6010OZ PPII OSKEDNJA K. i JI Žili P.P.126 l KOPER DNEVNIK PoStaina plačana v gotovini r. .. Abb. postale I gruppo LCIlil 401) 11T Leto XXXVn. Št. 127 (10.949) TRST, sobota, 30. maja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO NOVIH SODNIH OBVESTILIH MARTELLIJU IN Dl DONNI NAPETI ODNOSI MED KO IN PSI BODO OTEŽKOČILI DELO FORLANIJU V parlamentu kroži stavek, da bo «sodstvo rešilo politično krizo» - Namig Di Giulia, da za KPI ne bodo vse vlade enake RIM — Tudi sodstvo je poseglo v politično krizo. Milanski sodniki so poslali podpredsedniku ENI Di Donni in vidnemu predstavniku PSI Claudiju Martelliju sodno obvestilo v zvezi s pogodbo, ki sta jo novembra lanskega leta sklenile družbe skupine ENI in družbe skupine Banco Ambrosiano, banke finančnika Roberta Calvija, ki je sedaj v zaporu. Ta tožba govori, da sta protizakonito prejela »provizijo« odkupčije. Martelli je takoj zanikal in dejal, da gre za «napa- kakšen pomen naj bi imela ta kriza? Forlani je medtem nakazal svoj program demokristjanskemu vodstvu, ki se je sestalo včeraj. Govoril je o obnovi potresnega področja. o boju proti terorizmu o triletnem načrtu in se je pri tem stalno skliceval na «politični uvod*, ki je bil osnova za štiristrankarski sporazum v prejšnji vladi Forlani je tudi spregovoril o aferi «P2» in dejal, da je potrebna »dosledna o-bramba inštitucij in ustavnih določil«: nič jasnega, torej. Spregovoril je tudi poslanec Ga spari, ki je dejal, da si Forlani ne zamišlja vlade, ki bi bila enaka prejšnji, ampak nekaj povsem novega. Socialdemokrati bodo seveda brezpogojno podprli Forlanijeve ko« ali »provokacijo«. «Reči moram, da se nisem nikoli zanimal ne za petrolej ne za banke in da ne vem ničesar o kakršnihkoli odnosih med omenjenima ustanovama,« je dejal Martelli. Kar pa zadeva Di Donno, objavlja današnji Avanti njegovo kratko izjavo, v kateri podpredsednik ENI poudarja, da je šlo za pogodbo, ki ni bila samo povsem zakonca ampak tudi : hegemoniste. Na koncu je še zelo ugodno ocenil sodelovanje med državama in izrazil upanje, da se bo le-to še poglobilo in razširilo. Josip Vrhovec se je v svoji zdravici najprej toplo zahvalil za prisrčno dobrodošlico in izbrane besede, s katerimi je Ji Pengfej spregovoril o Jugoslaviji in o predsedniku Titu. Poudaril je, da Jugoslavija stopa po poti, ki jo je začrtal Tito, to je po poti neodvisnosti, svobode, boja za mir in enakopravnejše odnose v svetu, .(dd) finančne dražbe «Centrale», dolžijo milanski sodniki, da so v letih 1974, 1975 in 1976 z goljufivimi (teda za goljufijo jim bodo sodili pozneje) ku|x>prodajami delnic, »pustili« v tujin1 približno 50 milijard lir po današnji vrednosti, v brk državnemu zakonu 179, ki je izrecno prepovedal izvoz kapitalov, oziroma zahteval njihov povratek v Italijo. Zaradi tega tvegajo, če bo obtežba dokazana, več kot 6 let zapora in nekaj sto milijard lir globe. Zagovorniki, med najboljšimi italijanskimi odvetniki, so seveda takoj oporekali pravilnosti sodnega postopka in zapornih nalogov in zahtevali njihovo razveljavitev. Če bi jim na ta način ne uspelo doseči osvoboditve svojih odličnih klientov, so zahtevali, naj jih vsaj sodišče izpusti na začasno svobodo, zase pa vsekakor odložitev razprave, da lahko proučijo obsežno gradivo obtožnice. Tem zahtevam, razen zadnje, se je pa odločno uprl državni pravobranilec Salvemini, ki je nastopal kot «priz'deta stranka« in je na začetku razprave nasprotno zahteval tudi prijavo zastopnikov družbe «Invest« in «Centrale» zaradi škode, ki so jo njuni upravitelji prizadejali državi. Sodni zbor se je umaknil na po svet in je po več kot 6 urah poglobljene razprave sinoči sklenil zavrniti zahteve pravnih zagovornikov Calvija in ostalih, priznal pa jim je pravico, da si podrobno pregledajo gradivo in je zato odložil proces do 10. junija. Obtožencu Carlu Canesiju, ki zaradi bolezni ne more prisostvovati obravnavi, je pa sklenil soditi posebej. Navzlic «trenutni nerazpoložljivo-sti« bankirja Calvija, ki ostane v zaporu, je delniška družba »Riz-eoli editore«, ki upravlja «Corriere della sera« in mnoge druge časopise (med njimi tržaški italijanski dnevnik), imela včeraj redni in izredni občni zbor, na katerem je ratificirala vstop finančne družbe «Centrale« s 40 odstotki delnic, ki jih je Rizzoli pred krj.ckim prodal Calviju. Kot je znano, so časnikarji vseh listov založbe napovedali zaradi tega tridnevno stavko, ker se bojijo preusmeritve poročanja, zlasti potem, ko je prišlo na dan, da sta tako Rizzoli kot Calvi v seznamih domnevnih članov skrivne framasonske lože «P2». Po ukrepu o izplačilih v valuti Vse ostrejše kritike gospodarskih kategorij RIM — Ukrep o «predhcdnem depozitu« na izplačila v valuti, ki ga je vlada sprejela po uradnem odstopu, vzbuja čedalje večje kritike in upravičene proteste. Po splošnem mnenju vseh gospodarskih kategorij so njegovi pozitivni učinki za obrambo tečaja lire malenkostni (kot potrjujejo podatki iz zadnjih dni), medtem ko se že napovedujejo negativne posledice za raven proizvodnje in zaposlitve ter za povišanje cen. Državna finančna družba Finsi-der, ki upravlja javna železarska podjetja, je že sporočila vladi, da ji je povsem nemogoč« spoštovati obveznost o 30-odstotnem brezobrestnem pologu, vezanem na tri mesece, ker ne razpolaga s potrebno likvidnostjo, kar je vlada že priznala ■ proglasitvijo krize tega sektorja. Po drugi strani mora kupovati skoraj vse surovine v tujini. Ali naj torej ustavi proizvodnjo? Kmetijska združenja naglašajo, da je vlada oprostila tega bremena uvoz pšenice, ki je je dovolj doma, ne pa krmil za živinorejo, ki jih je treba uvažati, kar bo še otežilo položaj živinorejcev in povzročilo povečanje uvoza mesta. Pritožujejo se tudi banke, ki še niso dobile Izrael napada taborišča PLO BEJRUT — Medtem ko se v Bejrutu iz ure v uro stopnjujejo topniški dvoboji, Izrael nadaljuje svojo agresijo proti Libanonu. Le nekaj ur po napadu na palestinske protiletalske raketne baterije se je predsinočnjim izraelska mornarica izkrcala pri Namehu, 15 kilometrov južno od Bejruta, in razstrelila nekaj poslopij. Podobno akcijo so včeraj po kopnem izvedli pri Maždel Zu-nu v južnem Libanonu. Topništvo proizraelskega separatističnega majorja Hadada pa že drugi dan tolče palestinske položaje pri Nabatiehu. Edino zatišje vlada v dolini reke Beka, kjer so Sirci namestili svoje protiletalske rakete in posredno sprožili tako imenovano «b!ižnjevzhodno raketno krizo«. Napovedi bejrutskih političnih opazovalcev, da si ne bosta Damask in Tel Aviv skočila v lase, kljub medsebojnim grožnjam in obtoževanju, se torej uresničujejo. Strelovod bližnjevzhodne napetosti pa so kot vedno Palestinci. Samo v napadu na palestinske protiletalske baterije je izgubilo življenje 25 oseb. Prav zato je libijski zunanji minister Abdel Atti al Obeidi izjavil, da Arabci ne bodo dopustili nemotenih napadov proti Palestincem in je zato nova arabsko - izraelska vojna neizbežna. nobenega podrobnejšega navodila glede izvajanja novega omejevalnega ukrepa, kar otežuje njihovo delo. Iz sodnih krogov celo ugovarjajo, da je ukrep v nasprotju s pogodbo o ustanovitvi EGS, ker omejuje prehod kapitalov. Združenje trgovcev napoveduje, da se bodo po tem ukrepu povišale cene na debelo uvoženega sira za 150 lir, masla za 100 lir, mesa za 150 lir. krmil za 35 do 60 lir pri kilogramu, cene na drobno pa seveda še bolj. Obvezni polog bo vplival seveda tudi na zvišanje tarif turističnih agencij, ki računajo, da bo letos odšlo na dopust ali na potovanja v tujino tretjina manj Italijanov kot lani. opozarjajo P« tudi na možne povračilne ukrepe drugih držav, ki bi lahko prav tako postavile zapreke potovanju svojih državljanov v Italijo. ŽUPAN POROČAL 0 DRUŽBENO-POLITIČNEM STANJU V v TRŽAŠKI OBČINSKI ODBOR SINOČI PREDSTAVIL PRORAČUN ZA 1.1981 Ta izkazuje 395 milijard dohodkov in prav toliko izdatkov - Cecovini o referendumu za prosto industrijsko cono ter o slovenski narodnostni skupnosti Tržaški občinski odbor je sinoči predstavil proračun za leto 1981. Ta izkazuje dobrih 395 milijard lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Pred obrazložitvijo proračunskega dokumenta, ki nosi podpis odbornika za načrtovanje Bassanija, je župan Cecovini podal poročilo o družbenogospodarskih in političnih razmerah na Tržaškem. Bilo je morda preop-timistično in izzvenelo je v slavospev Listi za Trst. Slednja, je dejal, bo vztrajno varovala Kras in morje, hkrati pa delovala za rast industrije in gospodarstva sploh, kar je vezano z energetskimi problemi. Vrniti se je treba k premogu, ovrednotiti zemeljski plin in misliti tudi na jedrsko energijo, uresničiti center za znanstve-no-tehnološke raziskave in sinhro-tron, ozdraviti industrijske obrate v krizi, razpresti (od luke do planote) široko mrežo velikih prometnic, predvsem pa iz naše luke ustvariti «evropsko pristanišče* v službi ne le smeri Sever - Jug, temveč tudi smeri Zahod - Vzhod, tudi Italija -Jugoslavija sicer v smislu »projek-ta Trst*, ki ga je odobril evropski parlament. Zato je nujno povečati in posodobiti pristanišče, oziroma njegovo o-premo, med drugim z zasipanjem morja in združitvijo stare in nove luke prek podmorske ceste, kar bi v celoti stalo 50-60 milijard lir (po cenah iz decembra 1980) Ovrednotiti je treba Tržaški arzenal - Sv. Marko, miljsko ladjedelnico itd. Kaj pa prosta industrijska cona po Osimu? Z njo se je treba sicer sprijazniti, ker bi drugače odpadlo po sporazumu predvideno finansiranje velikih cestnih zvez, toda potreben je posvet z vsem prebivalstvom v pokrajini, torej referendum (zanj predvideva proračun 250 milijonov lir). Mnenja o lokaciji cone so različna, eni govore o Orehu in Osapski dolini, drugi o Ribiškem naselju. a čemu ne bi izkoristili zanjo — je menil Cecovini — obstoječega področja EZIT in ga po potrebi raztegnili? Župan je govoril tudi o Slovencih. LpT spoštuje naše pravice, nasproti Italijanom smo kdaj pa kdaj celo privilegirani, vsekakor moramo biti zaščiteni z okvirnim zakonom, ne pozabimo pa, da imamo tudi dolžnosti, med temi tudi to, da moramo spoštovati pravila večine, s katero sobivamo. Nikar pa ne smemo izzivati čustev večine (s slovenskimi govori na Trgu Unita in podobnim). Preidimo k proračunu. Tekoči dohodki znašajo nad 111 milijard lir, tekoči izdatki pa 112 milijard (56 za osebje, 18,7 za kritje primanjkljaja ACT, nad 29 za delovanje občine itd.). V podporne namene je nakazanih 3,8 milijarde, za kulturne dejavnosti 3,4 milijarde, za šolstvo 15,3 milijarde, za prevoze in zveze 22,5 milijarde itd. In še triletni naložbeni načrt 1981-1983: primarna urbanizacija 10,9 mi- lijarde, prometne zveze 69,1 milijarde (53 milijarde za velike prometnice), šolske gradnje 16,7 milijarde, ekološko ravnovesje 5,8 milijarde in tako naprej. Poročilo Bassanija u-gotavlja, da državna zakonodaja o-mejuje delovanje občin in zavira javne izdatke, (dg) Predstavniki SSŠ pri vladnem komisarju Včeraj dopoldne se je v vladni palači sestalo zastopstvo deželnega sindikata slovenske šole z vladnim komisarjem dr. Marrosujem. Na sestanku, ki je bil dogovorjen v okviru priprave na stavko (ki je bila odložena zarad; padca vlade), so zastopniki Sindikata slovenske šole obrazložili vladnemu komisarju potrebo po ustanovitvi posebnega zbornega organa za slovenske šole in ga zaprosili, da to potre- bo prikaže novi vladi, kakor hitro bo umeščena. Zastopstvo sindikata je prikazalo tudi nujnost ukrepa, ker bodo predvidoma jeseni nove volitve v šolske zborne organe. Vladni komisar je pokazal veliko razumevanje za rešitev tega pomembnega vprašanja in je zagotovil ustrezen poseg. Služba na pokrajini V torek, 2. junija, zapade rok predložitve prošenj za udeležbo na natečaju za sprejem v službo (za 90 dni v izrednem staležu) vzgojiteljskega asistenta (5. stopnja, diploma višje srednje šole), strojepisca in stenografa (4. stopnja, diploma nižje srednje šole) in sluge (3. stopnja, dokončana osnovna šola) Za informacije naj se interesenti zglasijo na pokrajini, sicer smo ustrezni razglas že objavili 3. maja letos. POLITIČNI POLOŽAJ NA TRŽAŠKEM Pokrajinsko vodstvo PSI polemično do LpT in KPI Socialisti opozarjajo na neizogibne posledice novih medstrankarskih nasprotovanj Pokrajinsko vodstvo Italijanske socialistične stranke je sinoči izdalo tiskovno poročilo, v katerem pojasnjuje svoja stališča do sedanjega političnega položaja na Tržaškem. Poročilo naglaša, da je PSI po sklepu komunistov, da odpovejo sodelovanje na pokrajini — to sodelovanje ocenjujejo socialisti kot pomembno — in z namenom, da bi preprečila povratek k nekdanjim brezplodnim nasprotovanjem, izdelala predlog, ki naj bi zajamčil tako imenovano upravljivost tržaških krajevnih uprav in ki so ga sprejele druge demokratične laične sile in tudi KD. Šlo je za to, da bi se dogovorili o krajšem predahu, ne da bi to predpostavljalo novih zavezništev ali dogovorov kakršnega koli značaja, da bi zbrali vse sile za re šitev najbolj perečih aktualnih problemov na Tržaškem. Med te probleme sodijo uresničitev tako imenovane integrirane operacije Fur lani ja-Julijska krajina - Evropa, tlllllllllllllllllllllllllllt||||||lill|||||||,|||l|||M,|,|lllliaiMlllllllllllllllllllllllllllll|tllltll||IUIIIlllllllllllllll>lllltllltlllllMII|llllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllltllllllll* S PODPISOM USTREZNEGA PROTOKOLA Rim in Dunaj končno dosegla sporazum o predoru skozi Monte Croce Carnico Gradnja se bo začela januarja 1984 in končala decembra 1987, promet pa bo stekel januarja 1988 - Predor bo stal 202 milijardi Ur, Italija bo prispevala 80 milijard S podpisom ustreznega protokola izpod peres predstavnikov italijanskega in avstrijskega zunanjega ministrstva je bil po osmih letih pogajanj dosežen sporazum o teh-nično-finančnem načrtu za izvrtanje predora skozi Monte Croce Carnico. Pogajalnim težavam je. kot znano, botrovala okolišema, da je načrtovani predor prvenstvenega pomena za Italijo, ne pa tudi za Avstrijo, ki je ves ta čas tožila, češ, naše ozemlje je zgolj tranzitne narave, zato ne bomo trošili dragocenega denarja za pobude, ki naj koristijo v prvi vrsti drugim. Nazadnje so se Avstrijci omehčali, toda od Italijanov so izsilili marsikatero koncesijo, oziroma kompromis. Ko bi Avstrija ne pristala na omenjeni predor, bi Italija v EGS utegnila bojkotirati dunajska prizadevanja za uresničitev karavanška ga predora, z druge strani pa se je Rim obvezal, da bo hkrati z uresničevanjem predora skozi Monte Croce Carnico podpiral gradnjo še drugih važnih avtocestnih prometnic na alpsko - jadranskem področju; gre za avtocesto Pyhrnauto-bahn ter za še druge prometnice med Bavarsko in Jadranom, ki naj pridejo na vrsto po izgotovitvi avtoceste Salzburg - Beljak in Videm -Trbiž, italijansko zakladno ministrstvo je obljubilo finančno podporo 80 milijard lir za predor, na nje- . predor, so sklenili zvišati od 480 na 800 milijonov šilingov ali 58,4 milijarde lir, za kar odpade na Italijo in Avstrijo enak delež 400 milijonov šilingov ali 28,2 milijarde govo izvrtanje pa so seveda pristali lir. Italija bo, kot že rečeno, pri-pod pogojem, da jih EGS zajetno j spevala 80 milijard lir. Družba, ki finančno podpre pri izgradnji no- j bo upravljala predor, bo za kritje tranjih prometnic, tako zlasti avto- j gradbenih stroškov najela 35-letno cestnega odseka Linz - Gradec. j posojilo 40 ali 50 milijard lir (vi- To smo v bistvu zvedeli na vče- | šina je odvisna od take ali drugačne rajšnji tiskovni konferenci, ki jo je j cestnine: na tehtnici sta različici sklical deželni odbornik za promet | 12.6C0 lir ali 180 šilingov, oziroma Rinaldi. Protokol pojde sedaj pred 16.210 lir ali 230 šilingov, (dg) rimsko in avstrijsko vlado, da ga odobrita. Predor skozi Monte Croce Carnico, oziroma avtocesto skozenj v dolžini 8,120 kilometra bodo zgradili v . 