PTUJ, 3. APRILA 1969 LETO XXII. ŠT. 13 CENA 0.50 DIH ^HINA SLOVENSKA BISTRICA Poračun sprejet, težave so ostale Glavna debata na pone- tljkovi seji skupščine obči- eSlov. Bistrica se je vrtela ioli proračuna. Izredne po- rebe šolstva, oziroma pogoji, j jih postavlja republika lede dodatnih sredstev, so jedno trdi. Že v pripravah na razpoi-e- Stev sredstev za letošnje le- dje bilo občini znano, da bo lorala od dohodka iz brutto sebnega dohodka dati 3,2 listotka namensko za šol- jro, razen tega pa še 60 od- Stkov od prispevkov. Toda, ;er tudi republika ne razpo- !»a z dovolj velikimi sred- je padlo na breme obči- ;še nadaljnjih 180.000 di- jrjev, ki jih mora zagoto- iti, če želi dobiti republiška ?dstva za osnovno šolsko !javnost. Kako na tesnem so letos s edstvi v bistriški občini, ivori tudi podatek, da v le- šnjem letu niso predvide- 1 sredstva iz proračuna za lečne šolske kuhinje. V inskem letu so dali v ta na- :en 27.000 dinarjev. Mnogim imgim dejavnostim so skr- eli sredstva na polovico ali faso jih sploh črtali iz pro- učuna. Ob takšni debati je tudi irišlo do vprašanja, kaj je v •istriški občini še potrebno financirati. Odborniki so tu ®islili na otroško varstvo, Savsko univerzo in glasbe- no šolo. Vendar je razprava fokazala, da če bi že prišlo ^ ukinjanja določenih usta- '^v, bi moralo biti otroško varstvo zadnje, ki bi ga naj črtali iz občinskega proraču- na. Da bi bila mera polna, je predsednik skupščine občine Miro Kolenko še prečital za- htevek Zdravstvenega doma Maribor po 160.000 dinarjih za zdravstveno preventivo, ki je prispel šele pred samo sejo skupščine. Odborniki so obsodili takšno malomar-nost Zdravstvenega doma Mari- bor, ker je občina poslala vsem potrošnikom proračun- skih sredstev že pred meseci pi'edlog za potrebna sred- stva. Zaradi tega, ker tega niso dobili, niso v proračunu za zdravstveno pi-eventivo predvideli niti dinarja. Pred glasovanjem o spre- jetju proračuna je Boris Plo- šinjak, podpredsednik skup- ščine občine Slov. Bistrica dejal: »Ko bomo danes spre- jemali in glasovali za tak proračun, bomo novi skup- ščini v novi sestavi naložili težko breme. Ker gre letos izredno dosti sredstev za osnovno šolstvo bi bilo prav, osnovno šolstvo, bi bilo prav, pravili analizo, ki bo odbor- nikom pokazala, zakaj so po- trebna tolikšna sredstva za osnovnošolsko dejavnost.« Odborniki so se z njegovim predlogom strinjali. Kljub težkočam so se od- borniki odločili za tak pro- račun ob štirih vzdržanih glasovih. S tem, da so spre- jeli sklep, da bodo dodatnih 180.000 dinarjev zagotovili iz presežka proračunskih sred- stev ob koncu leta. Kredit v višini 150.000 dinarjev, ki ga je dobila temeljna izobraže- valna skupnost, pa so ji ga prepustili s tem, da se iz teh sredstev fmancira »B« pro- gram. Ob tem pa so sprejeli tudi priporočilo TIS, da se naj iz teh sredstev dajo po- trebna dinarska sredstva za pomoč šolskim mlečnim ku- hinjam. -b DRUŠTVO I\2;EMRJKV IN TKIINIKOV: PRVI Dl iJATM veCFR s PREDSTAVNIKI SO PTUJ Pred leti, ko so v Ptuj pri- hajali prvi strokovnjaki, diplo- mirani ekonomisti, inženirji idr., jih podjetja niso hotela sprejeti. V podjetjih so spraševali, kaj bodo delali. Danes je glede te- ga že veliko boljše. Kot povsod v svetu je kvalificirani kader tudi v ptujski občini dokazal, da je potreben. Videti je, da se kva- lifikacijska struktura ivboljŠuje predvsem tam, kjer je na vo- dilnih mestih visokokvalificiran kader' Kljub temu da kvalifikacij- ska struktura v ptujski občini še daleč ne zadovoljuje, je opa- ziti napredek. V ptujskih ood- jetjih je že večje število zapos- lenih s srednjo in visoko šolo. Pred kratkim so ustanovili druš- tvo inženirjev in tehnikov. Medtem, ko so doslej že veliko pripomogli k večji produktiv- nosti in racionalnemu gospodar- stvu v podjetjih, se vedno bolj zanimajo za razvoj občine kot celote. To Je bilo videti na mi- nulem prvem deb.itnem večeru društva inženirjev in tehnikov. Udeležila sta se ga tudi Franjo Rebernak, predsednik SO Ptuj, in Stanka Bauman iz oddelka za analize In finance pri SO Ptuj. V živahni razpravi je bilo veliko govora o gospodinjstvu ptujske občine, o vzrokih, ki onemogočajo večji in hitrejši napredek. Veliko so govorili tu- di o razvoju ostalih dejavnosti ptujske občine In sploh o raz- voju občine kot celote. Pohvale vredna je bila ugotovitev, da se strokovnjaki zelo zanimajo za napredek občine, da so spo- znali, da je zadnji čas, da se v občini nekaj ukrene v smislu napredka in da so pripravljeni pomagati s svojim znanjem. V razpravi so zahtevali med drugim tudi, naj občina izdela boljši dolgoročni plan razvoja gospodarstva In ostalih stvari, ki naj dejavnosti večjega pome- na bolj prezentira in progra- mira tudi v merilu republike. V okviru republike naj bo zna- no, kaj se In kaj se bo razvijalo v ptujski občini. Da bi bilo to lažje, naj delovne organizacije naredijo dolgoročne programe. Mnogo Ližje bi naredili dolgo- ročne programe za turizem in gostinstvo ter trgovino. Zakaj jih nc? so vpraševali. Dejali so, da je od nas samih veliko od- visno. Zakaj ne poskušamo sami več storiti? Izdelati je treba jas- ne koncepte in z njimi nastopi- ti. Vse, kar je v interesu 65 000 ljudi ptujske občine, je treba po- iskusltl uresničiti. Onemogočiti je treba tokove, ki ne združu- jejo sil, sredstev... in gledajo na svoje dobro. Očitali so ob- činski skupščini, da v vec pri- merih stoji preveč ob strani. Občinska skupščina naj kljub omejenim pravicam odločanja bolj aktivno posega v družbene in gospodarske tokove v občini. Zdi se tudi, da prepuščam,o raz- voj občine premajhnemu krogu ljudi. Govora je bilo o lokalnih »avtoritetah«, na besedo kate- rih še prevečkrat kimamo ... Za i/delavo programov in nji- hovo uresničitev so med drugim potrebni sposobni kadri, ki pji jih v Ptuju vse premalo zapos- lujemo. Kljub temu, da jih v podjetjih primanjkuje, odhajajo. Na številna vprašanja je na- vzočim odgovoril Franjo Reber- nak, ki je uvodoma pozdravil iniciativo društva. Dejal je, da občinska skupščina računa n« njihovo pomoč. Obrazložil le osnutek družbenega in gospo- darskega razvoja občine, naloge in pravice občinske skupščine danes. O ra/voju trgovine jc de- jal, da Je treba odpreti občinske meje. Naše trgovine ne moremo več snovali samo na ptujskih treh trgovskih podjetjih. Kupni fond odhaja iz občine O mož- nostih turističnega razvoja ic dejal, da bi veliko pripomogle ptujske toplice, za katere kaže, da bodo ob nahajališčih tople vode v Turnišču. Govoril je o problematiki kmetijstva, pred- vsem o možnostih razvoja vino- gradništva v Halozah s pomočjo kreditov in s tem razvoj-i tega zaostaleg.i predela. Glede slabe- cest \ občini Je dejal, da je re- publiški cestni sklad obljubil, da ga stanja cest v občini je dcinožnih prostorov v Or- moža. na Runču, na Humu in pri V^tliki Nedelji Kljub temu, da se ta problematika rešuje s pos|,ešenim tempom, se s teža- vo dohiteva vse to, kar je bilo na fern področju zamujenega v prejšnjih letih In nam cako ostaja odprtih še mnogo proble- mov. Ob oceni realizacije srednje- ročnega programa je verjetno prav zanimiva ugotovitev In- ve.sticliske dejavnosti v gospo- darstvu In negospodarstvu, ka- kor tudi vlaganje v Infrastruk- turo v zadnjem obdobju. Ta de- javnos; oziroma vlaganja so bi- la v odnosu na potencial eko- nomske baze zelo intenzivna. V gospodarstvu je bila dogra- jena nova vinska klet, obnov- ljeno je bilo okrog 100 ha vi- nogradov in 50 ha sadovnjakov, osnovanih okrog 100 ha inten- zivnih nasadov listavcev, tovar- na »Jože Kerenčič« je odprla nove zmogljivosti v plastični in kovinski proizvodnji, Izvršena je bila delna rekonstrukcija ope- karne, rekonstrukcija oljarne v Središču, »Droga« Portorož je modernizirala obrat v Središču, trgovina je osnovala sedem no- vih enot In adaptirala Štiri lo- kale, gostinstvo je osnovalo šti- ri bifeje, v Izgradnji je hotel v O.-možu, odprtih je bilo več zasebnih gostišč, v pekarni so se povečale kapacitete in izvr- šila rekonstrukcija peči, skrat- ka, napravili smo, kolikor je bilo v naših močeh. Ob vsem tem pa je bila občina zelo ak- tivno angažirana z materialni- mi sredstvi tudi pri Izgradnji mostu čez Dravo v Ormožu, pri I/gradnji In rekonstrukciji ceste Ormož — PavlovcI — Ivanj- kovci. regulaciji In čiščenju Pes- nice, urejanju mestnega parka, kopališča, kanalizacije ter raz- širitvi vodovoda. J. S. (Konec prihodnjič) Občinski sindikalni svet Ormož Prfprcive na leden lircitst¥a In prijOtef|stva Poročali smo že o pripra- vah na proslavo 8. tedna bratstva in prijateljstva na območju občin Cakovec, Ko- privnica, Ormož, Ptuj, Slo- venska Bistrica in Varaždin. Predsedstva medobčinskega odbora občinskih sindikal- nih svetov sodelujočih obfin so izdelale obsežen program kulturnih, športnih in dru- gih prireditev, v katere so bo aktivno vključil tudi ob- činski sindikalni svet v Or- možu. Iz krajšega razgovora s predsednikom občinskega sindikalnega sveta Ormož Lojzetom Balažičem smo iz- vedeli, da se bodo po že več- letni tradiciji tudi Ormožani aktivno vključili v program. Glavni problem za čim bolj- šo organizacijo je pomanjka- nje sredstev, ki jih terjajo take prireditve. Ormožani bodo sodelovali v quiz od- daji »Spoznavajmo prijatelj- ske občine«, ki bo v Ptuju 30. aprila 1969, v športnih tekmovanjih in na kultur- nem področju. Kljub po- manjkanju sredstev se bodo poizkušali na prireditve skrbno in z vso resnostjo pripraviti. Intenživne priprave na proslavo tedna bratstva in prijateljstva so tudi v vseh drugih sodelujočih občinah, predvsem v Ptuju, ki je le- tos glavni organizator pri- reditev v okviru tedna brat- stva in prijateljstva. V ta namen bo v Ptuju več prire- ditev, ki bodo sočasno zdru- žene s proslavo 1900-letiii Ptuja. V Ptuju je bil izdel; osnutek posebnega poštne žiga, ki bo poleg svečane obeležja tudi prav goto poslastica za filateliste. J. S Ta teden v republiški skupščini Ta teden se sestanejo tr zbori republiške skupščii Republiški in gospodarski zb obravnavata predlog skupšči skega akta o razoju in na gah s področja vodnega sla da SR Slovenije za leto 1» ki izkazuje dohodke in izd« ke v znesku 43,204.000 dina je v. Oba zbora obravnavata W problematiko gospodarjenja gozdovi v SR Sloveniji in " formacijo o delu na integr ciji elektrogospodarstva v goslaviji. Elektroenergetska podjetja Sloveniji namreč stojijo ' stališču, da naj predstavlja' lektrogospodarstvo vsake ' publike samostojno ekopot sko regijo, ki pa se vklj«^ je v tehničnem in proizvo" nem pogledu v enotni slovanski energetski sistem temelju medsebojnih odnos« Zato se ne strinjajo s pr®] logi in odločbo zavračajo ta dence nolcaterih podjetij naše republike, ki težijo ^ formiranju enotne cene lektrično energijo v vsej ® žavi. k obvezni elektroen® getski bilanci Jugoslavije, centralističnemu režimu ^ ranju akumulacije in k ^^ tralističnemu odločanju o T širjeni reprodukciji ter po" vanju deficitov pod parolo moupravnega dogovora. ^NIK — ČETRTEK, 3. APRILA 1969 STRAN 3 I reformo nismo bili dosledni plafonirane cene aluminija in njegovih polizdelkov, pfvizni in izvozno uvozni režim sta nepopolna. Gradnja jvilj aluminijskih kombinatov naj bo ekonomsko upravi- fdA. Z reševanjem širših družbenopolitičnih problemov in ^spodarskih problemov bomo reševali tudi interese po- ^^eznih delovnih organizacij. Naloge, ki izhajajo iz bo- 0ega družbenoekonomskega fjzvoja, postavljajo pred po- ijlance gospodarskega zbora ipredvsem strokovnost in j^osobnost za reševanje na- stalih problemov na samou- ypravni osnovi. Zato ni slu- faj, da sta za kandidata za jvezni in republiški gospo- darski zbor prav direktorja (jveh največjih delovnih ko- lektivov ptujske in bistriške občine. Tako kandidira za poslan- ca v zvezni gospodarski zbor Jirektor tovarne glinice in aluminija »Bori.'; Kidrič« Ki- Jričevo inž. Franjo Griin- feld, za poslanca v republi- ški gospodarski zbor za bi- striško občino pa direktor tovarne Impol Slov. Bistrica Štefkn Podričnik. Inž. Franjo Grunfeld je že dvajset let zaposlen v TGA Kidričevo. Od leta 1956 pa je direktor v tem največ- ifm podjetju v ptujski obči- U. ~ Aluminijska industrija že od vsega začetka boleha plafoniranimi cenami alu- minija in glinice. Te se niso spremenile, čeprav že teče v Kidričevem letos petnajsto 'sto proizvodnje. Kakšne so težave v zvezi s takšno pro- lilematiko? Ze nekaj časa si v našem podjetju prizadevamo, da bi Mi v aluminijski industriji dosegli sistem popolne libe- ralizacije cen, kot je primer * ostali barvasti metalurgiji. ob uvedbi gospodarske rc- 'pnne smo pričakovali tak ^'stem, žal pa še do danes prišlo do realizacije. ,V našem jugoslovanskem 'istemu nam dela namreč •Največ težav deformiran zu- '^anjetrgovinski sistem. Rav- jl^ borba za njegovo libera- ''zacijo je ena naših najvaž- '^'^jših nalog. V tem našem J^danjem sistemu so cene ^ašega domačega aluminija od izvoznih in uvoznih o obstoječih predpisih ne "Moremo prodajati aluminija na domačem trgu po višjih cenah, čeprav bi bila neka- tera podjetja pripravljena plačevati zanj večje cene. Absurd pa je v tem, da ga pa lahko po višjih cenah uvažajo, ker je cena alumi- nija na svetovnem tržLšču višja od naše domače — pla- fonirane. Ob tem pa ne smemo po- zabiti. da ob reformi ozirom.a zvišanju vrednosti dinarja glede na ameriški dolar ni bila sorazmerno povišana tu- di cena aluminija, kot je pri- mer za druge industrijske proizvode. Prav tako še tudi do danes niso urejene zaščitne carine za uvoz aluminija, kar je bilo z uvedbo reforme prav tako obljubljeno. — Električna energija je bila v zadnjih letih veliko breme aluminijski industriji. Kakšno je stanje danes? Minulo leto je bilo prvo, odkar v Kidričevem proiz- vajamo aluminij, ko ni pri- šlo do redukcije električne- ga toka. Upamo, da bo takš- no stanje tudi v letošnjem letu. Nastajata pa ob dobavi električne energije dva dru- ga problema. Prvi je cena, drugi pa kvaliteta. Značilno je, da povsod po svetu cena električni energiji pada, med tem ko pri nas nevzdržno raste. O kvaliteti električne ener- gije moramo reči, da se je v lanskem in v začetku le- tošnjega leta nekoliko iz- boljšala. Do uvedbe gospo- darske reforme smo imeli pri nas predpise, ki so govorili o kvaliteti. Zal pa kljub ob- ljubam po reformi novih predpisov nismo dobili. — V Jugoslaviji smo že začeli oziroma bomo v naj- bližnji bodočnosti začeli gra- diti še več aluminijskih kombinatov. Kaj menite o njihovi izgradnji in o nji- hovih možnostih? Niti jaz niti naše podjetje nimamo ničesar proti izgrad- nji novih aluminijskih kom- binatov, Smo pa proti deviz- nemu kreditu, kateremu daje garancijo država. Ob reformi smo se namreč dogovorili, da bodo takšne kredite dajale banke ali pa gospodarstvo, ki je zaintere- sirano za določeno proizvod- njo na nekem področju Ker pa nastaja vprašanje eko- nomske upravičenosti teh kombinatov, se bojimo, da bo država nosila posledice, kot je primer skopske žele- zarne. da naštejem samo enega od mnogih — In kako gledate v va- šem podjetju na vaš na- daljnji razvoj? V naši tovarni teče že dve leti modernizacija obstoječih kapacitet. Ta je najbolj upra- vičena tudi ekonomsko, ker se nam bo proizvodna cena našega aluminija s končano modernizacijo precej znižala. — Kako gledate na poslan- ca v zveznem gospodarskem zboru in kakšne so po va- šem mnenju njegove naloge? Mislim, da se bodo morali poslanci zavzemati, da se ves gospodarski sistem vrne na izhodne pozicije, kakor je bi- lo zamišljeno ob uvajanju gospodarske reforme. Ne- vzdržno je, da urejujemo na- še gospodarstvo in njegovo poslovanje s celim kupom aktov in predpisov namesto z zakoni ki bi omogočili dol- goročnejše in načrtnejše pla- niranje. Štefan Podričnik je že od leta 1951 direktor tovarne Impol v Slov, Bistrici. Razen tega je tudi član -odbora za industrijo in obrt pri gospo- darski zbornici Slovenije. — Kot tovarno glinice in aluminija v Kidričevem ta- rejo tudi vas cene surovin kot polizdelkov. Kakšno je vaše mnenje ob nastali situ- aciji? Tudi v našem podjetju se zavzemamo za liberalizacijo cen. Ce že ne moremo doseči tega, pa bi morali vsaj ize- načiti naše cene s cenami na svetovneni tržišču aluminija. Ob tem mislim na aluminij kot na njegove polizdelke, ki jih proizvajamo v naši tovarni. Ob takšnem stanju se postavlja namreč ekonom- ska upravičenost proizvod- nje nekaterih sortimentov, ker se nam ob takšni politi- ki cen njihova proizvodnja ne izplača. Naše podjetje je v takšni situaciji, da mora glede na proizvodnjo aluminija v Ju- goslaviji polovico surovine za svojo proizvodnjo uvoziti. Tako v našem delovnem ko- lektivu še bolj čutimo ne- vzdržnosf sedanjega sistema. Zato bomo morali najprej uskladiti in urediti domače odnose, ki so z administra- tivnimi ukrepi postali ne- vzdržni. Ob tem pa bomo morali vzporedno reševati zunanjetrgovinski režim, ki je postal tog. Ob danih po- gojih ne moremo iskati dol- goročnejših rešitev, ki bi bile nujno potrebne. Uvesti pa bo potrebno tudi zaščitne cari- ne, da ne bo prišlo do ne- sorazmerij v domači proiz- vodnji in uvozu Razen tega pa bo moral postati tudi de- vizni režim mnogo bolj pro- žen ob vključevanju naše proizvodnje na tuje ti-žišče. — Hočete tudi vi povedati svoje mnenje ob gradnji no- vih aluminijskih kombinatov v Jugoslaviji? Pri nas moramo biti za- govorniki takšne aluminij- ske industrije, ki bo v bo- dočnosti zadovoljila vse do- mače-potrebe. Je pa pristop k temu popolnoma napačen, ker tečejo pri nas priprave na povečane kapacitete pre- več razbito Trije novi alu- minijski kombinati v dolžini nekaj deset kilometrov so le preveč tudi za naše pojme. Ob tem pa v tujini gradijo ogromne aluminijske kom- binate. katerih zmogljivost enega je za vso razdrobljeno jugoslovansko aluminijsko industrijo. Ne glede na to, mislim, da nimamo nobenih posebnih prednosti, katere tako radi poudarjajo graditelji v pro- izvodnji aluminijske indu- strije. Razen tega pa nam pri tem manjka načrtnosti, ker se bo ob gradnji novih pre- delovalcev aluminija zopet čutilo pomanjkanje surovine. Tako bodo predelovalne ka- pacitete za 50 odstotkov več- je od proizvodnje aluminija, zato bo