljena. Pred 2 letoma so delo pričeli, a sedaj bo propadlo še to, kar je bilo eačeio, ker nikdo ne skrbi niti za obcestne grape, da bi se po njih odtekala' voda.
JurklošJar. Pri podružni cerkvi sv. Trojice v župniji Jurklošter bo romarsko opravilo z mašo dne 5. avgusta t. 1., ob desetih kot Jako-i bova nedelja. Za okrepčilo bo preskrbljeno.
Brežice. (Pogreb g. župnika Jurharja.) Preteklo soboto dopoldne smo ga spremili na njegovi zadnji poti, ki je pokazala, koliko pri-: ljubljenosti je uiival pokojni med nami, ko se je ob njegovi krsti zbrala tisočglava množica, da se zadnjič poslovi od njega. Ob 10. uri je vlč. g. kanonik dr. Mirt iz Maribora blagoslov vil zemeljske ostanke, nakar so združeni pevci iz Brežic zapeli »Vigred se povrne«. Nato soi prenesli krsto y župno cerkev, kjer se je od
Šmartno ob Paki. Dne 25. julija smo praznovali 401etnico mašništva g. župnika in dekana Karla Prestoeirja. Dne 25. julija 1894 je J>il g. Presker posvečen, v mašnika. Na ta spominski dan. je zbral v svoji hiši! šest še živečih tovarišev od 16 takrat posvečenih novo-mašnifcov, in sicer gg.: dr. Frančiška Kovačič, prelata in profesorja bogoslovja v Mariboru; Fortunata Končana, župnika v Št. Pavlu pri Preboldu; Janeza Gorišeka, župnika v Gornji Ponikvi; Alojzija Kokelja, župnika v Vurber- \ gu; Mihaela Šketa, župnika v Loki pri Zida-i •nem mostu; Ernesta Terstenjaka, vpokojene- ] ga višjega vojnega kurata. Vsi ti gospodje so tega zgoraj navedenega leta nastopili svojo duhovniško službo. Na povabilo so prišli na to proslavo 401etni«e pridigar na Preskerjevi novi maši, g. msgr. Ivan Vreže, vpokojeni profesor veronauka in ceremonijer dr. Jožef Hoh-njec, profesor bogoslovnice iz Maribora, in dva sorodnika duhovnika: Franc Božiček, župnik jiV Kamnici, in Ivan Goleč, urednik »Slovenske-,ga gospodarja« iz Maribora. Ta dan je pokazal, da v naši župniji ve ljudstvo ceniti duhovnika Da župljani častitajo svojemu dušnemu pastirju, so okrasili župnijsko cerkev s cvetjem in zelenjem, pred vhodom v cerkev so postavili' slavolok in z venci okrašenimi stebri obdali pot od cerkve do župnišča. Gasilci jso naredili na predvečer podoknico z baklja-Ido, pevci so zapeli tri pesmi', jubilantu so časti tali: domači g. kaplan, za občino zastopniki od oblasti imenovanega občinskega odbora z g. Terčakom, vpok. šol. upraviteljem, na čelu, šolski upravitelj g. A. Rozman, zastopnica Kola jug. sester, pri zadnjih volitvah z večino glasov izvoljeni župan in tajnik tukajšnje posojilnice g. Martin Steblovnik, za obe društvi .požarne brambe v župniji g. Vlad. Mikuš; obenem je bil stolp razsvetljen z električnimi žarnicami, prižganih je bilo 7 kresov, od katerih sta se dva prav posebno odlikovala po velikosti in sestavi, in se je slišalo veselo pokanje topičev. Podoknice se je udeležila velika množica župljanov, ki so z veselimi vzkliki spremljali posamezne točke podoknice in s
Največji podzemeljski predor so otvorili med angleškima mestoma Liverpool in Birkenhead. Gradnja je trajala 9 let, stroški znašajo 8 mil. funt. Sterlingqv.
P3§l€dil|€ vesti.
Novice iz drugih držav.