4 letih; gradnja se prične januarja 1984 in zaključi decembra 1987, promet pa bo stekel januarja 1988, ko poteče tudi ustrezni finančni načrt. Ta predvideva skupni izdatek 202 milijardi lir. Glavnico družbe, ki bo imela v koncesiji Prispevajte za DIJAŠKO MATICO POGOVOR S PSIHOLOGINJO ZDENKO PREBIL Poklicno usmerjanje letos steklo po vseh slovenskih nižjih šolah Na Tržaškem in Goriškem je zajelo okrog 340 dijakov, ki bodo letos končali šoloobvezni pouk ■ Zakaj je poklicno usmerjanje koristno V dogovoru s šolskim skrbništvom je letos deželna uprava prevzela pobudo, da poenoti poklicno usmerjanje in da tako s svojimi strokovnjaki pomaga profesorjem pri oblikovanju mnenja o poklicni oz. nadaljnji šolski izbiri nižješolcev, ki bodo z letošnjim letom končali šoloobvezni pouk. Letos je bilo prvič, da so bile zajete v ta program tudi vse slovenske nižje srednje šole na Tržaškem in Goriškem. Psihologinjo Zdenko Prebil, ki je to delo izvedla, smo vprašali, kako je stekel načrt. Odg. <že pred 2 letoma je Deželni inštitut za poklicno usmerjanje (IR FOP) prevzel pobudo o enotnem programu poklicnega usmerjanja, ki je bilo do sedaj prepuščeno le posameznim inštitucijam, katerih uslug pa niso bile deležne vse šole. Iz različnih razlogov je dejansko pobuda stekla šele letos, čeprav so strokovnjaki že več let preverjali u-strezne tehnične inštrumente in študijsko načrtovali delo. Z delom smo začeli februarja, v deželi je bilo do sedaj usmerjenih 17 tisoč učencev, na slovenskih tržaških in goriških šolah pa približno 340.» Vpr.: «Kako ste si dejansko izoblikovali mnenje glede usmeritve posameznega dijaka?* Odg.: « Če ga primerjamo s prejšnjimi razmerami, se mi zdi, da je potekalo naše delo dokaj resno in poglobljeno. Najprej smo imeli in formativne sestanke s starši in dijaki o možnostih šo'anja, o zahtevnosti posameznih šol ter o možno- VZP1 ANP1 In SKD Prosek Kontovel vabita na KOMEMORACIJO OBEŠENIH TALCEV ki bo na proseški postaji jutri, 31. t.m., ob 11. uri. Sodelujejo vsi odseki SKD Prosek - Kon tovel. Govorila bosta Igor Tuta in Paolo Šema. sti zaposlovanja. Z vprašalniki smo nato skušali zajeti dejansko željo dijaka, interese, ki ga vodijo k določeni izbiri, njegove delovne in učne navade, njegove obšolske aktivnosti, stališča do bodočega poklica in vrste dela, ki bi ga najbolj veselilo. Tudi pri starših smo skušali z vprašalnikom ugotoviti njihova stališča in utemeljitve glede otrokove izbire. Poleg tega pa smo še testirali dijakove sposobnosti v zvezi z nadaljnjim šolanjem, stopnjo in zahtevnosti. Po vsem tem pa smo imeli s starši in dijakom poglobljen pogovor. med katerim smo se soočili s to večplastno sliko.* Vpr.: «Kako so se dijaki oz. starši v glavr.em odločali?* Odg.: « Večina se je odločila za šole, preko katerih dijaki pridejo hitreje do poklica. Na Goriškem je to 3-letni strokovni trgovski zavod, na Tržaškem pa trgovski tehnični in strokovni zavod. To vsekakor ustreza sedanjim gospodarskim pogojem, ki zahtevajo v veliki meri specializirano strokovno znanje. Nekoč so se dijaki množični odločali za klasično gimnazijo ali znanstveni licej, sedaj pa je opaziti, da bolj kritično izb,rajo ti šoli. Ugotovili smo tudi, da se dijaki s tem v zvezi bolj strogo (in mord: tudi bolj stvarno) o-cenjujejo kot starši. Vpis na učiteljišče pada, mi pa smo vsekakor svetovali to šolo le tistim, ki imajo izrazite sposobnosti za pedagoško delo in jo odsvetovali drugim, ki bi radi z najmanjšim trudom imeli diplomo za uradniško delo. To ima namreč za posledico, da postane šola drugorazredna.* Vpr.: »Zakaj je po vašerh mnenju poklicno usmerjanje potrebno, oziroma koristno?* Odg.: »Usmeritev smo osredotočili i predvsem na di aka, v kolikor je od njega odvisen uspeh ali neuspeh določene izbire. Zaželeno je, da se dijak z resničnim poznavanjem po sameznih možnost' in samega sebe zavestno odtoča Marsikdaj se je namreč doga;alo, da ie bila izbira neke šole ali zaposlitev bolj sad mode, neglede na posameznikove sposobnosti in zanimanja ali možnosti zaposlitve. S poklicnim usmerjanjem se zato povečajo možnosti za boljši šolski uspeh in večje zadovoljstvo v poklicu. Dijaki ne izgubljajo let, zmanjša še tudi osip. Boljši u-speh pa brez dvoma vpliva na večjo samozavest mladinke ali mladinca*. Danes bo ugasil prvo svečko JAN GRGIČ Vse najboljše in obilo sreče v nadaljnjem življenju mu voščijo mama, očka, noni, teta in drugo sorodstvo Nagradni natečaj NŠK ob Levstikovi 150-lelnici Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da je razpis nagradnega natečaja ob Levstikovi 150-let-nici l.aletel med osnovnimi šolami na lep odziv: 15 tržaških osnovnih šol in šola v Medji vasi je poslalo 326 risb, med temi tudi več skupinskih. Posebno natečajno razsodišče bo risbe pregledalo in najboljše predlagalo za nagrado. Pri septembrskih Levstikovih dnevih pa bodo vse risbe razstavljene v tržaškem Kulturnem domu. V prepričanju, da se bodo njeni pobudi odzvali tudi naši srednješolci in višjesolci, vabi NŠK le-te, naj ne odlašajo, ampak da se natečaja udeležijo v čim večjem številu in v roku pošljejo svoje literarne in risarske prispevke. Tovorni vlaki nič več po nabrežjih Tovorni vlak, ki je doslej vozil po nekaj krat na dan iz novega v staro pristanišče in nazaj po nabrežjih in ki je toliko preglavic povzročal tržaškim avtomobilistom in tujim turistom, ki so parkirali ali skušali parkirati v tem delu mesta, je sinoči opravil zadnjo vožnjo. Po 21 letih od začetka gradnje nove prometne strukture bo namreč danes prvič zapeljal v krožni predor pod mestom. Ob 9.30 bodo uradno odprli novo progo v predoru, in sicer s posebno kompozicijo, ki bo odpeljala iz stare luke ob 9.30. Na prvi postaji ob izhodu iz predora »Čampi Elisi* bo uradna slovesnost, na kateri bodo govorili najvišji predstavniki krajevne železniške uprave. Pred tržaškim prizivnim - porotnim sodiščem se je včeraj pričela sodna obravnava v zvezi z umorom tržaškega krznarja Giovannija Ferluge, ki so ga 2. februarja leta 1978 ubili med poskusom ropa v vili pri Viscu blizu Vidma. Oktobra 1979 je porotno sodišče v Vidmu obsodilo zaradi namernega umora, poskusa ropa, nezakonite posesti orožja in drugih kaznivih dejanj Silvana Abatija, Guerri-na Formico in Bruna Carpeggiani-ja na dosmrtno ječo, medtem ko je njihova pajdaša Arsenia Abatija in Francesca Formico obsodilo na 27 oz. 22 let zapora zaradi sodelovanja pri umoru in ropa v obremenilnih okoliščinah. Zaradi pomoči, ki so jo glavnim obtožencem nudili z namenom, da bi prikrili kazniva dejanja, pa je sodišče obsodilo na nekaj let zapora še nekatere druge osebe. Včeraj je glavni tožilec Bal- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Praznik dela v arzenalu imam vključno z usmeritvami «projekta Trst*, dalje nov zagon industrijske in proizvodne perspektive za Trst — ob upoštevanju previdnosti, ki jo narekuje javno mnenje — in pa prehod k dejanski pristaniški politiki. Končno spada med omenjene probleme tudi prizadevanje za zagotovitev večje avtonomije Trstu v odnosu do dežele in do države. Tudi razprava o vprašanju zaščite Slovencev, ki je postalo še posebno aktualno potem, ko je senatna komisija uvrstila v dnevni red obravnavo treh zakonskih osnutkov, bi bila znatno lažja, ko bi med političnimi silami zavladalo mirnejše vzdušje. Žal. predlog socialistov ni bil sprejet. Zavrnila ga je predvsem LpT, ki je s tem dokazala, da se v politiki zavezništev ne znajde, da sama ne zna izdelati nobenega političnega predloga in da ni sposobna formulirati trajnejših rešitev. NiJ manjša pa ni v tem pogledu tudi odgovornost KPI. Edini rezultat, ki ga je dosegla ta stranka, je ta, da so se na pokrajini odprla vrata za nastanek odbora LpT. kar pomeni, da se bodo zaradi novih nasprotovanj zaostrila vsa odprta vprašanja, med njimi tudi vprašanje Slovencev. Poročilo PSI nadalje naglaša, da vodi KPI dvoumno politiko, saj se po eni strani proglaša za alternativo melonarski listi, po drugi pa razvija politiko po smernicah, ki jih je nedavno tega orisal Vidali. Nekateri dokazi o tem že obstajajo Tako je KPI iskala pri LpT glasove, potrebne za sestavo takšnega vodilnega odbora Krajevne zdravstvene enote, ki bi kaznoval predvsem laične stranke. Miljski župan Bordon je nadalje predlagal občinskemu svetu dvojno glasovanje o proračunu, in sicer posebej za ustrezni politični dokument in posebej za knjigovodski del, in to z očitnim namenom. Ja bi si zagotovil tudi glas, ali vsaj vzdržanje, Liste za Milje. Tržaška politična kriza je očitna vsem in posledice novih nasprot-stve bodo nosilk predvsem tiste stranke, ki so delale v smeri nadaljnjega zaostrovanja političnega položaja. PSI se je dosledno zavzela za upravljivost in predlagala politično rešitev, katere namen ni KD VALENTIN VODNIK DOLINA obvešča izletnike v Kumrovec in Gornjo Stubico, da bo odhod jutri, 31. t.m., ob 6. uri izpred Zadružne gostilne. ustvariti neke tretje sile v Trstu, temveč le zagotoviti prebivalstvu napredek, ki se lahko izoblikuje le z ovrednotenjem vloge vseh. Integralizem LpT in umik KPI pa sta odprla vrata novim predčasnim volitvam — pravi na koncu poročilo PSI. To je namreč edina možna rešitev iz sedanje krize, saj ni mogoče pričakovati, da bodo stranke, ki so vodile {»krajinski odbor, sprejele nadutost drugih in ponižno podprle politični načrt, ki ga cenijo za nasprotnega interesom Trsta. In pri tem ni prav nič tolažilno dejstvo, da je bilo stališče LpT na pokrajini sprejeto v nasprotju s stališči same vodilne skupine liste. Uradni vestnik SFRJ z dne 8. maja je prinesel uredbo št. 272, ki sprošča uvoz številnih izdelkov. Kogar zanimajo podrobnejša pojasnila, naj se obme na urad za zunanjo trgovino in prevoze pri trgovinski zbornici. S/NOČI V BOLJUNCU Mladinska gledališka skupina navdušila številno občinstvo Uprizoritev dela «S kakšno pravico ti rečem dober dan» se uvršča v niz proslav ob 80-letnici društva «Prešeren» V proslavljanje 80-letnice delovanja kulturnega društva France Prešeren iz Boljunca se je na živa hen, svež, nevsakdanji in prijeten način vklopila tudi mladina iz vasi, ki je pred kratkim v sklopu društva ustanovila mladinsko gledališko skupino. Sinočnja predstava v občinskem gledališču France Prešeren v Bo-ljuncu je še enkrat pokazala in dokazala, da je treba nujno iskati novih poti, novih prijemov v delovanju naših društev in da v trenutku, ko je pot uhojena, uspeh ne izostane. Mladi si želijo in hočejo nekaj novega — ko novost sprejmejo pa se ji s polnim srcem predajo in .jo prepričljivo doživljajo kot plat vsakdanjega življenja. «S kakšno pravico ti rečem dober dan* je v zbirki Tretje oko zapisal Marko Kravos in s tem nehote in nevede spodbudil skupino mladih ustvarjalcev in skupino mladih talentiranih igralcev da so oblikovali dinamično, živahno gledališko predstavo, ki je pesmi in še bolj pesniško sporočilo zame.j- imuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiMiHMimimmmuiiiiiimnsfiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiaiiiiiMn NA ČETRTKOVI SEJI OBČINSKI PRORAČUN V ZGONIKU ODOBREN Z GLASOVI VEČINE Skupščina izrekla solidarnost tržaškim pristaniščnikom V četrtek je zgoniški občinski svet odobril proračun za leto 1981 z glasovi večine, medtem ko so svetovalci manjšine glasovali proti, kar se je zgodilo prvič v zadnjih dvajsetih letih (običajno so se vzdržali). V uvodnem posegu je župan Jože Guštin poročal o številnih javnih delih. Pri športno rekreacijskim centru v Zgoniku je podjetje dokončalo prvo fazo del in sedaj je že razpisana javna dražba za drugo fazo v višini 400 milijonov lir, s katerimi občina razpolaga. V teku enega meseca bodo predvidoma oddali dela. Dokončali so tudi popravilo občinske stavbe št. 24 v Zgoniku in v kratkem bodo razpisali natečaj na dve stanovanji. Asfaltirali so tudi odsek ceste pri Briščikih v Samatorci, dokončali Pa so tudi razširitev ceste, ki vodi iz Repniča preko Zagradca v Repen. V polnem teku so priprave na 17. občinsko razstavo vin, ki bo od 5. do 7. junija. Občinski svet je nato soglasno izrekel solidarnost družbi tržaških pristaniščnikov, ki so se ob proslavljanju svoje 50-letnice tako zavzeli in branili dvojezične napise. Ostro pa so obsodili nazadnjaško in šovinistično zadržanje tržaške melonarske uprave. Občjnski proračun za leto 1981 je podrobno orisal in utemeljil pod- m mi n iiiiimiini im min milili 1111111111111111111 m MiiMiiiiiiinmtiiiiiiii im mini, mi ■111111111(1111111111111111111 TRI LETA PO TRAGIČNEM DOGODKU Umor krznarja Ferluge pred tržaškimi sodniki Leta 1979 je videmsko porotno sodišče že obsodilo tri osebe na dosmrtno ječo, dve pa na 22 oziroma 27 let zapora župan Boris Simoneta. Skupna vrednost znaša dve milijardi 424 milijonov lir, od katerih je 825 milijonov za tekoče stroške 1 milijarda 391 milijonov lir na račun kapitalov in 205 milijonov v razvidnostnih postavkah. V razpravo so {»segli načelnik svetovalske manjšine Joško Gruden, načelnica svetovalske večine Tamara Blažina in odbornik za kmetijstvo dr. Boris Štrekelj. larini v daljšem govoru zahteval potrditev kazni z utemeljitvijo, da so obtoženci že dalj časa hladnokrvno pripravljali rop. Istega mnenja so bili tudi zagovorniki civilne stranke (Ferlugove vdove in njegovih dveh hčerk), ki so dokazovali, da so bili roparji že pri načrtovanju tatvine pripravljeni na streljanje, saj je bilo krzno, v vrednosti 200 milijonov lir, dosegljivo le s pomočjo Ferluge, katerega naj bi s pištolo prisilili k predaji krznenih plaščev. Danes bodo v obrambo obtožencev spregovorili njihovi branilci, zatem pa se bodo sodniki zbrali v posebni sobi za končno razsodbo, če se bodo oglasili k besedi — kot je njihova pravica — javni tožilec in odvetniki civilne stranke, bodo vsekakor odložili proces na prihodnji petek. Jutri, 31. maja NA VEJNI ob obletnici posvetitve svetišča SLOVENSKA SLUŽBA BOŽJA začetek ob 16.15 Popoldne bo s Trga Oberdank pomnožena avtobusna vožnja na Vejno. skega ustvarjalca predstavilo občinstvu v vidni ter sluhu, po besedi, petju in plesu otipljivi obliki. Poezija .je zaživela na odru kot drama in skozi gledališke metafore pronicnila v zavest poslušalcev oziroma gledalcev ne več samo kot napisan tekst, temveč tudi kot življenjska resnica, zrasla iz konkretne vsakdanje situacije pa najsi bo grenke, žalostne ali vesele. Mladi Boljunčani so sinoči našli in občinstvu tudi posredovali svoj avtohton, pristen, lahkoten, izviren gledališki izraz, a vendar suveren in po sporočilnosti bogat, skratka takšen, kot so si želeli, da bi res bil in da bi ga ljudje znali m mogli sorejeti. Seveda bi bilo na koncu vredno omeniti vse, ki so predstavi dali dušo in obraz, vsekakor pa izstopata dve imeni, režiserja Sergeja Verča, ki si je lepljenko «S kakšno pravico ti rečem dober dan* o-mislil in pa Pavla Ote, ki je napisal izvirno glasbo. Mlade igralce pa bi spodbudil, naj vztrajajo na začeti poti, ker bi bilo vredno za vsako ceno po njej nadaljevati. Naj omenimo še, da je uredsta-vi sledil tudi avtor Marko Kravos. (ris) Kulturni večer v Trebčah Sinoči je v Ljudskem domu v Trebčah domače kulturno društvo Primorec odprlo razstavo del števe-rjonskega slikarja Vladimira Klanjščka. Ob otvoritvi je nekaj svojih pesmi prebral goriški pesnik Ace Mermolja. Oba ustvarjalca je sterilnim prisotnim najprej v kratkih besedah predstavil David Malalan. Klanjšček je na tej razstavi v Trebčah predstavil vrsto svojih novejših in najnovejših slik, ki se po motiviki sicer vedno naslanjajo in govorijo o domačem briškem okolju, vendar so po marsikateri svoji potezi dokaj nove in tudi sveže. Pesnik Ace Mermolja je prisotnim prebral nekaj svojih starejših pa tudi novejših pesmi. Prosveta V Kulturnem društvu Jože Rapo-tec v Prebenegu bodo danes ob 21. uri predvajali film »Sutjeska* ob priliki 1. obletnice smrti tov. Tita. Razna