potrebno vsekakor uskladiti potrebe in želje. — V letošnjem letu kon- čujete L izgradnjo nove va- Ijarne Kakine prednosti vam bo prmesla? Res je, da se izgradnja no- ve valjarne bliža koncu. Ze konec meseca aprila bo stek- la poizkusna proizvodnja v topli valjarni. Tako se pri- bližuje koncu prva faza mo- dernizacije naše tovarne Ze v drugi polovici leta bo stek- la proizvodnja v vsej valjar- ni. V drugi fazi rekonstruk- cije, ki je tudi že v teku, pa bomo modernizirali proiz- vodnjo v ostalih obratih Im- pola Nove zmogljivosti valjarne bodo prenesle letno 20.000 ton aluminija. Seveda še ne bo dosežen tak rezultat v le- tošnjem letu. zaradi kasnej- šega začetka obratovanja in zaradi določenih izpadov ob poizkusni proizvodnji. Kljub temu pa bo letošnja proiz- vodnja za okoli 50 odstotkov večja od lanske, — Kako vi, tovariš Pod- ričnik, gledate na naloge in na vlogo poslanca v našem družbenem samoupravnem sistemu? Mislim, da je zgrešeno mišljenje tistih, ki pričaku- jejo, da lahko poslanec kaj konkretnega in večjega stori za območje, v katerem je izvoljen. Delo poslanca mora biti usmerjeno v reševanje osnovnih družbenogospodar- skih problemov S tem vzpo- redno pa se bodo reševali tudi problemi območja, v ka- terem je bil izvoljen. B. Hmelina Franjo Griinfeld Štefan Podričnik Več :::c!e!ovc3nja med voiilci, po- slane:! in skupščino Za poslanca v gospodarski zbor republiške skupščine SRS kandidira tudi Milan Krajnik, dipl. ekonomist, di- rektor »Sigme« iz Ptuja. Gle- de na to smo ga vprašali o nalogah poslancev v nasled- njem obdobju. Med drugim je dejal, da obstajata dve osnovni zna- čilnosti nadaljnjega gospo- darstva Slovenije, ki karak- terizirata tudi delo bodočih poslancev. Ugotavljamo, da prihajamo na področju go- spodarstva do bolj organizi- rane in dolgoročne gospodar- ske politike, odraz katere je tudi izdelava srednjeročnega programa razvoja gospodar- stva in da bo tudi v nasled- njem obdobju v nezmanjša- ni meri prisotna gospodarska reforma, ki bo še nadalje sproščala svobodnejše delo- vanje ekonomskih zakonito- sti. Glede na številna nere- šena vprašanja iz gospodar- stva, čakaju poslance v bo- doče težke m zahtevne nalo- ge. Med drugim je omenil problematiKo Kmetijstva, za- poslovanja, problem iinanč- nih sredstev v indu.stnji, de- htve dohodkov med gospo- darstvom, nadaljnje vpraša- nje regionalnega razvoja. Glede teh m ostalih vpra- šanj se bodo morali p>oslan- ci pravilno odločati o inte- resu volivcev in družbene teritorialne skupnosti. Po- slanci bodo morali biti trdno povezani z volivci in skup- ščino. ZR SPOZNAVAJMO PRIJATELJSKE OBČIME Pisali smo že o tekmovanju mladih, ki bo v okviru med- občinskega tedna bratstva in prijateljstva. Da bi svoje nasprotnike v tem tekmova- nju najbolje spoznali, je ob- činski komite ZM Slov. Bi- strica sklenil, da jih povabi medse, ter jim pokaže kul- turno-zgodovinske znameni- tosti v občini, poleg tega pa, da še skupaj obiščejo nekaj delovnih kolektivov. -b Iz uredništva: IM, sporoči- te svoje ime in priimek in naslov, ker samo z inicial- kami podpisanih prispevkov ne objavljamo. Uredništvo STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 3. APRil j^ ^ SLOVENSKA BISTRICA OB medobčinskem bratskem sodelo- vanju 2e nekaj let tesno sodelu- jejo sindikati občin Ptuja, Ormoža, Varaždina, Cakovca in Koprivnice. V letošnjem letu oziroma že v lanskern, pa se jim je pridružila tudi Slov. Bistrica. Kaj več nam je o tem sodelovanju povedal predsednik pripravljalnega odbora za letošnje sodelova- nje ob tednu bratstva in pri- jateljstva Branko Vasa: Sodelovanje z naštetimi občinami traja že dalj časa. To delo se je pokazalo do se- daj na raznih področjih kot na raznih posvetovanjih, se- minarjih in podobno. V lanski jeseni pa smo začeli sodelo- vati aktivno, kar se bo naj- močneje pokazalo ob letoš- njem tednu bratstva in pri- jateljstva. Letos bo prazno- vanje v Ptuju ob 1900-let- nici tega mesta. Tako že več kot dva mese- ca tečejo priprave za šport- no tekmovanje in sodelova- nje na kulturnem področju. Poleg tega bo več drugih prireditev, posvečenih med- občinskemu sodelovanju. Naše tekmovalne ekipe se že dalj časa aktivno priprav- ljajo, t^ko strelci kot keglja- či, igralci namiznega tenisa in drugi. Zanimivo v tem tekmovanju je, da je vsaka odo bčin gostitelj v eni od petih športnih panog. PosetjeJ zanimivo pa bo sodelovanje na kulturnem področju. Tako bodo v Ptu- ju gostovali naši dramski delavci z delom prof. Janka Cara »O pohorskih pavrih vam hočmo zapet«. V Va- raždinu bo nastopal kvintet Toneta Celana skupaj s fol- klorno skupino iz Cirkovec. V naši občini pa bomo spre- jeli v goste Koprivničane, ki bodo gostovali v Pragerskem in Oplotnici. Prav tako pa bodo v Slov. Bistrici nasto- pili Cakovčani z dramskim delom »Nikoletina Bursač«. Iz Varaždina pa bo v Sloven- ski Bistrici gostovala folklor-, na skupina Milice Pavlič- Kate. Na našo pobudo bo v okvi- ru tedna bratstva in prija- teljstva tudi mladin.ska ra- dijska quiz oddaja pod na- slovom »Spoznavajmo prija- teljske občine«. To tekmova- nje pa bo 30. aprila. Za to tekmovanje je bilo potreb- no pripraviti material iz zgo- dovine vsake od petih občin na petdesetih tipkanih stra- neh. Za bistriško občino je izredno vestno pripravil ma- terial prof. Miljutin Arko. Tako bo to sodelovanje med sindikati vseh petih ob- čin prineslo precej novega v delo našega občinskega sin- dikalnega sveta, razen tega pa bo dalo Bistričanom nekaj izrednih kulturnih doživetij. -b Občina Piuj Največ je prometnih prekrškov Cestno prometni prekrški so bili v lanskem letu najštevil- nejši. Vzrok je splošno znano povečanje prometa. Pravo- mnogo več, kot so jih obrav- 2.899 fizičnih in 22 pravnih oseb. Prometnih prekrškov je bilo 58 odstotkov glede na vse storjene prekrške. Prekrškov je bilo storjenih mnogo več kot so jih obrav- navali Organi za notranje za- deve jih po pooblastilu te- meljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah re- šijo na kraju samem. Menijo, da bi bilo potrebno omenje- nim organom dati večja poo- blastila za reševanje manjših cestno prometnih prekrškov. Veliko pa jih ostane neopaže- nih in neodkritih. Oglejmo si kazniva dejanja in kazni: z nedovoljeno hi- trostjo so vozili 103 vozniki. Prejeli so kazni od 10 do 500 dinarjev. Petim so odvzeli vo- zniška dovoljenja. Nepravilno prehitevali in nepravilno sre- čavali so 40 krat. Kaznovani so bih z 10 do 500 dinarji; troun so odvzeli vozniška do- voljenja. 51 voznikov ni spo- štovalo prednosti; poleg de- narne kazni so dvema odvzeli vozniška dovoljenja. Zaradi nepravilne vožnje, zavijanja, obračanja in nepravilne vzvrat- ne vožnje so kaznovali 171 voznikov, sedmim so odvzeli vozniška dovoljenja. 40 vozni- kov le nepravilno ustavljalo in parkiralo. Nepravilno je uporabljajo luči 137 voznikov. Presenetljivo visoka številka je 653 voznikov, ki so vozili pod vnlivom alkohola. Denarne kazni zanje so bile od 10 do 500 dinarjev. V petih prime- rih 'so izrekli zaporno kazen do 30 dni. 354 voznikom so v tem primeru odvzeli vozniška dovoljenja. Se več — 918 voz- nikov je bilo brez vozniškega dovoljenja. Kaznovali so jih z ukorom, denarno kaznijo do 500 dinarjev, v osmih primerih pa z zaporom od 7 do 30 dni. Sorazmerno veliko voznikov je upravljalo vozila, ki niso bila tehnično pregledana (402). Veliko voznikov ni ubogalo uradne osebe, ki je usmerjala promet, veliko pa- takih, ki niso upoštevali prometnih znakov in podobno. Po številu prekrškov so iz javnega reda in miru na dru- gem mestu. V zadnjih treh le- tih so v rahlem upadanju. V lanskem letu je bilo zaradi teh prekrškov kaznovanih 937 storilcev. Pri posamezni vrsti teh prekrškov so v precej- šnjem upadanju prekrški o- malovaževanja uradne osebe ali organa. Žal naraščajo pre- krški razgrajanj in pretepanj po domovih, zlasti pretepanje žena v Kidričevem in Sloven- skih goricah. Večina omenje- nih prekrškov je storjenih pod vplivom alkohola, nekaj pa tudi zaradi stalnih medseboj- nih sovražnosti in slabih so- sedskih odnosov. Pretepali so se v 329 primerih. Poleg de- narnih kazni so 22 prisodili zaporno kazen od 7 do 40 dni. Veliko se jih je predrzno ob- našalo, omalovaževalo (102) uradne osebe. Kričanje, pre- pir in nedostojno vedenje so kaznovali v 76, pijančevanje v 46, potepuštvo in pohajko- vanje v 26, prostitucija v 10, kalejnje hišnega reda in mi- ru v 9, zanemarjanje skrbi in vzgoje otrok v 8 primerih, itd. ZR Tudi cestarjem boljše pogojel Veliko se piše o izboljša- nju osebnih dohodkov pro- svetnih delavcev, nadalje »miličnikom so potrebni bolj- ši delovni pogoji«, in še bi lahko naštel razne članke in razprave v dnevnem časo- pisju, v kateri se potegujejo za dvig življenjskega stan- darda gotovih poklicev. Jaz zagovarjam in podpi- ram mnenja avtorjev, da se prosvetnim delavcem, milič- nikom in še nekaterim po- klicem zboljSajo življenjski in delovni pogoji, vprašam pa, ali smo že skušali zbolj- šati življenjske in delovne pogoje cestarjem in cestnim delavcem, ki zaslužijo po- prečno le 500 do GoO din na mesec. Cestarji doživljamo prav nasprotno! Vsak koristnik ceste nas lahko obrekuje, zmerja in celo preklinja, češ, vi cestarji ste krivi, da so takšne ceste, na račun ne- dolžnih ljudi se pripoveduje- jo razne žaljivke, »vici«, ne pomislimo pa, da v takšnem prometu noben cestar ne mo- re napraviti čudeža. Kaj smo pravzaprav storili za izboljšanje in ekonomič- no vzdrževanje cest v zad- njem pol stoletju? Nič do danes, saj še ubogi cestar zmiraj suče grebljice, grab- Ije in lopato, kakor je to de- lal za časa Marije ^forezije, in to ob vsakem vremenu, oblečen v ceneni dežni plašč in gumi škornje. Ali pomi- slimo, da sla cestar in šofer tista, ki morata ob vsi, času iti orat sneg, p^"? poledico, da lahko ostali'! žavljani gredo kot navJ na delo? Ti pa vidijo v^ najmanjšo napako, ki jo, grešimo cestarji, predv^ pa ne v tako muhastih, mah, kakor je bila minula s tako minimalnimi dotj jami, ki so iz leta v i manjše. Ali ne omalovažij jo cest in cestarjev tisti dolgujejo sredstva zanje? lahko cestarji krpajo luki brez gramoza? Gotovo da kakor ne moremo zajen iz prazne sklede! Ne, v toliko jim izboljšajte del ne pogoje, da bodo imeli volj gramoza za krpanje! vedajmo se že končno, da po cestah pretaka vsa n gospodarska dejavnost, zaradi slabih cest nasi ogromna gospodarska šk in dajmo cestam to, kar gre! Tega nisem napisal, dj cestarje zagovarjal, le to lim, da nam ne bi še naj delali krivice! V Šoferji avtobusov o stanju cest »Gramoz na ceste spomladi, ko se prime...I« Na cesti od Ptuja skozi Trn-ovsko vas proti Vitomar- cem sem moral voziti zelo počasi zaradi neštetih jam, ki jih nihče ne zasuje. Zara- di počasne vožnje me je pre- hitel avtobus, ki vozi na omenjeni relaciji. Do Trnov- ske vasi sva drug za drugim poskakovala po nemogoči ce- sti in končno prispela v ome- njeno vas. Ko sem izstopil, sem še enkrat premeril ja- masto cesto, nato pa se obr- nil k šoferju avtobusa Stan- ku Letniku, ki mi je s po- gledom hotel povedati, kaj si misli o ccsti, ki vsak dan pretrese avto, njega in pot- nike. Zapletla sva se v jjogovor. Ni čudno, da sva se najprej pogovorila o cestah v ptuj ski občini. Kot avtobusni ši fer dobro pozna njihovo sta nje. Dejal je, da so ceste pra 15 leti še ustrezale preme tu, danes pa niso več ko potrebam. Slabemu stanji cest botruje porast preme ta, prevelika obremenitev ii preslabo vzdrževanje cest. Povedal je, da takemi stanju ni vzrok samo po manjkanje denarja, ampi tudi malomarnost in nežna nje pri oskrbovanju cest. 2i zimsko pluženje je nezado voljivo. Ceste med drugin plužijo s traktorjem in le- senim plugom, ki so ga v^a- sih vlekli konji. Pri konj- ski vleki je plug pod lastnu težo dobro odrinil sneg. Z« traktorjem pa gre plug P® površju, za njim pa ostane plast snega. Ker morajo žiti ponovno, nastanejo dvoj* ni stroški. Spomladi, ko sneg izgine s cestišča, »zacvetijo« številni jame, ki bi jih morali zasuti takoj spomladi, ko .se gff moz še lepo prime cestišči Navadno tisto malerikoa gramoza sipi jejo poleti. ; tem času se cestišča ne pr'' me in zaradi prometa zle" gramoz s cestišča. ^ Napak so sklepali tisti, P so menili, da bodo rešili st^' nje cest z oranjem s pomo'^' jo gredarja. Ceste so po ora' nju marsikje nižje od ob' cestnih jarkov. Ker ni P^^' vega odtoka vode, je staiU^ na cesti še slabše. Medtem so v razgovor P"" segli še nekateri vaščani J vprašanjem, zakaj ni mogo^ dobiti sredstev za popravi' cest. ZP Stanko Letnik, šofer: V tem času .se nasut gramoz najbolj prime ceste 6'!ede na porast poškodb je potreben nov kirorgični oddelek v ptujski bolnišnici Hospitalno in kurativno zdravstveno službo opravlja Splošna bolnišnica v Ptuju, h kateri gravitira nad 100.000 prebivalcev. Po priporočilih republiškega zdravstvenega centra bo potreb- no v prihodnje posvečati večjo skrb predvsem travmatološki službi, ker so poškodbe v po- rastu. Zato bo pri razširitvi od- delkov upoštevan predvsem od- delek za kirurgijo. Ta oddelek bi smel imeti v sedanjih prosto- rih po prostorskih normativih le 36 postelj, medtem ko jih po- trebuje za to območje mnogo več. Glede na to obstoja ne- varnost, da v sedanjih okolišči- nah ne bo mogoče več oprav- ljati dejavnosti v teh prostorih. Zato se je delovna skupnost bolnišnice odločila za dozidavo in razširitev objekta. Glede na to sta že izdelana idejni načrt in predračun investicijskih stro- škov, ki znašajo za gradbena in obrtniška dela 6 milijonov di- narjev. Z dograditvijo prizidka bo razbremenjenih nekaj dose- danjih prostorov za Interni od- delek, na novo pa pridobljena prostora za 114 postelj in so- dobno kirurško specialistično ambulanto. Za Izvedbo tega In- vesticijskega programa bo po- trebno v letih 1969—1971 an- gažirati poleg razpoložljivih sredstev bolnišnice In občinskega zdravstvenega investicijskega sklada še združena sredstva de- lovnih organizacij in bančne kredite. Poleg teh Investicijskih na- ložb v razširitev prostora bo nujno rešiti In Izboljšati tudi kvalifikacijsko strukturo zapo- slenih v korist vlsokostrokov- nega kadra. ZR naročajte tednik ^fpNlK — Cf:TRTEK, 3. APRU.A 19(19 STRAN 5 I občnega zbara obč.gas. zveze Ptuj lleij\ ^Ikrct je »gorelo« pri sredstvih 1(1 pomlajevanju članstva gievilnim proslavam 100- iftiiicc gasilstva na Sloven- cem se b(;mo pridružili le- tudi Ptujčani z zborom gasilk, ki bo 13. julija y Ptuju. K temu visokemu jubileju se pridružuje tudi ^ruitvo v Ptuju, ki je imelo jgtos že 99. občni zbor. V znamenju tega častitlji- vega jubileja, je potekal tudi jpbutni letni občni zbor ob- činske gasilske zv3ze Ptuj. V veliki dvurani občinske skup- ščine so se zbrali številni de- ^gati in gostje, ki so v svo- jih poročilih in diskusijah o- cenili dosedanje delo gasil- skih društev ter razvneli »po- žar« okrog vprašanja denar- nih sredstev, ki so prepotreb- na marsikateremu gasilske- mu društvu za boljšo in so- dobnejšo opremo, s katero bi se laže zoperstavljali poža- rom in drugim elementarnim nezgodam. Predsednik občinske ga- silske zveze Marjan MESA- ElC je v svojem izčrpnem poročilu med drugim pouda- ril da združuje občinska ga- silska zveza Ptuj 53 teren- skih in 5 industrijskih gasil- iiiih dru.štev, ki imajo v svo- ;h vrstah 2881 članov, od te- ;a 1294 aktivnih, 413 iz vrst Eladine ter 276 pionirjev, jasilci opravljajo svoje delo 1 humane samopobude in so a to delo deležni le skromnih Tiznanj, mnogokrat pa niti ;ga ne. Uspehi društev slo- iijo na požrtvovalnem delu posameznikov in dajejo šele strnjeni pravo sliko doseže- uspehov. Kljub težavam je bil v zadnjih dvajsetili le- ti dosežen na področju ga- silstva v naši občini lep na- predek. Ročne brizgalne so zamenjale motorne, dežurne jske vprege pa so pone- •'tod zamenjali gasilski avto- mobili. Bolj kot pri materialni »premi, ki kljub temu na~ Pfedku še ni zadovoljiva, za- ostajajo gasilska društva pri iisebni opremi. Posebno pereč problem predstavlja v gasilskih dru- ^vih tudi pomlajevanje član- '^va s pionirji in mladinci. Zelo redki so primeri, da najdemo v gasilsKih vrstah delovno inteligenco, ki živi na podeželju. Mnogi, ki eno- stransko ocenjujejo delo ga- silcev, še vedno niso sezna- njeni s perečimi problemi ga- silcev, ki s svojo prostovolj- no in neplačano aktivnostjo rešujejo milijone, ki jih zre- jo požari, vodne stihije in druge elementarne nezgode. Mnogokrat jih vidimo in ocenjujemo njihovo delo sa- mo takrat, ko »gasijo« pri litru. (op.p. Morda ne bi bi- lo nai>ak, če bi po omenje- nem zgledu ocenjevanja ime- novali za gasilce tudi vse druge člane organizacij in društev. Po tem kriteriju bi se članstvo v gasilskih dru- štvih ne samo povečalo, tem- več postoterilo.) Delegati občnega zbora ob- činske gasilske zveze Ptuj so v svojih diskusijah izne- sti tudi mnogo drugih proble- mov, o katerih berite v ik)- sebnih sestavkih v današnji in v ju-ihodnjih številkah Tedniku. Kot smo že poudarili v na- slovu tega sestavka, je bilo pri gasilcih v ptujski občini v zadnjih letih največ »po, žarov« pri vprašanju srtid- stev in pomlajevanju član- stva. Skupščina občine Ptuj jim je dala sredstva, kolikor je bil to v njenih močeh, ne- kaj so gasilci prigospodarili sami, v skupnem seštevku pa so bila ta sredstva zelo pičla. No in z zadovoljstvom lah- ko ugotavljamo, da je bila vrednost po njihovi zaslugi rešenih družbenih in privat- nih sredstev (imovina) toli- ko večja, kot je bilo veliko naše nerazumevanje do hu- manega in premalo spoštova- nega gesla: »V službi ljud- stva — na pomoč«. J. S. 04}čina Slovenska Bistrica Le ena četrtina Srednjeročni načrt razvo- ja bistriške občine predvi- deva, da bi morali v letih 1966 do 1970 zgraditi 2420 stanovanj. Ta stanovanja so predvidena za potrebe obsto- ječih družin, ki čakajo nanj, za nova gospodinjstva in za tiste, katerih stanovanja bo- do dotrajala. Zal pa so možnosti daleč od zamišljenega programa in od stvarnih potreb v bistri- ški občini. Glavna ovira so sredstva, ki jih je vse pre- malo za družbeno stanovanj- sko izgradnjo. Tako bo v tem obdobju zgrajenih 412 stano- vanj za kritje potreb obsto- ječih gospodinjstev, ki čaka- jo na stanovanja, 35 stano- vanj za kritje potreb novih gospodinjstev in 32 stano- vanj za nadomestitev starih dotrajanih stanovanj. Od te slabe četrtine od stvarnih potreb se bo zgra- dilo 243 stanovanj v družbe- nem lastništvu, ostala pa v zasebni izgradnji in lastni- štvu. Kljub temu da je tekoča stanovanjska izgradnja da- leč od predvidene, lahko tr- dimo, da so z doseženo stop- njo izgradnje lahko v bistri- ški občini zadovoljni. Tak- šno zadovoljstvo pa lahko vlada zaradi izredno težke družbeno-stanovanjske iz- gradnje. Z ukinitvijo kre- ditnega sklada in z decentra- lizacijo sredstev stanovanj- skega prispevka po delovnih organizacijah, je zagotavlja- nje sredstev za družbeno- stanovanjsko izgradnjo vse prej kot lahko. O stanovanjski izgradnji govori tudi resolucija zvez- ne skup.