Nova avstrijska vlada. Predsednik avstrijske republike je imenoval dosedanjega prosvetnega ministra dr. Kurta Schuschnigga za kanclerja. Nova vlada je sestavljena tako-le: Zvezni kancelar, minister za državno obrambo, za prosveto in pravpsodje: dr. K. Schusch-nigg. Podkancelar in minister za javno varnost: Ernst Rüdiger Starhemberg. Zunanje zadeve: Egon Berger-Waldenegg. Notrajne zadeve: major Emil Fay. Finance: dr. Karl Buresch. Trgovina in obrt: Fritz Stockinger. Socijalno skrbstvo: Odo Neustädter-Stürmer. Kmetijstvo in gozdrastvo: Josip Reither, doslej deželni glavar na Spodnjem Avstrijskem in gozdarski svetnik. Zveznemu kanclerju so dodeljeni v posameznih ministrstvih podtaj-Kmetijstvo in gozdarstvo: Josip Reither, doka in istotako bo v ministrstvu za socijalno politiko imenovan podtajnik iz delavskih vrst. Nova vlada je prisegla, prevzela posle in je že imela prvo sejo.
Za novega goriškega nadškofa je imenoval sv. oče monsignora Margottija, ki je rodom iz Alfonsine pri italijanskem mestu Ravena in
se je rodil leta 1891. Novi nadškof je visoko naobražen in je bil doslej večkrat v diplom matski službi.
Morilca dr. Dollfussa sta narodna socija« lista Oton Planetti, trgovski nameščenec, in elektromehanik' HoLzweber. Vojaško sodišč^ na Dunaju je sodilo oba zločinca 30. julija
Švicarsko potno letalo, ki je obratovalo na progi Gurih—Stuttgart, je dne 27. julija vsled eksplozije strmoglavilo na tla in je zahtevali nesreča 11 smrtnih žrtev.
Domače novice.
Smrt znamenitega starinoslovca. V Zagrebu
je umrl v visoki starosti znameniti naš stari/ noslovec don Franjo Bulic. Pokojni je bil dalt matinski duhovnik in se je mudil rad v Rog, Slatini.
401etnico dušnega pastirstva v župniji Matere milosti v Mariboru je obhajal tamošnjij župnik g. p. Valerijan Landergott. Bog nam1 ohrani delavnega in dobrega župnika do na-naljnih jubilejev!
Pogreba rajnega duh. svetnika Žemljica pri Sv. Tomažu pri Ormožu se je udeležilo 40 du-| hovnih sobratov in večtisočglava ljudska množica. Pogrebne obrede je vodil velikone-i deljski dekan g. Horvat,
njega v lepih besedah poslovil vlč. g. dekan Medvešek iz Vidma, ki je orisal pot in- delo duhovnika, in omenil vrline pokojnika, ki so ga krasile. Bil je predvsem mož molitve, ki je veliko molil, pa ne za sebe toliko, ampak za svoje farane. Zelo je častil presv. Srce Jezusovo in kot zelo izobražen duhovnik je spisal tudi knjigo »Premišljevanje na čast presv. Srcu Jezusovemu« in želel, da bi bilo presv. Srce, katerega je tako goreče častil, njemu in vsem nam večen plačnik. Nato je vlč. g. dr. Mirt daroval slovesno sv. mašo zadušnico ob asistenci pokojnikovega sošolca vlč. g. profesorja Rata-ja i* Trbovelj in vlč. g. Toplaka, župnika liz Pišec. Po sv. maši se je vsa množica razvrstila v sprevod, kakršnega v Brežicah že dolgo ni bilo. Pogreb je vodil in opravil pogrebne molitve vlč. g. kanonik dr. Mirt ob sodelovanju do 40 duhovnih sobratov, ki so prihiteli od blizu in daleč, da spremijo pokojnika na zadnji poti. Bilo je že preko poldne, ko so pokoj-ptga župnika položili k zadnjemu počitku. Pevci so mu ob grobu zapeli pretresljivo Prelov-čevo žalostinko »Zadnje slovo«. In zemlja je sprejela svoje, a njegov duh ponižnosti in velike skromnosti, kako je bil skromen in ponižen skozi ves čas, kar je bil med nami, a velik po duhu in svetosti, velik v molitvi in v trpljenju, naj nam bo vzor v življenju in vodnik h Kristusu, kar je bila vedno njegove želja, on sam pa naj uživa po tem zemeljskem trpljenju večni raj na nebeških poljanah. Spadaj mirno, blaga duša!