obvestila V župnijski cerkvi v Rojanu bo jutri, 31. maja, da 17. uri koncert ob prenovljenih orglah. Nastopita: organist Hubert Bergant in rojanski cerkveni pevski zbor. KD Vesna obvešča, da je knjižnica v domu A. Sirk v Križu odprta v ponedeljkih od 18. do 19. ure in v petkih od 19.30 do 20.30 Na razpolago je bogata izbira knjig iz domače in svetovne književnosti. KD Primorsko - Mačkolje vabi vse svoje člane na drugi redni občni zbor, ki bo v četrtek, 4. junija, ob 21. uri v Srenjski hiši. Slovenski kulturni klub — ob priliki leta handikapiranih — vabi danes zvečer ob 19.30 na predavanje, ki ga bosta vodila v italijanščini Roberto in Giuliano. Pojasnila nam bosta stanje v domu na Opčinah in razkrila lastne probleme. Praznik Unita in Dela v Bazovici na vrtu Gospodarske zadruge: danes ob 20. uri nastop pevskih zborov Lipa iz Bazovice in F. Prešeren iz Boljunca ter nastop gojencev Dijaškega doma v Trstu. Ob 17. uri odprtje kioskov. Jutri ob 14. uri odprtje kioskov, ob 18. uri godba na pihala Filarmonica di S. Barbara in nastop mladinske folklorne skupine KD Rdeča zvezda iz Saleža. Priložnostna govora bosta imela Miloš Budin in Claudio Tonel. Oba večera ples z ansamblom Puff. Posvet o reformi višje srednje šole Pokrajinska uprava bo v sodelovanju s Sindikatom slovenske šole priredila v sredo, 3. junija, ob 17.30 v dvorani Gino Baroncini na sedežu zavarovalnice Assicurazioni Generali posvet ob okrogli mizi o reformi višje srednje šole. Uvodna poročila bodo podali vsedržavni predstavniki šolskih komisij KD, KPI, PSI in PRI, ki so nedavno predložili niz dopolnitvenih popravkov k zakonskemu osnutku. V Tržaškem arzenalu - Sv. Marku bodo v ponedeljek popoldne splavili novo plovilo za prevažanje premo ga («bu!k-barge») »Soeartre*, ki so ga izdelali po naročilu tržaške družbe So.Mo.Car. Tehnične značilnosti »Socarlrc*, drugega plovila v seriji treh enakih enot, so naslednje: dolžina 104 m, širina 20 m, ugrez 7,32 m, bruto nosilnost 11.000 ton. Na sliki »Soeartre* pripravljena na splavitev Zaradi goljufije policija prijavila štiri osebe Leteči oddelek tržaške kvesture je prijavil sodstvu 30-letnega Bruna Degrassija, 20-letno Nello Pri-baz (oba stanujeta v Ul. San Zenone 3), 26-letno Anno Parisi por. Fiu-sco iz Ul. De Amicis 8 ter 24-letne-ga Furia Metza il Ul. Guerrazzi 6. Vsi so obtoženi goljufije na račun raznih tvrdk, ki prodajajo gospodinjske« stroje in radiotelevizijske a-parature. Degrassi in Parisijeva sta že stara znanca policije, vse pa so agenti že pred časom osumili, da si na protizakonit način prisvajajo denar. Šolske vesti Osnovna šola »F. Milčinski* na Katinari vabi na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo na šoli jutri, 31. maja, od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Osnovna šola v Devinu vabi na zaključno šolsko prireditev in razstavo ročnih del jutri ob 11. uri. Učenci in učitelji celodnevne o-snovne šole Žavlje - Korošci s sedežem v Miljah, vabijo starše in prijatelje mladine na zaključno prireditev, ki bo danes v šolskih prostorih ob 17. uri. Vabijo tudi na ogled razstave ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo odprta od 9. do 11. ure in od 15.30 do zaključka prireditve. Prispevki V .počastitev spomina na soborca Alojza Perica daruje Pepi Pertot 10.000 lir za TPPZ »P: Tomažič*. V spomin na Albino Savi daruje Ivanka Colja 10.000 lir za šolo «F. Milčinski* na Katinari. Namesto cvetja na grob Albine Savi daruje družina Petkovšek 10 tisoč lir za osnovno šolo »Fran Milčinski* na Katinari. Namesto cvetja na grob Davida Sirka daruje Gizela Dovšak 5.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa in 5.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Križa. POPRAVEK V včerajšnji objavi sta bili pomotoma izpuščeni imeni družin Kodrič in šiškovič, ki darujeta 50.000 lir za TPPZ »P. Tomažič*. V počastitev spomina Albine Savi daruje družina Rojc 10.000 lir za združenje staršev osnovne šole «F. Milčinski* na Katinari. V spomin na teto Albino Štefančič daruje Vladimir Tence 20.000 lir za sklad doma »Albert Sirk* v Križu. Namesto cvetja na grob Davida Sirka daruje Boris Košuta 15.000 lir za sklad doma »Albert Sirk* v Križu. Moški pevski zbor iz Križa izreka iskreno sožalje Niku Sirku in družini ob izgubi očetr Davida. Zveza borcev VZPI-ANPI iz Križa izreka globoko sožalje ženi in sinovoma Niku in Aleksandru ob izgubi moža oziroma očeta Davida. Obveščamo prijatelje in znance, da je pogreb pokojne Marije Korsstabo por. Zuban ki je bil najavljen za danes, preložen. Dan in uro bomo sporočili naknadno. SVOJCI teta Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga ANTONIJA GRGIČ Pogreb bo danes, v soboto, 30. maja, ob 14. uri iz rojstne hiše v cerkev v Bazovici. Žalujoče nečakinje Marija, Danica In Marija iz Šepulj z družinami Bazovica, Opčine, 30. maja 1981 PD SLOVENEC BORŠT -ZABRE2EC priredi 30., 31. maja, in 1. junija 11. PRAZNIK VINA DANES: ob 14.00 otvoritev kioskov od 20.00 do ene ponoči ples z ansamblom »POMLAD* JUTRI: ob 10.00 otvoritev kioskov ob 16.00 začetek kulturnega programa — koncert godbe na pihala BREG — otroški pevski zbor PD Slovenec — pevski zbor iz Bertokov — folklorna skupina iz REZIJE od 20.00 do ene ponoči ples z ansamblom »POMLAD* V PONEDELJEK: ob 10.00 otvoritev kioskov ob 19.00 podelitev nagrad 25. razstave vin občine Dolina od 20.00 do 00.30 ples z ansamblom »POMLAD* PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE VABI DANES IN JUTRI NA TRADICIONALNI PRAZNIK ČEŠENJ DANES: ob 15. uri odprtje kioskov od 20. do 24. ure prosta zabava z ansamblom T A IM S JUTRI: ob 14. uri odprtje kioskov ob 16. uri začetek kulturnega programa • Domači pevski zbor • Dekliški pevski zbor «Slovenski šopek* • Otroški pevski zbor «Slovenski šopek* • Moški pevski zbor «Srečko Kumar* iz Repna • Godba na pihala iz Nabrežine • Humoristične točke z Marjanom Kravosom od 20. do 24. ure prosta zabava z ansamblom T A I M S Delovali bodo dobro založeni kioski s čevapčiči, klobasami in domačim vinom. Jutri pomnožene avtobusne zveze z mestom in okolico (avtobus 40) V primeru slabega vremena bo praznik 7. junija. SPD «IGO GRUDEN* - NABREŽINA VABI NA CELOVEČERNI LETNI KONCERT DEKLIŠKEGA IN MOŠKEGA ZBORA POSVEČEN SPOMINU SERGIJA RADOVIČA ki bo v dvorani «Igo Gruden* v Nabrežini danes ob 20.30 Slavnostni govornik Aleksander Rojc Dirigent Matjaž Šček Osnovna šola F. Milčinski - Katinara, srednja šola Sv. Ciril in Metod - Katinara, otroški vrtec iz Lonjerja, KD Lonjer -Katinara in KD Rovte - Kolonkovec priredijo jutri, 31. maja, ob 17. uri na osnovni šoli na Katinari PROSLAVO V POČASTITEV 190-LETNICE ŠOLE NA KATINARI { Slavnostni govor Minka Pabor Kulturni prograta s . sodelovtmjem: osnovne in srednje šole na Katinari, otroškega vrtca iz Lonjerja, otroške folklorne skupine Tabor z Opčin, harmonikarskega*«fl#anrti«fc-<51asba»e matice, dekliškega zbora iz Devina in bloškega zbora Fran Venturini od Domja Vabljeni GLASBENA MATICA TRST Podružnica šole Glasbene matice — Kontovel Danes ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku sklepni nastop Sodelujeta: ženski zbor Prosek - Kontovel in moški zbor «Vasilij Mirk* Vljudno vabljeni! Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 30. maja MILICA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.45 — Dolžma dneva 15.25 — Luna vzide ob 3.45 in zatone ob 16.50. Jutri, NEDELJA, 31. maja VNEBOHOD, ANGELA Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,1 stopinje, najnižja 14,8 sto pinje, ob 18. uri 21,4 stopinje, zrač ni tlak 1019 mb ustaljen, veter 4 km na uro severozahodnik. vlaga 63-odstotna, nebo jasno s slabo —id)ji-vostjo, morje rahlo razgibano, tem Peratura morja 19 stopinj, ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Tommaso Borto-lato, Davide Palmisano. Goran Si-nicneta, Matteo Nicolin, Sandra Det stradi. UMRLI SO: 65 letna Maria Vodo--Pia por. Bertogna, 78 letni Vittorio Fabretti, 78 letna Antonia France-schinel vd. Mujesan, 64-letni Luigi Ongaro, 80 letna Carmen Covelli vd. Nunzi, 73-letni Ermete Grimalda, 85-letna Elvira Bajc vd. Koenig, 29 letni Franco Divich, 90 letna Enri ehetta Sospisio vd. Bourbon del Monte. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (m) 8 30 do 20 30) Ul. Roma 15, U Ginnastica 44, Ul. F Severo 112. Ul. Balamnnti 50 ("d 8.30 dn 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLIC) Boljunec: tel 228 124; Bazovica, tel 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek; tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596, Nabrežina, tel 200 121; Sesljan: tel 209 197. Zavije: tel 213137; Milje: tel 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. 20. ur«, tel 68-441. Gledališča VERDI Danes ob 18. uri ponovitev koncerta, ki ga dirigira Daniel Oren. Kot pianist bo nastopil Roberto Cap-pello. Koncert predvideva vrsto skladb Beethovna, Liszta, Schuberta, Bernsteina in drugih. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja še razpoložljivih vstopnic. AVDITORIJ Danes ob 20.30 v Avditoriju Jole Silvani in Witz Orkestra z delom «Un baul pien de ricordi*. Rezervacija pri glavni blagajni. Za abonente popust. Kino Cappella Undcrground 18.00—20.00— 22.00 »Estasi di un delitto*. Režija Luis Bunuel. Artslon 16.30—20.30 «Ludwig». H. Berger in R. Schneider. Eden 18.00 «La vera storia della si-gnora delle camelie*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 18.00 «Sfinge». L. Annedown, F. Langella. Excclsinr 17.00 «Rock'n Roli High School*. Grattaciclo 17.00—22.15 «11 marito in vacanza*. L. Čarati, E. Montagna ni. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 17.00 «Fantasma d'amore». M. Mastroianni, R. Schneider. Aurora 16.30 «Tre uomini da abbat tere*. Capitol 17.30 «L'isola». Cristallo 17.30 «Gente comune*. D. Sutherland. Vittorio Veneto 16.30 «The blues bro-thers*. Moderno 16 30 »Savana selvaggia*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.00 «Zombi». Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 15.30 «Professione pericolo — Stuntman*. Peter 0’Toole. Nazionale 15.30—22 15 «Miss Jones*. Prepovedan mladini pod 18. letom. FPotlrammatico 14 30—22.00 »Super libido*. Prepovedan mladini pod 18. letom Radio 16.00 »Pornografia campagno la*. Prepovedan mladini pod 18. letom. PD KRAŠKI DOM REPENTABOR priredi danes ob 21. uri na dvorišču Kraškega muzeja v Repnu 20 KULTURNI VEČER Sodelujejo: Tržaška dialektalna skupina «La barcaccia* s komedijo »Hvala za vse g. Dombrowsky» in domači pevski zbor »S. Kumar* Vabljeni! V TRSTU TOLLIAM SHAKESPEARI KAR HOČETE Komedija v petih dejanjih Jutri, 30. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu PRODUKCIJA BALETNE ŠOLE ŠTUDIJSKI PRIKAZ G. BIZET: OTROŠKE IGRE L. BOCCHERINI: BALETNA ŠOLA Jutri, 30. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Prodaja vstopnic danes in jutri od 10. do 12. ure ter v nedeljo eno uro pred pričetkom nastopa pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-265. ■Ulil llliiililt _______ mrn? • ■> X TABOR in MOŠKI ZBOR TABOR VABITA NA KONCERT moškega zbora ZARJA iz Trbovelj, ki bo danes ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodelujeta tudi domača zbora. Vabljeni! Razstave V juri-kem domu v Trebčah razstavlja Vladimir Klanjšček. Razstava bo odprta danes od 19. do 22. ure in jutri od 10. do 12.30. ZADRUGA « N A Š KRAS* vabi na odprtje KOLEKTIVNE RAZSTAVE GRAFIK ki bo v Kraški galeriji v Repnu 31, v ponedeljek, 1. junija 1981, ob 20. uri. Razstavljajo: Černigoj Kravos ----Palčič Spacal Vecchiet Ob otvoritvi bo nastopil TRŽAŠKI OKTET Mali oglasi telefon (040) 7946 72 METROMARKET išče prodajalca/ko z večletno prakso na oddelku za fotografijo z znanjem slovenščine —srbohrvaščine ter prodajalca/ko z večletno prakso na oddelku za radio - TV z znanjem slovenščine —srbohrvaščine. Telefonirati na št. 631-017/8. OSMICO je odprl Silvester Švara (Trnovca 14). Toči belo in čmo vino. PRODAM »fiat 128 CL» - letnik 1976, 60.000 prevoženih km v dobrem stanju. Tel. (040) 227-284. NA OPČINAH prodam opremljeno dvostanovanjsko vilo z mansardo, garažo in vrtom. Tel. (040) 211-844 ali*212-518. IŠČEMO ČISTILKO(CA) za restavracijo «Hostaria ai pini», Božje polje 14. Telefonirati na št. 225-324. OSMICO je odprl Jožef Batistič iz Rupe št. 8. Toči belo in čmo vino lastne proizvodnje. OSMICO je odprl Pepi Sancin-šar-nek (Dolina 112). Toči pristno belo in čmo vino. PRODAM »citroen LN» kub. 600 -letnik 1978, v odličnem stanju. Tel. v uradnih urah 827-231 ali 231-833 zvečer. PRODAM nov vinograd, približno 1000 kv. m. Telefonirati na št. (040) 228164 po 18. uri. OSMICO je odpri Bruno Kante -Praprot 3. Toči belo in črno vino. IŠČEM hišno pomočnico za temeljito čiščenje stanovanja v Bar-kovljah. Tel. (040) 412-507 vsak dan od 13.30 do 14.30. OSMICO je odprl Pepi Rapotec — Prebeneg št. 18. Toči belo in čr no vino. VESPO 125 ali močnejšo kupim v gotovini. Tel. (040) 52-277 v večernih urah. ODDAM dva lepa psička. Oglejte si ju na Repentabru 51. Hrovatič, tei. 227 262. TVRDKA, ki prodaja najnovejšo posodo, sporoča, da je nov naslov urada v Nabrežini št. 145. Oglasite se od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. IMAŠ kaj prostega ča9a? Želiš zaposlitev za 500 tisoč mesečno? Javi se v Nabrežini Center 145 od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure ah telefoniraj na št. 200-150. ODDAM V NAJEM opremljeno stanovanje (tri spalnice, dnevna soba, kuhinja, kopalnica in shramba) z lepim razgledom na morje v Vi-žovljah št. 9/h za poletni čas ali ■ za dobo šestih mesecev. Ana žužek. tel. (040) 209-285 ob delovnem urniku. OSMICO je odprl Mario Smotlak — Mačkolje 55 Toči belo in črno domačo kapljico DAJEM V NAJEM tri sohe za urade v strogem centru Gorice (o-premljene ali pa ne). Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag-gio l/l), telefon 833 82. S PRIMERNO PRIREDITVIJO Bevkove značke 347 otrokom podelijo danes v Sovodnjah Sodelovali so otroci 11 slovenskih šol goriške pokrajine Veseli živžav bo danes popoldne v Sovodnjah na ploščadi pred Kulturnim domom. Ob 17. uri se bodo zbrali osnovnošolski otroci iz vse Goriške, brez dvoma pa bodo prišle na prireditev tudi mamice in očki. Naši otroci bodo dobili Cicibanove in Bevkove bralne značke. Bralne značke imajo v osnovnih šolah v Sloveniji že deset let. Ta lepa navada se je pred leti razširila tudi v zamejstvo, najprej na Tržaško, letos pa jo prvič imamo tudi na Goriškem. V tem šolskem letu so naši učitelji in učiteljice pričeli s to akcijo. Vanjo so se vključile skoro vse šole, enajst po številu. Učenci prvih razredov so morali v teku leta pregledati in prebrati tri slikanice in eno pesniško zbirko ter potem s sliko ali spisom dokazati da so to zares prebrali. Učenci višjih razredov pa so imeli nalogo prebrati pet knjig. Tudi oni so potem pripravili spise ali risbe o prebranem delu. V poslopju o-snovne šole v Sovodnjah bodo danes razstavljene slike in spisi u-čencev, ki so sodelovali na tem natečaju. Učenci prvih razredov bodo torej dobili Cicibanovo značko, oni višjih razredov pa Bevkovo značko. Značke bo dobilo skupno 347 otrok, kar je približno 60 odstotkov tistih, ki obiskujejo slovenske osnovne šole na Goriškem. Današnja prireditev seveda ne bo omejena samo na podelitev značk. Na sporedu imajo Bevkov recital, ki ga je iz pisateljevih del pripravila učiteljica Zora Saksida. V tem recitalu sodelujejo učenci vseh sodelujočih šol. Zatem bo priložnostni govor o pomenu te bralne značke, ob koncu pa bodo vsi učenci skupno zapeli dve pesmi. Sledilo bo podeljevanje značk. Na prireditev v Sovodnje pridejo tudi nekateri književniki iz Slovenije in predstavniki Zveze prijateljev mladine. Do današnje prireditve je prišlo v povezavi med našim učiteljstvom in osnovno šolo Franceta Bevka na Opčinah. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Nameravajo jo prirediti na prostem, če jba bo vreme nagajalo bo vsa svečanost v dvorani. GORIŠKI GOSTINSKI VEČERI Drevi je na vrsti gostilna «Pri Iuni» Na vrsti je danes zvečer četrta runda goriških gostinskih večerov, ki jih pripravljajo slovenski gostinci na Goriškem včlanjeni v Slovensko deželno gospodarsko združenje. Gastronomi in vsi tisti, ki jim je na tem, da poskusijo v glavnem domače jedi, takšne kakršne sicer še danes dobimo v gostilnah, čeprav ne v tolikšni meri kot nekoč, saj so sodobnejše jedi marsikje izpodrinile tradicionalne, se bodo lahko zbrali v stari gostilni v osrčju mesta Gorice. Na vrsti je nocoj gostilna «Pri luni* v Ulici Oberdan, tik poleg glavne pošte in glavnega zele-njadnega trga. To je ena med starejšimi gostilnami v Gorici, ki je imela in seveda še ima vedno polno gostov. Nič čudnega saj se nahaja v neposredni bližini zelenjadnega trga in so bili in so torej med klienti tako branjevke kot kmetje, poleg tega pa ima gostilna seveda polno mestnih gostov, takih, ki jim prija kozarček pristnega vina in domače pripravljena jed. Tudi jedilni list nocojšnje večerje je v skladu s tradicijo te gostilne in na njem smo videli napisane jedi iz naše domače kuhinje. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Trži ču dežurna lekarna S. Nicolo, Ulica 1. maja 94, tel. 73-328. TUDI NA GLAVNI POŠTI Davčne prijave do ponedeljka V telovadnici Lenassi v Kapucinski ulici je bilo v teh dneh zelo živahno, saj so tisoči Goričanov izročali občinskim uradnikom kuverte z davčno prijavo o dohodkih, ki so bili ustvarjeni v lanskem letu. Živahno je bilo tudi na vseh bankah, saj je treba davek, ki si ga vsakdo sam izračuna, plačati na banki, v davčno prijavo pa dati samo bančno potrdilo. Seveda bodo v telovadnici Lenassi sprejemali davčne prijave tudi danes. Ker pade 31. maj, zadnji dan ko je treba izročiti davčno prijavo na nedeljo, bodo izjemoma prijave sprejemali tudi v ponedeljek, 1. junija. Telovadnica Lenassi bo tako odprta ves ponedeljek. V ponedeljek bodo prijave sprejemali tudi na vseh podeželskih občinah, kjer so sicer davkoplačevalci v glavnem že opravili svojo dolžnost. Moč pa je davčno prijavo poslati na davčno upravo tudi s priporočenim pismom. Ravnateljstvo goriške pošte nam je sporočilo da bodo v ponedeljek, 1. junija, izjemona sprejemali taka priporočena pisma -davčne prijave ves dan do 21. ure zvečer. To na glavni pošti. Ves dan do 19. ure bo odprto okence za sprejemanje priporočenih pisem. Od 19. do 21. ure pa bodo zamudniki lahko izvršili svojo dolžnost v uradu za sprejemanje telegramov na glavni pošti. GRAN PREMIO NOE ŽE ŠESTNAJSTIČ Deželno vinsko razstavo odprejo danes v Gradišču Razstava, združena s pokušnjo drugih dobrot, bo odprta do nedelje, 7. junija V Gradišču ob Soči odpro danes popoldne, ob 18. uri, 16. vinsko razstavo z naslovom »Gran premio Noe*, ki ga pripravljata deželna enoteka «La Serenissima* v Gradišču in letoviščarska ustanova. Na tej razstavi, ki bo odprta vsak dan do naslednje nedelje, 7. junija, v športni hali v Gradišču, bo moč po kušati skoro tristo vin sedemdese tih vinogradnikov iz vse naše de žele. Svoja vina so namreč poslali v ocenitev žiriji tega natečaja, ki se ponavlja vsako leto. Ta vina bo potem moč kupiti v malih ali večjih količinah vse leto v deželni e-noteki. Nocoj bodo ©tvorili, vedno v športni hali, tudi razstavo krajinskih slik Furlanije slikarja Alda Bres-sanuttija. Jutri imajo na sporedu tudi pokušnjo goriške gubance. v ponedeljek pokušnjo prekajenega lososa, v torek bodo izročili vinogradnikom nagrade. V sredo bo degustacija belih vin, v četrtek bo ponovno pokušnja goriške gubance, v petek bo filmski večer, v soboto bo degustacija rdečih vin, v nedeljo, 7. junija, pa pokušnja prist- iiii u HiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii iiiiiiiii iii ih iiiii n lini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii iiiiiu nuli iii milil mi n n Hlinili n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi n iiiiiiiin n iiiii n iiiii iiiii iniiiimiii im V TOLMINU ODPRLI IZREDNO ZANIMIVO RAZSTAVO Sto let arheoloških raziskovanj in izkopavanj na Mostu na Soči Doslej so v tem kraju odkopali nad 6000 grobov iz starejše železne dobe in 26 prazgodovinskih hiš - Veliko najdb tudi iz poznejšega rimskega obdobja Tomaž Rutar, kaplan in župnik v rrekdanji Sv. Luciji oziroma sedanjem Mostu na Soči, je okrog leta 1844 napisal v pismu nekemu prijatelju, tudi naslednje: «Tu se nahajajo znamenite Stvari, prihodnost bode pokazala*. Mislil je na arheološke predmete, ki jih je odkril na griču Mirišče ter so vzbudili njegovo zanimanje. Najdbe je začel shranjevati in sedaj upravičeno pravijo, da je bil Rutar pobudnik poznejših arheoloških raziskovanj, ki jih organizirano opravljajo že sto let. Sadovi dosedanjih raziskovanj so naslednji: izkopali so 6640 prazgodovinskih grobov, 26 prazgodovinskih hiš, 111 grobov iz prehoda mlajše železne dobe v rimsko obdobje, dve stavbi, ki sta tem grobovom imiiiHiimniiiiiHiiiiHuiUiHHiniiiniMiuiiiiiHiimiiimiimiiiuiiniiimiiniiiiiiiiiniiliiUHniiMiuimiiitiii OB DNEVU AVTOMOBILISTA jiV.u . dr» r*f G Priznanja šoferjem in prizadevnim učencem Nagrado dobila tudi slovenski učenki Kristina Ožbot in Barbara Obijubek Danes zjutraj ob 11. uri bo na Trgu Battisti v Gorici tradicionalna svečanost ob dnevu avtomobilista, ki ga prirejata skupno goriški avtomobilski klub in goriška občinska uprava. Na sporedu imajo blagoslov motornih vozil, nagrajevanje najboljših učencev, ki so sodelovali v občinskem tečaju za prometno vzgojo in podelitev priznanj prometnim policistom ter najstarejšim šoferjem. Kot je znano je občina letos že šestnajstič priredila natečaj prometne vzgoje v goriških osnovnih šolah. Petnajst najboljših učencev dobi danes v dar kolo. Med temi sta tudi Kristina Ožbot, ki obiskuje 4. razred slovenske osnovne šole v Ulic, Vittorio Venelo in Barbara JU(rj B^ZIlik Obljubek, ki obiskuje 5. razred slo- r venske osnovne šolo v Ulici Brolo. jjOfiŠkih kTVOdfljftlCCV Člani goriške sekcije društva prostovoljnih krvodajalcev se pripravljajo na vsakoletni praznik. Letošnji bo že 15. po vrsti. Prireditev bo jutri, 31. maja s pričetkom ob 9.30 z verskim obredom ter slovesnostjo v deželnem avditoriju, kjer bodo članom izročili priznanja. Smrtna nesreča pri Fari Na avtocestnem odseku v bližini Fare se je sinoči okrog 22. ure, pripetila smrtna nesreča. V trenutku, ko to poročamo, žrtve še niso uradno identificirali; na osnovi dokumentov, ki so jih našit v razbitem avtomobilu, pa naj bi šlo za 32-letne-ga podčastnika italijanske vojske Franca Rossija, po rodu iz Sulmo-ne, s stalnim bivališčem v Carduc-cijevi ulici v Gorici. Rossi se je peljal z renaultom GTL 18 proti Gradišču, pri tem izgubil nadzorstvo nad vozilom ter silovito treščil v železno ograjo. Med prevračanjem je voznik padel iz vozila. Truplo so namreč našli v jarku, kake tri metre pod cesto. Podrobneje bomo o nesreči poročali jutri. sočasni in 8 rimskodobnih stavb. To je materialni okvir iz katerega se po izvedenih raziskovanjih že more izluščiti spoznanja o vzrokih, ki so privedli do naselitve s Sočo iD Idrijco v globokih tesnih zavarova nega prostora, in o posledicah razmeroma zgodnje naselitve, ki jo izpričuje kakovostna in številčno bogata materialna zapuščina. V njej se enakovredno prepletajo pričevanja o ustvarjalnosti in bogatem duhovnem življenju skozi dolga stoletja. Most na Soči lahko brez zadreg in pomislekov postavimo ob bok najvažnejšim najdiščem starejše železne dobe v Evropi: Kleinkleinu, Frogu, Sopronu, Smolenicam, Heu-neburgu, Hallstattu, Mont Lassoisu, Vačam, Stični in Novemu mestu. Najstarejši podatek o arheološki najdbi je iz leta 1845, ko so na njivi ob desnem bregu Idrijce našli rimski srebrtiik. 'Že"korričnjehi' kaplan in župnik Tomaž Rutar je prvi nabiral in prvi hranil arheološke najdbe in o njih tudi poročal. Goriški odvetnik' dr. Paolo de Biz-zaro je 28. oktobra leta 1879 o najdbah obvestil Osrednjo znanstveno komisijo na Dunaju in si zagotovil tudi plačilo za izkopavanja, ki jih je opravljal. Pri izkopavanjih so mu sledili župnik Alojzij Carli iz Tolmina, Tržačan Carlo de Mar-chesetti, Josef Szombathy z Dunaja, Enrico Maionica iz Trsta, Bruna Forlati - Tamaro iz pokrajine Bergamo, ter v obdobju po zadnji vojni Niko Mozetič, Drago Svoljšak in Beatrice Žbona - Trkman iz Goriškega muzeja v Kromberku. Arheološka izkopavanja so v povojnem obdobju dala nove sadove, saj so našli, poleg gr-Kov, tudi o-stanke zgradb, sledove arhitekture in najrazličnejše predmete, od posode do nakita, ki izhajajo iz rimskega obdobja. Predmeti izkopani na Mostu na Soči so shranjeni po večini v muzejih na Dunaju, v Trstu, Gorici, Ljubljani in seveda v Goriškem muzeju. Kustos tega muzeja Drago Svoljšak — o slovesu Mosta na Soči glede na najdbe je objavil že številne članke in strokovne razprave tudi v tujini — poudarja, da so na razstavi, ki so jo včeraj zvečer odprli v Tolminu, v tamkajšnji knjižnici Cirila Kosmača, lahko predstavili komaj okoli desetino najdb. Prikazujejo posodo, okrasne predmete, risbe in fotografije grobov, pa arhitekturo in zgradbe staroselcev iz prazgodovine oziroma rimskega obdobja. Svoljšak tudi po- limilHHHIHimtlHIimiHHnHHHHnHIHHIHHUHIHIHIIIHHHIIIIHimHIIHIUIIIiniHItHIIHHIIIinimmilllllimiHIHIIIIIIItlllllllllllltlHmillllllimmillimillllllUia Zbor «Ars mušica je pel v Solkanu V Solkanu je pred nekaj dnevi gostoval goriški zbor «Ars Musiča* iz Gorice, ki ga vodi Franc Valen-tinsig. Goriški pevci so na sporedu Imeli polifonsko in ljudsko glasbo. Bili so gostje solkanskega zbora »Marij Kogoj*, ki ga vodi Ivan Mi-gnozzi. Solkanski pevci bodo Gori- čanom vrnili obisk v letošnjem juniju in izvedli koncert v našem mestu. Na naši sliki je zbor »Ars mušica* iz Gorice. udarja, da je Most na Soči že v prazgodovini imel skoraj 800 prebivalcev, toliko kot jih šteje sedaj Sicer je celotno naselje zaščiteno po zakonu in Most na Soči smatrajo v Sloveniji za kulturni spomenik prve kategorije. Pristojne oblasti so za izkopavanja zmeraj dajale potrebna sredstva. Financirali so jih Raziskovalna skupnost Slovenije, razni organi tolminske občine in tudi Goriški muzej. Pri izkopavanjih pa n: razne načine pomagajo tudi domačini, ki morajo zaradi zaščitenosti območja sicer dolgo časa čakati na izdajo raznih dovoljenj za nove gradnje. Za obseg in posebnosti razstave je značilno dejstvo, da so jo pripravljali 7 mesecev. Med predmeti vzbuja veliko zanimanje tudi izredno bogat 18 gramov težak zlat prstan, ki izhaja iz obdobja med ; drugim in tretjim stoletjem našega štetja. Arheološke najdbe so sloves Mosta na Soči razširile po vsej Jugoslaviji in Evropi. Zato je ogled razstave zanimiv ne zgolj za strokovnjake, marveč za vse, ki jih zanimata preteklost ter z njo povezana materialna kultura ljudi, ki so na tem območju živeli v prazgodovini in v rimskem obdobju. Razstava — ob otvoritvi sta govorila znanstveni sodelavec Narodnega muzeja iz Ljubljane dr. Stane Gabrovec in kustos Goriškega muzeja Drago Svoljšak — bo odprta do 10. julija. Zbor Jezero na srečanju «Pesem ne pozna meja» Jutri popoldne se bodo zbrala v Pridvoru pri Kopru kulturna društva, ki vsako leto v tem času se snidejo v skupnem programu pod naslovom tPesem ne pozna meja*. V tem hvalevrednem krogu medsebojnega sodelovanja kulturnih skupin z obeh strani meje sodeluje šest društev in sicer društva Franc Zgonik iz Branika, Jezero iz Doberdoba, Primorec iz Trebč, .Vesna iz Križa, Svoboda U iz Trbovelj in Svoboda iz Pridvora. Program, ki se bo pričel ob 15. uri po jugoslovanskem času, zajema nastop vokalnih skupin vseh sodelujočih društev s posameznimi nastopi in skupnim finalom, ter domačo godbo na pihala. Upati je, da ne bo tej manifestaciji, ki je ena najpomembnejših v obliki obmejnega sodelovanja, nadlegovalo vreme. Prireditev bo na odprtem. V slučaju slabega vremena pa bo program izveden v dvorani. Udrla se je streha cerkve v Pevmi V zadnjem času so v cerkvi v Pevmi opravili razna vzdrževalna dela. Tako so uredili zvonik in opravili nekatera manjša popravila. Izgleda pa, da to še ne bo dovolj, kajti stavba je potrebna res temeljitega popravila, zaradi dotrajanosti in zaradi posledic, ki jih je pustil potres pred petimi leti. Zlasti bo treba popraviti streho, oziroma nekatere dele strešne konstrukcije. O nujnosti takih popravil priča tudi dogodek, ki se je pripetil predvčerajšnjim, ko se je udrla streha nad glavnim oltarjem. Na srečo ni bil ranjen nihče. Trčenje med avtomobilom in motornim kolesom Okrog 12.30 včeraj, je v Drevoredu Colombo v Gorici prišlo do čelnega trčenja med motornim kolesom, ki ga je upravljala 20-letna Marina Cecot iz Gorice, in fiatom 127, za volanom katerega je sedela 52-letna Angela Stesarosio, prav tako iz Gorice. V nesreči si je Ce-cotijeva zlomila levo nogo ter utrpel« druge telesne poškodbe. V goriški bolnišnici se bo zdravila 60 1 dni. nega parmezana. Na vinski razstavi imamo tudi vina nekaterih slovenskih vinogradnikov iz naših Brd in tržaške pokrajine. Junija koncerti v starih cerkvah v Krminu V sodelovanju z društvom. Pro lo-co in občinsko upravo iz Krmina ter komisijo za kulturna vprašanja, bodo v Krminu tudi letos izvedli vrsto glasbenih večerov v starih cerkvah. Prvi koncert bo na sporedu v petek, 5. junija ob 21. uri v cerkvi na Subidu. Nastopil bo tržaški baročni trio (Miloš Pahor, Fiammelta Zu-liani in Di na Slama). 12. junija bo koncert v cerkvi Marije Device Pomočnice. Predviden je nastop videmskega kitarista Giulia Chiandettija. Na koncertu 21. junija, ki bo v cerkvi sv. Apolonije bosta nastopila violinist Alfredo Marcosig ter pianistka Laura Albonetti Wright. Na zaključnem koncertu, ki bo 26. junija v cerkvi sv. Ivana, bo nastopil goriški komorni ansambel, kot gost v tem ansamblu pa tudi znani slovenski trobentač Anton Grčar. Poslušalce bodo pred vsakim koncertom (za vse je pričetek napovedan za 21. uro) seznanili tudi z arhitekturnimi zanimivostmi cerkve ter z restavracijskimi posegi, ki so bili opravljeni v zadnjih letih. Vsekakor zanimiva in hvalevredna kulturna pobuda. PD »DANICA* - VRH priredi danes zvečer ob 20. uri v Domu Andreja Budala v Štan-drežu KONCERT Zgornjevipavskega mešanega pevskega zbora iz Podnanosa in dekliškega zbora »Danica* z Vrha Vabljeni! Prosvetno društvo Štandrež in Kmečko društvo štandrež vabita na tradicionalni PRAZNIK ŠPARGLJEV v štandrežu, v dneh od 30. maja do 7. junija. SPORED: — danes, 30. maja: otvoritev in plesna zabava — jutri, 31. maja: ob 15.30 slikarski ex tempore; ob 19.30 nastop mladinskih zborov ter ansamblov Nova misel in Galebi. Sledi ples. — sobota, 6. junija: ples — nedelja, 7. junija: ob 19. uri nagrajevanje zmagovalcev natečaja ex tempore, nastop zborov iz Doberdoba, Štmav-ra ter Ppči in Rupe ter uprizoritev veseloigre «Podlaga zakonske sreče*, v izvedbi članov PD Štandrež. Sledi ples. Na razpolago bodo odlični špar-glji ter domača jedila in pijača. Razna obvestila Bivši izseljenci iz Brda v Terski dolini priredijo jutri, 31. maja, netekmovalni pohod na 12-kilometr-ski progi ter vabijo k udeležbi tudi društva in posameznike z Goriškega in Tržaškega. Udeleženci bodo odšli na pot ob 10. uri. Prijave sprejemajo neposredno pred prireditvijo. Sovodenjska občinska uprava bo v juliju poskrbela za letovanje otrok v Škofji Loki. Otroci, v poštev pridejo dijaki nižje srednje šole, bodo stanovali pri posameznih družinah. V istem času bo prišla v Sovodnje tudi skupina otrok iz škofjeloške občine. Starši, ki so pripravljeni na tako obliko izmenjave, naj to čim-prej sporočijo v tajništvu občine. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi jutri, 31. maja, planinski izlet na Stol nad Breginjem (1674 metrov). Odhod z lastnimi sredstvi ob 6. uri s Travnika. Izlet vodi Ivo Berdon. Kino (iorlcu VERDI 17.30*-22.00 «Bianco, rosso e verdone*. Carlo Verdone. CORSO 18.00-22.00 «Spaghetti a mezzanotte*. B. Bouche in L. Ban* fi. Barvni film. VITTOR1A 17.00-22.00 »Moglie so-pra, femmina sottq». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Manidu — squalo ribelle*. PRINCIPE 17.30 - 22.00 «Jncontri ravvicinati del terzo tipo*. A«ix/ (• orica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Maščevanje Sony Leeja*. Ameriški film. 22.00 »Doživljaji čistilca oken*. A-meriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Veliki izziv*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Konvoj*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 84-268. Zadnja predstava v letošnji sezoni NOVICE Z VALUTNIH TRZISC Ansambel Slovenskega stalnega gledališča se N) danes zadnjikrat v letošnji sezoni predstavil svojemu občinstvu. Na odru Kulturnega doma bo nastop i z uspešno Shakespearovo komedijo ,Kar hočete', ki jo je kot gost zrežiral Branko Gombač, sceno in kostume zanjo sta izdelala Niko Matul in Alenka Bartl. Vsi tisti, ki si predstave še niso ogledali, lahko izrabijo še zadnjo priložnost, da prisostvujejo izredni postavitvi te najboljše Shakespearove komedije Dolar še niha, zlato pod 500 dolarji Na valutnih tržiščih je v začetku tedna že kazalo, da bo dolar prekosil vse dosedanje rekorde, saj je vsak dan pridobil vsaj en odstotek. Proti koncu tedna se je tudi ta valuta pomirila, verjetno zaradi prepričanja, da se sedanje obresti ne bodo dolgo obdržale. Tudi zlato je ta teden nihalo v višini dveh odstotkov. Nemška marka je bila šibka, proti koncu tedna se je nekoliko o-krepila. Bolje se je odrezal švicarski frank, še bliže pa so ostali dolarju kanadski dolar, avstralski dolar in japonski jen. Italijanska lira je bila šibka zaradi vladne krize. Dolar je spet kraljeval na valutnih tržiščih in je dosegel rekordno ceno nasproti italijanski liri. V sredo je veljal 1164 lir, 2,34 marke, 2,08 šv. franka in 224 jenov. Med operaterji še zmeraj prevladuje povpraševanje po tej svetovni devizi, medtem ko jo le malokdo prodaja. Po tržnem zakonu ponudbe in povpraševanja se je zato cena dolarja zvišala. Vzrokov za okrepitev dolarja je več, med njimi razločujemo tradicionalne in «sveže*. Med resnejše vzroke prištevamo Reaganov efekt, ki obstoji v posebnem zaupanju poslovnih ljudi v novega predsednika ZDA ter v njegovo gospodarsko politiko. Drugi, trdnejši vzrok tiči v zelo visokih obrestih, ki jih nudijo na- NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Ziiricb Beograd 29. 5. 27. 5. 27. 5. 29. 5. Ameriški dolar 1140,— 16,20 2,08 32,43 Kanadski dolar 935.— 13.40 1,73 25,60 Nemška marka 490,— 698,— 89,07 1525,07 Holandski florint 442,— 627,50 80,12 1326,56 Belgijski frank 29.— 41.90 5,46 89,10 Danska krona 155,— 221,— 28,24 470,97 Švedska krona 228,— 325,50 41,97 675,53 Norveška krona 198.— 283,- 36,29 575,76 Francoski frank 203,— 290,— 37,61 641,99 Italijanska lira — 1,40 1,85 3,11 Angieški funt 2350.— 33,56 4,30 70,73 Irski funt 1750,— — — — Švicarski frank 550,— 785 — — 1670,03 Avstrijski šiling 69.- — 12,59 215,72 Japonski jen 4,- 7,15 0,95 14,42 Avstralski dolar 1250,- — 35,26 Španska peseta 12,25 17,30 2,25 35,89 Portugalski eskudo 18,50 24 — 3.38 — Jug. dinar; mali 20.— 41.— 6.— — veliki 23,— 40,— 6,— — Grška drahma 19,— 27,50 56,13 ložbe v dolarjih. Te dni znašajo obresti prime rate v ZDA kar 20,5 odst. Zato je razumljivo, da ohranjajo operaterji kapitale med eno in drugo kupčijo kar v dolarjih, saj se ta valuta venomer krepi, v prehodnih obdobjih pa prinaša visoke obresti. Med trenutne dejavnike pri okrepitvi dolarja je treba omeniti zaostritev položaja ZDRAVNIKOVO MNENJE ZAKAJ SMO SPOMLADI TAKO HUDO UTRUJENI Splošen pojav, ki ima lahko tudi zle posledice Pravzaprav doživljamo v tem času iz leta v leto isto težavo: komaj začutimo v zraku prvi vonj po pomladi, že se nas poloti silna utrujenost. Brez volje smo, zaspani, vse nas boli. noge so težke in svinčene, tako da komaj prisopihamo do drugega nadstropja. Prav nobene delovne vneme nimamo več in za vsako delo porabimo še enkrat več časa kot prej. Ves dan se nam zdeha. tako da nas je že sram pred sodelavci Kar stoje bi zaspali. Pa tudi spanje in počitek pri tem nič ne koristita, saj se neredko zjutraj zbudimo še bolj utrujeni kot smo zvečer legli k počitku. Včasih sirimo 10 ur nepretrgoma, pa se z utraj še vedno ne moremo zbudili, drugič pa se brez razloga vso ncč. ali pa sploh ne moremo zaspati. pa čeprav nas od utrujeno -sti vse telo boli. Temu stanju pravimo pomladanska utrujenost. Včasih šo pripisovali te težave pomanjkanju vitaminov po dolgih zimskih mesecih. No, danes nam tudi pozimi ne manjka vitaminov, saj sveža zelenjava in sadje že dolgo nista več privilegij bogatih. Spomladanska utrujenost je v g’avnem posledica zimske lenobnosti. Spomladanska utrujenost pesti veliko večino ljudi, v spomladanskih mesecih prihaja nad nas kot prava epidemija, pa čeprav s pravo boleznijo nima nič skupnega. Spomladanski meseci so torej za marsikoga neprijetni, za stare ljudi ter za nekatere kronične bolnike pa so lahko tudi nevarni, še posebno slabo se počutijo v tem času ljudje, ki imajo nizek krvni pritisk, zlasti v dneh. ko se vreme spreminja. Vrti sc jim v glavi, pred očmi se jim megli, srce čutijo «v grlu*, včasih jim utriplje prehitro, drugič prepočasi, kot bi se hotelo kar ustaviti, obliva jih znoj, roke in noge pa imajo hladne. Tudi ljudje z visokim krvnim pritiskom pomladansko utrujenost težko prenašajo. Pa tudi več srčnih in možganskih kapi je v teli mesecih, V pom>adanskih mesecih je tudi več obolenj srca in ožilja in sicer kar za 25 odst., kar za 30 odst poraste število astmatikov, ki iščejo pomoči pri zdrav? niku., poveča se število reumatič-nih obo'enj. pogoste so pljučnice, pogostejši so epileptični napadi. Ljudje so na Splošno bolj živčni, pogosti so glavoboli, zlasti migrenske oblike. Pa tudi smrtnost^ je v pomladanskih mesecih najvišja. Poraste pa tudi število samomorov! prometnih nesreč in nezgod pri debi. kar pra tako pripisujejo neugodnemu delovanju vremenskih sprememb na naš organizem. Vendar pa vidimo, da so ljudje v teh mesecih neodDor.ii in zato bitreie podležejo nekaterim boleznim, še posebno pa smo dovzetni v tem času za prehladna obolenja. V zimskih mesecih preživimo pretežni del dneva v toplo ogrevani!) prostorih. Zrak v takih prostorih je suh. kar neugodno vpliva na naše sluznice. Izsušene sluznice izgube v veliki meri svojo obrambno sposobnost, zato se ne moreio upirati bolezenskim po-vzročiteHem, M jih je v zraku brez števila, še posebno, če zaradi drage kurjave, nrostore bolj poredko zračimo. Prej ali slej se, bctio na tak način okužili. Organizem potreba'c vsakodnevne spremembe, dražljaje, tako toplotne kot zračne, svetobne . . .. samo na tak način ohrani svojo odpornost in zdravje. Enoličnost ga utriiia in sl« i njegovo odpornost Star pregovor pravi: kdor pozimi preveč počiva, bo spomladi oslabel ali celo umrl. Ir. v tem, je tudi nekaj resnice. Brez dvoma ima tudi prehrana pomembno vlogo pri spomladanski utrujenosti. Ne toliko zaradi pomanjkanja vitaminov, čemur se danes lahko izognemo. Pozimi jemo preveč kalorično hrano, ki vsebuje veliko maščob in ogljikovih hidratov. Pa tudi hrana, ki vsebuje preveč živalskih beljakovin (meso), organizem utruja, saj nastaja med presnavljanjem v organizmu preveč kislin, ki povzročajo utrujenost. Edina živalska beljakovina, ki jo spomladi lahko u-živamo brez omejitev, je mleko. Prav tako moramo paziti na redno prebavo. Pri neredni prebavi se v organizmu zadržujejo razne škodljive odpadne snovi, ki prav tako vplivajo na utrujenost. Zdrava prebrana naj v toh menečih vsebuje čim več rastlinskih živil dovolj tekočine, vitaminov, zlasti vitamina C in železa. Po mnenju nekaterih strokovnjakov naj bi imeli pri spomladanski utrujenosti' pomembno vlogo ultravioletni žarki. V poletnih mesecih se koža postopoma utrdi, [»rjavi in's tem zaščiti organizem pred premočnim delovanjem ultrdvioleknih. žarkov. Preko zime telo izgubi večino te svoje zaščite. Spomladi postane sence in s tem delovanje ultravio-letnih žarkov močnejše, pri tem pa je organizem še nezaščiten, zato ti žarki neiigodno vplivajo na hormonski ih vegetativni živčni sistem v organizmu, kar se odraža v utrujenosti in slabši od pomosti organizma. Najboljši način preprečevanja pomladanske utrujenosti je gibanje. Ne smemo se predati lenobnosti. Primeren šport (kolesarjenje, tek, plavanje, hoja, tek na smučeh .. .) nas bo okrepil, poživil krvni obtok, vzdržljivejši bomo in manj dovzetni za bolezni, pa tudi manj podvrženi pomladni u-trujenosti. Seveda pa pri tem ne smemo pretiravati. Začeti moramo počasi in postopoma, le tako bodo imele vaje svoj ugoden u-činek. Dr. R. R. TEORETIČNE OSNO VE BA UH A USA IN NJIHOVA VELIKA VPLIVNOST Ob predstavitvi dejavnosti znamenite umetniške šole v Beogradu in Zagrebu V aprilu so v beograjskem Muzeju sodobne umetnosti zaprli eno najzanimivejših razstav, ki jih je v zadnjih letih debila Jugoslavija v okviru mednarodne kulturne izmenjave. Gre za razstavo dejavnosti e-dinstyene in nemara najvplivnejše umetniške šole tega stoletja — nemškega Bauhausa (1919 - 1933). Razstavo je v celoti pripravil nemški organizator Inštitut za zveze s tujino iz Stuttgarta, ki je poskrbel tudi za natis izčrpnega kataloga. Po celi vrsti predstavitev Bauhausa v številnih državah po vsem svetu, je prišla naposled v Jugoslavijo. Odprta je bila. kot je zapisano najprej v Beogradu, ta čas pa je še v Zagrebu. Tako kot že vrsta drugih pomembnih _ likevqiti razstav. 1» šlkVzal, tuefi' ta mimo Ljubljane, čeprav bi si jo Slovenija, zaradi udeležbe nekaterih slovenskih u metnikov v zgodnih evropskih avantgardističnih gibanjih in za-zadi neposrednih zvez z Bauhau-som. to tudi zaslužila. In zakaj bi bilo pomembno videti to razstavo pri nas? V njeni luči bi namreč postale mnogim jasnejše okoliščine slovenskega prispevka k najradikalnejšim u-metnostnim usmeritvam zgodnjih dvajsetih let. Na njej bi videli neposredne pobudnike in zglede pa hkrati spoznali tudi tisto, kar je bilo ob vplivih in izgledih pri has izvirnega in po svoje izpeljanega. In nihče, skoraj nihče ne bi mogel mimo spoznanja, da ima marsikaj, kar „se danes pojavlja kot izvirno in novo na kar se da široko razprti pahljači od slikarstva in grafike do arhitekture, industrijskega in grafičnega oblikovanja ter fotografije že svoje teoretične osnove in izdelane vzorce prav na Bauhausu. Ob kod torej tolikšna vplivnost te šole? Umetniška šola, kakršno si je zamislil arhitekt Walter Gropius leta 1919, je v kratkem že v Wei-marju (1919 1925) postala vse več kot običajna akademija. Naj-poprej je njegova zamisel izhajala iz potrebe po strogo etičnem odnosu do arhitekturne in vsake druge oblikovalne naloge: poštenost v konstrukciji, v gradivu, organizaciji prostora in končni obdelavi (brez vsakršnega «nepo-trebnega* historicističnega okrasja), kar izhaja iz angleškega gibanja Arts and Crafts v 19. stoletju in kar je postalo temelj nemškega Werkbunda. Vendar bolj kot to, da je Bauhaus nastal z družitvijo dveh šol. visoke šole za likovne umetnosti in visoke umetnoobrtne šele, je bilo pomembno dejstvo, da je bil hkrati izjemno odprt za vse umetnostno aktuaTio in novo in je sprejemal za svoje učitelje najbolj znane umetnike tega časa iz domala vseli umetniško pomembnih evropskih središč (JI. Kapdip? ski, L. Feininger, J. Itten. P. Klee. L. Moholy - Nagy. O. ScJilgjHffler .jjfKA. is jellfitrotei* ustvariti svojevrstno sintezo aktualnih umetnostnih gibanj. Vendar skupni imenovalec te šole ni bil nikak enoviti modernistični slog. četudi bi se dalo razpravljati o nekaterih skupnih značilnostih izdelkov in zasnov izvedenih na njej, marveč prepričanje. poglavitnih snovalcev učnih programov (Gropius, Kanrfinski, Itten), da je potrebna v sodobni umetnosti predvsem analiza vsakršnega izrazila, šele s ponovnim grajen >em do bistva o-luščenih prvin je mogoče priti do sinteze na višji ravni — v arhitekturi, ki najpopolneje zaobjame vse druge zvrsti od slikarstva, in kiparstva, industrijskega oblikovanja in scenografije do fotografije, filma in plesa. Zato so dajali tudi tak poudarek predvsem osnovnim umetniškim tečajem, ki so jih vodili Feininger, Kles. Itten, za njim pa Kandin-ski in Moholy - Nagy. Že v teh tečajih je razločno videti, kako bistveno drugačen odnos je Bauhaus zavzel do sveta okrog sebe in kaj si je postavil za cilj umetniškega oblikovanja. Snovna in dinamična resničnost sveta, na katero so opozorili dadaisti in ruski konstruktivisti, je morala najti ustrezno mesto že v osnovnem tečaju, ravno tako ra- ■iHifmiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiufiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiuiiiiiiii Villibossi razstavlja v Tribbiu Bruno Bina Idi pa v Cartesiusu Pred tednom dni, torej prejšnjo soboto so v Trstu odprli hkrati dve sicer povsem različni, hkrati pa zanimivi razstavi. Ena je razstava domačina Villibossija, druga pa gosta iz Brescie Bruna Ri-naldiia. Tržaški likovnik Villibossi, ki je doslej razstavljal že večkrat v občinski in drugih tržaških galerijah in sodeloval na nekaterih simpozijih in «kolonijah» v Jugoslaviji, med drugim tudi v Bitoli, Stični na Dolenjskem ter v bližnji Lipici, je za sedanjo razstavo v središčni galeriji *ll Trib-bio» pripravil nekaj malih bronastih odlitkov, nekaj prav tako majhnih skulptur v kamnu, dve nekoliko večji deli v lesu. ter zelp zahtevno■ delo tkrižev pot» s šestnajstimi postajami. K temu dodajmo še nekaj črno-belih risb, ki zelp izrazito kažejo, da jih je ustvaril kivar in ne slikar. Vsekakor gre za zahtevno in dobro pripravljeno razstavo, ki ponovno dokazuje, da ostaja tr-žaško-miljski likovnik zvest sebi in svojemu stilu, ■ pa čeprav je PQsebno v *križeveih polu® ubral nekoliko svojevrstno tehniko, ki se še toliko bolj ločuje od dosedanjega Villibossija, ker ji 'v mračni barvi, ki je temu tržaškemu mojstru bolj tuja, saj se je vedno doslej predstavljal v naravnih barvah kraškega ali ka-rarskega kamna, domačega ali tujega lesa ali v le malo obarvanih risbah. Sicer pa tudi s tem dokazuje, da dobro obvlada snov in tehniko. Povsem nekaj drugega je razstava, ki jo je v galeriji tCarte-sius» v Ul. Marconi pripravil gost iz Brescie Bruno Rinaldi, ki je pripravil tematsko razstavo na naslov «Rižarna». Nacifašistično taborišče pri Sv. Soboti oziroma dogajanja v njem v času nacistične okupacije je doslej navdihnilo že nekaj tržaških likovnikov, vendar pa razmeroma malo. saj bi vse. ki so upodabljali motive, ki so v zvezi z .Rižarno, mogli našteti na prstih ene■ roke. Rinaldi, ki prihaja iz Brescie, pa je u stvaril cel ciklus grafičnih listov in olj, ki lahko pri starejših ljudeh ponovno obudijo strahbte davnih dni, pri mladih pa vsaj zanimanje za to, kar se je * * * * v tem taborišču dogajalo, ko pa so druga sredstva in občila glede tega taborišča bolj skopa. Ker pa sam umetnik Rižarne ni neposredno doživljal, saj je doma daleč od Trsta, vrhu tega je bil ob osvoboditvi star komaj deset let, je strahote uničevalnega taborišča dojemal in jih tudi prikazal v smislu drugih nacističnih taborišč. In tako ima vsak grafični list ali vsako olje taboriščno številko, ki jih Rižarna ni poznala. In vendar so vsa razstavljena dela zelo zgovorna, kajti Bruno Rinaldi je znal z razmeroma skromnimi sredstvi pri poznavalcih razmer vzbuditi žalostne spomine, pri mlajših pa vsekakor zanimanje, saj zagotovo pritegne pozornost ženski lahek čevelj, star brivski aparat in čopič za britje, nadalje žepna ura z verižico, zobna proteza ali judovska šesterokraka zvezda v drugačni barvi kot je sicer vedno le temno ozadje, ki prikazuje ali taboriščni zid ali taboriščno dvorišče, kjer je od bivših jetnikov, ki so iz krematorijskih peči