ščine. Zal pa je ure- sničevanje njenih teženj fx) enostavni in razširjeni re- produkciji stanovanjskega fonda zelo težko. Bistriška občina je ena redkih, ki ima v osnovi določeno dvojno stanarino. Vzrok pa so stare zgradbe, saj je v tej občini 53 odstotkov stanovanj izpred druge svetovne vojne. V skupini starega stanovanj- skega fonda pa je celo 56 od- stotkov zgradb, ki so starej- še od 100 let. Kakšna je torej rešitev? Stanovanjsko podjetje jo vi- di v perspektivi s pomočjo nove družbeno-stanovanjske izgradnje. Ce jim namreč uspe strukturo stanovanj spremeniti v razmerje 65:30 v korist novega stanovanjskega fonda, potem bo dosežena meja, ko bodo lahko vzpo- redno enakovredno izvajali investicijsko vzdrževalna dela in reprodukcijo. Da bi dosegli takšno raz- merje, težijo na stanovanj- skem podjetju v Slov. Bistri- ci pritegniti delovne organi- zacije, v katerih je po de- centralizaciji sredstev stano- vanjskega prispevka materi- alna baza. Napredek in seveda tudi rezultati so tu možni edino le ob močni družbeni akciji, v kateri naj bi poleg stano- vanjskega podjetja sodelova- le tudi banka, družbenopoli- tične organizacije, delovne organizacije in skupščina ob- čine kot kreator ekonomske politike v občini. -b KDO MISLI NA RED IN SNAGO? Kdaj se bodo v Slov. Bi- strico vrnili časi, ko so ob- čani kot ostali gledali lepšo ureditev mesta. Res je, da bo šele sedaj napočil čas, ko bo- mo začeli nasajevati cvetlice, toda če bo tako kot lani, jih bomo na gredicah, ki so v Slov. Bistrici v mestu name- njene temu, videli kaj malo. Se slabše pa je z izgledom nekaterih stavb in dvorišč v mestu. Ne malokje lahko vidiš kupe nesnage, ki niso nikomur v čast. Na delu ob Ljubljanski cesti, ki jo pri- kazuje naš posnetek, pa lah- ko ob preperelih in na pol porušenih vratih vidiš velik kup gnoja. Res lepa dobro- došlica, za vsakogar, ki se pripelje v mesto. -b S posebnim odlokom Zagotoviti varen promet v Ptuju in okolici Osrednja vprašanja razpra- ve na minuli seji komisije za varstvo prometa v ptujski občini pretekli torek sta bi- li priprava na republiško šolsko prometno tekmova- nje »Kaj veš o prometu« in ureditev prometa v mestu in izven njega. Število prometnih nesreč pri šolarjih je zaskrbljujoče. Promet narašča in prav bi bilo, da bi v šolah posvetili več pozornosti prometni vzgoji. Na seji so ugotovili, da v ptujskih šolah razen nekaterih izjem posvečajo premalo pozornosti temu vprašanju, med temi so tudi šole ob prfimetnih cestah. Tudi za samo tekmovanje se je prijavilo od 30 šol v obči- ni le 15. Tekmovanje se bo pričelo s testiranjem učen- cev o znanju prometnih pred- pisov. nadaljevalo pa na športiem igrišču -^Drave« in na dvorišču pred »Mladiko«. Tu bo treba pokazati spret- nost v vožnji in poznati pro- metne predpise. Sodelovala bo tudi pionirska prometna milica. Tekmovanje bo ver- jetno 20. aprila. Poskrbeli bodo za nagrade. Tekmova- nje bo v počastitev jubileja mesta Ptuja. 8 najboljših se bo udeležilo medobčinskega tekmovanja v Mariboru. Najboljši v Mariboru bodo nastopili na republiškem pr- venstvu v Kranju. V razpravi o prometni var- nosti na ptujskih ulicah, par- kiriščih in cestah so ugoto- vili precej nereda. Po temelj- nem zakonu o ustavljanju in parkiranju (47. člen) piše, da lahko občinska skupščina s posebnim odlokom uredi par- kiranje z namenom, da za- gotovi varnost prometa. Gle- de na to so sklenili, da naj v kratkem sledi odlok o parki- ranju v mestu. Urediti je treba predvsem parkirne pro- store in preprečiti puščanje avtomobilov, kjer se komu zljubi. Pri urejanju parki- rišč je bilo doslej veliko te- žav z »muzejci«, predstavni- ki organizacij, ki so hoteli imeti parkirni prostor pred pragom podjetja in podobno. (Konec n» 7. straiil) ne več GASILSKA, temveč GASILSKO- ■(eševalna društva sobotnem občnem zbo- ^ občinske gasilske zveze •^uj so med drugim obrav- jl^vali tudi predlog, ki ga ■^ciclo poslali republiški ga- Sjlski zvezi, da bi sedanji na- — gasilsko društvo pre- •iienovali v gasilsko reše- društvo. To pa pred- ^^sem iz razloga, ker sedanji gasilska društva v svo- '' Vsebini zdaleč ne zajema vrst dejavnosti in nu- ^f^ja pomoči gasilcev, ki jih ^ kličemo samo ob požarih, etnveč tudi ob poplavah, '^'"ometnih nesrečah in dru- gih elementarnih nezgodah, skratka povsod, kjer je tre- ba reševati družbeno in za- sebno imovino ali življenja. Delegati na zboru so ta predlog z odobravanjem sprejeli, saj bo z novim nazi- vom povedana vsa njihova aktivnost. Sprememba nazi- va sicer ni bistvena, bistve- ne so akcije in delo gasilcev, ki s svojo požrtvovalnostjo in prostovoljno aktivn.istjo po- magajo povsod tam, kjer je ta potrebno. Prav gotovo je lahko njihova požrtvovalnost in skromnost za zgled mno- gim društvom in organizaci- jam, ki prejemajo znatno večja sredstva kot gasilci. J. S. UBILA GA JE S SEKIRO v Zg. Porčiču št. 32 pri Lenartu v Slovenskih gori- cah sta se 28. marca sprla 37-letna gospodinja Marija Knesti in njen preužitkar 73-letni Janez Golob. Marija je v razburjenosti med pre- pirom pograbila sekiro in z ostro stranjo dvakrat udarila Goloba. Takoj po dejanju so Janeza Goloba prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je še isti večer umrl. Marija Knesti je po stor- jenem dejanju odšla iz hiše, nato pa se je šla sama pri- javit na postajo milice v Ma- ribor. J. S. STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 3. APRil j^ ^ Ptujski zdravstveni dom v prihodnje še pred kratkim smo polnili časopisne tolpce o razmerah v ptujskem Zdravstvenem domu, veliko se je o tem govorilo na raznih sejah, sestankih, na uli- ci... Vider je, da je polemika o tem prenehala. Zdravstveni dom je dobil novega direktor- ja — dr. Emila Blagovica. Kakš- ne bodo razmere v omenjeni ustanovi v bodoče, le ne vemo. Lahko pa postrežemo t osno- vami in izhodilči razvoja ptuj- ske občine ra naslednje razdob- je in s tem v zvezi t razvojem zdravstvene službe. Osnutek programa gospodarskega in družbenega razvoja je izdelal oddelek za analize in finance pri SO Ptuj. Na področju zdravstvene službe je potrebno v prihodnje bolj uveljaviti načela človeške solidarnosti in humanizma, da bi delovni ljudje čim bolj ne- posredno soodločali o položaju in razvoju te dejavnosti. Tako sodelovanje bo tudi poroštvo, da se bo na tem področju uve- ljavila racionalizacija poslova- nja v zdravstvenih zavodih, da se bodo bolj realno vrednotile zdravstvene storitve In da bodo Izdatki usklajeni z zmogljivost- mi družbenih skladov In gospo- darstva. Na območju ptujske In ormo- ške občine posluje ena zdrav- stvena organizacija, ki opravlja splošno osnovno zdravstveno delavnost prek oddelkov ter mreže zdravstvenih postaj in ambulant. Pred leti je uspelo organizi- rati v ptujski občini le najnuj- nejšo mrežo zdravstveni! ix>staj in ambulant. Glede na vedno večje potrebe pa je treba s pri- četimi deli nadaljevati. Zdrav- stveni dom bo v naslednjem obdobju opravil predvsem na- slednje naloge: Izpopolnil bo potrebni srednji zdravstveni ka- der. Pričel bo z delom na po- možni splošni ambulanti v Le- skovcu, ustanovil posebno šol- sko zobno ambulanto v Or- možu, v že obstoječe zobne am- bulante Izven Ptuja bo zapo- slil stalne teame. V prihodnjih letih bo razširil osnovno zdrav- stveno mrežo na območje kra- jevnih skupnosti Trnovska vas in Videm. Razširil bo sedanje delovne prostore obratne am- bulante In jih uporabil za »cen- ter za medicino dela«. Sodeloval bo pri gradnji nove reševalne postaje v povezavi z gasilskim domom. V letih 1969—1970 bo obnovil fasado poslopja In ure- dil centralno kurjavo. Z naku- pom stranskega dvoriščnega trakta dvonadstropne '"tavbe bo razširil poslovne prostore In s tem zagotovil boljšo funkcio- nalnost oddelkov. Sredstva za adaptacije ter In- vesticijsko vzdrževanje in na- kup opreme, bo zdravstveni dom zagotovil Iz lastnih virov, sredstva za večje naloge, kot je gradnja nove reševalne postaje, pa bo pomagala zagotoviti širša družbena skupnost. Z. R. Pisma uredništvu Pustni dialog Da bi pomirili duhove, se čutimo dolžne odgovoriti na članek, ki je bil objavljen v 12. številki Tednika pod na- slovom »Pretirana zaskrblje- nost«. Pojasniti moramo, da de- luje pri nas v Markovcih folklorna skupina pri dru- štvu »Partizan« že vsa leta po vojni. Pripomniti mora- mo, da smo bili o vsebini na- šega članka, ki je bil objav- ljen v 10. številki Tednika, v celoti seznanjeni in ga tu- di zagovarjamo. Pisca, ali nista bila prav vidva tista, ki sta zanetila iskro in tako povzročila pra- vi požar? Vedeli bi radi, če- mu ste se obregnili ob nas v svojem »ringaraja« sestav- ku z vašimi opazkami? Po- vedati vam moramo, da za takšno »hudomušnost« nismo razpoloženi in vam svetuje- mo, da nas v bodoče pustite pri miru. Sklepamo, da ste naš sestavek popolnoma na- pačno razumeli, ali si ga pa tolmačite po svoje. Mi oseb- no nimamo nič proti turniš- kim korantom in celo skle- pamo, da so pri vsej zadevi popolnoma nedolžni. Naj omenimo, da smo jim v lan- skem letu pa tudi letos celo pomagali, da so si lahko ob- novili svoje korantove opre- me. Z nekaterimi od teh fan- tov smo celo dobri znanci in ravno letos so turniški fantje sodelovali v naši skupini na ptujskem kurentovanju. Tembolj pa se čudimo, kako je sploh moglo priti kar čez noč do neljube »konkuren- ce« in drugih opazk, ki jih v svojem sestavku navajata. Tudi plastični materiali ne zadevajo turniških koran- tov, če sta pisca dobro bra- la. Ptujsko kurentovanje je bilo zasnovano v želji prika- zati širši množici izvirne pustne običaje, ki so se v okolici Ptuja ohranili še iz davnine. Prireditev dobiva iz leta v leto vse večji obseg in tako so prišli ria račun ti- sti, ki vidijo v tej prireditvi le spektakel in pa tudi tisti, ki vidijo v kurentovanju bo- gato dediščino ljudskega iz- ročila. Prireditev na šport- nem stadionu je prikazala vsaj del tega, kar je še pre- cej živo ohranjeno na našem podeželju. Prireditelj je prav tako tudi poskrbel, da se vsakoletno ptujsko kurento- vanje prireja na pustno ne- deljo, da ne bi s tem okrnili pustnih običajev na deželi, ki jih ljudje na vasi praznti- jejo na pustni ponedeljek in torek. Ce smo ptujsko kurentova- nje zavestno ustanovili in pripeljali korante in druge pustne like v Ptuj, je ta dan za nas, ki sodelujemo na tej prireditvi, kot tudi za vse ptujske občane veliko doži- vetje. V Ptuj prihaja iz leta v leto na ta dan vse več lju- di, da si ogledajo to edin- stveno prireditev. Govorili smo že tudi, da bo postal Ptuj v bližnji bodočnosti karnevalsko mesto. To bi lahko uresničili, saj imamo za to vse pogoje in tudi pod- poro. Ali bomo te želje res ure- sničili, če bodo hodili ko- ranti na pustni torek v spre- vodu po mariborskih ulicah, kot napoveduje pisec član- ka? Resno se sprašujemo, kdaj naj se posveti svojemu poslanstvu doma, če bo na pustno nedeljo kurentoval v Ptuju — na dan pusta pa se bo klatil po mariborskih uli- cah ali še celo kje drugje — skratka tam, kjer ni njegovo domovinsko področje. Ali bo demonski korant še ostal ti- sto, kar vidijo v njem zgodo- vinarji in etnograh, če se bo v naslednjih letih pojavil v karnevalskih sprevodih v Mariboru, Velenju itd.? Ce bomo ravnali talto demonski korant, ki j^' doslej osrednji pustni ostal le še navadna p^, šema ali bolje rečeno nav ni pustni norec, ptujsko j rentovanje pa bo izgubi iz leta v leto na svoji e* grafski vrednosti. M^j smo, da se tako ne ohrai jo ljudski običaji. Vedel radi, kako gledajo na ptujski prireditelji, ki s« svojih močeh trudijo, d- privabili iz leta v leto" ljudi v naš zgodovinski i iz daljnje in bližnje oko pa tudi iz zamejstva. Partizan Markov GLAS IZ SLAVŠINE 22. marca letos sem si v radiu kritiko slabe ces vasi Slavšini pri Vitomai Območje Vitomarc je v čini Ptuj in tja se stel glede na dohodke precej soki davki in takse. Ve< se v te vasi ne vrnejo najnujnejša sredstva zay ževanje cest. Vaščani tudi ne dobijo govora, zakaj so sedaj v t jem davčnem razredu, ke bili do pred pratkim v i tem. V teh vaseh pa je še pre drugih težav. Mladina od ja v tujino, ker doma neti de zaposlitve. Od tistih, ostanejo doma, mnogi najdejo učnega mesta, nd teri zato, ker nimajo koni ne osemletke, drugi pa, I ni dovolj učnih mest. Ti imamo neskladje, da ima brezposelnost, istočasno močno primanjkuje razS strokovnjakov. j V Slavšini so velike teža zaradi trgovine. Pred leti bile tod v razdalji treh ki metrov tri, sedaj pa hod prebivalci več kot uro da v trgovino. V vaseh je mnogo prit zaradi slabe kakovosti el trične energije. Obljube novem transformatorju tem ne pomagajo veliko. A. R., Marili Shakespearova ORMOŽ : TRŽIČ 17:1 Ormoški rokometaši so si vili v nedeljo pomem' zmago nad rokometaši izf žiča, ki so jih premaga" sicer tesnim, a za obstan v ligi zelo pomembnim ' zultatom 17:15. Ekipi sta ves čas izmenjavali v ^ stvu, dokler niso OrmoS ob koncu drugega dela j povedli s tremi zapored® zadetki. Ormož: Roškar, Pukšii- Kuharič, Sulek, Perger, ' rovič 1, Rihtarič 3, Pu® Pučko II, Klemenčič 7, Tržič: Zaplotnik, MegW Jane, Teran 3, Gros, Hp nik 4, Dolžan 1, Jakšic Perko. .. Tekmo je pred pribil 200 gledalci sodil Perko Maribora. Iz razgovora z orrnosl'' tekmovalci je sklepati, njihova borba za obstan® ligi zelo resna in da od ne nameravajo vso srečo! ** Poslovili smo se od rekrutov Prejšnji teden je sirom po naši domovini odmevala pesem mladih rekrutov, ki so odšli na odsluženje redne vojaške in domovinske obveznosti. Te dni je bilo zelo živahno tudi v Ptuju, kjer so se mladi fantje z nageljčki in značil- nimi »pušeljci«, ki jim jih po navadi za to dolgo »rajžo« po- kloni]-) dekleta, poslovili od sorodnikov, znancev ter od našega starega in častitljivega mesta Namenoma za ta zapis sem se pomešal med gručo veselih fantov in prisluhnil njihovim pogovorom. Redki med njimi so bili slabe volje ali pa so morda svojo »rekrutsko« za- skrbljenost skrivali za nasme- janim obrazom in kozarcem domačega, ki so ga izpili za korajžo. Ne smemo jim zame- riti občasnih vriskov in blagih neredov, ki so jih morda po- vzročili. saj so izraz ponosa, da so dozoreli v fante, da so sposobni v primeru potrebe stopiti na branik naše domo- vine ter se zopcrstaviti vsake- mu. ki bi hotel ogroziti našo neodvisnost in suverenost. »Srečno, dragi mladinci re- kruti in ne pozabite na ene- ga izmed členov naše ustave. ki pravi, da je obramba do- movine najvišja dolžnost in čast vsakega državljana.« IZREDNI JUDOlSTI IZ BISTRICE v nadaljevanju inter lige, so judoisti Impola zabeležili dve novi zmagi in se tako učvrstili na vrhu tabele. Kot domačini so premagali v so- boto zvečer najprej goste iz Avstrije ekipo Union z re- zultatom 57:10. Nato pa so še v izredno zanimivem in napornem srečanju odpravili ekipo Maribora z rezultatom 25:17. P. S.: Starši, sedaj ko so vaši fantje daleč od dogajanj v domačem kra- ju, bodo prav gotovo po- grešali novice iz naših krajev. Da ne bodo za vse to prikrajšani, nam takoj sporočite njihove naslove, da jim bomo lahko začeli pošiljati naš list! ŽIVAHNE PRIPRAVE NA VOLITVE V KIDRI- ČEVEM Tudi v industrijskem nase- lju sredi Dravskega polja je v zadnjem času precej ži- vahno, saj so v polnem teku priprave na izvedbo škup- ščinskih volitev, ki bodo v nedeljo, 13. aprila. Posebno agilna je pri teh pripravah Socialistična zveza, ki se v polni meri zaveda svoje po- litične organizacije v kraju. Lcihko ugotovimo, da so bile vse priprave temeljito izve- dene. kaf je dokaz živo za- nimanje volilcev in kar je zgovorno pokazal tudi zbor volilcev. Na kandidacijski konfe- renci so bili predlagani za odbornike občinske skupšči- ne tovarLši, od katerih lahko z zaupanjem pričakujemo, da bodo pravilno zastopali svoje volivce in pa interese svojega kraja v okviru ob- činske skupščine Te dni bo imel KZ SZDL Kidričevo se- stanek predstavnikov orga- nizacij in društev ter bo for- miral pohtični aktiv, ki bo pomagal volilnim komisijam M. F. — Četrtek, 3. aprila 1969 STRAN 7 Ldišče praznuje petnajsti ^jevni praznik jfedišce ob Dravi In njegova ^ca praznujeta vsako leto • icrajevni praznik. Letos bo praznovanje še bolj svečano, [,0 to že petnajsti krajevni ijnik, ki bo potekal v sve- tni obeležju delovnih zmag, pf^ka, predvsem pa bo po- ^n spominu padlim žrtvam tega območja. 0 pripravah na to pomemb- ipraznovanje smo zaprosili za ?ovor Edvarda PAJEKA, ^ednlka KO^ SZDL Središče, je med drugim dejal: iV svoji vsebini in pomenu kavlja 11. april za Sredl- 1 Izraženo v kratkem stav- »naš ponos In naša bolečl" 1, spominski dan, ki je po- žen vsem padlim žrtvam za bdo In naš srečnejši današ- in jutrišnji dan. Na ta dan 11942 je bilo namreč v ma- arsklh zaporih ustreljenih iveč talcev, zato proslavljamo ib leto na ta dan praznik ibe proti okupatorju, borbe svobodo in počastitev spoml- padlih žrtev taborišč in tteljenih talcev. Svečanosti ob letošnjem kra- Icm prazniku bodo med dru- ® zajele atraktivno zastavo, btero bodo zajete vse kra- "e dejavnosti. Poleg delov- I organizacij na območju kra- skupnosti bodo sodelovali 'fazstavl tudi obrtniki, čebe- !>. sadjarji, ribiči, lovci, šole, •fllna, žene-gospodinje in de- svojimi kuharskimi ši- «iml In pletllskiml izdelki, ^tka razstava bo prikaz žlv- v malem na tem območju, 'tem bo še posebej zanimiva *taya sobnih cvetic — lonc!