tem pritrjevali: Mi vsi, ki smo tu, častitamo! V veselem razpoloženju, da je podoknica lepo uspela, se je množica razšla. Le ena skrb je bila v srcu mnogih, da bi namreč tudi to pot ne zanetila zločinska roka požara ob prižiganju kresov, kakor se je to zgodilo na večer pred praznikom sv. Cirila letos in že prej enkrat, kakor se upravičeno domneva. Dne 25. julija so po prihodu odličnih gostov župljani zopet pričakali svojega dušnega pastirja pri slavoloku, da so bili priče, ko so častitali otroci in dekliška Marijina družba, nato so pa do zadnjega kotička napolnili cerkev, kjer je bila slavnostna sv. maša z zahvalno pesmijo. Lepo so župljani javno pokazali, da ljubijo svojega skrbnega dušnega pastirja in so mu hvaležni, naj se mu tudi za naprej otroško vdano za-t
upajo tako dolgo, dokler nam ga bo Bog ohranil. Da bi to bilo dolgo še, smo vsi želeli in pri sv. maši Boga prosili!
Griže v Savinjski dolini. V nedeljo dne 22. julija ponoči je nekdo Štefanu Cilenš-eku, posestniku v Migojnicah, porezal vso njivo hme-i lja. Na vsakem koncu je nekaj pustil, po sre-diilni je pa šel od hmeljevke do hmeljevke in z vinjakom rezal rastline kar po vrsti. Čez tisoč hmeljevk stoje sedaj z uničenim hmeljem. Posestnik je že komaj čakal obiranja, sedaj mu je pa zlobnež, ki ni iz naše fare kakor pra-j vijo, uničil vse. — Hmeljska letina je bolj sla-; ba. Na vsaki hmeljevki skoraj je dvojni hmelj in ga že morajo podbbrati. Toče še pri nas nj bilo. Bog nas varuj še v naprej!
Novo cerkvico presv. Srca Jezusovega na Ž&bljeku v župniji Laporje je slovesno blagoslovil zadnjo nedeljo mil. g. stolni prošt dr. Maks Vraber.
Strašen zločin pri Dravogradu. V vasi Cer-neče ob meji pri Dravogradu je gorela zadnjo nedeljo popoldne Jelenova domačija. Na po-moj prihiteli ljudje so potegnili iz goreče hi-že ubito gospodinjo, 501etno Ivano Kvasnik. Ubita je bila s topim orodjem. Druga mrtva ženska je bila 421etna soseda Marija Baš, ki !je prišla k Jelenovi po neko seme. Zaprli so nekega narodnega socijalista, ki je pribežal iz Avstrije in je bil 70krat predkaznovan.
Iz samomorilnega namena se je vrgel dne 30. julija pri Krškem pod brzovlak mesarski pomočnik Podjed. Našli so ga ob progi vsega razmesarjenega.
Dopisi in prireditve.
Kamnica. Kamenja imamo dosti posebno v naših hribih in gorah. Znabiti je ravno zato jdobila naša župnija ime Kamnica. Pa kakor ¡so kamenita tla močna in trdna, so tudi naše 'lepe stare navade močne in stanovitne: držimo se zvesto svoje vere in cerkve, skrbimo lepo za svoje domove in ljubimo svoj mateirni Ijegik ter skazujemo svojim ljubim rajnim vso čast in pomagamo živim, kolikor je v naših Inj^čeh. Bratu našega dobrega soseda Ivana Šori — posestniku Francu na Polenšaku pri Ptuju — je letos po Veliki noči do tal zgorela hiša in gospodarsko poslopje, ne da bi bili mogli kaj rešiti. Pri dobrih sosedih še stanuje zdaj s svojo družino in le gospodarsko Iposlopje si je spravil pod streho. Pa glej dobra srca! Na bratovo pobudo so prihiteli naši farani z nekaterimi dobrotniki iz Sp. Sv. Ku-nigunde in mesta Maribor ter njegove okolice ha pomoč in so siromaku s svojimi darovi odvzeli marsikatero skrb za bodočnost Bod' ¡jim izrečena iskrena zahvala in vroča želja, Ida jim ljubi Bog stoterno poplača. — Prenov-
Sjen je naš stranski oltar in postavljen nov
ron za lurško Gospo, naši vrli fantje, zbrani ■v KA, so si pa omislili evojo novo zastavo. ÍVse to bo slovesno blagoslovljeno prihodnjo nedeljo dne 5. avgusta, ko obhajamo spomin na prenos kipa Marijaceljske Matere božje v sedanjo Perkovo hišo in nato na veliki oltar naše župnijske cerkve. Ob pol desetih bo procesija z Najsvetejšim, potem nagovor in blagoslovitev ter slovesna sv. maša. Le pridite, jprijatelji naše krasne cerkve, dn bodite priče našega nedolžnega veselja!