odhajali v obliki dima skozi dimnik, ostal le kak neznaten predmet, ki še bolj dokazu•* kako strahotno je bilo življenje v taborišču, konkretno v Rižarni, kjer je šlo skozi dimnik okoli 5.000 naših ljudi. Zato smo Rinaldijti lahko hvaležni, da je spomin na naše žrtve tako počastil. Fre ziskovanje osnovnih form in barv, kar so obdelovali, če pustimo ob strani nekatere spekulacije, s skoraj znanstveno natančnostjo. V ospredju torej poudarjeno stopa intelektualistični pogled, ki pedira stare in zakoreninjene postopke učenja po «naravi» in modelih in z nami predstave o u-metniku geniju, mojstru, ki obvoda naravo in vidi v njeno skrito bistvo. Ta mit zamenjuje z novim milom o umetniku tita-nu, ki more z obvladovanjem moderne tehnike poseči na vsa področja človekove dejavnosti in more — tako so nekateri ver eli v tem času — celo spreminjati družbene odnose. Že futuristi, kubisti dadaisti in knnstruktivjstj. ki stoje časovno pred Bauliausom (konstruktivisti se razvijajo še vzporedno z njim in.nanj vplivajo). so dojeli bistvo in smer razvoja umetnosti — v abstrakcijo. Ta more bolj kot druga umetnostna stališča izraziti določeno temeljno videnje življenja 20. stoletja: v dinamični, razbiti, nemirni, neesredotočeni. nesimetrični, prekrivajoči se, na kratko - abstraktni kompoziciji, ki ima seveda tudi povsem nove miselne implikacije. Bauhaus je to spoznanje že spočetka vgradil v svoj učni sistem in mu dodal še svojo novo dimenzijo: vzgojiti novega univerzalnega (kolektivnega) umetnika. Ta naj bi prcniknil v življenje, ki ga danes najbolje označuje moderna tehnika, dinamika življenja v velikem mestu in na vse te izzive naj bi odgovoril z moderno arhitekturo iz stekla, železobe-tena in jekla, z izdelki industrijskega oblikovanja, z abstraktno sliko in plastiko, umetnostnim ambientom, ki je lahko scena, o-preme lokala ali dnevna soba. To je, po mojem, najpomembnejši teoretični prispevek Bauhausa k ideologiji moderne umetnosti in oblikovanja. Zato ostaja v tej točki, torej v pojmovanju o potrebi po obvladovanju celotnega človekovega življenjskega okvira Bauhaus še vedno aktualen kot tudi v pojmovanju o potrebi in prvenstvu analize vsakršnih izrazil in vsakršne pobude iz zunanjega sveta, uporabne za umetniško delovanje, če pa se sam ni dokopal do tiste univerzalne umetnostne sinteze, o kateri je govoril Kandinski, je treba tudi zdaj po več kot petdesetih letih, ko je bila formulirana, ponovno misliti nanjo, ne glede na nadaljnje cepitve in specializacije na likovnem in na vseh drugih področjih človekovega udejstvovanja. V pogledu univerzalnosti umetniškega delovanja in sporočila brez nekdanje hierarhije pomenov, simboličnih nalog in delitve na «či-sto* in «uporabno* umetnost, v izjemnem vzdušju pomiritve med teorijo in prakso, vkljub nekaterim polemikam med učitelji na šoli, med Bauliausom in drugimi umetnostnimi centri, ostaja Bauhaus nedosežen zgled Učinkovite, sodobno zasnovane umetniške šole. Ko so leta 1933 nacisti prisilili vodstvo šole, da je zaprlo njena vrata, je sporočilo te šole ponesel v Ameriko njen zadnji direktor Ludvvig Mies van der Rohe. Vendar to ni bil več pravi Bauhaus. In zaman so se po vojni trudili, in ne samo v Nemčiji, da bi o-budili njegovega univerzalnega duha. Prevzemali so bauhausovske lične metode, zlasti pri osnovnem tečaju, dodajali so spoznanja o novih medijih, priključili so znanja iz filozofije, sociologije itd., pa vendar se ni nikomur posrečilo napraviti kaj dosti več od bolj ali manj uspešnih šol za industrijsko oblikovanje. (Nadaljevanje sledi) PETER KREČIČ na Poljskem ter ošibitev zahodno-nemške vlade med glasovanjem o evroizstrelkih. . Kako bo z dolarjem v prihodnjih dneh? O tem obstajajo le ugibanja, saj ne more nihče točno predvideti kotacij te devize. Na splošno prevladuje mnenje, da bo ostal dolar visoko cenjen še vse to leto, vendar bi lahko nekoliko izgubil na vrednosti ob znižanju obrestne mere, do katere bi lahko prišlo že v bližnjih dneh. Umirjeni opazovalci menijo, da se bo dolar ustalil na neki srednji vrednosti med kotacijo v začetku Carterjeve uprave ter ono ob zaključku le-te. Vzrok dolarske krize naj bi bil Carterjev prešibek pristop k svetovnim dogajanjem. Zlato je nihalo v obratnen. sorazmerju z dolarjem ter se je njegova cena sukala med 465 in 472 dolarji za unčo. Gram te kovine stane v Milanu še vedno okrog 17.500 lir. kar je pripisati ošibi-tvi italijanske valute. Unča zlata stane 10.5 dolarja (380 lir za gram), unča platine pa 460 dolarjev (17.20'' lir za gram). Na splošno so kovine in surovine te dni nizko kotirane, seveda obračuna no v dolarjih. Med valutami sta se ob dolarski premoči najslabše odrezala nemška marka in italijanska lira. Za nemško marko pravijo, da je nekoliko popustila zaradi zaostritve dogodkov na Poljskem ter zaradi ošibitve zahcdnonemške vlade po glasovanju o evroizstrelkih. v katerem je kancler Schmidt le za las rešil svojo unravo. Bel'e se je odrezal švicarski frank, ki je pridobil pol odstotka nasproti italijanski liri. Francoskj frank si .le opomogel po predsedniških vo .litvah ter .Velja spet okrog 210 lir Ameriškemu.^oiariu sta sledila pri 'ovrednotenju tudi'kanadski dc'ar (964 Ih-) in avstralski dolar (1240 lir). Britanski funt in japonski jen sta sledila dolarju le do neke mere ter sta potem pooustila. Lira je ta teden popustila o-kroglo za en odstotek nasproti vsem trdnim vatotam skpoaj. Vsem je jasno, da je ta pojav treba pripisati sedanji v’adn: krizi. O ošibitvi lire pričajo tudi visoke obresti zakladnih zad^tole (21 odst.), invdbančne lire (20 21 odst.) in obresti nri nvmiavj na daljši dobavni- rok (22-23 odst ). Vsi ti podatki zgovorno govori» o po slabšanju položaja v italiianskem gospodarstvu. Po obiektivnib pred videvaniih nai h; inflacija dose g'a letaš rekordno stopnjo 25 26 odstotkov, (srs) VZHODNOEVROPSKE VALUTF 29. 5. 81 Sovjetski rubelj 270,- Poljski zlot 5.- češka krona 44,- Madžarski forint 31.— Romunski lej 28,- Bolgarski lev 380.- Turška lira 9,- DRAGOCENF KOV1NF 29. 5. 81 ZLATO Nakup Prodaja Milan N(g) ZLATO 17.600 17.800 London (unča) SREBRO 479 dol. 480 Milan (kg) PLATINA 396.800 406.100 Milan (g) 16.50C 16.800 Jurjevanje v Črnomlju V Črnomlju se pripravljajo na tradicionalno folklorno prireditev Jurjevanje, ki bo sredi junija. Jur jevanje se bo začelo v soboto, 13. junija s kresovanjem, naslednjega dne, v nedeljo, 14. junija pa bo pravo jurjevanje in se bo zače lo ob 9.30 po jugoslovanskem času na prireditvenem prostoru pri ho telu Lahinja. Gre za večjo folklor no prireditev, ki ima tudi turistični značaj, saj bo tega dne m stopilo kar deset folklornih skupin iz Bele krajine, tako da bo zbra nih kar'350 fantov in deklet v na rodnili nošah. Bela krajina, kot je znano, je tisto področje Slovenije, kjer so folklorne tradicije še naj bolj ohranjene in zato ni nič čud nega, če bo v Črnomlju nastopilo več ansamblov iz Predraga, iz Starega trga, Župančičeve Vinice, iz Preloke, Adlešičev, Semiča, Metlike in samega Črnomlja. Med ansamble iz Bele krajine se bo vključila tudi folklorna skupina iz Velike Gorice na Hrvaškem, ki bo prikazala jurjevska in svatovska obredja iz Turopolja. parla ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 «n cavallino gobbo*, 11.20 Velike reke, dok. oddaja 12.05 Colargolovo potovanje okoli sveta 12.30 Check-up, zdravstvena oddaja 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Mathias Sandorf, 11. nadalj. 14.30 Koncert B. B. Band 15.10 Kolesarske dirke 16.30 Doctor Who - TV film 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 Potovanje v karavani, sobotni program 18.35 Izžrebanje loterije 18.40, Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz menta 19.20 Moj brat policaj, TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Zim zum zam, zabavno-glasbeni program 21.45 Dobra dežela, dokumentarna oddaja Carlo De Bqnedetti je star 64 let, doma je iz Turina in ga imajo za «novega človeka italijanske industrije*. Nekaj -časa je vodil veliko podjetje Fiat, nato se je od Agnellijev poslovil in prestopil k podjetju Olivetti, kjer je po mnenju njegovih znancev «ustvaril čudež». Okoli tega znanega italijanskega podjetja je ustvaril veliko „ prijateljev, sebi pa nove prijatelje v Franciji in v svetu, kjer velja kot eden najbolj znanih menažerjev. S tem pa je pritegnil k sodelovanju tudi veliko tujega kapitala. Seveda ne pride vse to kar samo od sebe in Carlo De Benedetti je znan kot garač. 32.25 Celodnevni gost, TV priredba Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 «Tramcnto». komedija v treh dejanjih 12.00 Vabilo 12.30 Billy, lažnivec, TV film 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 2 — Tedenska oddala na strani potrošnika 14.00 šolska vzgoja: Odprta šola 14.30 šcortna sobota Košarka: moško evropsko prvenstvo Program za mladino 16.30 in 17.05 «11 barattolo*, mladinski program 17.00 Mbtfnik 2 - Flash " 18.55 Izžrebanje loteri‘e 19.C3 Dnevnik 2 — Dribbling Napoved vremena '9.43 DNEVNIK 2 20.40 Telo ob telesu 2. del TV nadalj. 21.55 13 filmov z Ugom Tognaz-zi jem: Poročna koračnica — film Ped tem naslovom bomo vi-dg'i štiri epizode z Ugom Tcgnazzijem, ki je prav te dni doživel velik uspeh na festivalu v Cannesu, kjer so mu t»delili priznano kot najboljšemu igralci). Film o ziroma epizode, ki pridejo nocoj na vrsto, je režiral Marto Ferreri. Gre za iro-ni'o. za smešenje onih bednih aspektov, ki jih nudi ! meščanski zakon Prvo poroko slavijo z vsem pom-pom. nato pride drugi del z naslovom «Zakonske obveznice*. kjer vidimo dolgočasje, tretji del nosi naslov «Zakonska higiena», v kateri se daje važnost meto- dičnosti določenih odnosov, četrti del pa nosi naslov «Srečna družina» in je govor o bodočnosti, ko se sa mi moški uveljavljajo med ženskami - lutkami. Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretii kanal 17.50 Vabilo v gledališče 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Program tedna 20.C5 Vsi na oder 20.40 Secret army, TV nadaljevanka 21.35 Beseda in slika 22.20 DNEVNIK 3 22.55 Kolesarske dirke JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9 30 Poročila 9.35 Minigcdci v glasbeni deželi 9.50 Kapitan Kuk, slovaška pravljica 10.00 Zbis - F'. Forstnerič: Jabolko 10.15 Ko utihne šolski zvonec 10.45 Jezik v javni rabi: Izpeljanke iz skladenjske 7VP7P 10.55 J. Dieti: Bolnišnica na koncu, mesta češka nadalj. 11.45 Ljudje in zemlja 18.10 Moški ne jokajo, češki mladinski film Film «Moški ne jokajo*, ki ga je režiral Josef Pinkava je praktično le nadaljevanje filma «Kapitan Korda*, ki so ga posneli leta 1970. Češka kinematografija je znana tudi po tem. da se rada osredotoča na probleme mladine in jih prikazuje na subtilen, a ne melodramatičen način. Tudi filma Pin-kave se lotevata te pribljub l.iene tematike. Njegov prvi film govori o posvojenem dečku in o odnosu med n'im in njegovimi «novimi» starši. čeprav ima že več kot deset let, se še vedno kar dobro ujema z novim oko ljem. Urejena je tudi zad-n:a formalnost, sprememba priimka. Tokrat pa se naš junak znajde v problemih. Starši namreč pričakujejo nara š*aj in deček postane sila skeptičen. Teda starši o njegovih dvcmili ničesar ne vedo in tako pripisujejo njegove spremembe o obnašanju njegovim pubertetniškim letom. V filmu torej sledimo dečkovim doživetjem, ko se na različne na čine sooča z usodo, a se na koncu vendarle sprijazni s konkretnim življenjem. 19.30.Naš kraj: Sevnica , 19.45 Risanka 19.55 Ha virov: Košaria - Jugoslavija - SZ 21.26 Zrno do zrna 21.30 TV DNEVNIK 22.00 Srečan:a 23.40 TV kažipot Koper 17.25 Nogomet: Vardar - Velež 19.00 Odprta meja 19.30 Visok pritisk, glasbena oddaja 21.30 Damon in Pitias — 23.00 TV D - Danes 23.10 Ko je človek plen Zagreb 16.25 Otroška oddaja 19.15 Izobraževalna oddaja 19.45 Pisatelji revolucionarji 21.00 Človek na strehi. Švedski film ŠVICA 16.50 Program za mladino 17.20 TV film 19.10 Risanke 20.40 Kako ubiti vašo ženo, film film film TRST A 7.00, 8.00. 1C.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19 00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Dobrodelni koncert ob mednarodnem letu invalidov; 11.30 Beležka; 11.35 I aleta orkestrov; iž.00 «Bom narodu sfzdice, čjer so včas. b’le*; 12.30 Glasba po željah in 13 20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku; 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do Ž; 16.00 «Up naj vam bo zvest prijatelj, mae-strol; 16.30 Poslušali boste; 17.10 Mi in glasba: Slovenski zbori in vokalne skupine na ploščah; Na goriškem valu; 18.00 Amaterski oder; «Šrenja»; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10 30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30. 17.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10 00 Plošča več, plošča manj; 10.15 Knjiga po radiu; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Z nami je . . .; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Srečanje z . . .; 16 00 Istrski akvareli; 16.10 Veliki orkestri lahke glasbe; 17.00 Prah zvezd; 17.32 -19.30 Glasbeni vikend: 17.55 Pismo iz . .. KOPEP (Slovenski program) 7.30, 8 25, 14.30. 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored; 14.00 Pregled dogodkov, najava sporeda; 14.05 Med rojaki v za mejstvu; 14.40 Zapojmo in zaigrajmo; 15.00 Moja generacija; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 lasba po željah; 17.00 Sobotni piknik; 17 15 Jugo-ton; 17.30 Primorski dnevnik. RADIO 1 7.00 8.00, 10.00. 12.00. 13 00. 15.00, 17.00, 19.1X1 Poročila; 7 25 Glasbe na kombinacija: 9.00 Vikend; 10.05 Black-cut; 10.48 Glasbeni program z Mino; 11.30 Cinecitta; 12.05 Vrt pozimi; 12.30 Kronika nekega u-mora; 13.30 Ironik alias Ernesto Bassignano; Ljudje v času: srečanja programa «Vi in jaz»; 15.05 Radiotaxi; 16.30 Mi kot vi! 17.05 Športne vesti; 17 15 Dober večer, zdravnik; 18.30 Objektiv Evropa; 19.30 Zgodba jazza: 20.45 Kupido ve puščice; 21.05 Glasbena oddaja; 22.00 Glasbena zabava. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11,30, 12.30, 13 30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Jutrp ima zlato v ustih; 9.05 Radijska prired ba; 9.32 10.12 Družina leta; 11.00 Long Playing Hit; 12.45 Kontakt radio; 13.41 Glasba in kino; 15.00 Radijska priredba; 15.42 Hit Pa rade; 17.32 Vabilo v gledališče; 19.50 Kakšen humorizem je to?...; 21.00 Rimski koncerti; 22.50 Tu rin ponoči. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 15.00, 20 00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Pionirski tednik; 10.05 Z radiom na po ti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Pojo amaterski zbori; 11.30 Sobot na matineja; 12.05 Zapojmo pe sem; 12.20 Po republikah in po krajinah; 12.40 Zapojte z nami; 13.10 Godala v ritmu; 13.30 Kme tijski nasveti; 13 40 Veseli doma či napevi: 14.00 Iz naših krajev; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 Glasbera panorama: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glas ba; 16.50 Radio danes, radio ju tri!; 17.00 Vrtiljak; 18 00 Zunanje politični magazin; 19 00 škatlica z godbo; 19.30 Mladim mladim; 20.35 Mlad' mostovi; 20.55 Domo vina je ena; 21.00 Sobotni zabav ni večer; 22 (X) Za prijetno razvedrilo; 22.30 Oddaja za naše izse l.jenee: 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Od tod do polnoči. KOŠARKA EVROPSKO PRVENSTVO V ČSSR TOČKI ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO «Plavi» brez naprezanja odpravili ZRN - Italijani zopet v težavah CSSR1981 Italija - Poljska 90:81 (41: ITALIJA: Boselli 7, Silvester Gilardi 6, Ferracini 4, Villalta 15, Meneghin 8, Zampolini 4, Marzorati 2, Generali 24. POLJSKA: Zelig 20, Rosinski 2, Kijewsski 29, Bogucki 2, Binkovvski 6, Weglorz, Mlynarski 22, Prostak. PM: Italija 20:24, Poljska 22:35 POM: 35'51” Wglorz, 35'57 Meneghin. 