- jih gojijo občani na ob- ")u naše krajevne skupnosti. ^ posebnem oddelku bomo J?2all tudi, kaj In koliko J?.isčanl^ berejo In na katere in časnike so naročeni. ^^ predvečer praznika bo kot v proslavo svečana aka- v domu Partizana, na ^ praznika, 11. aprila, pa bo J uri zjutraj komemoratlv- lj,^^'ečanost pri spomeniku. Tu (jlj^ao spominu padlim poklo- predstavniki organl- , ''n zavodov ter zbrani gost- ja?' se bodo udeležili našega Temu bo sledila ob 10. svečana seja v kinodvoranl. V okviru praznovanja bo predsednik KO SZDL skupaj z drugimi organizacijami priredil ob 11. uri svečan sprejem za starše in otroke padlih žrtev kot tudi za tiste, ki so bili v taboriščih. Popoldne ob 14. url bo sprejem za vse nad 70 let stare občane, ki jih Je po podat- kih matične službe na območju KS Središče kar 215. Udeležen- ce obeh sprejemov bomo tudi pogostili- Seveda ne smemo po- zabiti tudi veselega dela našega praznika, ki bo popoldne v dvo- rani. Za okrepčilo gostov bo ves dan odprt tudi bife.« Edvardu PAJEKU, predsedni- ku KO SZDL Središče, ter Slav- ku KAČICNIKU, ki ie sodelo- val v tem pogovoru, hvala In nasvidenje 11. aprila v Središču! j. S. PROGRAM PRIREDITEV: 10. aprila 1969 ob 9.30 aka- demija v domu Partizana; 11. aprila 1969 ob 9. url sve- čanost pri spomeniku, ob 10. uri seja v kinodvoranl, ob 14. url tekme AMD pri domu Partiza- na; 11. aprila 1969 v šoli razsta- va krajevne dejavnosti; 11. aprila 1969 v domu Par- tizana ves dan odprt bife. PO PROGRAMU OD 14. URE DALJE ZABAVA S PLE- SOM. Pridite, Središče ob Dravi vas vabi! Edvard Pajek Pred krajevnim praznikom v Središču v torek, 25. marca so se zbrali v šoli v Središču pred- stavniki organizacij in dru- štev, da bi se podrobneje po- govorili o pripravah na bliž- nji krajevni praznik. Tega slavijo vsako leto 11. aprila v spomin na vse žrtve druge svetovne vojne, ki so Iz te krajevne skupnosti žrtvovale svoja življenja za osvoboditev izpod vsakršnih zatiralcev. Glede na dogovor tega dne bodo pripravili v prostorih o- semletke razstavo krajevne dejavnosti: obrtniške, kmetij- ske, čebelarske, gospodinjske, lovske, ribiške itd. Razstavlje- ne bodo sobne rastline ter pri- meri vse mogoče literature. ki jo prebivalci krajevne skup- nosti berejo. Krajevna organizacija SZDL bo priredila sprejem za pre- živele matere in svojce voj- nih žrtev; poseben sprejem pa bo prirejen za vse nad 70 let stare občane krajevne skupnosti. Na sestanku je namreč prevladalo mnenje, da v naši družbi vse premalo pozornosti posvečamo starej- šim občanom, ki so nosili pred leti vse breme boja naše druž- be za napredek na svojih ra- menih in ki jim pravzaprav neizmerno mnogo dolgujemo. Organizatorji vabijo vse ob- čane, da se polnoštevilno ude- ležijo prireditev ob 15. kra- jevnem prazniku. Strelstvo v ptujski občini Dvajset let je minilo, od- kar smo pri nas organizirali strelske organizacije. Tudi v ptujski občini jih je veliko. V njih ljubitelji strelst-va najdejo razvedrilo, obenem pa z njimi krepimo obramb- no moč države. Strelske dru- žine so z mnogimi člani ena najštevilnejših organizacij v občini. Zal je opaziti v zad- njih letih manjše zanimanje za strelstvo. Kako poživiti delo v strel- skih družinah, so razprav- ljali tudi na minulem obč- nem zboru občinskega strel- skega odbora v Ptuju. Pred- sednik Alojz Koželj je v po- ročilu med drugim dejal, da zunanjepolitična situacija zahteva obrambno sposob- nost vseh. Dolžni smo dela- ti naprej, predvsem pa vklju- čevati v vrste strelcev mla- de. Opozoril je, da je zaradi nedelavnega vodstvenega ka- dra delo nekaterih družin zamrlo, kar pa ni prav. Delo strelskih družin je treba pri- lagoditi potrebam današnje- ga časa, je poudaril. Obenem je pohvalil najbolj aktivne strelske družine, med kateri- mi so Turnišče, Kidričevo, železničarji, GP Drava, Pod- lehnik in druge. Predvsem pa je želel, da bi dvignili strelstvo v občini na raven, kot je bilo pred leti. Alojz Koželj se je v poro- čilu zahvalil vsem, ki so ka- korkoli pomagali zgraditi strelišče za malokalibrsko puško. Betoniranje roba je opravilo ptujsko komunalno podjetje. Sredstva je prispe- val tudi občinski oddelek za narodno obrambo. Preden so prešli na razpra- vo, so predlagali in analizi- rali uspehe strelskih tekmo- vanj v lanskem letu. Pohva- lili so najboljša društva in strelce. V razpravi so med drugim govorili o tem, kako uresničiti dolgoletno željo po zaprtem strelišču za zrač- no puško, ki bi bilo namenje- no tudi nevčlanjenim ljubi- teljem strelstva. Za zadovoljivo delovanje društev primanjkuje sred- stev. Zaradi tega je tudi manjša udeležba na tekmo- vanjih. Strelcem bi bilo tre- ba vrniti vsaj stroške prevo- za na tekmovanje in nazaj. Družine nimajo primernih prostorov za shranjevanje orožja. Tudi malokalibrske puške strelci po vajah nosijo in hranijo doma. Delno je to pozitivno, saj lahko več va- dijo in ob vsakem času. Ne- kateri strelci so te ugodnosti izkoriščali. Podali so se z malokalibrskimi puškami na divji lov, ali pa je puška v hiši povzročila druge nevšeč- nosti. Ugotavljali so, kaj je koristneje, puške pobrati, za- radi česar bi strelstvo padlo, ali pa jih pustiti pri posa- meznikih. Zelja ptujskih strelcev je tudi razširitev malokalibr- skega strelišča v strelišče za vojaško puško. Ugotavljali so, zakaj mrtvi- lo v nekaterih društvih. Marsikje je zaradi neaktiv- nosti vodstva. Premalo je iniciative v družinah samih, ki naj vabijo druga društva na svoje prireditve in tek- movanja. Dogovarjali so se tudi, ka- ko prispevati k boljšemu praznovanju jubilejnega leta mesta Ptuja. ZR Promet v PS^ju in okoSici (Nadaljevanje s 5. strani) Dalj časa so se zadržali tu- di pri nujni ureditvi prome- ta na avtobusni postaji. V času, ko tam neurejeno sto- jijo avtobusi, je treba veliko sreče in živcev, da lahko ostali vozniki vozijo mimo. Seveda neurejena postaja ovira tudi avtobusne šofer- je. Prometna milica bo mo- rala urediti prom^ na avto- busni postaji, kolikor bo mo- goče. Poleg šoferjev tudi pot- niki komaj čakajo na novo avtobusno postajo, ki je v gradnji ob cesti na postajo. Baje bo letos zgrajena. Ker ni urejenih dovozov na no- vo postajo, člani komisije za varnost prometa že sedaj vprašujejo, kako bodo ure- dili promet na in iz avtobus- ne postaje. Avtobusi na ce- stah zunaj mesta bi morali imeti urejena postajališča vsaj delno izven cestišča. Medtem ko potniki vstopajo, avtobusi, ki stojijo na cestiš- ču, ovirajo promet. To je ne- varno tudi za potnike, ki ča- kajo na avtobuse. Omenjene postaje so tudi v ovinkih, križiščih ... Komunalno pod- jetje, cestno podjetje in kra- jevne skupnosti bodo mora- le skupaj poskrbeti za uredi- tev avtobusnih postajališč. Obravnavali so veliko ne- varnih prometnih točk v me- stu in izven njega. Otežko- čen je dohod, še bolj pa iz- hod izpred nove trgovine na Bregu, nevaren je tudi pre- hod izpred trgovine na Lju- tomerski cesti. Ugotovili so, da so prehodi za pešce neure- jeni in ni poskrbljeno za varnost pešcev. Treba bo »pritisniti« na komunalno podjetje, da bo uredilo pre- hode za pešce. Urediti je tre- ba tudi nevarno križišče pred občino. Proučiti bo treba vse prometne znake v mestu in okolici. Ponekod so že dotra- jali, marsikje pa so postav- ljeni neupravičeno in bolj v škodo kot v kori.st. Skratka, problemov glede prometne varnosti je veliko. Eno iz- med prihodnjih sej bo na- menila komisija varnosti pro- meta. ZR Uspeh ptujskili šahistov (Nadaljevanje s 1. strani) ši proslavi 1900-letnice Ptu- ja. Vsem tekmovalcem je že- lel veliko športnih uspehov. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali za prireditev. Fran j o Rebernak, predsed- nik skupščine občine Ptuj, je kot pokrovitelj pozdravil slo- venske šah iste v imenu OS. Govoril je o pomenu jubile- ja mesta Ptuja. Zaželel je prijetno bivanje v Ptuju. Po- hvalil je tudi domače šahov- sko društvo, ki je organizi- ralo prvenstvo. Sahiste je pozdravil tudi Jože Pavličič, predsednik Ša- hovske zveze Slovenije. De- jal je, da moramo podpirati množične šahovske priredi- tve. Glede na to, da je pr- venstvo slovensTcih mest v Ptuju, so počastili priznane ptujske šahiste, ki že več let dosegajo dobre uspehe. Obe- nem so počastili jubilej me- sta Ptuja. Prvenstvo se je pričelo. V prvem kolu so Ptujčani igra- li z Radgono. Ptuj so zasto- pali J. Podkrajšek, J. Male- šič, J. Bohak, L Levičar, M. Knečevič in M Fijan. Prven- stvo je trajalo od devete ure dopoldne pa vse do 17. ure. Lahko si predstavljamo utru- jenost, ki se je pri igralch stopnjevala od igre do igre, od kola do kola, predvsem glede na to, da je bilo treba odigrati partijo v desetih minutah. Prvi večji uspeh je bila uvrstitev I^ujčanov in Kidričanov v finale. Tudi končni uspeh je zadovoljiv. Ptujčani so med 32 ekipami iz slovenskih mest dosegli pe- to mesto. Po prvenstvu smo povpra- šali tuje in domače šahiste o vtisih. Pohvalili so organi- zacijo prvenstva. Doslej je bila največja udeležba. Ves čas tekmovanja je bilo vi- deti veliko borbenost. Končni vrstni red po pr- venstvu je: prva Ljubljana, sledijo Maribor, Domžale, Kočevje, Ptuj, M. Sobota... UČENCI OSNOVHE ŠOLE ORMOŽ SO SLAVILI ŽE DRUGO ZMAGO Kot kažejo dosedanji re- zultati tekmovanja »Spozna- vajmo svoj domači kraj«, so se učenci osnovne šole Or- mož na to tekmovanje sku- paj s svojimi mentorji zelo dobro pripravili. V nedeljo so slavili že svojo drugo zmago, in sicer nad tekmo- valno ekipo iz osnovne šole Cirkulane V prvem tekmo- vanju so premagali osnovno šolo Kidričevo. Tekmovalna ekipa osnovne šole Ormož ki jo sestavljajo Marjetka Stropnik, Milka Breznik in Jožek Budja so mi obljubili, da nas tudi v bodoče ne bodo razočarali Njim, kot tudi vsem tekmo- valnim ekipam iz drugih šol pa želimo veliko uspeha, tekmovalne sreče, predvsem pa pravilnih odgovorov. STRAN 8 TKDNiK — ČETRTEK, i Jtfr^TLA Vzgojna vprašonja Strah v otrokovem življenju Desetletnega Tončka je mati pripeljala k psihologu ter poprosila za nasvet; »Tončka je vedno tako strah. Boji se spati v temi, grme- nja se boji, pa tudi vode ga je že strah.« Deček je bil telesno dobro razvit, zelo živahen, toda nervozen. Sposobnostne pre- izkušnje so pokazale, da je deček nadpoprečno inteligen- ten. Le od kod stalna boja- zen pred neuspehi, strah pred temo in vodo? Otrokovi starši so izredno skrbni. Pred štirimi leti je obolela Tonč- kova mati, in ga je dala za nekaj časa sosedovi stari te- ti. Takrat je bilo Tončku se- dem let. Omenili smo že, da je otrok živahen, prav to le- to je tudi pričel hoditi v šolo. Učil se je zelo lahko, ves ostali čas pa je porabil za potepanje po vasi. Besede stare tete niso zalegle. Ko se je nekoč vrnil s svojega »po- potovanja«, ga je zaprla v temno klet, kjer je moral ostati pozno v noč. Po tem dogodku se je Tonček po- boljšal, vsaj tako je menila otrokova teta. Ko se je vr- nil k materi, je ugotovila, da je deček postal popolno- ma drugačen. Boji se teme in strah ga je tudi pred ne- znanim človekom ... Ta na- čin vzgoje je otroku bolj škodoval kot koristil. Otro- kovi vzgojitelji $0 uporabili strah kot sredstvo, da so otroka prisilili k zaželenemu uspehu. Že dolgo je znano, da je strah zelo močno čustvo. Psihiatri in psihologi vedo iz izkušenj, da je strah bodisi privzgojen ali pridobljen vzrok raznih duševnih bo- lezni in duševnih motenj. Zanimivo je, da se strah po- gosteje javlja pri predšolskih otrocih kot pri starejših. Pri- znati moramo, da se vsak otrok nečesa boji. To opazi- mo že pri novorojenčku. Razlika je le v tem, da se vzroki strahu menjajo v raznih otrokovih razvojnih dobah. Otroški strah predstavlja važen psihološki in vzgojni problem. Kaj je strah in za- kaj se otroci boje? Strah je zelo močno ču- stvo. Ce bi mogli našteti vse vrste strahu pri otrocih, bi se čudili, koliko je vzrokov. Strah je ponavadi sila, ki človeka hromi, ne podžiga pa ga k delu ali kaki pod- jetnosti. Pred leti je neki ameriški psiholog po dolgo- letnem proučevanju ugoto- vil, da so strahu podvrženi predvsem otroci s slabotno telesno konstitucijo, nato otroci staršev, ki so sami ze- lo plašni. Zanimivi so bili primeri, v katerih je otrok pokazal oblike strahu, ki so slične oblikam strahu star- šev. Popolnoma je razumljivo, da se majhen otrok boji ognja. V tem primeru delu- je strah kot biološka zašči- ta Prav tako je strah pred neuspehom opozorilo, ki po- maga nekaterim posamezni- kom, da vztrajajo pri delu. V tem primeru vidimo, da ima strah tudi pozitivno vlo- go, ker opozarja otroka na opreznost. Popolnoma zgre- šeno je, če nekdo meni, da je mogoč normalen otrokov razvoj brez strahu in da je potrebno pobiti vsak strah pri otroku. A to zopet ne po- meni, da je potrebno otroka vzgajati v strahu. Predvsem se morajo starši zavedati, da je potrebno otroka osvoboditi vsakega nepotrebnega strahu, ki lah- ko zaviralno deluje na nje- gov razvoj in iz otroka izo- blikuje plašno in nesigurno osebnost. Iz prakse je razvidno, da je strah v mnogih primerih izzval pri otrocih jecljanje. Kako otroka obvarovati pred strahom? Ze prej smo i-ekli, da je strah v večini svojih oblik priučen, da ga je potrebno obvladati s postopnim pre- vzgajanjem. Otrok se mora že od rojstva navaditi na razne situacije, npr. spanje v temnem prostoru. Ce se otrok boji vode, je popolno- ma nepravilno, s silo ga vre- či vanjo, kot to mnogi trde. Dosegli bomo nasprotno. Otroka je treba speljati na drugo pot. Na sprehodu ob vodi položimo vanjo otroko- vo najljubšo igračko. V ne- katerih primerih bo že to za- leglo. Otrok vidi, da se igrač- ka veselo giblje po vodi in včasih je lahko že to dovolj, da je v otroku premagan strah. Najvažnejše pa je, da otrok živi v urejenem in lju- bezni polnem okolju, kajti le tam bo občutil varnost in se ničesar ne bo bal. Po S -rz Movi časi Za bistriško kulturno dejavnost Toliko pričakovani občni zbor Svobode v Slov. Bistri- ci je za nami. Seveda je mo- ralo miniti precej let, da je na pobudo Socialistične zve- ze in nekaterih odbornikov le bil sklican. Marsikaj se je pričakovalo od tega občnega zbora. Toda s svojim delom je dokazal, da so v Bistrici še ljudje, ki jim ni vseeno kulturno mrtvilo in ki so pri- pravljeni žrtvovati svoj pro- sti čas. Pokazal pa je tudi, da ima Slov. Bistrica mladi- no, ki je željna delati, samo da mora biti nekdo, ki jo bo vodil. Predsednik Svobode Drago Lepšina je občni zbor otvo- ril in nato v krajšem poro- čilu nakazal, kakšno delo je upravni odbor v minulih le- tiho pravil. Res je, je dejal, da smo manj storili na kul- turnem področju kot pri ob- novi kulturnega doma, ki je bil pred šestimi leti v nemo- gočem stanju. Spregovoril je tudi o družbenem centru, ki je velik krivec, da je kultur- no delo zamrlo. Zato bi bil čas, da začne Svoboda z no- vim programom in ljudmi, ki so voljni delati, ne pa sa- mo uveljavljati svoje avtori- tete. Nadaljnja razprava je po- kazala, da je amatersko delo v Slov. Bistrici res potrebno in da je kljub izmeni gene- racij še precej takih, ki bi bili pripravljeni delati. Zahteve mladine na obč- nem zboru so bile jasne. Že- lijo delati, zato morajo ime- ti prostore, oziroma svoj klub. Ob tem pa so postavili zahtevo, ki jo je občni zbor soglasno sprejel, da se v in- ventar doma vrne ves in- ventar, ki je bil sposojen na reverze. Zahtevo mladih po mladin- skem klubu je podprl tudi prof. Ignac Kamenik, dra- m.aturg mariborskega gleda- lišča, sicer pa Bistričan Dejal je, da moramo razu- meti mlade in njihove inte- rese ter da jih moramo v njihovih težnjah podpreti. Dejal je tudi, da je za marsikaj kriv družbeni cen- ter in razmerje mod njim in Svobodo. Na splošno lahko rečemo, da je bilo delo občnega zbo- ra Svobode izredno aktivno. Ni bilo nobenega natolceva- nja, ampak so vsi diskutirali z željo, da se v Bistrico vr- nejo stari delovni časi. Tako vzdušje je vladalo, ko so vo- lili novi odbor. Tako so iz- volili enaintridesetčlanski širši odbor, ki bo izmed sebe izvolil enajstčlanski upravni odbor. Ostali izvoljeni člani pa bodo zadolženi za kon- kretno delo s sekcijami. Saj je že občni zbor dal pobudo za dramsko, pevsko, lutkov- no, filmsko, foto sekcijo in druge, ki bi naj delovale pod okriljem Svobode. Poleg te- ga pa bo potreben posebne pomoči klub mladih, ki bo dobil svoje prostore v domu kulture. -b Mi smo že povedali svoje Mi smo že povedali svo- je, so dejali volivci v bistri- ški občini, ko so jih vpra- šali, zakaj je bila udeležba na drugih zborih volivcev tako slaba. Samo štirje zbori volivcev so bili sklepčni. Kljub temu pa so v bistri- ški občini zadovoljni s pri- pravami na volitve, posebno pa občani, ki pravijo, da od predlaganih kandidatov v občinsko skupščino res ne- kaj pričakujejo. Na teh zborih tudi ni bilo dodatnih predlogov za kan- didate razen na Smartnem na Pohorju. Tukaj so imeli občani sklepčni zbor voliv- cev in so predlagali za kan- didata tudi Avgusta Vid- marja, ravnatelja na osnov- ni šoli v Sp. Polskavi, NEI.JUin TISKAKSRl ?;KK.\T V imenu kotičkovih sodelavcev in bralcev in v svojem Imenu ti prepovedujem vstop med Naša pisma. Tvoje norčije sedaj že presegajo vse meje. Kaj se to pravi? V^rstice zamonjavas in meišaš in med naša besedila se- ješ jezikovne napake. Kako si le more.