G. Bistrica (Prekm.). Neki list je objavil kri itiko gled. predstave naših gasilcev »Razvaline življenja«, ki jo je napisal neki »študiran« ¡človek. Mi; smo hvaležni za vsako kritiko naših iger, ker je kritika potrebna, da se igralcem pokaže pomanjkljivost ter da se more to, kar je slabo, popraviti. Toda kritičar si ni dal časa, da bi napisal kaj stvarnega. Zato je pa pravzaprav škoda za čas in papir, da odgovarjamo takemu kritičarju, ki tega ne zasluti. Stvarno pa pripominjamo, da naši igralci ne študirajo po mestnih srednjih in visokih šolah; naši igralci so vsi kmetje in igra kmečkih igralcev se ne more meriti z mestnim merilom. To je menda tudi »študiranemu« kritičarju jasno. Navzoči so bili kot gledalci starejši in razboriti ljudje, ki so izrazili svoje z&dovolj'tsvo z našo igro. Mi se v bodoče ne bomo več ozirali na »duševne cvetke« takh taritičarjev, marveč bomo nadaljevali započeto delo v dobro našega kmetskega ljudstva.
Popravek. Vladislav Fabjančič, glavni taj pik »Boja« v Ljubljani, nam je poslal z ozi-Irom na notico v »Slovenskem gospodarju« št. od dne 25. julija pod zaglavjem »Klerikal-
nega zmaja ubijajo« naslednji popravek: »Ni res, da bi glavni tajnik »Boja« VI. Fabjančič na nekem zborovanju v Sarajevu pred nekaj dnevi rekel: »Edino »Boj« je tisti, ki je dokončno uničil klerikalnega zmaja v Sloveniji, kar se doslej še nikomur ni posrečilo«, marveč je res, da glavni urednik »Boja« VI. Fab-anoič zadnje čase sploh ni bil v Sarajevu na nobenem zborovanju in tudi ni izrekel teh besed. Z odličnim spoštovanjem: Vladislav Fabjančič.
Viničar z 4 delavnimi močmi, trezen, z več-! letnimi spričevali, se sprejme s 1. novem-? brom pod ugodnimi pogoji pri Ogrinc, Raj dizel 29, p. Slivnica pri Mariboru.	772
Iščem lončarskega pomočnika pri prvi šajbi. Rajšp Franc, lončar, Fram.	768
NOVA KNJIGA.
»Kruci«, zgodovinska povest iz ljutomerskih in prekmurskih krajev, je izšla te dni v Cirilov! knjižnici. Povest je spisal pisatelj Januš Goleč, čigar domača močna beseda je orisala v tej povesti zgodovinske dogodke, ki bodo gotovo vsakega zanimali. Knjiga stane broširana 14 Din, vezana 20 Din in se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kakor tudi v vseh drugih knjigarnah.