39’08 Zelig Italijanski navijači, ki so sledili svoji reprezentanci na češkoslovaš ko, so se lahko oddahnili šele ob koncu srečanja: žilavi Poljaki so bili namreč vseskozi enakovreden in na trenutke tudi boljši nasprot nik, zlasti v začetnem delu srečanja: že v 4. min. so namreč vodili s 13:4, tako da so jih morali «azzur-ri» stalno zasledovati. Prehiteli so jih šele v 17. min. in polčas zaklju čili z dvema točkama prednosti. Srečanje je bilo zelo izenačeno tudi v nadaljevanju. Samo pet minut pred koncem je bil rezultat še vedno neodločen (72:72), nakar si je Italija le priborila nekaj točk prednosti ter jih kljub odsotnosti Me-neghina zaradi petih osebnih napak obdržala do konca. Med «azzurri» sta bila tokrat najboljša Silvester in Generali, dobro pa se je odrezal tudi Dino Boselli Italija je tako vendarle zasedla tretje mesto v svo.ii skurini in s tem uvrstitev v finalni del. Jugoslavija — ZRN 98:86 (46:45) JUGOSLAVIJA: Popovič 2. Ki-čanovič 20, Benaček 8, Poljak 2, Petrovič 12, Skroče 14. Vilfan, čo-sič 6, Radovanovič 8, Knego 2, Da-lipagič 4, Delibašič 20. ZRN: Ludwik, Waniek. Bunr.ert U. Štraus, Hydryck, Zandcr 11. Pappert 20, Assoff, Arpc 14. Wadehn 2, Sowa 14. Mendel 14. PON: 19. min. Čosie, 33. min. Poljak, 40. min. Pappert Pred današnjim pomembnim srečanjem proti Sovjetski zvezi je Ju goslavija sinoči očitno štedila z močmi, saj je ZRN v 14. min. prvega polčasa celo vodila s'38:28. Do kraja polčasa pa so «plavi» nasprotnika dohiteli in ko ie v nadaljevanju stopila na igrišče peterka , Kičanovič, Delibašič. Knego, Radovanovič in Petrovič, si je kmalu priborila 17 točk prednosti (70:53), tako da končni izid ni bil več v dvomu. Velja omeniti, da so «plavi» ves drugi polčas igrali brez čosiča, ki je moral zaradi petih osebnih napak predčasno na klop. Veliko bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da si je Dalipagič takoj v začetku tekme poškodoval mišico, tako da .je njegov drevišnji nastop proti Sovjetom dvomljiv kar bi za Jugoslavijo predstavljalo izredno hudo oslabitev. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ prireja v soboto, 6. junija 1980, ob 15. uri na stadionu «1. maj» v Trstu TELOVADNO SREČANJE PREDŠOLSKIH OTROK Vse skupine, ki se želijo udeležiti srečanja, naj se javijo na sedežu SKGZ v Trstu, telefon 744 249 do srede, 3. junija. SKUPINA A SKUPINA B (Bratislava) (Havlrov) Izidi 4. kola Izidi 4. kola Španija - V. Britanija 78:47 (33:26) SZ - Turčija 97:79 (47:29) ČSSR - Francija 72:69 (39:36) Italija - Poljska 90:81 (41:39) Izrael - Grčija 82:71 (39:44) Jugoslavija - ZRN 98:86 (46:45) Lestvica Lestvica Španija 4 4 0 341:290 8 Jugoslavija 4 4 0 401:331 8 ČSSR 4 3 1 307:273 6 SZ 4 4 0 381:289 8 Izrael 422 330:310 6 Italija 4 2 2 339:350 4 V. Britanija 4 1 3 247:293 2 Poljska 4 1 3 340:354 2 Francija 4 1 3 324:343 2 ZRN 4 1 3 277:316 2 Grčija 4 0 4 284:327 0 Turčija 4 0 4 271:369 0 Današnji spored Današnji spored 15.00: ČSSR - Izrael; 17.45: Grči- 15.00: Italija - ZRN: 17.45: Polj- ja - Španija; 20.00: V. Britanija - ska - Turčija; 20.00: SZ - Jugosla Francija. vi ja. Moser in Contini: zmagovalec in novi leader (Telefoto AP) V ORGANIZACIJI ŠK KRAS, KD RDEČA ZVEZDA IN KD KRAŠKI DOM Sprehod po naravi z zmago ekipe «muck» pred «pumo» Sprehodi ali pohodi v naravo so zelo važnega pomena, saj se pri teh otrok vzgaja in izpopolnjuje. Seznanja se z rastlinskim in živalskim svetom, spoznava okolje, nabira si novih izkušenj in spoznanj. Hoja pri pohodu terja največji del otrokove aktivnosti, saj je iz biološkega vidika izredno cenjena dejavnost. Zato je zelo važno, da otroke seznanjamo z naravo že v predšolskem in seveda v šolskem obdobju njihovega razvoja. To so osnove, ki vodijo društva k organiziranju pohodov in sprehodov. Tako so ŠK Kras, KD Rdeča zvezda in KD Kraški dom, ki delujejo na območju zgoniške in repentabr- ske občine, organizirali prejšnjo nedeljo drugi sprehod v naravo. Zbirališče je bilo pri trim stezi v Sale-žu zjutraj. Sprehoda, ki je bil tekmovalnega značaja, se je udeležilo kakih 60 otrok iz obeh občin. ■ Tekmovalo je pet ekip, eno ekipo pa so sestavljali predšolski otroci. Vsaka postava je imela tudi svojega spremljevalca. Organizatorji so začrtali poti ta ko. da so ustrezale otrokovim zmog Ijivostim. Za malčke je bila prireje na krajša pot mimo trim steze po klancu k samatorski cerkvici in spet v Salež k trim stezi. Osnovnošolski otroci pa so imeli daljšo in zahtev nejšo pot: mimo trim steze so šli po KOLESARSTVO 14. ETAPA »GIBA D ITALIA* Izreden pobeg Francesco Moserja Silovit napad je sprožil kar 160 km pred ciljem Visentini predal roza majico Silvanu Contini ju SALSOMAGGIORE CPARMA) -Francesco Moser je včeraj pripravil doslej največje presenečenje na «Giru». Kot je nekdo rekel, je Moser pomaknil kazalce na uri za nekaj desetletij nazaj, v čas, ko so velika imena kolesarstva z izrednimi podvigi navduševala množice. Samo 60 km po startu, ko je do cilja manjkalo dobrih 160 km, je namreč sprožil silovit napad. Pridružila sta se mu Toreili in mladi Rui, ki pa sta zatem odnehala, tako da je čisto sam privozil do cilja. Na trenutke je njegova prednost znašala skoraj osem minut, na kraju pa mu je ostala nekaj več kot minuta prednosti pred drugouvrščenim Ccntinijem. Kako se mu je tako dolg pobeg sploh posrečil? Kot je sam povedal, so ga v začetku pustili, ker njego va trenutna uvrstitev ne ogroža prvih na lestvici, pa tudi verjetno. bi lahko dodali, ker si nihče ni pričakoval, da misli zares, saj je do cilja manjkalo skoraj tričetrt poti, ko se je začel njegov napad Včerajšnja etapa je tudi na lestvici prinesla neka.i sprememb. Visentini je moral že po erem dnevu oddati roza majico. V izredno kočljivem trenutku je namreč preluknjal zračnico,- kar je izkoristil Silvano Contini in se povzpel na prvo mesto. Mesto niže .je zdrknil tudi Saronni, ki .ie sedaj peti za Bat taglinom, Šved Prim pa je ohranil tretje mesto. Da je bila včerajšnja etapa izredno težavna, priča tudi dejstvo, da so nekateri zabeležili celo več kot dvajsetminutne zaostanke. GIMNASTIKA NA STADIONU «1. MAJ* OB 15.30 DANES BOROVA TELOVADNA AKADEMIJA TAKO NA CILJU 14. etape Montecatini - Sal-somaggiore (224 km) 1. Francesco Moser 5 ur 48’56” (odb. 30"), poprečna hitrost 38,517 km na uro 2. Silvano Contini z zaost. 1'06” (odb. 20”) 3. Giovanni Battaglin (odb 20”) 4. Claudio Bortolotto 5. Luciano Rui 6. Tommy Prim (Šved.) 7. Filiep Vandenbrande (Bel.) 1'18" 8. Riccardo; Magrini 9. Dietrich Thurau (ZRN) 10. Alfredo Chinetti 11. Ervvin Lienhard (Švi.) 12. Emanuele Bombini 13. Alberto Minetti 14. Ludo Loos (Bel) 15. Godi Schmutz (Švi.) 16. Franco Conti 19. Alfio Vandi 1'18" 20. .Tosef Fuchs (Švi.) 22. Giuseppe Saronni 24. Roberto Visentini itd. SKUPNA LESTVICA PO 14. ETAPI 1. Silvano Contini 71 ur 12’52” 2. Roberto Visentini z zaost. 25” 3. Tommy Prim (Šved.) 35” 4. Giovanni Battaglin 41” 5. Giuseppe Saronni 48” 6. G. Battista Baronchelli 1’19” 7. Josef Fuchs (Švi.) 2’16” 8. Claudio Bortolotto 2’30” 9. Alfio Vandi 2’46” 10. Knut Knudsen (Nor.) 3’0O” 11. Vladimiro Panizza 3’28” 12. Giuseppe Faraca 3’43” 13. Beat Brcu (Švi.) 3’43” 14. Mario Beccia 3’52” 15. Francesco Moser 4’23” 16. Alessandro Pozzi 4’54” 17. Dietrich Thurau (ZRN) 6’55” 18. Bruno Leali 9’12” 19. Leonardo Natale 9’16” 20. Alfredo Chinetti 9’20” itd. ODBOJKA TURNIR GORIŠKEGA MLADINSKEGA CENTRA S ponedeljkom prva srečanja Tekme bodo igrali v goriškem dijaškem domu in v Sovodnjah Zaključila so se vpisovanja za turnir, ki ga vsako leto organizira Mladinski center v Gorici. S prihodnjim tednom bodo torej stopili v ospredje športniki. Že na začetku naj omenimo, da je za letošnji turnir vladalo veliko zanimanje, tako da se je prijavilo veliko število ekip. Največ e-kip se je prijavilo za moško odbojko, kar 18. Vled tako visokega števila prijav, je bil organizator prisiljen, da sestavi dve skupini po 9 moštev, ki bosta igrali na dveh različnih igriščih, in sicer na igrišču slovenskega dijaškega doma v Gorici ter na novozgrajenem odboj- ■llflllililllKlIllIliailllllllllllBtllllllliiiiiiiiiiiiiintlllia Atalanta - Bari 1 Catania - Lecce 1 Cesena - Verona 1 Foggia - Genoa 1 Vicenza - Rimini X Milan - Lazio 1 Monza - Varese X Piša - Spal X Sarapdoria - Palermo 1 Taranto - Pescara 1 Cremonese - Fano 1 Parma - Piacenza X Campobasso - Cavese 1 X 2 karskem igrišču pri Kulturnem domu v Sovodnjah. Obe skupini pa bosta še porazdeljeni na 3 podskupine po 3 moštva. Vsaka podskupina bo v enem večeru odigrala svUoj turnir. V polfinalu se bo tako zhralo 6 ekip (3 v Sovodnjah in 3 v Gorici). Te ekipe bodo odigrale polfinalna turnirja. Zmagovalca oben polfinalnih turnirjev pa bosta odigrala finalno tekmo 13. 6. 81 v Dijaškem domu v Gorici. Spored odbojkarskega turnirja za moške pa je sledeč: GORIŠKA SKUPINA 1. 6. 1981 v goriškem dijaškem domu 19.00 M. K. Gorica B - Dijaški dom 20.00 Dijaški dom - Naš prapor 21.00 M. K. Gorica B - Naš prapor 3 6 1981 19.00 M. K. Gorica A - N. Gorica Ljubljanska banka 20.00 M. K. Gorica A - Dom (košarkarji) 21.00 N. Gorica - Dom (košarkarji) 5. 6. 1981 1(1.00 Kmečka banka - Ljubljanska bcinkci 20.00 Kmečka banka - SPD 21.00 SPD - Ljubljanska banka SOVODENJSKA SKUPINA 1. 6. 1981 v Sovodnjah 19.00 Vrh - Mladi odbojkarji Kot smo pred kratkim že poročali, bo danes na stadionu «1. maj» v Trstu telovadna akademija Borovega gimnastičnega odseka, ki se tako že drugič predstavlja občinstvu. Mlade telovadke in telovadci so pripravili pester spored, ki bo nedvomno pokazal napredek, ki so ga dosegli v letošnjem letu. Prireditev bo v veliki dvorani Borovega športnega centra, začela pa se bo ob 15.30. ..........................................................................................iiiiiiimilliMiNmiiniiillilliriniiiniiiiiniliiimiiiii....................................................................umi,umu ATLETIKA DRŽAVNE LESTVICE Adria med dečki Bor med dekleti Pred kratkim je propagandni sek tor atletske zveze izdal končne lestvice trofeje »Pomlad 1980» po društvih. Z veseljem smo ugotovili, da sta obe naši društvi (Adria in Bor) znatno napredovali tako v številu zbranih točk, kot na končni razvrstitvi. Najvišje se je zasidral tržaški Bor med deklicami, ki .je s 37.919 točkami pristal na 90. mestu (lani 36.080 točkami), v konkurenci skoro 600 društev. Adria med deklicami ni merila na višja mesta, glede na to. da je bila v svojem prvem letu delovanja v tej konkurenci in je s 1.812 točkami nekje med prvimi 500 društvi. Velik napredek pa .je lonjersko društvo zabeležilo med dečki, kjer je s skupnimi 24.703 točkami pristalo na 129. mestu (lam s 13.689 točkami) med skoro 700 društvi, medtem ko je tržaški Bor s 17.999 točkami končal na 178. mestu (lani 220 z 11.071 točkami). Torej res lep uspeh naših ekip, od katerih bo letos Boru uspelo predvsem med deklicami verjetno še izboljšati svoj položaj, medtem ko je za letos Adria opustila skrb za društveno lestvico, zaradi razširitve delovanja na žensko sekcijo, ki terja seveda dodatnih moči za redno delovanje. R. F. PARIZ — Italijana Panatta in Barazzutti sta se morala posloviti s pariških igrišč, kjer poteka mednarodni teniški turnir Francije. Pa-natto je gladko s 6:4, 4:6, 6:3, 6:0 premagal novi francoski as, lanskoletni juniorski svetovni prvak, Thierry Tulesne, Barazzutti pa je klonil Čilencu Jaime Fillolu v petih setih. ATLETIKA MLADINSKE MRE Kar pet naših atletov na oktobrskem finalu Presenetljivo dobri rezultati na včerajšnjem tekmovanju 20.00 Mladi odbojkarji - Sovodnje B 21.00 Sovodnje B - Vrh 2. 6. 1981 19.00 štandrež A - Doberdob 20.00 Podgora - Doberdob 21.00 Štandrež A - Podgora 4. 6. 1981 19.00 Sovodnje A - štandrež B 20.00 Brda - Štandrež B 21.00 Sovodnje A - Brda Vili Prinčič V ORGANIZACIJI OTK SKGZ Sinoči zelo zanimivo diskusijsko srečanje Sinoči je bilo v Gregorčičevi dvorani v Trstu diskusijsko srečanje o vprašanju vključevanja neslovenskih igralcev v naša športna društva, katero je priredil odbor za telesno kulturo pri SKGZ. Srečanje, ki je potekalo pod vodstvom predsednice tega odbora Tamare Bla-žina in katerega se je udeležil tudi predsednik SKGZ Boris Race, je nakazalo problematiko vključevanja neslovenskih igralcev v slovenska društva v vsej njeni širini. V diskusijo so {»segli mnogi prisotni in iznesli vrsto predlogov ter mnenj, o katerih bomo obširneje poročali v naši jutrišnji številki. Spored praznika SK Devin Včeraj .je bila na Valmauri pokrajinska faza mladinskih iger za moške kategorije «under' 17» ter «under 19». Pravic do nastopa na državnem finalu v Rimu so imeli vsi zmagovalci kategorije «under 17», medtem ko se mladinske igre za starejšo kategorijo končajo na pokrajinski ravni. Z razliko od mlajših kategorij dečkov in deklic, ko so množično nastopile tri naše šole, .je bil nastop Slovencev v teh kategorijali omejen le na pet atletov, ki sicer redno trenirajo pri lonjerski Adrii, Kljub temu so naši fantje dosegli res izreden uspeh, saj je vseh pet pristalo med prvi mi, trije pa so celo zmagali Za največje presenečenje je poskrbel KOTALKANJE NA POKRAJINSKEM PRVENSTVU ZA DVOJICE Prvo mesto v kategoriji mladincev za Nicoletto Scssi in Maura Renarja Na internem tekmovanju so poletovci pokazali presenetljivo dobro znanje Kotalkarska dejavnost je v pol hem teku. Ne mini sobota ali ne-t*el.ia, da ne bi biio v našem me-stu kakšno tekmovanje pokrajinske značaja, pa še med tednom ie lreba tekmovati, ker je nedelj predalo. Tako je Polet preteklo nedeljo ("■Raniziral pokrajinsko tekmuvanie UISP, k; je |)j|0 hkrati tudi in terno tekmovanje Poletovih kotalkarjev. Takoj je treba povedati da )e tekmovanje zelo dobro uspelo, *jar pa je še bolj razveseljivo, je ae)stvo, da so poletovci pokazali Presenetljivo dobro znanje. Predate111 je treba poudariti, da ie pri do izraza očiten napredek naj tela.iših, se pravi v kategoriji zn-Cetnikov in naraščajnikov, kjer ie Peka j elementov, ki so zelo ocr BPcktivni tako po fizičnih sposob Pystih kot po doslej osvojenem zna PIP- Ob rednem delu in zavz.e-lcsti bodo lahko relativno kmalu do-kvaUteto za višje uvrstitve in samblom »THE LORDS* JUTRI, 31. maja ib 10 00 - odprtje kioskov ob 16.00 — tradicionalna nogo metna tekma «Stari in mlad-od 20.00 do 24.00 — ples z an samblom »THE LORDS» Delovali bodo dobro založeni kioski z dobro domačo kapljico! DANES, 30. MAJA 14.00 — Odprtje kioskov 15.00 — Risarski ex tempore 1. kat.: otroci iz vrtcev 2. kat.: osnovnošolci 3. kat.: srednješolci 15.00 — Tekmovanje v briškoli 18.00 — Vaške igre 20.00 — 01.00 Ples z ansamblom »Furlan« JUTRI, 31. MAJA 10.30 — Mednarodno tekmovanje na skl rolkah 15.00 — Nagrajevanje 18.00 — Vaške igre 20.00 — 01.00 Ples z ansamblom »Aries« klancu, ki pelje na vrh Sv. Lenarta. Na vrhu, kjer je krasen razgled na dolnjo in bližnjo okolico, so se o-troci odpočili in pomalicali. Spotoma so reševali tudi zastavljena vprašanja, ki so se nanašala predvsem na pojave v naravi. Otroci so z vnemo in prepričanostjo odgovarjali in si pomagali med seboj. V- razpoloženem vzdušju so se ekipe vrnile po začrtani poti na cilj k trim' stezi, Tu so jih organizatorji ,postregli s toplim čajem, ki jim je še kako zalegel. Med čakanjem na «pastašu to» pa so se otroci pomerili v raznih zabavnih igricah: vlečenje vrvi, telefon, miška in mucka ... Kmalu je komisija preverila odgovore in najboljše ekipe nagradila. Prvo mesto je zasedla ekipa »mucke«, drugo «puma», tretje mesto pa so zasedli *divjakh. Po nagrajevanju so organizatorji postregli otroke še z dobro ipašta-šuto*. Otroci so v popoldanskih urah zapuščali trim stezo s prijetnimi občutki in s prepričanjem, da se bodo podobne pobude še nadaljevale. N. Š. DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI DANES SOBOTA, 30. MAJA 1981 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.15 v Trstu, Ul. deila Valle: A-labarda - Kontovel GIMNASTIKA TELOVADNA AKADEMIJA 