š to predrzniti? Ce mi vsak stavek temeljito pretehtamo, preden ga zapii5cmo in pošljemo v tisk, je tvoja družbena dolž- nost, da ga tudi brez vsake naj- manjše napake natisnoš. Tiskarski škrat! Zavedaj se, da mi pionirji hodimo v šolo in da nam je slovenski jezik »sveta stvar«. Ne dopuščamo, da bi ti med naša besedila vrival tvoje napake, katerih mi nikdar in nikoli nismo naredili, in nas ta- ko sramotil pred javnostjo. Ob koncu pisanja te še vljud- no prosim.o, ne zameri )iam teh naših odkritih besed in se od- pelji na počitnice na Luno! Mor- da je tam že kaka vsemirska tiskarna, kjer pa, — dvomimo — da bi te vzeli v službo. Za te- be ni nikjer kruha, veš! Prisi- ljen si, da se spremeniš v do- brega palčka in pom.igaš naše- mu tisku, da bo naše besede po- sredoval brez napake. Al.ENKA tri v Rogoznico. Imfla .sej« zelo dobro. Z malo MajcJicQ , .se igrali in tudi sneženega ^ ža sva naredili. Ze davno i«' ginil. Ob večerih sem sledabl levizijo. Kmalu sem morala |1 za j k moji mamici in k moji ateku, saj imam oba zelo rS Ob slovesu sva bili obe z 3J dico žalostni. Šolski pouk se spet nadalju Rada se učim in do sedaj jj vse v redu. Pričela sem tum ročnim delom. Temu se reče ■ šivavati ali merkati. Moja j mica lepo šiva in uporablja kr ne pole. Tudi jaz hočem znati Prisrčno te pozdravlja tv( zvesta Zallka Sevei Plača ZALIKA! Zimske počitnice so odbej in poletne se ti že smejejo 1 sproti. Sama dobro veš, da 1 do tem lepše, čim boljše bo t je šolsko izpričevalo. Zanima me, Zalika, kaj »n; vavaš« in kako. Kateri vbod ti najbolj posreči in katere b ve so ti posebno všeč? Vztra in natančna bodi! Ne bo ti i PIONIRJI IZ CIRKULAN JN ORMOŽA Ste preteklo nedeljo dožii svo.ie lastno sodelovanje pri diiski oddaji in pokazali tel odličnega znanja. Napišite ne o tem in pošljite za naš kotič ALENK Mirko Hergula iz vasi Sodinei je to pesmico ponovno napisal in poslal. Hvala, Mirko! DANES TO JE VSE DRUGAČE Minilo je že mnogo let, ko bil je tak naš svet, da delavke in delavci so bogatinu delali in brez pravic bili. Fašisti so nam svobodo vzeli, partizani v boj .so pohiteli, partizanke za puške so zgrabile in kot vojaki se borile. Ženskam je bilo takrat strašno, po ječah so jih vlačili, kot talce streljali in v taboriščih mučili. Danes to je vse drugače: Pregnani so fašisti . in kapitalisti, narod 8. marec slavi in zaslužne žene časti. ALENKA! Prav zares se je tako zgodilo in moja pesmica vse po pravici pripoveduje. Sošolca sem vpra- šal, če jo lahko pošljem v naš kotiček, pa se je zasmejal in re- kel, naj jo le pošljem. Ivan Skrlee, Vičanci SOŠOLEC LOJZEK V prvi klopi učenec sedi, po razredu se ozira, jeziček .\emu vrti in je kriv nemira. Šolsko nalogo je za nezadostne pisal in tovarišica ga še vprašati želi, da bi red popravil si, on pa odkrito veli: »Saj tak nič ne vem.« Tovarišica ga ni poslušala in ga k tabli je pozvala, tam ga kot »gnilo jajce« izpra- sevala in mu zadostno oceno dala. Lojzek se na smeh podrži, malo po razredu »poi^ledi« in veselo v klop jo mahne. Bil bi lahko odličen ta Lojzek ker dobro glavico ima in gladko govoriti zna ta naš sošolec Lojzek. IVAN! Smešila pa tudi resna je tvolf pesmica, čutim, da si ml jo ii šolske klopi podal še »toplo.< Lojzek jo danes bere in se go- tovo smeje, toda ponosen pa n« more biU. Ko si bo prisluži prav dobro ali odlično oceno, ta- krat, Ivan, pa spet napiši pesmi- co! SP0ST0\'.\N.'\ ALENKA! Prisrčna ti hvala za lepi ir veseli odgovor. Oprosti mi, kei ti nisem takoj zopet pisala. Veš imela sem dober izkaz in za na grado sem šla za par dni k bo Razstava v Slovenski Bistrici Ob razstavi del slovenskil pisateljic v matični knjižni ci v Slovenski Bistrici nehoil pomisliš tudi na razvoj slfr venske žene v družbi. • Prve začetke zasledimo i letu 1848 in po njem. Iz t< revolucionarne dobe je pn'i pesnica Fani Hausman. Iz tt dobe je tudi Josipina Tur- nograjska. Pisala je povesti vendar je umrla zeio mlad^ Imela je komaj dvajset 1« Ob koncu 19. stoletja p« število pisateljic in pesnil naraste. Imamo Zofko Kve- der. Vido Jerajevo, Ljudmi- lo Poljane, Marico Berto^ in druge. Vsemu temu P lahko lepo sledimo na raz-l stavi v matični knjižnici: Imena del in njih vsebina ^ že govorita o večji v-logi že- ne v takratni družbi. Tudi dobje stare Jugoslavije d*, nekaj pesnic in pisateljic. T« so L^ea Fatur, Marija Kme^i Minka Govekarjeva idr.' Sele druga svetovna vojns oziroma obdobje po njej slovenski ženi popolno efla' kopravnost. To obdobje P^ jim je vlilo poguma za vel'' ko ustvarjalno delo. Ele Peroci, like Vaštctovc^ Mimi Malenšek-Koničeve, d' naštejemo samo te z razst!i' ve v matični knjižnici, so ' besedni umetnosti ženo dvif nila na višino dana.šnjega sa in družbe v njem. ^kik — Četrtek, 3. aprila i9i>9 STRAN 9 J štorih zapisov o slnfeni Plujt) (17. stoletju večje dozidave ^(;jskega gradu p^islej smo opisali razvoj pjja^ predvsem pa ptujskega jjju nekako do 17. stoletja, in J 5 pomočjo zapisov Jožeta jrka, ki piše 1958 nadalje o mjskem gradu sledeče: »V pr- I polovici 17. stol. je grad Iglo menjaval gospodarje: de- ^jiffl knezotn so leta 1622 |(di!i Eggenbergi, tem 1. 1634 '^nnhausenl, ki so ga 1642 da- j^ali zagrebškim jezuitom; ti ,ga pa 1656 podarili bogate- ,11 cesarskemu generalu Škotu fslterju Leslleju, katerega na- ^niki so ga obdržali do 1802_. •fj Je vojaška komisija zaradi paščajoče turške nevarnosti ,vno v tem času (1657) prepo- jrala vse obmejne trdnjave, je jalmivo vedeti, kaj je ugoto- gj glede Ptuja. Iz njenega po- bila vidimo, da Jo Je posebno irbela severna stran zahodne ujske planote, ki Je bila naj- gnj utrjena . . .zato predlaga padnjo ostroge na ogroženem (stu med starim (zahodnim) »Ipom In grajskimi vratci. Z iradnjo ostroge bi bil grad tdobra zavarovan, obenem pa jciteno mesto v smeri novih « In dominikanske bastlje na a in grajski breg v smeri stare rušene ullvalnlce proti vzho- ina drugI strani, istočasno pa ti učinkom topov tudi na- rotnl breg (Panorama), od ko- r bi mogel sicer sovražnik ttreljevati grad. Še važnejša )t poročila je za nas skica rdbenih objektov, ki skoraj celoti ustreza stanju Iz 1. 1858, ki ga Je posnel F. Ralsp In ga objavil v svoji knjigi. . . \Valter Leslle se je takoj lotil njegove prezidave. Že naslednje leto (1657) je opremil PeruzzI- jev portal z atiko, flanklrano od dveh potlačenih volut, na kateri stojita ognjeni krogli (vojaški mllleu). Atiko krasi Lesllev grb (tri okrogle zapon- ke) ter napis In letnica 1657. Leta 1664 Je prišel Walter Le- slle v hud konflikt s ptujskimi meščani, ker Jim Je osporaval njihov opazovala! stolp na ju- govzhodnem hrbtu grajskega griča. Tega leta je namreč zgra- dil današnji vzhodni stolp In ker je naslednje leto potegnil južno obzidje do njega, je s tem meščanom zaprl dostop do nji- hovega stolpa. Deželni knez Je nastali spor poravnal v tem smislu, da Je moral postaviti grof novo stražnico z zvonovim stolpičem namesto starega stol- pa. Leta 1669 je isti grof prezl- dal tudi zahodni stolp, ga opre- mil z dvojnimi zunanjimi stop- nicami ter okrasil z železno za- stavico, v katero sta vrezana Lesllev grb In letnica 1669, Isto- časno je obnovil tudi severo- vzhodno obzidje (njegov grb!) ter popravil severni portal, nad katerega je namestil svoj grb. Največje delo, katerega so Izvedli v času od ca. 1660 do ca. 1680 na gradu, pa je prezidava obeh vzhodnih grajskih trak- tov. Kaže, da ie starejši med njima severni trakt... v njego- vo nadstropje so namestili ve- liko viteško dvorano, (predela- no konec 18. stol.) s kapelo, ki so jo prenesli sem iz zahodnega grajskega ti-akta . . , Nekaj ka- sneje je začel nastajati južni trakt . . . Oba trakta sta opre- mljena z bogato uokvirjenimi okni, okrašenimi z lesllevsklml grbi, severni pa tudi s sončno uro.« ZR M&dsbčinsko posveto- vanje predstavnikov ZMS v Ormožu Poročali smo že, da je bi- lo v petek v stekleni dvora- ni nove vinske kleti v Or- možu medobčinsko posveto- vanje predstavnikov ZMS občin Ptuj, Ormož, Ljuto- mer, Slovenska Bistrica, Le- nart, Lendava, Gornja Rad- gona in Murska Sobota. Po- svetovanja se je udeležil tu- di predsednik skupščine ob- čine Ormož Franc Novak ter dva člana predsedstva re- publiške konference ZMS iz Ljubljane. Udeleženci tega posveto- vanja so se predvsem zavze- mali za enotno financiranje osnovnega šolstva, za uredi- tev varstva predšolskih otrok, za podaljšano bivanje otrok v šoli, za ustanovitev malih šol itd. Sekretar občinskega komi- teja ZMS Ormož Tonček Praprotnik je v krajšem raz- govoru poudaril, da se iz obravnavanih vprašanj na tem posvetovanju zrcali skrb in prizadevanje za ureditev šolstva ter izobraževanja mladih, ki niti v pogledu šo- lanja in še manj zaposlova- nja nimajo preveč svetlih perspektiv. J. S. rav gotovo ga ne bomo tako m^tu videli Morda ne bo odveč, če že »t tolikokrat prej še enkrat »»udarimo, da praznuje letos Bše obdravsko starorimsko ■estece Ptuj svoj častitljivi 500-letni jubilej. Lepo in fav bomo rekli, take j ubi- le je treba tudi primerno Ifoslaviti. Ptujčani smo se ® vse to odločili in že ime- ' letos v Ptuju nekaj uspe- hi prireditev. Upajmo, da •"do tudi tiste, ki se bodo le- .'"s še zvrstile v primerni l^ci tega pomembnega jubi- fia. Napravili bomo pač, ko- ^or je v naših močeh in 'ilikor imamo v ta namen ''zpoložljivih sredstev. , Čeprav smo še vedno v ob- Ifmu mrzlih, lahko bi rekli zimskih dni, lahko že Sovorimo o »neuradnem« za- Jtku turistične sezone in '"toku prvih tujcev v naše jj^sto, tujcev, ki bodo po- dobrih jedil in pijač iska- ' tudi prenočišča. Opisal bom primer, ki sem doživel pretekli teden po- okrog pol dvanajste ure ^ pred železniškim prela- Jm v Ptuju. Za menoj je J 'Pt'ljal avtomobil z nemško ^fiislracijo. V njem je sedel starejši gospod, ki me je na- govoril s prijaznim vpraša- njem: »Kje bi lahko pre- spal?« Pokazal sem mu ho- tel in bližnjo gostilno »Pri belem križu«. Odgovoril mi je, da je povprašal na obeh omenjenih mestih, ter da imajo žegj'se postelje zasede- ne. Odgovoril sem mu, da sta to v Ptuju edina gostin- ska obrata, ki nudita poleg drugih storitev tudi preno- čišča. Očitno ni bil zadovo- ljen z mojim odgovorom ter me je vprašal, če vem kje za kakšno zasebno .stanovanje^ kjer bi lahko prespal. S tem podatkom mu nisem mogel postreči. Ni mi preostalo drugo, kot da .sem ga napotil na Bori in če ne bo imel tu- di tam sreče, dalje v Vara- ždin ali v Zagreb. Lahko si predstavljate nje- gov neprespani obraz, ki je bil prav gotovo utrujen od dolge vožnje po naših valo- vitih cestah. Ob neuspelem poskusu, da bi lahko preno- čil v Ptuju, je bil njegov iz- raz na licu toliko bolj mu- čeniški. Za mojo, sicer ža- lostno informacijo se mi je zahvalil s prijaznim lahko noč, pritisnil na plin in se odpeljal iz Ptuja. Prav go- tovo ga ne bomo več tako kmalu videli. Moj sestavek ni namenjen kot očitek omenjenima go- stinskima obratoma niti ko- mu drugemu. (Morda bi lah- ko krivca poiskali, toda to ni namen mojega sestavka.) V tem sestavku želim pove- dati le to, da se taki in po- dobni primeri dogajajo že sedaj. Kaj bo v poletnih me- secih, ko lahko pričakujemo, kot nekateri zatrjujejo, pra- vo invazijo tujcev v naše mesto. Bodimo si odkriti in priznajmo, da proslave 1900- letnice Ptuja nismo organi- zirali samo zaradi »prosla- ve«, temveč zato, da poka- žemo naše mesto vsem, ki ga bodo obiskali, da jih gosto- ljubno sprejmemo in pogo- stimo ter iztržimo določen izkupiček, na katerem bo- mo lahko gradili trdnejše temelje za turistični in vse- stranski razvoj našega ob- dravskega mesteca. Na pri- meru, ki sem vam ga opisal, tega prav gotovo ne bomo dosegli. Pregovor pravi, da ena lastovka še ne prinese pomladi. Res je, pomlad se je šele začela in kmalu bo prišlo takih »lastovk« še več. J. S. Shranjevanje oblek in krzna c%i poletje April je mesec temeljitega pospravljanja in čiščenja. Tudi je čas, ko odložimo zim- ska oblačila in se začnemo oblačiti v lažja, spomladan- ska. Da si bomo ohranili obleko čez poletje in jo zavarovali pred največjim sovražnikom moljem, ne bo odveč, če se poučimo, kako to napraviti. Molj je najhujši sovražnik volnenih oblek, preprog in kožuhovine. Pojavlja se naj- več v juniju in juUju in rad obletava luč. Samica izleže v volnene tkanine ali v ko- žuhovino, tam, kjer so oble- ke mastne ali umazane, do 200 jajčec. Iz njih se razvi- jejo po dveh tednih male go- seničke, ki se hranijo z vol- nenimi nitkami. Vonj nafta- lina, kafre, pelina, tobaka, petroleja, terpentina, sivke in tiskarske barve je moljem zoprn in se ga izogibljejo. Vso obleko spomladi zno- simo na zrak, da se prezrači, jo izprašimo, c-krtačimo, obrnemo vse žepe in očisti- mo vse madeže. Volnene predmete in perilo operemo v mlačni milnici oziroma de- tergentu, dobro izplaknemo, zadnji vodi pa dodamo malo kisa, da osveži barvo. Pri pranju jih ne gnotemo, ker bodo izgubili svojo prvotno obliko; volna se tako rekoč »sfilca«. Osušite jih tako. da jih najprej zavijete v frotirko in na ravni podlagi sušite daleč od vr.-jčine. Ko so volneni predmeti suhj, jih z likalnikom prelikajte Čez krpo. Cista in prezračena zimska oblačila spravljamo lahko na več načinov. Najbolj znan način je, da zavijemo manj- še volnene predmete v časo- pisni papir in jih spravimo v omaro na polico, ki jo tu- di pregrnemo s časopisnim papirjem. Prav tako vložimo ča.sopisni papir med hlačnice moške obleke in med obleke same. Zelo dobro je, če obe- simo med obleko v omaro vrečico z naftalinom ali pa šopke sivke, ki jo pozna vsa- ka gospodinja. Cez obleko pogrnemo platneno ali bom- bažno tkanino, da jo zava- rujemo pred prahom. Prav učinkovito sredstvo proti moljem je DDT prašek (pan- takan), ki ga posipamo po obleki. Večkrat čez zimo po- glejmo shranjeno obleko in jo po potreVji prezračimo,- da preženemo molje, ki se tako radi stiskajo v mirnem ko- tičku. Tudi vrečka iz inieta dobro služi za shranjevanje manjših volnenih predmetov. Ker je inlet gosta tkanina, varuje tudi pred prahom. Krzno je najdražji kos zimske garderobe, zato ga je treba čez poletje prav pozor- no spraviti. Najbolje stori- mo, če npr. krzneni plašč shranimo pri krznarju. Ce pa ga boste obdržali doma, ga morate najprej očistiti. Čistile ga bomo z bombažno krpo, namočeno v alkohol, drgnemo pa v smeri dlak. Podlogo čistimo z bombažno krpo, namočeno v bencin, cin. Ce pa imate možnost do- biti spray za krzno, naj bo na osnovi etra, amoniaka ali orehovega olja. Prav tako lahko napravimo vrečo iz časopisnega papirja, ki jo sešijemo na stroj, lahko z velikimi vbodi, v katero spravimo krznen predmet, vrh tega pa še damo v poli- vinilasto vrečo, ki jo od zno- traj posipamf) z naftalinom. Vrečo dobro zavežemo in jo obesimo v omaro na obešal- nik. Ko se bliža prvi jesenski dan, poberimo zimsko obleko iz omar in polic, jo zanesi,- mo na prosto, obesimo na obešalnike in dobro skrta- čimo. Cez dan jo pustimo na zraku, da se prezrači in iz- gubi vonj po naftalinu ali drugem sredstvu proti mo- ljem. Torbice: Usnjene torbice očistimo s spraji za čiščenje torbic, ki se dobe tudi v na- ših trgovinah. Torbice iz krokodilje ali martinčkove kože skrtačimo z mehko krtačko, ter jih rahlo podrg- nemo z glicerinom. Semiš torbice čistimo z etrom in ko se posuše, jih skrtačimo s finim steklenim papirjem. Lakaste torbice najprej oči- stimo z mlekom, nato dobro osušimo in namažemo z va- zelino. V torbice dajte papir, da obdrže obliko. J. KINO GORISNICA 6. aprila — ameriSki film KRA- LJI SONCA; KIDRIČEVO 3. aprila — ameriški film V IME- NU ZAKONA; 5. in 6. aprila — ameriški film S AN FERNANDO; 9. aprila — ameriški film — JEZ- DECI v MRAKU; LJUTOMER 3. aprila — nemški film BOBNI TABU.A; jan.ski film RIFIFI V PANAMI; 9. aprila — angleški film FAH- RENHEIT 451; SLOVENSKA BISTRICA 3. aprila — ameriški film HOM- BRE; 4., 5. in 6. aprila — francoski film LUKSUSN.^ RESTAVRA- CIJA; 8. in 9. aprila — ameriški film ZLATA PUSCICA; TOMA2 PRI ORMOŽU 6. aprila — italijanski film ALA- DINOV.A SVETILKA; ZAVRC C. aprila — ameriški film CIME- RON. Ptuj 3. in 4. aprila 1969 — KALI JUG — BOGINJA MAŠČEVANJA, italijan£ko-franco.sKi barvni kinemaskopski film; 5. in 6. aprila 1969 — VIKONT UREJA RACUNE, francoski barvni CS film; 7. in 8. aprila 1969 — SONČNI KRIK, slovenski barvni film; 9. aprila 1969 — UKROČENA TR- MOGLAVKA, ameriški barvni CS film; 10. in 11. aprila 1969 — B.\LADA O REVOI.VERASU, italijanski barvni kinemaskopski film. STR Al J 10 TEDNIK — ČETRTEK, 3. APRILA Novosti iz Ženeve Predstavljam vam vozila iz daljnega vzhoda: Hondo 600, Hondo 800 S, Hondo 800 Cou- pe- Honda 600 je vozilo z dvoje vrati in štirimi sedeži, štirivalj- nim zračno hlajenim motorjem 2 močjo 42 KS pri 6600 obra- tih v minuti. Goriva porabi 6 litrov na 100 km in doseže 130 kilometrov na uro. Največ pozornosti pa je zbu- jala Honda 800 Coupe in Hon- da 800 S. Honda 800 Coupe je udoben dvosedežnik za srednje postave, z možnostjo vgraditve dveh otroških sedežev ter ve- likim prostorom za prtljago. Komandna plošča je opremljena z vsemi mogočimi kazali. Podvozje je po moji presoji odlično. Prednji kolesi sta po- samezno obešeni s teleskopski- mi blažllcl ter stabilizatorjem, .zadaj pa je gibljiva prema s spi- ralnimi vzmetmi In teleskop- skimi blažllcl in stabilizatorjem. Krmilo Je lahko vrtljivo, radij obračanja pa 8,8 m. Zelo pre- gledna karoserija je dolga 333 centimetrov, široka 140 cm in visoka le 120 cm in težka 750 kilogramov. Zračno hlajen mo- tor Ima 71 KS po SAE pri 8000 obratih v minuti, kar omogoča Izredne pospeške. Motor deluje sorazmerno ti- ho, vozilo pa doseže okrog 170 kilometrov na uro, pri porabi 6,7 litra vlsokooktanskega go- riva. V Švici stane 9870 fran- kov, Honda 600 pa stane 5950 frankov. Prihodnjič opis Mazde 1500 SS. Tekst In fotografija: Jože Galun PREHOON! POKAL V ŠAHU PONOVNO OSVOJILI PIONIRJI IZ ČREŠNJEVCA PRI SLOV. BISTRICI Pred nekaj dnevi so se v avli osnovne šole »Pohorski odred« v Slov. Bistrici po- merili.pionirji iz vseh osnov- nih šol v občini za prehodni pokal v šahu za ekipe osnov- nih šol. To srečanje je odlo- čilo, kateri dve ekipi bosta lahko sodelovali na prven- stvu mariborskega področja, ki bo 19. aprila v Slov. Bi- strici. Srečanja se je udeležilo 21 ekip iz 7 šol, ki so tekmo- vali v 4 skupinah (ekipa je štela po 4 člane). Po izredno zanimivih borbah je tudi le- tos osvojila prvo mesto eki- pa starejših pionirjev iz osn. šole Crešnjevec, prav tako pa so bile uspešne tudi starejše pionirke iz Crešnjevca, ki so v svoji skupini osvojile prvo mesto. Končni vrstni red je bil naslednji: Starejši pionirji: 1. Creš- njevec, 2. Sp. Polskava, 3. Slov. Bistrica, 4. Laporje, 5. Poljčane, 6. Oplotnica. Starejše pionirke: 1. Creš- njevec, 2. Laporje, 3. Poljča- ne, 4. Slov. Bistrica, 5. Ma- kole, 6. Sp. Polskava. Mlajši pionirji: 1. Poljčane, 2 Crešnjevec, 3. Makole, 4. Slov., Bistrica, 5. Laporje, 6. Sp. Polskava. Mlajše pionirke: 1. Slov. Bistrica, 2.-3. si delita ekipi osn. šole Crešnjevec in Sp. Polskava. Viktor Horvat Občni zbor sindikata delavcev družbenih SiUŽb občlme Ptuj v soboto je bil v dvorani delavskega kluba Franc Kramberger v Ptuju občni zbor sindikata delavcev dru- žbenih služb občine Ptuj. Delegati so na zboru v razvnetih diskusijah obrav- navali številne probleme šol- stva. milice, otroškega var- stva in drugih specifičnih problemov iz svojega delov- nega področja. Med drugim je bilo »opra- nega tudi precej umazanega perila«, ki so ga delegati označili pod naslovom: »Družbeni dogovori in kra- tenje samoupravnih pravic.