MALA OZNANILA
-
Kuharica, samostojna gospodinja, zdrava ter snažna, se sprejme takoj v malo župnišče brez ekonomije in služinčadi. Velika Polana, p. Črensovci, Prekmurje.	765
Gostilna blizu Maribora pod Pohorjem je na prodaj. Sp. Radvanje 29.	776
Prodam hišo z gostilno, pošto, več stanovanj, gospodarsko poslopje, skladišče, njiva, vrt, v bližini kolodvora in šole, elektrika, v okolici Maribora. Naslov v upiravi lista pod 120.000.	767
Več vodnih turbin in venecijanko proda in kupi polnojarmenik 50—55 cm: Strojnoteh-nična pisarna, Ljubljana 7, Zg. Šiška 210. 771
Prodam hišo z dvema sobama in svinjakom, z oralom vinograda in sadovnjakom. Ptujska gora, Doklece 13.	763
Dobro pijačo jabolčnico dobite liter po D 1.40. Ponudbe in pojasnila z znamko na upravo lista pod »Jabolčnica«.	776
Vina lastnega pridelka prav dobrega proda večjo količino: Anton Bibič, Dečnasela pri Brežicah.	774
Manjše posestvo v bližini zdravilišča se pro da. Naslov pove uprava lista pod značko: »Zdravilišče«.	773
Mlinar išče službo v večjem mlinu ali vzame manjšega v najem, eventualno tudi kupi Preglav, Gortina, p. Muta.	775
Domačo pijačo jabolčnico si napravite že iz znanega preizkušenega »Jablusmostina«, za katerega se da popolno jamstvo za dobro in zdravo pijačo, ki stane za 150 litrov 65 D s poštnino in navodilom. Naročila sprejema začasno uprava »Slovenskega gospodarja«, Maribor, pod šifro »Pijača«.	777
Vino iz vrst: Burgunder beli, Muškat Sylva-i->r, Rizling laški in Mosler rumeni kupite poceni v upravi posestev kneza Trautt mannsdorff v Negovi, p. Ivanjci. Tri vini čarje s 4 delavnimi močmi in 3 glave goveje živine (predpogoj poštenost), in majerja s 2 del. močmi, vešč govedo- in svinje "Je, sprejme v službo uprava posestev kneza Trauttmannsdorff v Negovi; natančnejše po goje se dozna v upravi.	77£
Učenec se sprejme iz bvljše kmečke hiše pri: Zotter Rajko, krojač, Maribor, Vetrinjska ulica 11.	757
Prodam šivalni stroj Singer. Cena 900 Din. Pukl Marija, Zgornje Hoče.	756
Plemenske mrjasce in svinke nemške plemenske pasme odda uprava posestva dr. Orniga, Sv. Janž na Dravskem polju.	760
Trgovskega učenca sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Predizobrazba: 2—4 razrede meščanske šole. Predpogoj: pošten in zdrav. Hrana in stanovanje v hiši. Pod značko »Osebno predstaviti«.	759
Za cerkveno perilo dobite najlepše ročno klekljane čipke v trgovini ročnih del Pavla Slugova, Celje, Vodnikova ulica.	742
Manjšo hišo, dobro ohranjeno, s sadnim vrtom in pitno vodo. V okolici Celja do Ponikve, ozi,r. Šmarja pri Jelšah. Takoj kupim. Natančne ponudbe na I. Strajnar, Celje, Prešernova 11.	733
Kotle za kuhanje žganja in perila, bakrene brzoparilnike Alfa, obenem tudi s pripravo za kuhanje žganja, sii nabavite po ugodnih cenah pri Jakobu Kos, kotlarstvo, Maribor, Glavni trg št. i. Vzamem kot plačilo tudi »vložne knjižice« Mestne hranilnice, Spod-nještajerske posojilnice in posojilnice Narodnega doma.	728
Mostin, moštna esenca za izdelovanje dobre in zdrave domače pijače, samo v drogeriji M. Kane, Maribor, Slovenska ulica.	577
Motorno kolo znamke »Indian« s prikolico za takojšnjo uporabo z dobro pnevmatiko odla za 6000 Din mlekarna Bernhard, Maribor.
746
Tovorni avto za takojšnjo uporabo z dobro pnevmatiko odda za 4000 Din mlekarna Bernhard, Maribor.	745
Cunje, staro železje, mesing, kupfer, krojaške odrezke, star: papir in ovčjo volno kupuje: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica.	650
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Črni,
r. z. z n. z., se bo vršil dne 6. avgusta 1934, ob 14. uri v pisarni zadruge. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje.~a občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in pregledovalca računov. 3. Odobritev računskega zaključka zaključka za leto 1933. 4. Volitev načelstva in pregledovalca raiunov. 5. Slučajnosti. 755
V Mariboru
kupite sedaj najceneje razno blago za ženske in moške obleke, perilo, predpasnike, razne robce, nogavice itd. v manufakturni treovini
Mirko Feldin
sedaj na Aleksandrovi c. 13.
S a d f e
kupujem in plačam najboljše dnevne cene:
EksporS - Koražija
Maribor, Meljska cesta 1.	7G4
CItoielfem v pouk in zabavo.
Admiralov tienj.