« Več o zboru bomo poročali prihodnjič. J. S. ZA DEKLETA IN ŽENE: Topli dnevi in pomladna svežina Prvi dnevi koledarske po- mladi so že za nami. Ste se pripravile na tople pomladne dni, ki nas bodo, upajmo, v kratkem presenetili? Zima in vetrovi so prav gotovo pustili sledove na vašem licu. Tu in tam so ostale na obrazu rdeče pege, kot posledica mrzlih zimskih dni. Ugotavljate, da ste se pozimi nekoliko zdebe- lili. Ne razmišljajte dolgo. Pojdite k svoji kozmetičarki ter z njeno pomočjo uporabi- te tudi svoje kozmetične spo- sobnosti in znanje. LICE Lice je ogledalo vaše oseb- nosti. To mora biti predvsem čisto zaradi boljšega prijema šminke. Ko vam je kozmeti- čarka očistila lice, na prene- hajte z lastno nego obraza. Pogoste maske iz sveže ze- lenjave in sadja bodo olepša- le vaš kožni in barvni odte- nek. Zjutraj se umivajte iz- menično s hladno in toplo vodo. LASJE Zima in kapa, ki ste jo no- sili, sta pustili posledice na korenih lasišč. Opažate, da vam odpadajo lasje. To je prvi znak, da morate pričeti z negovanjem lasišča. Ce imate dolge lase, jih neko- liko odrežite. Vprašajte zdravnika, kateri šampon je najbolj prikladen za vaše la- se in kolikokrat tedensko si jih smete oprati. Ce si bar- vate lase ali jih olepšavate z barvnim šamponom — upo- rabite nekoliko svetlejši od- tenek, ki bo dal vaši pričeski sijaj in pomladno svežino. Iz- birajte med pričeskami, ki so trenutno v modi in ki pri- stajajo vašemu obrazu. Pred spanjem lase dobro izščetkaj- te. Od časa do časa koren lasišča zmasirajte z nekaj kapljicami limone, v katero ste dali malo kolonjske vode. Taka mešanica zelo dobro odstranjuje neprijeten vonj, ki se nabira na lasišču. VRAT Ob negovanju telesa ne smemo pozabiti tudi na vrat, ki je pri ženskah dobro vi- den in predstavlja obenem tudi nevarno področje za mo- ške. Koža na vratu mora biti mehka in sveža. Vratu je po- trebna predvsem pogosta ma- saža, ki jo lahko opravite sa- mi. Zvečer po kopanju z mastno kremo in z blagimi gibi masirajte vrat od lica proti prsnemu delu. Kreme ne odstranjujte, temveč jo pustite, da jo koža ponoči u- pije... ROKE V zimskih mesecih, ko ste nosili rokavice, ste prav go- tovo polagali manj pozorno- sti negovanju rok. Cas je, da pregledate, kakšni so vaši nohti in lakti. Pozimi posta- ne koža na rokah navadno nekoliko bolj groba in zgr- bančena. Začnite najprej od laktov, ki jih morate pri ko- panju dobro odrgniti z gro- bo ščetko in potem groba mesta namazati s hranljivo hidrantno kremo. Postopek ponavljajte 15 dni. Ne poza- bite tudi na dlani in nohte. Ce se vam lomijo, jih češče namažite z limoninim sokom. Za nego rok uporabljaj! kreme na bazi lanolina. TELO ^ Ce ste se pozimi nekoi* zanemarili in niste pazili j svojo linijo, vas morajo pp sončni dnevi opozoriti, da čas, da izgubite nekaj odve nih kilogramov. Vsaj enki na teden morate jesti izkljjj no samo sadne jedi. Ce so vam mišice na prsih in ij, drih nekoliko raztegnile, za nite takoj s telovadbo. ( tem ne pozabite, da so tu hišna opravila neke vrs gimnastika. Zvečer pred sp njem napravite nekaj tele nih gibov ob odprtem okn NOGE Sezuli ste škornje. Poglejj svoje noge. Ce ste pozabil da pozimi redno odstranjuje te odvečno dlačje, ne pozabi te na to sedaj. Uporabljaj! depilator ali navadno britei Po vsakem britju premažit kožo z alkoholom. Prsti n nogah morajo biti deležni e nake nege kot na rokah. Faz Ijivo odstranite žulje in de belo kožo na petah. To je nekaj drobnih, ven dar pomembnih nasvetov zj vašo pomladno lepoto. Držite se navodil in pomlad boste dočakali sveži kot cvetje, ki bo krasilo zelene poljane. -sj Zakaj svetovna prvakinja v drsanju na ledu ni pre- šla med profesionalke? Slovo od ledene plošče Ob zmagoslavnih trenutkih v Coloradu Springsu, v tre- nutkih velikega triumfa sve- tovne prvakinje v drsanju na ledu, se je poleg Gabriele Seyfert znašel tudi neki a- meriški športni novinar. Med svečanostjo je vzkliknil: »Ha- lo, Gabi — bebi, povej nam končno, si se zagrizla v slad- ke obljube svetovnih revij- skih menažerjev?« Dvajsetletna učenka iz Karlmarks-stadata mu je hladno odgovorila: )>To so norosti. Do sedaj se o tem z menoj ni še nihče pogovar- jal!« To je bil vrhunec jj^azgovo- ra, v katerem so razpravlja- li, ali bo dvakratna evrop- ska prvakinja, dobitnica sre- brne olimpijske medalje in svetovna prvakinja pristala na omamne ponudbe organi- zatorjev revij na ledu in da bo postala profesionalka. Gabrijela ni lagala. Razgo- vora o tem še ni imela z ni- komer. O vseh takih in po- dobnih ponudbah odloča nje- na mati Juta Muler, 39-letna ženska, ki je obenem tudi glavni trener ekipe. Tudi ona je bila pred leti ena izmed najboljših drsalk na ledu. Prav gotovo bi mnoge dru- ge matere ob fantastičnih po- nudbah drhtele od sreče. Po- glejmo si samo nekatere iz- med ponujenih vsot: Dunajska revija na ledu je ponudila Seyfertovi 150.000 mark (okrog 47 milijonov S din) letno, če pristopi k tej reviji. Ameriška organizacija' »Praznik na ledu« ji je pri-', pravi j ena izplačati 250.000 dolarjev (okrog 314 milijo-; nov S din za dvoletno sodelo- vanje). I Takih in podobnih ponudb je bilo še več, toda Juta Mii- ller razmišlja o mnogokrat kruti usodi profesionalcev, Tega ne želi svoji hčerki. Gabi Seyfert uživa v svoji domovini velik ugled. Je no- silec bronastega ordena do- movine za zasluge in čeprav zelo mlada proglašena za za- služnega mojstra športa. Po- leg tega pa tudi ne smemo prezreti dejstva, da so šport- niki amaterji v vzhodnih de- želah navadno mnogo boljše plačani od profesionalcev na Zapadu. Zaradi tega verjetno ni nobena skrivnost, zakaj je njena mama odbila vse tovr- stne ponudbe. Gabi je povedala novinar- jem, da se bo po turneji v ZDA vrnila domov, kjer bo najprej opravila izpit zrelo- sti, ki so ji ga šolske oblasti do sedaj velikodušno odlaga- le. Za tem se želi posvetiti poučevanju telesne kulture. Trinajst let na ledu, od te- ga mnogokrat po pet ur tre- ninga na dan, je zares mno- go. Dejala je, da bo sedaj dr- sala samo še iz lastnega za- dovoljstva in ljubezni do 16' dene plošče. Kdo bi vedel« če si ne bo še premislila. Slo- vo od ledene plošče ne h" lahko, prav tako kot ni bi- la lahka pot do evropske svetovne prvakinje. J. S. Prijatelji so pri književniku Antonlu RIvaro u razpravljali o ženski ljubeznivosti In nežnosti. Nekateri so seveda trdili, da ženska teh lastnosti sploh nima, drugI pa, da jih ima. RIvarol, ki se debate ni udeležil, je pri- jateljem pokazal svojo mačico, ki se je prav tedaj drgnila z gobčkom ob njegovo lice. »Vidite to muco! Rekli bo- ste, da me boža, v resnici pa sama sebe boža ob meni.« ^pNlK — ČETRTEK, 3. APRILA 1969 STRAN 11 Kakšna pričeska? Hlnoge ženske imajo ne- ^jetno srečno roko pri fri- ^anju, druge spet morajo ^k teden k frizerju. Da MiO prav pri laseh prihra- jjnio veliko denarja in ča- če si jih sami doma umi- jjmo in kodramo, je jasno, foda striženje bi morali ve- jno prepustiti strokovnjaku, jer z njim »stoji in pade« (saka pričeska. To se zače- nja že npr. pri kakem vr- tinčku. Nesmiselno bi bilo, (e bi se jezili zaradi njega, pober izkušen frizer spozna na prvi pogled, kako mora jtriči in polagati pričesko. Natančnih predlogov za fazlične frizure tu ni mogo- fe navajati, kakor tudi ne receptov za Učenje. Vsak obraz, vsak tip je drugačen, pa tudi moda se menja vsa- ko leto. Kar se vam prav po- sebno prilega, učinkuje mor- da pri vaši prijateljici ne- okusno in dolgočasno. Vendar je mogoče postaviti nekaj pravil. Vprašajte se kdaj, kakšno oblike ima vaš obraz. Je okrogel, ali dolg, trioglat, štirioglat ali ovalen? To je pet osnovnih tipov obraza. Sele nato, ko ste o tem na jasnem, si lahko izberete pvilno in primerno pri- česko. Ce je vaš obraz okro- gel, pazite, da ne bo zaradi pričeske še bolj okrogel. Spravite okroglo obliko po možnosti v oval, s tem, da si lase na temenu počešete ra- hlo in polno, morda si celo na vzglavje pritrdite lasni vložek, lase nad čelom pa malo natopirajte. Izogibajte se vsega simetričnega, rav- ne, stroge, paževske priče- ske z gostimi ponyji, ki učinkujejo težko, preče na- sredi in vosokih pričesk brez ponj'j a. Ce je vaš obraz zelo dolg, smete nositi ponyja, tako dolgega in gostega, kolikor morete. Natopirana paževska glavica je za vas morda ide- alna frizura. Tudi asimetrič- ne pričeske, ki so na eni strani zelo košate, vam do- bro pristoje. Seveda zahte- vajo take pričeske veliko ne- ge in lase je treba pogosto naviti, da so lepi. Izogibajte se dolgih gladkih las, ki de- lajo vaš obraz še daljši, me- del in bolehen. Tudi frizu- re s strogo nazaj počesanimi lasmi vam ne pristoje. Ce ima vaš obraz trikotno obliko, morate paziti, da bo pričeska zabrisala trikotnik, Torej naj bo košata ob li- cih. Gotovo se vam poda pri- česka z velikimi kodri pod ušesi. Ne stojijo pa vam kratki, strogi ponyji in pri- česke, pri katerih .so lasje našopirjeni samo na teme- nu in ob straneh. Ce imate štirioglat obraz, torej široko čelo in široko brado, je lahko vaš obraz nekako strog in robat. Omi- lite strogost s pričesko, torej je za vas vse, kar je igrivega, nesimetričnega, romantične- ga. Izogibajte pa se pričesk, ki odkrivajo ves obraz, npr. stroge frizure s pripetimi kitami in puste simetrične oblike. Tudi zelo gost pony ni za vas. Ce že mora biti pony, potem naj bo rahel, počesan čimbolj na eno stran. Ce imate ovalno obliko obraza, si čestitajte, ker je ta idealna skoraj za vvi pri- česke. Lahko nosite vse, naj bo pony ali taka, ki odkri- va čelo, stroga ali igriva, s prečo ali brez nje. Edino, kar vam mogoče ne stoji ta- ko dobro, so gladki, nazaj počesani lasje. Kako gospodarimo s časom? Rana ura, zlata ura ... Smo se kdaj zamislili nad tem, da pravzaprav vsako ju- tro pričnemo z lovom za ča- som? Ko nas budilka ne- usmiljeno vrže iz postelje, si »ukrademo« še pet minut. Te moramo nadoknaditi pred odhodom v službo ali preden odidejo svojci po opravkih. Naš lov za časom pusti sle- dove v razpoloženju vse dru- žine. Morda je zajtrk prepo- zno gotov, morda ni časa pri- šiti gumba, ki se je odtrgal v najbolj neprikladnem času, morda se je otrok opekel s prepozno prevretim mle- kom ... Zjutraj smo torej že slabo začeli gospodariti s fasom. Preveč raznolika so pod- ročja našega udejstvovanja, da bi lahko zapisali, kako porabimo čas čez dan. Delo in tempo dela večino izmed las sili, da časa ne zaprav- ljamo. A če le nanese prili- ka, radi med delom pošto j i- ino, da govorimo o svojih drobnih stvareh vsem, ki nas hočejo poslušati. Ne moti fias, da sobesednik namesto tolažbe ali razumevajočih od- govorov toži o svojih zade- vah. Minute pa tečejo in se ne vrnejo. Naj ostanejo dela tieopravljena, norma nedo- sežena, kosilo neizgotovljeno ^ vse to preganja in terja, da nadomestimo zamujene ^etrt, pol ali celo uro. Mor- ^a nas prav zaradi tega mu- po cele dneve občutek, kako zelo smo zaposleni, ka- ko se nam kopiči delo in ftinogokrat vzdihnemo: »Saj 'iisem nikoli gotov, nikdar prosta.« Temu res ni pomoči? Mor- da bi našli za to zdravilo, če bi zvečer preračunali vse odmore, pogovore, postajanja med delom — in jih sešteli. Se ne bi nabrala kar debe- la ura ali celo dve, tri... Ko- ristneje bi jo izrabiti, če bi jo preživeli ob kakšni pred- stavi, ob knjigi, na izletu, z zaposlitvijo z otroki. Kje navadno iščemo nado- mestilo ža čas, ki nam ga čez dan primanjkuje? Veči- na le v večernem delu, ki se nemalokrat sprevrže že v nočno delo. Ne le, da si z njim krademo spanje, se pre- komerno utrujamo (ker ga opravljamo utrujeni in ner- vozni), ampak škoduje tudi našemu videzu, saj po taki prekratki noči vstanemo ne- prespani, čemerni in neraz- položeni. Začarani krog se začne znova. Budilka nam zvoni spet mnogo prezgodaj in spet vstanemo prepozno, od- hajamo v službo brez zajtr- ka... Bi ne poizkusili enkrat drugače? Zvečer odložimo vsa dela, pojdimo spat dovolj zgodaj, pa bomo odkrili, kakšne čare krije v sebi ju- tro, ko vstanemo naspani, spočiti in vedri, ko imamo za sabo noč, ki je bila dovolj dolga. Marsikdo, ki se bo naučil svoj čas racionalno porazde- liti, bo slej ko prej .spoznal, da mu ga ne primanjkuje, temveč mu ga preostaja za vse tisto, kar ga veseli. Prav to pa mu bo življenje obo- gatilo. Po SR-rz KULTURNIKI S PRIHOVE ŽANJEJO LEPE USPEE^E Z '^IVJiM LOVCEM Postaviti na odrske deske kakšno zahtevnejšo igrico, je v Prihovi v bistriški obči- ni že tradicija izpred vojnih let. Takrat je deloval v kra- ju Ivan Leskovar, slikar in pleskar, ki je imel precej ču- ta za gledališke deske. Se da- nes se ga v Prihovi radi spo- minjajo. Po njem pa so ime- novali tudi svoje kulturno- umetniško društvo. Kot pa pravi upravitelj na šoli Franc Kavčič, imamo po njem še drug spomin — kulise, ki so se ohranile in so delo njego- vih rok. Po osvoboditvi so Prihov- čani postavili na odrske de- ske že precej zahtevnih del. Vsa presenečajo s tematiko podeželskega človeka. Takšne vloge najlaže igrajo. Tako so se to pot odločili za Finžgar- jevega Divjega lovca. Do se- daj so imeli Prihovčani že šest predstav, in si je ogle- dalo njihovo igro čez 1330 ljudi. To pomeni, da so bile dvorane povsod, kjer so na- stopali, nabito polne. Pri- pravljajo tudi še več gosto- vanj in ni rečeno, da jih ne bomo videli tudi v Slov. Bi- strici. Ce že govorimo o mladih Prihovčanih, ki so pod vod- stvom. Franca Kavčiča pri- pravili Divjega lovca, ne smemo pozabiti na njihovo delavnost. Tako so si sami pripravili oziroma sešili tudi nekaj narodnih noš, posebej lep izdelek pa so njihove av- bice, pokrivalo slovenskega dekleta. -b Prvič pod platneno streho? Ce smo se odločili preži- veti dopust pod šotorom, nas gotovo skrbi, kako se bomo znašli, če si šotora nismo še nikoli sami postavili. Najsi je videti to zaplete- no, je vendarle še dovolj ča- sa, da se seznanimo z naj- nujnejšim, da bo pravilno stala naša platnena hišica. Danes imamo že precej ta- borniške literature, ki nam poljudno, vendarle dovolj strokovno pove vse o tabor- jenju. Ko smo kako tako li- teraturo prebrali, se podaj- mo na sončno jaso in za poiz- kušnjo postavimo šotor. Pa- zimo, da sleme strehe ne bo upognjeno, da bodo vsi kli- ni tako zabiti, da se strani- ce šotora ne bodo gubale, in da bodo vrvice dovolj na- pete. Izmerimo ploščino šotora, da bi videli, če bo dovolj prostoren za vse, ki bodo pre- bivali pod njim. Ce vzamemo za vsako ležišče 200x50 cm prostora, mora ostati še pro- stor za poličko, mizico in prtljago. Ne pozabimo, da zlasti za bivanje pod šotorom velja: »Kakor si boš postlal, tako boš ležal.« Gumijaste blazi- ne so se sicer dobro obne- sle, pripravnejše pa so zlož- ljive postelje in spalne vre- če. Se najboljše ležišče pa bo, če bomo na zložljivo poste- ljo dali še napihnjeno blazi- no. Tudi pogradi s slamari- cami, napolnjenimi z lesno volno ali slamo, so kar upo- rabno in zdravo ležišče. Dokler bo nebo brez obla- kov, nas ne bo skrbelo. A ko se bo ulil dež? Za takrat si zapomnimo: ne dotikajte se šotor skega platna, da ne bo prepuščalo. Ce pa .šotor me- stoma ni dobro impregniran, ga prekrijemo s pelerino ali zakapajmo s svečo. Ker smo že ob prihodu izbrali teren, ki ni vlažen in ilovnat, je torej prodnat in prekrit z rušo, se tudi ne bomo bali, da bi po daljšem deževju plavali. Proučili t>mo tudi kod pihajo stalni vetrovi in kod pihajo hudi sunki ve- tra, zato smo postavili šotor tako, da je vhod v zavetrni strani. Kadar bi radi tudi v vročini ležali v šotoru, bomo dvignili stranice, da bo pod ležišči prepih. Ker so petrolejke in sveče osmodile že mnogo šotorov bomo pazili, da se to ne bo zgodilo tudi nam, Ce nam je mogoče, si nabavimo lučko na baterijo, ki nam bo boljše in varneje svetila. Vsak večer in pred dežjem popustimo napenjalce, ker se blago in vrvice v vlagi kr- čijo ter zlahka potrgajo šo- torsko platno. Ko šotor po- spravljamo, naj bo popolno- ma suh in pravilno zložen, vrvice zvite, klini očiščeni, prostor, kjer smo taborili, pa brez sledov našega bivanja. Zlasti to je važno, ker daje spričevalo naši kulturi. Sodobna industrija je pri- pravila za taborjenje mno- go praktičnih pripomočkov: spalne vreče, ki so uporabne v hladnejših krajih, gumija- ste blazine s prekati, ki jih napihnemo kot zračnice ko- les, pripravne gorilnike in kuhalnike, posode iz plasti- ke, zložljivo pohištvo itd. Kdor je enkrat uspešno ta- boril, bo vsako leto znova preživel dopust pod šotorom. Iz leta v leto si bo izpopol- njeval taborniško opremo, ki mu bo omogočila prijetnej- ši povratek v življenje v na- ravi. Po K -rz ZBOROVANJE PTUJSKE SVOBODE v soboto, 29. marca je le- po uspel občni zbor DPD »Svoboda« Ptuj. V poročilih je bilo prikazano delo in te- žave posameznih sekcij, ki iz objektivnih razlogpv ved- no niso mogle izvršiti po- stavljenih nalog. Vendar so prisotni zastopniki Občinske zveze prosvetnih društev, komiteja, sindikata in mla- dine izrekli čestitke in za- hvalo za dosežene uspehe. Izrazili so upanje, da se bo tako nadaljevalo tudi v bo- doče in da se bo dalo pri dobri volji in povezavi ter razumevanju na pristojnih mestih še marsikaj urediti za dvig kulture. Po delovnem delu je bil prijeten družabni večer s kulturnim programom. Zal, da niso nastopile vse pred- videne sekcije. Godba se je dobro izkazala, prav tako je ugajal mali Branko C. z ljubko esperantsko recitacijo »NIA ESPERANTO«. Espe- rantska sekcija bo jeseni v počastitev 1900-letnice orga- nizarala v Ptuju mednarod- no srečanje ob udeležbi espe- rantistov vsaj iz Avstrije, Italije in Madžarske. Kajpa- da bodo k sodelovanju po- vabljena esperantska društva Slovenije in Hrvatske, Na ptujski pcšli so gorela pisma v torek, 25. marca t. 1., je v ptujski pošti zgorelo veliko pisem v košu, kjer se zbi- rajo. Za leseno omaro, v ka- teri so poštni predali, je tu- di koš za pisma in ostale poštne pošiljke. Zaradi ne- previdnosti je Franc Vrabl iz Markovec 3 vrgel v koš med pisma gorečo vžigalico. Pisma so bila v trenutku v plamenu. Hujši požar je pre- prečil prisebni poštni usluž- benec Ciril Mohorko. Veliko pisem je zgorelo, 34 je bilo poškodovanih, 35 pa so jih rešili. STR.'N 12 TFD--riK — ČETRTEK, 3. APRn^^ Vaše zdravje Hrana za šolarje Sola spreminja življenjski ritem otrok. Morajo zgodaj vstajati, med poukom morajo skrbno paziti ter spremljati predavanja ter sedeti po ne- kaj ur v zaprtem prostoru. Doma se je treba učiti. Pu- berteta je važna faza v btro- kovem razvoju, ker se tedaj otrok hitro razvija in raste. Ce vse to upoštevamo, je povsem jasno, da je pravilna prehrana prvi pogoj za nor- malni razvoj šolarja in nje- gov uspeh v šoli. Prevelika slokost, malokrvnost, defor- macija okostja, pokvarjeni zobje — vse to je posledica nepravilne prehrane. Pravilna prehrana obsega predvsem raznovrstnost je- dilnika. Zastopane morajo bili vse vrste hranljivih se- stavin: beljakovine, maščo- be, ogljikovi hidriiti, mine- ralne soli in vitamini. Beljakovine so najvažnej- še, ker sodelujejo pri gra- ditvi telesa in pri obrambi pred infekcijami. Vsakdanja potreba je dva grama na kg teže. Beljakovine so v mesu, mleku, jajcih. Perutninsko in ribje meso je prav tako hranljivo kot teletina. Jetra vsebujejo vitamin A in že- lezo. MA\J KRLIIA Popolnoma zgrešeno je mnenje, da jajca škodljivo delujejo na jetra. Ne pripo- ročamo edino surovega jaj- ca, ker je težko prebavljivo. Mleko je važen sestavni del prehrane. Otrok mora vsak dan popiti pol do tričetrt li- tra svežega mleka ali iogur- ta. Maščobe so drugi pomemb- ni sestavni del prehrane. Njihova vloga je v tem, da vsebujejo izvor energije in vitamine, kot so A, D, in K. Ogljikovi hidrati nudijo okrog dve tretjini kalorične vrednosti hrane. Pridobiva- mo jih iz žita, krompirja, riža, sadja in povrtnin. To pa nikakor ne pomeni, da mora biti kruh najvažsiejši sestavni dM prehrane otro- ka, kot je to marsikje. Otro- ku desetih let je dovolj 300 gramov kruha na dan. SADJE Z LUPINO Nekateri otroci nočejo je- sti špinače. Vendar je špi- nača zelo hranljiva in vse- buje vitamine in železo. Ko- renje vsebuje mnogo vita- mina A, ki ga organizem ze- io potrebuje. Sadje potrebuje otroški or- ganizem zaradi tega, ker vse- buje vitamine, sladkor in mineralne soli. V vsakem obroku bi moralo biti tudi sadje, ki ga naj jedo otroci skupaj z lupino, ker je pod njo največ vitaminov. Otrok potrebuje več teko- čin kot odrasli, vsekakor pa vsaj 1,5 do 2 litra na dan. To količino naj sestavljajo sad- ni sokovi, mlečni napitki, ju- ha, sadje. Otrok pred jedjo naj ne pije vode. Cas posameznih obrokov naj bo vedno isti: zajtrk okrog 7. ure, obed okrog 13 ure in večerja okrog 19. ure Dr .JV Razdor Nenadoma se je začela ne- znansko dolgočasiti. Vedno je bilo tako. Pri njem je ljubezen vedno izginila ne- pričakovano. Pomislil je: »Kot stara obleka, ki pade s telesa,« in se nasmehnil ob oguljenosti prispodobe. Od- govoril mu je proseč smeh- ljaj. Nagubančil je obrvi. Obraz na eni strani se je zmračil. »Ali se ne bo neha- la pretvarjati?« Le kako se je bo znebil? Vedno ista pesem: človek se zaljubi, postavi svoje življe- nje na glavo, prisega, da gre tokrat za res. Potem pa jo nekega večera opazi poleg sebe in se vpraša: .^Kaj pa je ta ženska? Kako se je bom znebil?« Kako je težko zapustiti žensko. Vpije, joka, grozi. Hoče vas ubiti, hoče sebe ubiti. Potem začne izsiljeva- ti: pozna neko vplivno ose- bo, ki vas bo spravila ob službo, ali pa prijateljico hiš- nega lastnika, pa ste ob stre- ho. Komaj pa uredite zade- vo, spet začnete znova. Kak- šna neumnost. Odprl je usta, da bi ji re- kel, da je vse končano, pa ji je povedal le, da ga boli gla- va in da bo odšel zgodaj v posteljo. Kaj takega vas spravi še ob tisto nekaj po- guma, kar vam ga je še osta- lo. Pisal ji bo, saj tako de- lajo vsi, napisal ji bo po- gumno pismo. Pisal je skoraj vso noč. Ni je hotel preveč prizadeti, toda tudi svojemu ogorče- nju se ni mogel popolnoma izogniti. Pogosto je prekora- čil mero. Moral se je vrača- ti, prečrtavati, toda vseeno paziti, da ni puščal za seboj odprtih vrat, na katere bi se lahko sklicevala. Potem je napisal osnutek na čisto. Osnutek, poglejte ga no. On, ki ga nikdar ni delal za svo- je članke. Čeprav je bil iz- mučen, se je prisilil, da je odšel in oddal pismo. Bal se je jutranjega usmiljenja. Ni hotel več videti te žen- ske. Vedel je, da ne bo šlo gladko. Dneve, morda še celo tedne bodo prihajali očitki, obtožbe in prošnje. Se pre- cej solza bo odteklo v tele- fonsko slušalko. Poznal je take zadeve. Važno je bilo, da se nisi pustil pretentati. Nič ni bolj spodbudnega, kot da ugotoviš, da lahko mirno poslušaš, prijazno odgovar- jaš in ostajaš na svojih po- ložajih. Tudi tokrat se bo rešil na način, za katerega se je odločil. Končno je le- gel, izčrpan, toda zadovoljen: preteklosti je odločno obrnil hrbet. Spal je precej dolgo. Zbu- dilo ga je zvonjenje telefo- na. Ura je bila enajst. Prvo pošto so že razdelili. Torej se je začelo. Najprej ni hotel odgovoriti, potem pa si je dejal, da je itak treba enkrat končati za vsako ceno. Skrb- no je izbral najbolj grob glas in odgovoril. Bila je njegova mati. Skrbno se je bilo treba opravičiti z izgo- vorom, da ima migreno. Po- tem se je oblekel, kar se je mogel hitro. Bal se je, pa tudi pričakoval naslednje zvonjenje. Bil je nekoliko razburjen. Nič! Olajšan in žvižgajoč je odšel v ured- ništvo. Popoldne je bilo veselo. Bil je v zanosu in članek je kar dobro napredoval. Ve- dno, kadar je zazvonil tele- fon, je poklical Jeana, da bi odgovoril. »Ce je ženska, me ni tukaj.« Vsaj pred prija- telji si ni želel scen. Pa je vedno bil le šef, zavarovalni agent ali zobozdravnik. Sele okrog šestih je Jean odgovoril: »Obžalujem gospa, ni ga tukaj.a Ko je odložil slušalko, je pojasnil: »Bila je neka tujka z grmečim glasom.« Ah! Pa nič, verjetno bodo prinesli pismo z večerno po- što. To mu je bilo še bolj všeč. Po navadi se .sicer ta- koj vržejo na telefon, toda ta se bo verjetno vrgla na lepo, dolgo presunljivo pi- smo, ki ga bo, predno ga za- lepi, skrbno poškropila pod vodno pipo. Sem pa tja sre- čate tudi tako, ki vse skrbno pripravi. Ko sta odhajala iz ured- ništva, mu je Jean rekel: »Ali greš takoj večerjat?« Obotavljal Se je, končno pa rekel: »Ne!« Najprej je od- šel do doma. Končno, saj so ga te večne, neskončno dol- ge večerje z Jeanom dolgoča- sile. Najprej se bo skopal, potem pa bo odšel v kako dobro majhno restavracijo. Sam. Hitro se je bil vzpel po stopnicah. Toda pod vrati ni bilo pisma. Ah! Okopal se je, toda ni se mu ljubilo spet oblačiti. Pripravil si je ka- vo, pohrustal dva kosa pre- pečenca in malo sira. Vzel si je knjigo in se zleknil v naslanjač. Moj bog, kako je lepo biti sam. Ob devetih je odložil knji- go oziroma jo vrgel v kot sobe in popil kozarec. Kakšno je to šušijanje pred vrati? Tiho se je dvignil in sunko- vito odprl vrata. Nikogar ni bilo. Tisti trenutek je zazvo- nil telefon. Skočil je. Konč- no! Sicer pa je bil že čas. Predvsem se ne sme pustiti prepričati. »Punčka, moja odločitev je nepreklicna.« Bila je njegova sestra. Ah! Kakšen dan, najbolje, da gre spat. Legel je, zami- žal. Kako bo odgovorila? Je- za ali jok? Večerna pošta, to bi bilo res nekoliko pre- hitro. Jutri zjutraj, nedvom- no. Zakaj, končno bi rad ve- del, ali je dobila njegovo pi- smo. Gotovo je pisala več strani, opisujoč vse od za- četka. Mogoče Se sedaj ni končala. Koliko je pravzaprav ura? Dvanajst. In nikjer nobene- ga znaka zaspanosti. Prihodnje jutro ga je zbu- dil šum papirja pod vrati. Račun, povabilo. Z obešenja- škimi očmi je gledal na ta skromni plen. Kako je slabo jemati tablete za spanje. To ne gre več! Se nikoli ni bil tako potrt. Telefoniral je v uredništvo in povedal, da bo pisal doma^ Naročil je tudi, naj dajo nje- govo številko, če bi ga kdo klical. Popoldne se je vleklo, vča- sih ga je prekinilo zvonje- nje, toda nič takega, kar je pričakoval. Okrog štirih ni mogel več. Prečrta val je vse, kar je napisal. Stopil je k oknu in ravno pravi čas, za- gledal je kako je poštar od- hajal. To je pa že od sile! Se sedaj nobenega pisma zanj. Toda, kaj se pravza- prav dogaja? Ko je končal članek, je naročil, naj ga pridejo iskat. Toda kurirji so že odšli, mo- ra ga odnesti sam. Držal je roko na slušalki, ko da bi izzival telefon k zvonjenju. Pojdimo! Jean ga je čakal. Odšla sta na večerjo in v kino. Potem se je vrnil domov. Tri uspa- valne praške. Prihodnji dan še ni bilo pošte. Tudi telefonskega po- ziva ne. Shujšal je ob kavi in prepečencu, okrog oči je imel kolobarje. Kateri dan je pravzaprav danes? Petek. V nedeljo zve- čer ji je pisal. Kaj če ni do- bila pisma? Ce je odpotovala? Vsakemu se to zgodi, da mo- ra nenadoma odpotovati. »Lepo bo pogledala, ko se bo vrnila in našla pismo.« Otro- ško se je oprijel te misli in poiskal deset vzrokov za ne- nadno potovanje. Ob osmih je telefoniral. Spremenil je glas. Ravnokar je odšla, za ves večer. Ne- umno je vprašal: »S kom?« Oprostite, je prekinil. Po- glejte no, ženska, ki je pri- hajala sem mesece in mese- ce, večere in večere, sedaj pa... Ogrnil si je suknjič in stekel po stopnicah. Ko je prišel na pločnik, ni vedel, kam bi se obrnil. Le tisto, da sta bila kdaj skupaj. S kom se le shaja, s kom hodi? V teh mesecih je imel v njej le ubogljivega poslušalca, nikdar se ni vprašal, ima morda kaj povedati. On je v njej videl le sebe. Naročil je taksi in velel zapeljati tja, kjer je stano- vala. Ob vsakem vhodu v kino je naročil vozniku, naj pelje počasi. Pred hišo se je začel sprehajati. Postavil se je za vogal in poskusil nad- zirati oba. Potem je tekal od enega do druge.ga ob vsa- kem škripanju vrat. Ob dveh ponoči se je ves izčrpan vr- nil domov in se vrgel na po- steljo. V grlu je imel nek klobčič, ki je zelo, zelo bo- lel, in ki je spominjal na dolgo zadržan jok. Ves naslednji dan je tele- foniral, telefoniral, ne da bi količkaj pomislil na spremi- njanje glasu. Odšla, vedno odšla... Po M — zr PREMIERA V ČREŠNJEVCU v nedeljo je bila v f, njevcu premiera Jurčičev Desetega brata. Igrali so igralci KUD iz Crešnje Igro je režiral Anton Li| šek, sodelovalo pa je 25 cev. * Vsi, ki so si predstavo q , dali, so bili z njo izredno i dovolj ni. Igralci so poka i kaj lahko naredijo. Dvoi \ je bila obakrat zasedeni si je igro ogledalo nad , gledalcev. Kljub temu pi mnogi ostali zunaj in si 11 j o še ponovne izvedbe, bi si jo lahko tudi ti ogle li. Ne bo pa malo tistih, bodo na predstavo pi drugič. obCm zbor sindika dru2b. služb ptujs OBCIISE Otroci plačujejo svoj davek Ko je Angelca Žiberna imenu društva prijatelj mladine spregovorila o pi blemih otroškega varstva šolstva v ptujski občini, med drugim dejala: »Otro iz kmečkih družin plačuje zaradi neurejenih razmer šolstvu krivičen davek. ! področju šolstva in varsti otrok smo v ptujski obii storili lep korak naprej, va dar nas to ne sme uspaval da bi naša prizadevanja tu v bodoče ne rodila še veij uspehov.« Med drugim je omeni prevoze otrok v šolo, ki vedno niso najboljše rešei Otroci izgubijo s prevozi, niso usklajeni z pričetko in koncem pouka mnogo pn potrebnega časa za učenj kar se seveda negativno o< raža na njihovem uspehu šoli. Ob organizaciji teh pf vozov gledamo prevečkfi samo na manjše izdatke i ob tem pozabljamo, da je« drugi strani škoda, ki nasti ne zaradi izgube časa, i" primerno večja. Dogajajo se primeri, da ^ le zaradi mladostnih P*^ stopnikov obiskujejo mili^® ki. Angelca Žiberna je ' tem dejala, da morajo vw vsa prizadevanja v smeri,^ ti obiski ne bodo potrebm- da bodo namesto miličnil'® prihajali v šole večkrat ^ dagoški svetovalci in soci® ni delavci. Generacija otrok, ki skujejo osnovne šole, od staršev medvojne in r vojne generacije, družine ne morejo oboga^ njihove mladosti s pr^Pj trebno vzgojo in potreb družinsko toplino. Oboga® jih lahko le z delom in dj gimi problemi, ki so za o^ ke krivičen in obsojanja^ den davek. J. S. četrtek, 3. aprila i969 STHAN 13 ^anje z izgubljeno hčerko fojna, negotovost in lazadnje srečanje s svojimi gost ^rn dim se je valil h joanih hiš v Morpolači. Ra- strojnice in osorni klici ^liov v Črnih srajcah kazen- {italijanske ekspedicije so se ^ali z jokom žensk, stoka- ^ starcev in jokom otrok. K to se je nenadoma spreme- |o v krčevite in panične klice I pomoč, ki so izjiruhnili ob ^oru, ki je bil nepopisen: pivi s črnimi srajcami so iz liic hiše odnesli po enega otro- Xo je bilo brutalno mašče- (je fašistov proti partizanski orpolači in njenemu boju za obodo. V enem izmed avto- ubilov, stisnjena ob železno fajo karoserije, je z nedolž- ^ otroškim glasom potihoma ikala šestletna deklica Štefani- I, hčerka Marije in Boža Ško- ta, partizanskega borca, ki je [fd prvimi v vasi prijel za pu- to in stopil v narodnoosvobo- pno gibanje. Doma je pustil bo in štiri male otroke, k sprejemnega taborišča v bgradu so bili otroci prepe- Bii v Zadar in od tu preme- ni v veliki logor na Molatu. lOgl od teh otrok so Izčrpani lačni pomrli, drugi pa so bili speljani v Italijo, kjer je bi- za njimi zabrisana vsaka sled. Itefanija Škorič je bila med limi, ki se niso vrnili do- [IV,.. Ko je bila vojna kon- la, se je Božo Škorič s sku- 10 partizanov vrnil v domačo i Srečo ob svodobl4» skalila nziskana usoda male Štefa- i«. Škoričevi so jo pričeli btl prek Rdečega križa, čas- iov in radia. Toda razen (ov, ki so jim ostali, so po iirazličnejših informacijah iz- iJeli le to, da je njihova hčer- '— če je živa — prav gotovo ije v Italiji. Kaj drugega o |tni usodi niso izvedeli. Ko se je župnik v slikovitem |lijanskem mestecu San Kan- inu pripravljal, da poroči rordža Molmaza z lepim čr- •Poltiin dekletom, je posvetil ioliko vec pozornosti njenim podatkom.V dokumen- '' le pisalo, da je posvojena iz loOslavije od nepoznanih star- Kot v megli se je spomnil Stavka, ki ga je prebral v ča- o Izginuli deklici iz Ju- "lavlje. ^CRa svojega odkritja ml.x- ni izdal, čeprav se je začel 'sn/ilvno zanimati za Štefani- jo poreklo. Njegovo prizadevanje ni bilo Nn. Nedolgo za tem je va- "i plsmonoša iz Morpolače '"lesel Škoričevim veliko belo l^crto Iz Italije. Božu In Ma- ' je zaigralo srce. ^radostnim klicem je pokli- ^^eno: »Marija, Marija, po- nekdo nam piše Iz Italije. '' nilsllš, kaj bo to?« 'Bojim se reči, Božo,« mu i ^ tresočim glasom odgovorila Tokrat so se predvldeva- * matere uresničila. Pismo je bilo od Štefanije, napisano v italijanščini. »Moji najdražji starši, dragi moji,..« je pričela z drhtečim glasom besedo za besedo spre- jemati prevod pisma. Pri Ško- rlčevlh se je naglo zbrala cela družina in sosedje. Radosti in veselja ni bilo konca. Po nekaj mesecih dopisova- nja se je brat Džordže prvi od- ločil, da bo obiskal Štefanijo. »S taksijem sem se pripeljal pred hišo Molmaza,« pripove- duje Džordže. »Ko me je opa- zila setra, je pritekla k meni in me objela z besedami: ,TI si moj brat.' To srečanje so oro- slle solze, solze srečanja med bratom in sestro, ki sta se vi- dela prvič v življenju. Za tem sta obiskala svojo hčerko tudi Marija in Božo. Srečanje po četrt stoletja raz- dvojeni družinski sreči je bilo pretresljivo. Povabili so jo, da čimprej obišče svojo rojstno vas. Prišel je ta dan. Pred nedav- nim se je Štefanija ponovno znašla v svoji rojstni hiši. Vsi vaščani so ji prišli nasproti ter so ji izrekli prisrčno dobrodo- šlico. Toda usoda je hotela, da Skorlčevi tudi tokrat niso bili vsi skupaj. Oče Božo ni bil med njimi. Med tem je umrl, ne da bi objel svojo hčerko na starem, domačem ognjišču. Štefanija je ostala nekaj časa med svojimi, nato se je ponov- no vtnila k možu in svojemu otroku. Njena pot v Italijo je bila lokrat srečna, saj je našla svoje davno izgubljeno otroštvo in družinsko srečo, ki je bila tokrat dvojna — njena domača v rojstni vasi in ona druga, ki si jo je v času negotovosti sple- tla v Italiji. Po A. J. S. PRIPRAVNIKI V TGA Na zadnji seji samouprav- nih organov TGA Kidričevo je med drugim bila na dnev- nem redu razprava o načrtu sprejema pripravnikov v le- tošnjem letu. Letos bi naj sprejeli enega diplomiranega inženirja kemije ali profe- sorja kemije, enega diplo- miranega inžinerja fizike, dva diplomirana inženirja strojništva, enega diplomii-a- nega inženirja - gradbenika, dva diplomirana ekonomista, enega profesorja matematike ter sedem metalurških teh- nikov. Komisija za kadrova- nje in štipendiranje je ugo- tovila, da je predlagana po- treba po delavcih z visoko oziroma višjo strokovno izo- brazbo tako velika zaradi te- ga, ker se poleg večanja ob- sega proizvodnje kaže vedno večja potreba po kvalitativ- nem izboljšanju proizvodnje, pa tudi zato ker se v roku treh let ni zaposlil v podjet- ju noben delavec s takšno stroko oziroma izobrazbo. M. F. REZERVIRANO ZA PR- LEŠKEGA LUJZEKA Dober tleii »Irogi Piloki no fsi driigi, ki na luii guč viu> tai- iiiite! Ja 110, vitlile toki nioj ksclt v funkciji prleškega l.u.i/;eka, ke inoitn vekrol na račun napisa- nega čriio na heleii i>ožreti inar- siliokSno ojStro. Zodje ta j te nie mojo eni tak v želodci, ke do mi pre uajpret na hudisfi go- bec (ioj zatlcla-li, potli pa do mi pre vsoki den en štikl moje ko- smote kože odrezali. Jas man ob fsen ten čista mirno krt tio samo čokan, gdo de me koki naprot- nik zagraba za kravati. Dobro ven, ke se to nede /godilo, saj man za svokega priprovleni celi kiip objektivnih no subjektivnih argumentof, pismenih dokozov no drugih tokih štosof. Drogi dopisniki, vos pa proiiiii, ke ste v fseh svojili pismih rcsniriii no se izogiblite fsolie laži. S ten te zažihrali mene no tiidi sebe pri- krajšali za nepotrebno gu/vo ali v najslabšen primeri za hlado- vino v marprošken resti. Moj stuini dopisnik iz Ormoža piše: Spoštovoni no drogi I.,u,izek! Veš, krf mi ne do mira no mo ti drgoč malo obdela naše ormo- ške probleme. Tak kak si to ve- na že vida ali pa pre.