Slavni holandski admiral de Ruyter je imel nasprotnika, namreč nekega generala, ki ni privoščil pomorskemu junaku zaslužene slave. Nekoč je bila zasidrana admiralska ladja v luki v 'Amsterdamu in general je povabil k sebi admirala. Navzoči so bili najvišji uradniki in oficirji. Povabilo je bilo združeno s pojedino. Slovesnost se je vršila izven Amsterdama.
General je dobro vedel, da je admiral slab jezdec, najbrž še sploh nikoli ni sedel v sedlu. Na omenjeno dejstvo je pozidal general svoj načrt in je hotel admirala osmešiti pred vsemi povabljenimi izletniki
Admiralu so dali najbolj divjega konja, kar jih je imel general v hlevu. Gosti so se dvignili v sedla in odjezdili.
De Ruyter, kateremu je bilo tesno pri srcu, svoje notrajne zadrege ni kazal na zunaj. Skraja so jezdili v korak in to ni bilo nič posebnega. Nekoliko pred ciljem se je .pognal admiralov konj v trab in slednjič še v galop. Admiral je zgubil klobuk, nekateri so se mu smejali iz polnih grl. Ubogi admiral se ni mogel pri divjem galopu obdržati v sedlu, je padel s konja in cela družba je prasnila v glasen krohot.
Admiral se je pobral in se je prepričal, da se pri padcu ni poškodoval. S svojim bistrim pogledom pomorščaka je razsodil, da so mu podtaknili nalašč tako divjo žival. Ni se kazal med pogostitvijo užaljenega in se *je odpeljal zvečer na vozu v Amsterdam.
Predno se je poslovil, je povabil vse krog generalove mize zbrane za drugi dan na svojo ladjo.
Gosti so se odzvali povabilu in so bili drugega dne imenitno postreženi na krovu admiralske ladje. Med obedom je igrala godba in cela zabava je potekala izborno.
Ko se je bližalo kosilo koncu, se je dvignil admiral in je pozval omizje, naj trči z njim na zdravje in procvit domovine, armade in mornarice.
V trenutku zdravice je zagrmelo pod nogami gostov 120 topov. Ladja se je stresla, vsi pehotni oficirji so popadali vsled poka ter potresa na tla, le admiral in njegovi častniki so ostali zravnani liki skale.
Nobeden se ni smejal.
Admiral je pripomnil na glas g. generalu, ko se je pobral od tal, in je pokazal na ladjo: »G. general, to le je pa moj konj!«
Izrupanic banke s pomoči© pelctfe.
Izropanje banke z orožjem v roki in v brzečem avtomobilu, z maskiranim obrazom in raznimi drugimi tolovajskimi pripomočki ne spada več med posebnosti kriminalistike. Oplenjenje banke, kakor ga je izvršil 241etni študent Ricardo Fayes v Barceloni na Španskem, je res nekaj posebnega ter izrednega. S pomočjo policije se je polastil 38.000 peset.
Ravno opoldne se je postavil dijak pred denarni zavod v Barceloni. Podal se je k predalu, za katerim je bila blagajna, je smuknil z vso naglico iz banke in jo je ubral proti stražnikoma v uniformah, ki sta se pogovarjala na drugi strani ceste.
»Detektiv sem, stražnika, prihitita mi na pomoč! Takoj bo zapustil banko nevaren človek, ki si je prilastil na goljufiv način svoto 38.000 peset in ima denar pri sebi v ročni torbi. Lopova moramo prijeti in ga odpeljati na policijo. Glejta, že pride .. .!«
Res je stopil moški s torbo pod pazduho iz banke. Policista sta se mu približala in mu naznanila aretacijo. Prijeti se je hotel izgovarjati, dati pojasnila, a stražnika sta mu trobila v uho, da za vse izgovore bo dovolj časa na komisarijatu.
Policista z aretiranim sta korakala naprej, za trojico je stopal laži-detek-tiv z aktovko. Na komisarijatu je dal
detektiv povelje, naj odvedeta stražnika prijetega tizmoviča v četrto nadstropje na štev. 418. On sam bo med tem časom spravil denar v policijsko blagajno in prinesel papir za sestavo zapisnika.
Detektiva seve ni bilo na štev. 418.
Pred banko zgrabljeni poštenjak Jej moral dajati celi 2 uri pojasnila, predno je policija razumela, da je nasedla.
Pri povsem posrečenem ropu je bil študent tolikanj nepreviden, da je popival po Barceloni, kjer so ga le izsledili in prijeli po preteku nekaj dni. Denar je zapravil, a od njega s pomočjo policije izvršeni rop ostane posebnost v kroniki prefriganih lopovščin.
Neka} o poiefku red§ „hlačne
(c
Angleško časopisje baš sedaj ras pravi j a na dolgo in široko o počebku slavnega reda »hlačne podveze«. Zgodovinar Froissart trdi, da je bil ta red (odlikovanje) ustvarjen leta 1344.^Astri v i angleške kraljeve zakladnice vsebujejo pod datumom leta 1348 dar 24 draguljev redu, katerega je poklonil vitezom princ Valeški. Zgodovinar Hey-lin pa trdi, da je dala povod za ustanovo reda grofica Salesbury. Na zabavi na kraljevem dvoru je zgubila omenjena krasotica nogavično podvezo modre barve. Angleški kralj Edvard III. je pobral podvezo in jo je vrnil lastnici. Očividci mučnega prizora so se smehljali in kralj je zaklical, da bi rešil grofico zadrege: »Vsi, ki se danes smejijo, se bodo šteli med srečne, če bodo smeli nositi podvezo.« Zopet tretji znanstven niki so mnenja, da se je poslužil kralj Edvard III. svoje lastne podveze pre^ bitko v Cuty leta 1346. S podvezo je dal znamenje za napad. Bitka je končala d popolno zmago Angležev nad Francozi in kot spomin na to znamenito zmago je bil ustanovljen red »hlačne podveze«, ki igra še danes važno vlogo v vri sti angleških odlikovanj.
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo tc razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi cd nove vloge vsaki dan vso ">voto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
Če tudi ne moramo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v. moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji cbvarovrni vsake škodi.
Spodnjcstatcrska liadsko posojilnica v Mariboru.

Denar doma ne nese obresti, ni varen! Jugoslovanska hranilnica, Kralja Petra trg, izplačuje cele vloge takoj I Domači hranilniki brezplačno! Iztrjuje vse račune! Nov način posebne male štednje. Daje kratkoročna posojila!	707
Veliki zaslužek brez lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na deželi. Dopise z znamko za odgovor nasloviti na: Persson, Ljubljana, poštn: predal 307.	627
Zalogo letnega blaga proda po znižanih cenah Tušak Josip, trgovec pri Sv. Antonu v Slov. gor. Priporoča pa se vsakemu za jesenski in zimski nakup!	748
Mostna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Dnevna razpošiljatev. Cena steklenici 20 Din. Ivan Pečar, droge in kemikalije, Maribor, Gosposka ulica 11. 663
kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka
fifcspoif, Maribor, Koroščeva ulica 23. 754
H
Wenn© mibolise
II! HW€f!€i§£
kupite vsakovrstno specerijsko blago, kakor:
najfinejšo banatsko moko po Din 2'50, 2'75 lepo krušno moko po Din 1'50, 1-75, 21— lep riž po Din 3"50, 4'—, 5'—, 6'—
sveže žgano kavo '/« kg po Din 13-—, 14'—, 15-— in 18'—
pristno bučno, namizno, ripsovo, laneno in olivno oljo, sveže zmlete dišave, cimet, poper itd-
Priporoča se znana trgovina 757
Weis Josip
prej Hartinger, Marlbor, Aleksandrova 29.
Točna in prijazna postrežba.
Obiščite Maribor! -ip]
III. mopibopsbi teden
i 1 .	•f		
			
luiiuiiium:
od 4. do 15. avgusta 1934.
Velika kulturna in gospodarska revija mariborskega okro-žja. Razstave, športne prireditve, gledali&ke predstave pod milim nebom, mednarodni šahovski turnir, zabayišče z velemestnimi atrakcijami, velik ognjemet na Mariborskem otoku itd.	721
50% popusta na železnici in parnikih.