šteja v va- ših cajtngah, gradimo v Ormožl novi hotel. To je fse lepo no praf, samo jas ne ven, zakaj ma tota zadeva celih šeden streh no seveda tiidi seden ruštof. Veš zodjič se je pelo skos Ormož en nemški turist no me je pita: »Ka- merad, povedati ti meni »was ist das — Tauben posthaus? Saj veš kaj to pomeni, — pita me je pač, če gradimo golobijake za poštne golobe. Jas sen mo toto zadevo malo boj strokovno razloža, sa- mo veš pret kak sen mu do kra- ja povoda, je prtisna na gas no se odpela dale prta Ptuji. No ja, zaj pa grema dale. V Ormoži še momo en drugi toki turistični no komunalni škandol, ki je pri nas redka znamenitost. Cista tak po domačen ti poven, ke v Ormoži neinamo nobenega jovnega hajzlca. Zaj pozimi no na spomiod Se tak nekak gre, boj nevarno pa je v jesen, gdo vre mošt no ciirlo slodka jabolč- nica. V token primeri nan pač ne preostone druga, kak da na drobno no pomalen odcepečeš v grajski park ali pa v mestno gra- bo na rokometno igriše. Veš, jas sen začeja neke tuhtati, Ce bi se nii spločalo, da bi odprja en privat hajzl v Ormoži. Malo se bojin totega davčnega šrajfa, ki bi mi vena hitro sprava hajzlc v likvidacijo. V Ormoži se borimo tudi proti alkoholi. Da bi totega viaga rim več vničli, skrbimo za redno od- pirajo novih gostiln no bifojof. rumi so se pridružili tiiili naši ormoški mladinci, ki v grajsken bifeji diskulirajo pri kupici v<'r- muta, konjaka no še drugih to- kih žlaluuih pijačah. Jas sen jin to enkrat da on očotov.^ki nasvet, naj rajši pijejo brezalkoholne pi- jače. Veš kaj so mi rekli: »l'je stori, zapri kliin, ke ti nemo iiar- monike žjega naredli.« Zaj pa še neke. Moren pohvo- liti vaš Tednik, ki je zodje cajte resen odličen grota. Ker sen pač s totega kunca duma, redno pr- vo preštojen članke iz ormoške občine, ki se mi poleg tistih iz drugih občin zlo dopodnejo. Zgleda, ke ste za ormoško obči- no uvozili noviiiara iz inozem- stva. Se moja ta štora, ki je pret štela samo kriminal no sunt ro- mane, zaj redno najp'et Tilnik v roke zagrobi. Odloča sen se, kc mo van nobra neke novih na- ročnikof. Tebe, tvoje sodelavce no Se po- sebno vašegau rodnika lepo po- zdrovla dopisnik iz Ormoža. Drogi, no lepo pozdrovlenl Ormožonec! Začnimo najpret pri hoteli. Ke nede kdo preveč užaljeni naj- pret to, ke je hotel v Ormoži ne od škode, Ce pa so ga arhi- tekti v svojen načrti malo muj- mo vsekali, pa je to že štora navada. Ce de premali za turi- ste mo te lehko resen v jen go- lube gojili ali pa v najslabSen primeri izboljšanja živinoreje naredil žjcga odprte štale, ki do pre zaj drgoč v modo prišle. S totin ormoškin str.aniSon je resen en vejki križ. Tvoja zami- sel je posrečena, samo pasko mej, ke se ti nede gdo na glavo pokaka. Mladina naj le pije alkohol, saj so v jen najboj svetle per- spektive za pozobo fseh krivit, ki se jin godijo. Ke pa se tiče naših cajtng no ormoškega novinara, jas k tvoji pohvoli nemo nič reka. Sma si dobra kolega no se bojin, ke mo ne bi ke v glavo zlezlo. Srečno no bote, lepo pozdrov- lenl: rište na moj stori antres. Vaš Lujzek STRAN 14 TEDNIK — ČETRTEK, 3. APRil j^ ^ F. We(lekind loper ijpbos^inriost Ce vam pripovedujem to zgodbo, ne delam lega zato, da bi vam navedel nov pri- mer ženske premetenosti ali moške neumnosti; zgodbo vam bom povedal predvsem zato, ker vsebuje nekatere psihološke posebnosti, ki bo- do vas in vsakogar zanima- le, in bi človek, ki se jih za- veda, utegni! odkriti zase za življenje zelo koristen nauk Zlasti bi rad že v naprej za- vrnil očitek, da se morda ho- čem poslavljati z grehi svo- je preteklosti, z lahkomisel- nostjo, ki jo danes iz dna srca obžalujem in za katero nimam sedaj, ko so moji lasje že osiveli, ne veselja ne spo- sobnosti. »Ničesar se ti ni treba ba- ti, moj dragi, sladki fant,« mi je dejala Fanny nekega lepega večera, ravno v tre- nutku, ko se je njen mož vrnil domov. »Zakonski mož- je so v splošnem ljubosumni samo dotlej, dokler nimajo zato nobenega vzroka, od trenutka pa, ko jim je de- jansko dan razlog, so nava- dno udarjeni z neozdravlji- vo slepoto.« »Nič kaj ne zaupam izrazu njegovega obraza,« sem od- govoril boječe. »Zdi se mi. da je nekaj že moral opazi- ti.« »Ti napačno razumeš ta izraz, dragi moj,« je uejala. »Izraz njegovega obraza je samo posledica sredstva, ki sem ga jaz iznašla in na njem uporabila z namenom, da bi ga enkrat za vselej zavaro- vala pred vsako ljubosum- nostjo in se zaščitila pred možnostjo, da bi ga kdaj koli prevzel kakšen sum pro- ti tebi.« »Kakšne vrste je to sred- stvo?« sem vprašal začude- no »Gre za nekakšno .zaščit- no cepljenje'. Istega dne ko sem se odločila, da boš ti moj ljubček, sem mu popol- noma odkrito povedala, da te ljubim. Od tedaj mu to ponavljam vsak dan, ko vstajava in zvečer, ko leže- va. Ti imaš, mu pravim na- vadno, vse razloge, da bi bil lahko ljubosumen na tega fanta, ker jaz ga resnično ljubim Ni pa to ne tvoja ne moja zasluga, da se kljub temu ne pregrešim proti svo- jim dolžnostim, temveč je vzrok v njem samem, da sem ti tako neomajno zvesta « Tedaj mi je postalo jasno, zakaj me je njen mož pri vsej svoji ljubeznivosti, vča- sih ko je mislil, da ga ne opazujem, gledal s tako pre- zirljivim in obenem sočut- nim nasmehom. »Ali misliš, da bo učinko- vitost tega sredstva trajna?« sem jo v zadregi vprašal. »Sredstvo je nepogrešlji- vo,« je odgovorila z zaneslji- vostjo astronoma. Kljub temu pa sem še ve- dno dvomil v nepogrešlji- vost njenih psiholo.ških ra- čunov, dokler mi ni nekega dne naslednji dogodek nu- dil še boljšega in bolj pre- pričljivega dokaza. Takrat sem stanoval v opremljeni sobi v četrtem nadstropju neke stanovanj- ske hiše v središču mesta in sem imel navado spati glo- boko v beli dan. Nekega sončnega jutra so se odprla vrata moje sobe in Fanny je vstopila. Kar je sledilo, vam ne bi pripove- doval, če ne bi dogodek nu- dii dokaza za eno izmed naj- bolj presenetljivih in vendar razumljivih zaslepljenosti, ki so možne v človekovem živ- ljenju. Vendar pa ne smete v moji zgodbi pričakovati ni- česar zapletenega ali žalji- vega in vedno znova moram poudarjati, da mi ni do te- ga, da bi vas zabaval s spolz- kimi nespodobnostmi. Ko- maj je odeja zakrila čare njenega telesa, že so se za- slišali pred vrati neki kora- ki. Potrkalo je, in komaj sem imel še dovolj časa, da sem potegnil odejo čez nje- no glavo, ko je vstopil njen mož, ves poten in zasopljen od napora, ki mu ga je pri- zadejalo 120 stopnic do če- trtega nadstropja. Vendar pa je njegov obraz izražal srečo in zadovoljstvo. »Hotel sem te vprašati, če bi šel z Reblom, Schletter- jem in menoj na izlet. Z vla- kom bi se odpeljali do Eben- hausna, in od tam s kolesi do Ammerlanda. Pravzaprav sem danes nameraval doma delati, toda moja žena je že zgodaj odšla, pa se potem nikakor nisem mogel več zbrati doma. V kavarni Luid- pold sem našel Rebla in Schletterja in smo se dogo- vorili za izlet. Vlak odpelje ob 11.57.« Med njegovim govorje- njem mi je uspelo, da sem se kolikor toliko zbral. »Mi- slim, da si opazil,« sem dejal smehljaje, »da nisem sam.« »Da, to vidim,« je rekel z razumevajočim nasmehom. Oči so se mu svetile in spod- nja čeljust mu je podrhte- vala. Na moji obleki je le- žala fina čipkasta kombine- ža brez naramnic z rdečim monogramom in vrh vsega še dolge svilene nogavice. Ker ni bilo nikjer videti no- bene ženske stvari, je svoj zviti pogled vedno bolj upi- ral v te predmete ženske garderobe. Tisti trenutek je bil odlo- čilen. Se malo, in moral bi se spomniti, da je te predme- te že nekje videl. Tako sem moral za vsako ceno odvr- niti njegovo pozornost od usodnih predmetov in jo pri- vezati tako, da mi več ne uide. To pa bi lahko dosegel samo s kakim izrednim po- stopkom. Takšne misli, ki so bliskovito spreletavale mo- je možgane, so me pripelja- le do tega, da sem se odločil za tako nezaslišano grobost, da si je še po dvajsetih le- tih ne morem odpustiti. »Kot vidiš, nisem sam,« sem dejal. »Ce pa bi imel vsaj malo pojma o krasoti tega bitja, bi mi gotovo za- vidal.« Pri tem se je moja roka, s katero sem bil pote- gnil odejo čez njeno glavo, naslonila na mesto, kjer sem slutil, da so njena usta, in sicer z namenom, da bi ji vzel sapo in ji tako onemo- gočil izražanje kakršnih ko- li znakov življenja. Radovedno je drsel njegov pogled po valovitih oblikah, ki jih je pokrivala odeja. Te- daj pa pa se je zgodilo ti- sto strašno in nezaslišano. Zgrabil sem odejo pri spod- njem koncu in odgrnil Fan- ny do samega vratu, tako da je samo še glava ostala po- krita. »Ali si v svojem življenju že kdaj videl tako krasoto?« sem ga vprašal. Oči je imel široko odprte in bil je v očitni zadregi. »Da, da-priznati moram, da imaš zares dober okus,« je mencal. »Sedaj pa grem ... Prosim, oprosti za nadlego.« Pri tern se je počasi pomikal proti vratom, jaz pa sem brez vsake naglice spuščal odejo. Nenadoma sem skočil pokonci in se postavil poleg vrat, tako da ni več mogel videti njenih nogavic, ki so ležale na stolu. Obstal sem pri vratih in čakal, dokler niso njegovi koraki utihnili v hišni veži. Ona je bila du- ševno popolnoma razdvoje- na in je proti meni kazala znake sovraštva in prezira. Med oblačenjem, ki ga je opravljala v največji nagli- ci, mi je celo pljunila v obraz. »Kam misliš iti sedaj?« sem jo vprašal. »Ne vem ... v vodo ... do- mov ... ali pa k sosedovim pogledat, kako je z njihovim otrokom.« Okoli dveh popoldne smo sedeli v senci kostanja v go- stilni« Pri pošti». Moj prija- telj, Fannyn mož, ki sem ga zelo nezaupno opazoval, me je kmalu pomiril s svojim izrednim razpoloženjem Hu- domušno me je pogledoval in si nekako zmagoslavno mel roke, ne da bi pri tem izdal vzroke svojega notra- njega razpoloženja. Izlet je minil brez vsakršnih motenj. Okoli desetih zvečer smo se vrnili v mesto. »Dovolite samo, da skočim domov po svojo ženo,« je de- jal moj prijatelj. »Ves dan je sedela pri bolnem otroku in bi hudo zamerila, če bi jo pustili tudi zvečer samo do- ma.« Ni minilo dolgo, ko je pri- šel z ženo v dogovorjeno piv- nico. Mlada žena je bila pre- cej redkobesedna, ni mi na- klonila nobenega pogleda. Sele čez mesec dni, ko sem bil prvič po teh dogodkih zopet enkrat sam s Fanny, mi je pojasnila uganko. Po tem, ko sem moral še enkrat prestati vse najhujše očit- ke, katerim je sledilo odpu- ščanje, mi je zaupala, kako je njen mož, ko sta po tistem usodnem dnevu, ko sta bila sama doma, s prekrižanimi rokami povedal naslednje; »Tvojega ljubega, sladke- ga fanta, otrok moj, sem končno temeljito sr^^^ Vsak dan mi praviš, k^ lo ga ljubiš, pri tem pj' ne slutiš, kako se j] norčuje. Danes dopoldne bil namreč v njegovem' novanju. Seveda ni bil Sedaj mi je končno jj, zakaj se zate ne more og in zakaj zaničljivo zg^, tvoja čustva. Njegova u, ca je namreč tako izrj lepote, da ti — s svo manj cvetočimi čari - veda ne moreš z njo tek' vati.« Takšen je, dragi prijat bil učinek zaščitnega ce; nja. Povedal pa sem zgodbo zato, da bi se la zavarovali pred tem či delnim sredstvom. Po M I^O¥OSti Iz mladinske knjižiiice Pi LEPOSLOVJE Arnaud-Valence S.: Straža v ledu. Ljubljana 1968. — P Bevk F.: Učiteljica Breda. V Ljub- Ijajii 1968. (Knjižnica Sinjega ga- leba. 88.) - P Ciciban bere 1969. Ljubljana 1969. — C (Lorenzini C.) ps. C. Collodi: Ostr- iek. V Ljubljani 1968. — C Crane S.: Coln. V Ljubljani 1968 (Kondor. 106.) — M (Chou C. C.) Ceng C. C.: Mala Sampan. Ljubljana 1969. (Knjižni- ca Sinjega galeba. 134-135.) — M Dumas A.; Črni tulipan. Knj. 1. Ljubljana !a68. — M Dumas A.: Črni tulipan. Knj. 2. Ljubljana 1968. — M Finske pravljice. Knj. 1. V Ljub- ljani 1968. — L Finske pravljice. Knj. 2. V Ljub- ljani 1968. — L Grimm J. W.: Rdeča kapica. V Ljubljani 1968. (Čebelica. 121.') — C Lukič D.: Zgodba o treh besedah. Ljubljana 1963. — C Maksimovič D.: Travniški zvonček. V Ljubljani 1968. (Čebelica) 123.) — C May K.: Mešanec. Ljubljana 1968 — P May K.: Inkova oporoka. Ljubljana 1968. — P May K.: Med jastrebi. Ljubljana !968. - P May K.: Stezosledec. Ljubljana 1968. — P May K.: Karavana sužnjev. Ljub- ljana 1968. — P Mayne k.: Skrivnost pozabljenega vodnjaka. Ljubljana 1969, (Knjiž- nica Sinjega galeba 136.) — P Milčinski J.: Matiček in Maja vče- raj, danes, jutri in vsak dan. V Ljubljani 1968. — C Nikolova O.! Zoki Poki. Ljubljana 1968. — C Pirnat Z.; Obisk v velikem mestu V Ljubljani 1968. — C Reichmann J : Medvedka z mladi- čem. Ljubljana 1968. — S Reichmann J.: Pav Ljubljana 1968. — S Reichmann J.: osUfka. Ljubljana 1968 - S Rudolf F.: Dnevi v predalu V Ljub- ljani 1968. — M Rupel D.: Na pol poti do obzorja. Ljubljana '968. — M Rilks P.. M.: Pesmi V Ljublja.ni 1968 (Kondor 105.) — M Sienkiewlcz H.: V puščavi in gošča- vi Knj. 1. Ljubljana 1968. — P Sienkiewicz H.; V puščavi in gošča- vi Knj. 2. Ljubljana 1968. — P Suhodolčan L.: Veliki in mali kapi- tan. V Ljubljani 1968. — C Vresnik D I.: Zaklad na obali. Ljubljana 1969. (Knjižnica Sinjega galeba 137.) — P POUČNE KNJIGE Drake F & C. F. Behrens: Potova- nja po svetovnih morjih Ljubljana 1968. — 91 Krisp G s.: Vojna in prevrat. V Ljubljani 1968. (Kondor 104.— 93 Parker B M.: Zakladnica narave. Ljubljana 1668. — 58/59 Poetovio LXIX. Ptuj 1969. Lju na 1968. — 65 Vi^ilson M. A.: Človeško teh Ljubljani 1968. - 611/612 Sledite izdelkom Gorenja! 1,250.000 različnih izdelt Gorenja že razbremenuje osrečuje naše gospodii Med vas prihajamo z ( gradno igro, v kateri vasi bimo, da sledite z nami delkom Gorenja po .Jugoa viji in tujini. 1 Po sledi Gorenja je n .gradna igra, pri kateri laia sodelujejo vsi sedanji in a doči kupci gospodinjskih aa ratov Gorenja. J Vaša naloga je, da pošljj te na naš naslov razgleda co vašega kraja. Na zaci strani napišite poleg svoje naslova še naslednje podi ke: ali že imate kakšen izd lek Gorenja in v tem p meru napišite številko i rancijskega lista vašega ap rata. V kolikor pa še tiiu te nobenega izdelka Gd nja, nam pa na razgledu napišite, seveda če to nan ravate, kateri izdelek b« kupili. Ce se za nakup še: ste odločili, pa prav tako- hko sodelujete v nagradni žrebanju. V okviru te ak( je se bomo pomudili v mestih Jugoslavije. V vs kem četrtem od teh mesti bodo tudi nagradna žreP nja. Vsakdo lahko sodel« v nagradnem žrebanju, pošlje izpolnjeno razgle<3^ co pravočasno, da prisp« tovarno najpozneje »2 » pred napovedanim žre^ njem. Datum in kraj vsa' kratnega žrebanja bo oW Ijen v dnevnem časopisji" oglasu »Po sledi Gorenja«' Tudi šolska mladina tekmovala za vabljive nagf de, ki jih je posebej za namenila tovarna Gorenj®; Sledi Gorenja vodijo ; domovini in v tujino. Vku čile se tudi vi v nagra® akcijo! Se danes pošljite glednico svojega kraja naslov: GORENJE, TOVARNA O SPODINJSKE OPREME, J LENJE (PO SLEDI G0» NJA. ^pNlK — ČETRTEK, 3. APRILA 1969 STRAN 15 gCiNSKA VOLILNA KOMISIJA ' PTUJ IAZOLAS po drugem odstavku 75. člena zakona o volitvah od- ^nikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5-21/69) Joča občinska volilna komisija v Ptuju za volitve ud- arnikov v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine nuj, ki bodo 9. aprila 1969 naslednja volišča: t SKUPINA GOSPODARSTVA: j) podskupina industrije, gradbeništva, prometa, trgovine, go- Ijstva, obrti ter komunalne in druge dejavnosti: v 1. volilni enoti: TGA — Kidričevo Volišče št. 1. v prostorih delovne enote glinica za delovne Iju- uaposlene v delovni enoti glinice. Volišče št. 2. v prostorih obra- aluminija za delovne ljudi zaposlene v delovni enoti aluminij, 'lišče št. 3. v prostorih obrata energetika za delovne ljudi zape- le v delovni enoti energetika. Volišče št. 4. v prostorih obra- , vzdrževalni obrati za delovne ljudi zaposlene v delovni enoti ^ževalni obrati. Volišče št. 5. v prostorih obrata promet za de- ^e ljudi zaposlene v delovni enoti promet. Volišče št. C. v pro- pru osrednjih služb za delovne ljudi zaposlene v osrednjih služ- iti. V volilni enoti: Tovarna avtoopreme Ptuj volišče št. 1. v prostoru obrata I. Rajšpova ulica za delovne (di zaposlene v obratu I. Volišče št. 2. v prostoru obrata II. na linski cesti za delovne ljudi zaposlene v obratu II. V 3. volilni enoti: Volišče št. 1. v prostoru tovarne volnenih izdelkov Majšperk , vse delovne ljudi zaposlene v tovarni volnenih izdelkov Maj- (erk, in obratu »Konus« s sedežem v Majšperku. V 4. volilni enoti: Volišče št. 1. v prostoru tovarne perila in konfekcije Delta Ptuj 1 delovne ljudi zaposlene v tovarni perila in konfekcije Delta imi Volišče št. 2. v prostorih Krojaštva Moda Ptuj, Slovenski trg i delovne ljudi zaposlene v Krojaštvu Moda Ptuj ter Krojaški m i-,i!jski delavnici v Ptuju. V 5. volilni enoti: Volišče št. 1. v prostoru J2 podjetju za popravilo voz za de- fcme ljudi zaposlene pri podjetju za popravilo voz Ptuj. Volisce 12. v sindikalni sobi nadzorstva proge Ptuj I. za delovne ljudi icije za vzdrževanje Proge I. in II. Volišče št. 3. v prostorih po- jie Ptuj za delovne ljudi v sekciji (postaje) Pragersko — Ptuj rza delovne ljudi sekcije za vzdrževanje varnostnih naprav Ce- [ Volišče št. 4. v poslovalnici Autobusnega prortieta Ptuj za de- me ljudi zaposlene pri Autobusnem podjetju Maribor — poslo- ilnica Ptuj. V 6. volilni enoti: . „ Volišče št. 1. v prostorih podjetja Sigma Ptuj, Rajšpova i3 za tovne ljudi zaposlene pri podjetju »Sigma« Ptuj. Volisoe št. 2. prostoru Agrotransporta Ptuj, Rajšpova, za delovne ijudi zapo- rne pri podjetju Agrotransport. v 7. volilni enoti: . „ ■ Volišče št. 1. v prostorih gradbenega podjetja »Drava« Ptuj za Jovne ljudi zaposlene pri gradbenem podjetju »Drava« Ptuj. Vo- ie št. 2. v prostorih opekarne Zabjak Ptuj za delovne ijudi za- slene v obratu Opekarne Zabjak v Zabjaku, in obratu Janezov- V 8. volilni enoti: . Volišče št. 1. v prostorih pošte Ptuj za delovne ljudi PTT pod- ftja Maribor — delovna enota Ptuj. Volišče št. 2. v prostorih tujske tiskarne za delovne ljudi zaposlene v ptujski tiskarju, blišče št. 3. v prostorih Kreditne banke Ptuj za delovne ljudi za- oslene v Kreditni banki Ptuj, Jugoslovanski loteriji — podružnici aij in zavarovalnic Maribor in Sava — poslovalnica Maribor — astopniki zavarovalnic). Volišče št. 4. v prostorih SDK — po- rjžnica Ptuj za delovne ljudi zaposlene v službi družbenega knji- ir-odstva podružnica Ptuj. Volišče št. 5. v upravnih prostorih Za- Ma »Olge Meglič« Ptuj za delovne ljudi zaposlene pri Zavodu Olge Meglič« Ptuj. V volilni enoti št. 9: ^ . ^ ^ - . „ Volišče št. 1. v prostorih obrata Breg — Živilske industrije Pe- Ma Ptuj za delovne ljudi zaposlene v Živilski industriji PetoviE