Vsakovrstno
ZLATO
kupuje po najvišjih ce-aah Ackermanov nasl. A. Kindl, Ptuj. 590
glgf ene Jop š <c <e
po Din 29.— dobite samo v
TRPINOVEM BASAR] M
Maribor, Vetrinjska ulica 15. 694
Veliko skladišče rabljenega železja
kakor cevi, traverze, kovno in lito železo, vsakovrstne kovine ter raznovrstnih poljedelskih strojev in kose po 5 Din komad dobite pri Justin Gustinčič v Mariboru, Tattenbachova ulica 14. Istotam kupujem po najboljših cenah vsakovrstne stroje, žedeznino in kovine. 700
Naznanjam ceaj. občinstvu, da sem spopolnil
gšur zalogo krst
(mrtvaških rakev) ter se dobijo vse vrste istih kakor tudi vse potrebščine po znižani ceni pri
Alojzij Munda
mizarstvo v Mariboru
nasproti Magdalenske cerkve, Taborska 2. 1
Hm In wsi širša oHolica
kupuje v trgovini
lisMarne sv. Cirila
Ptuj, Slovenski trg 7.
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE rVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje Be-be, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.	167
r
iiniiiiniiiimiiiiiniii!
reglsirovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni poišči no oglu Kralja Petro ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne viogc in jih .•. .•■ obrestnje najbolje. ■•■ Denar je pri nje i naložen po-polnoma varno.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš na\t 5000 članov - posestnikov z vsem svojim pre-.*« v .*. m oženjem!	••• .•.
Predaja trgovine.
Z ozirom na poleg stoječo objavo dovolim si cenj. odjemalcem vljudno naznaniti, da sem svojo trgovino z mešanim blagom v Mariboru, Vetriniska ulica 32
oddal z vsemi aktivami, zalogo in inventarjem staroznani mariborski tvrdki
M. BERDAjS, Maribor, Trg svobode.
Istočasno se svojim cenj. odjemalcem najlepše zahvaljujem za izkazano mi splošno naklonjenost s iskreno prošnjo, da bi izvolili to naklonjenost, v isti visoki meri, posvetiti mojemu nasledniku, ki si bode sigurno z vsemi močmi prizadeval cenj. odjemalce vedno v njih popolno zadovoljnost in najbolje postreči.
V Mariboru, koncem julija 1934.	,
Z odličnim spoštovanjem:
Rudolf Eiehholzer.
Prevzem trgovine.
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel trgovino z mešanim blagom v Veirinjski ulici 32 od gospoda RUBOLF-A EICMHOLZER z vsemi aktivami in da bodem to trgovino vodil dalje pod svojo staroznano (v Mariboru Trg svobode že 65 let obstoječo) tvrdko
M. Berdaj S, trgovina z mešanim blagom in semeni.
Pri tej priliki prosim svoje cenj. odjemalce, da mi izvolijo dosedanje splošno zaupanje nakloniti tudi še nadalje v novem podjetju, zagotavljajoč, da se bodem kot doslej tudi nadalje potrudil zadovoljiti jih vedno s svežim in prvovrstnim blagom ter po zmernih cenah. Isto-tako bodem tudi \ nadalje posvečal največjo pažnjo prodaji zelenjadnih, travnih in deteljnih semen in bodem vedno postregel s prvovrstnimi semeni, čistega plemena, koje seme se zamore glede čistosti in kaljivosti kosati s vsako konkurcnco. — Za mnogobrojni poset se najlepše priporočam z odličnim spoštovanjem	M. Berdajs.
V Mariboru, koncem julija 1934.	76t
*
Ifill
¥ lastni novi palači na og!u šsosposUe-Slovenslfe ulice.
Sprejema vloge na knjižice in
I
nasproti pošle, prej Južnošfo- } 5S8	ferslia Hranilnica. *
tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj t
varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim J
l premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno k
t
i

UMRL JE GOSPOD
ČASTNI ADJUTANT NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA DIVIZIJSKI GENERAL V POKOJU ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE I. STOPNJE Z LENTO BELIM ORLOM III. REDA Z MEČI S KARADJORDIEVO ZVEZDO IV. REDA ITD. ČASTNI MEŠČAN MESTA MARIBORA
POGREB SE JE VRŠIL V SOBOTO, 28. JULIJA 1934 OB 16. URI IZPRED MESTNEGA MAGISTRATA V MARIBORU
MARIBOR, 20. JULIJA 1934
nmm občina haridorska
.Tiskar;. .Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. ^ Urednik: Januš Golect novinar i Mariboru,
Izdajatelj; Tiskarna sv, Cirila, predstavnik; Prane Ilrastelj x Mariboru.