15.30 v Trstu, «1, maj»: prireja Borov gimnastični odsek JUTRI NEDELJA, 31. MAJA 1981 NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA 1. AL 17.00 v Križu: Vesna - Pasianese MEMORIAL STEFANICH 18.00 na Padričah: Gaja - San Vito NARAŠČAJNIKI 9.00 v Križu: Vesna - Costalun-ga; 9.00 na Proseku: Primorje -Inter TS NAJMLAJŠT 11.00 na Opčinah: Roianese - Breg ROLKE 4. TROFEJA GRMADA 10.30 v Mavhinjah: prireja SK Devin KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.30 v Trstu, «1. maj»: Bor A -Libertas; 9.00 v Trstu, <1. maj»: Bor B - Stella Azzurra OBVESTILA SD Breg obvešča, da bo v torek, 2. jnnija, na igrišču v Dolini poskusni trening za mlade cicibane (letniki 1970, 1971, 1972 in 1973). Vabljeni vsi, ki bi radi začeli z nogometom. • • • ŠZ Bor — minibasket obvešča, da bo sklepna seja ta starše otrok, ki obiskujejo minibasket, v ponedeljek, 1. junija, ob 19.30 na stadionu «1. maj«. Na seji bo govor o poteku sezone in poletnih tečajih ter razno. Prisotnost obvezna. tiliiiiiiiiiMiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiMntimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiimniiiiiiiMia ODBOJKA Na balkanskem prvenstvu Moški vrsti Jugoslavije prvič zlato in naslov Med ženskami zmaga Bolgarije pred Romunijo in Jugoslavijo NOVO MEISTO — Jugoslovanskim odbojkarjem .je končno le uspelo osvojiti zlato kolajno na balkan skem prvenstvu. V preteklosti so bili že nekajkrat blizu cilja, toda Bolgarija, Romunija in lansko leto še Grčija, so stalno osvojile ta prestižni naslov. Samo prvenstvo je izredno kakovostno, saj spadajo balkanske odbojkarske reprezentance v sam svetovni vrh Zmaga jugoslovanskih odbojkarjev je tokrat prepričljiva, saj so Drav vse tri nasprotnike premagali s 3:0. če prav je bilo potrebno e lede na predhodne razplete, osvojiti v zadnjem srečanju z Bolgari samo set Začetna postava — Bogoevski. Ma levic. Travica, Čauševič, Trifunovič, in Lozančič — ki v prvem nizu ni pričela najbolje (Bolgari so namreč povedli ceio s 13-4), se je v nadaljevanju razigrala in prepolno novomeško dvorano s prikazano igro navdušila Potem pa so imeli Jugoslovani pot do prestižne zmage dokaj olajšano, kljub temu, da se nasprotnik ni predal do zadnjega sodnikovega žvižga. To je bil že drugi veliki uspeh jugoslovanske odbojkarske reprezentance v tem mesecu. Najprej je zmagala na «Trofeji Jugoslaviie* v Zagrebu, kjer je bila res izredna konkurenca, sedaj pa še v Novem mestu ko sta igrali druea in tretja ekipa iz lanskih OI v Moskvi (Bolgarija in Romunija) ter Grčija, ki je bila lansko leto najboljša na Balkanu, Zanimivo je da ie Grčija tokrat izgubila vse tri tekme, kar gre v največji meri pripisati razočaranju po neuspelih kvalifikacijah za nastop na EP v Rolgariji. V ženski konkurehci ie Jugoslavija izgubila tudi srečai ,.ie z lanskim prvakom Bolgarijo in se mo ra tako zadovoljiti z bronom. IZIDI - MOŠKI: Juges'avija -Bolgarija 3:0 (14, 12. 9); Romunija -Grčija 3:0 (10, 7, 10). LESTVIC4: 1. Jugoslavija, 6 (očk, 2. Romunija 4, 3. Bolgarija 2, 4. Grčiia 0. IZIDI - ŽENSKE: Bolgarija - Jugoslavija A 3:0 (6. 11, 7); LESTVICA: 1. Bolgarija 6, 2. Romunija 4, 3. Jugoslavija A 2, 4. Jugoslavija B 0. g. r. Uredništvo, uprava oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linlfe) Podružnico Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številko 5,50 din, ob nedet)oh 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT* DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglas! Ob delavnikih: trgovski 1 modul tšir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpco. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 30. maja 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal !n tiska j iz Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE Kakšno orožje izbrati za boj proti inflaciji Najmanj deset let se v Jugoslaviji zastavlja vprašanje: kako se otresti inflacije? Najmanj toliko časa ekonomisti in tvorci državne gospodarske politike iščejo in dajejo odgovore na to vprašanje. Menda je kar 50 ekonomistov napravilo doktorsko disertacijo prav s proučevanjem jugoslovanske inflacije, zagotovo pa bi bila knjižnica, kjer bi bi'e zbrane knjige, razprave in študije o tem gospodarskem pojavu, zplo bogato založene. Pa vendar — nobenega pravega odgovora, kajti inflacija v zadnjem poldrugem desetletju neusmiljeno poganja nove cvetove. Leta 1965 so namreč statistiki Jugoslaviji zabeležili, da je inflacija 29.9 odstotna. Nato se je začela umirjati in leta 1971 je bila samo 15,1 odstotna. V naslednjih letih se je začela inflacijska stopnja povečevati (leta 1973 je dosegla 18.9 odstotka, v dveh naslednjih letih vsako leto za 25.7 odstotka), nekaj časa se ie zadrževala okoli teh dokaj visokih številk, v letu 1979 se je zadržala pri stopnji 21,9 odstotka, lani pa se je povzpela na rekordnih 40 odstotkov. Kaj bo letos? Toliko kot lani si je inflacija dala duška kar že v prvih štirih mesecih. O posledicah tako velike inflacije je mogoče pisati na dolgo in široko. Na bolj ekstremno pa se moč inflacije kaže pri draginji. Primerjava, ki jo bomo zapisali sicer ne kaže vseh inflacijskih zakonitosti (in tudi zanika posamezne uspehe, ki so bili v borbi proti inflaciji le doseženi, sicer bi inflacijska spirala bila mnogo hujša), pa vendar osvetljuje, kaj Jugoslavija izgublja zaradi inflacije. Jugoslavija je namreč na svetovni lestvici povprečnih rasti cen kar na tretjem mestu (upoštevane niso vse države tega sveta, ampak le gospodarsko pomembnejše). Od leta 1970 do leta 1980 so se cene v Jugoslaviji povečale skoraj za šestkrat (točneje za 590 odstotkov). Hitrejšo rast cen poznajo samo še v Braziliji (650 odstotna rast) in v Turčiji (kjer so se cene povečale za sedem in pol-krat). Kdor je tako visoko na draginj-ski lestvici, lahko pričakuje, da se mu bo začel gospodarski sistem drobiti in razpadati, trdijo nekateri ekonomisti in za take razmere predpisujejo »dajanje vseh želez v ogn-u.* Ni bilo torej ničesar storjenega, da bi inflacijo zavrli že letos zavrli, potem ko je lani vrtoglavo pognala v višave? Zaskrbljenost zaradi visoke inflacije v začetku letošnjega leta jp v Jugoslaviji prisotna na vsakem koraku. Ni malo gospodarskih politikov, ki bi celo radi nekako skrili podatke o tem neljubem gospodarskem pojavu, še več pa jih je, ki na različne načine opravičujejo ta pojav, češ, do tolikšnega skoka cen je prišlo, ker je zvezna državna uprava dolgo časa s predpisi oziroma s tem. da zahtevkov za podražitve ni hotela odobriti, tišča'a cene k tlom, ko pa jih je (upravičeno) spustila z vajeti, ko je torej dovolila, da se precej cen svobodno oblikuje, so cene seveda močno poskočile, kajti vsakdo, ki kaj proizvaja zato, da bi tisto tudi prodal, si je hotel z višjimi cenami nadoknaditi tisto, kar naj bi prej zamudil. Zato so se nekateri izdelki in storitve podražile tudi za 700 ali pa celo 1.000 odstotkov (!). Tako nekoliko tolerantno in celo nekoliko malobriž-niško obnašanje ima tudi svoj nasproten pol: predstavljajo ga številni predstavniki gospodarske politike in gospodarstveniki, ki skušajo z analizami dokazati, kaj ukrepati in kako ukrepati. Vendar je vsaj med ekonomisti precej različnih pogledov na to, kaj so dejanski vzroki za visoko inflacijo. Nekateri trdijo, da je za tako močno inflacijo kriva predvsem monetarna in posojilna politika. Dokazujejo, da je bilo v Jugoslaviji na novo natiskanega in danega v obtok preveč denarja, zaradi česar je denar začel tista, ki jih lahko dobijo občani, kot ona, ki jih jemljejo tovarne ter druge organizacije in ustanove) so bila prepoceni, saj že dolgo vrsto let velja enaka posojilna obrestna mera (za potrošniška posojila, pa tudi za vrsto drugih, na primer 12 odstotna o-brestna mera), čeprav je inflacija presegla 20 odstotno rast. Precej številen je del tistih teoretikov, ki vidijo vzroke za inflacijo v preveliki porabi. Te teorije imajo nekaj stičnih točk s teorijo o preobsežnem tiskanju novega denarja in preveč u-godnih posojilih, kajti prav ta denar je potrošnjo povečeval. Trdijo namreč, da v Jugoslaviji trošimo veliko več in preveč gle de na to, koliko ustvarimo in da je ta potrošnja bila vzpodbujana celo z najrazličnejšimi ukrepi. Pri trošenju prebivalstva zato, da bi mu izboljšali standard, pri naložbah v gospodarstvo zato, da bi pospešili gospodarski razvoj, pri ostali porabi (v zdravstvu, posveti, kulturi, športu in na raznih drugih področjih) pa zato, da bi pospešili razvoj teh dejavnosti in tako izboljšali splošen družbeni standard. Ni malo gospodarstvenikov, ki vidijo vzroke za inflacijo v sestavi gospodarstva. Preveč je razvita predelovalna industrija, premalo pa tista, ki zagotavlja surovine in energijo. Preveč je industrije, ki je odvisna od uvoza, premalo pa tiste, ki bi izvažala. Preveč je ekstenzivne industrije, tiste, kjer se je uveljavila intenzivna oblika proizvodnje, pa premalo in še ta je močno odvisna od tujega znanja. Vse te nasvete je gospodarska politika vsaj delno poslušala. Omejila je obseg primarne emisije denarja (oziroma zavrla je preobširno tiskanje denarja), zavrla je uporabo posojil, išče načine, da bi ovirala naložbeno dejavnost, znižala je rast plač (pred vsem lani, letos pa je opaziti ponovno rast), zmanjšuje izdatke za druge namene, zahteva od gospodarstva, da preusmerja naložbe v razvoj intenzivnih gospodarskih de;avnosi-' in tistih, ki bi lahko izvažala več. poudarja, kako je razvoj lastnega znanja pomemben za celoten gospodarski razvoj, dopušča, da rastejo cene surovin in energije hitreje kot o-stale cene, da bi se tako zbralo več denarja za razvoj te industrije. vendar — inflacija je letos spet rekordna. Kaj zdaj? Nemalo gospodarskih izvedencev zahteva še ostrejše in ustreznejše ukrepanje. Zdi pa se. da s tem ne moremo več kaj veliko spremeniti in da bistvo za tako neugodne inflacijske tokove tiči drugje, pravi čedalje glasnej ši in tudi širši krog ekonomistov. Nismo sposobni onemogočiti tiste socialne sile. ki so zaradi svojih življenjskih interesov povezani z inflacijskimi ciklusi. To nekoliko učeno formulacijo je bolj preprosto in razumno slišati takole: nekateri, zlasti so številni tisti iz negospodarstva, imajo na račun visoke inflacije kar naprej koristi. Imajo torej profit zaradi draginje. Takih je precej več kot o-nih, ki zaradi inflacije kar naprej izgubljajo. Ker jih je malo, ne morejo prevladati. V inflator-nih razmerah so si nekateri pridobili določene pravice in te skušajo na vsak način obdržati, zato je boj proti njim izjemno težak, hkrati pa tudi bitke z inflacijo neprestano izgubljamo. V kakšen boj se bo spustila jugoslovanska družba oziroma njeni najvidnejši predstavniki in čemu bo v tem boju dana prednost, mogoče tah hip še ni dovolj jasno, toda na dlani je, da je bojnr polje zelo široko. JOŽE PETROVČIČ PO ODSTOPU FRANCOSKEGA SOCIALISTA CHEY$SONA Potrjena kontinuiteta v komisiji EGS (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — Zapolnitev praznine, Ici je v komisiji evropske skupnosti zazevala z odhodom Clauda Chegssona za novega francoskega zunanjega ministra, je prinesla manj pretresov, ki jih je bilo pričakovati, glede na obujene apetite nekaterih članov Thornove garniture, 63-lelni cprebegli golist» Edgar Pisani bo v naslednjih štirih letih koordiniral sodelovanje skupnega trga z državami v razvoju, še posebej s podpisnicami konvencije «Lome-2», pri kateri je bil Claude Chegsson glavni pogajalec in usklajevalec nemalokrat močno nasprotujočih si političnih stališč članic deseterice. Že sama vest o odhodu Clauda Chegssona v Pariz, je v kuharjih komisije EGS sprožila kandidature za njegov resor. Ko so v začetku januarja v moči dolgih nožev» delili zadolžitve članom nove bruseljske komisije, je Velika Britanija jasno postavila v boj za sodelova- nje z državami v razvoju laburističnega politika Ivorja Richarda. Zmago je končno odnesel francoski kandidat Cheysson, a predvsem zaradi izkušenj v dogovarjanju z državami v razvoju in ugleda, ki ga uživa v Afriki in drugod. Napreao-vanje Clauda Chegssona v šefa francoske diplomacije je tako znova dvignilo na površje britanske aspiracije za njegovim foteljem, posebej še ko je postalo jasno, da bo drugi francoski član komisije Edgar Pisani, znani izvedenec za kmetijstvo, bivši minister in eden utemeljiteljev sedanje kmetijske politike, ki čedalje bolj vpije po reformi. Stroški kmetijske politike pogoltnejo vsako leto več denarja in proračun evropske skupnosti se nevarno približuje zgornji meji, ki pa je članice ne želijo dvigniti. Za primerjavo: predlog proračuna EGS za leto 1982, ki so ga ta teden objavili v palači Berlagmont, kaže, da bo do zgornje meje le še dobrih 600 milijonov dolarjev, kar lahko hipoma izničijo kmetijski niiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiimiiiiniHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii NESMISELNA USTRAHOVALNA AKCIJA RB ranile profesorja salezijanskega inštituta RIM -- ftB so včeraj v predme stju Rima uprizorile običajno krvavo ustrahovalno akcijo, ki je glede na žrtev, ki so .jo tokrat izbrali, pravi nesmisel. Oboroženi štiričlanski komandos je namreč vdrl v neko središče za poklicno izobraževanje, ki jo upravljajo salezijanci in ranili v noge 38-letnega profe sor.ja elektromehanike Giuseppa Magagno. laika, ki sicer živi in dela v verskem okolju in se aktivno ne ukvarja s politiko. Teroristi so ga presenetili medtem, ko se je z drugimi docenti pogovarjal na šolskem dvorišču. Kolege so zaprli v neko skladišče, njega pa so privezali na stol. mu nataknili na vrat običajni transparent z gesli, ga skušali slikati — kaže pa, da jim posnetek .ni u-spel — in končno sprožili več strelov z dvema samokresoma. Preden so se' oddaljili, so tudi skušali »prepleskati* zidove z raznimi gesli, vendar pa se jim je tudi to ponesrečilo, ker se je razpršilec pokvaril. Prizorišče krvavega atentata so nato zapustili na krovu fiata 128. Teroristi so svoj posel opravili izredno naglo, da očividcem ni uspelo jih prepoznati. Nekateri trdijo. da so komandos sestavljale tri ženske in moški, drugi pa so prepričani, da je bila ženska le ena. Preiskovalci zato domnevajo, da gre za isto tolpo, ki .je prejšnji teden ranila ravnatelja urada za zaposlovanje Enza Retrosi.ja. Nesrečnega Magagno so nemudo-mama prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili več zlomov. Profesorja so zadeli trije streli in sicer v desno nogo, levi gle ženj in levo koleno. Med prenosom v mestno polikliniko je izgubil precej krvi, da je prognoza pridržana, čeprav zdravniki zatrjujejo, da ni v življenjski nevarnosti. Odgovornost za atentat so s telefonskim pozivom nekemu večernemu dnevniku prevzele rdeče brigade. Svoje dejanje so skušale upravičiti na «svojstven» način, ki razgalja dokajšnjo ideološko praznino in pomanjkanje občutka za n stvarnost: «smo proti strokovnosti in selekciji, ker pospešujeta proizvodnjo. manjša proizvodnja pa odpravlja brezposelnost.* V inštitutu .je okoli 800 gojencev in 65 profesorjev, od teh je polovica salezijancev. Na sliki (telefoto AP): ranjeni Magagna po prenosu v bolnišnico. ministri, če znova privolijo v visoke zahteve kmetov. Toda lvor Richard ni bil edini pretendent za Chegssonov resor. V vrsti se je znašel tudi Irec Michael 0’Kennedg, ki je med januarsko delitvijo dolžnosti popolnoma obtičal v drugem planu, ter Italijan Lo-renzo Natali, ki je želel svoj novoustanovljeni «sredozemski resor» razširiti na vse države v razvoju. Obilica kandidatur je obetala boj za nasledstvo, kakršen se je razvil v začetku leta, ko je tri tedne po umestitvi nove komisije nenadoma umrl koordinator kmetijske politike Finn Olav Gundelach. Kljub temu da je danska vlada za naslednika imenovala kmetijskega ministra, torej vidno politično osebnost in hkrati izvedenca za to področje, je imela krepke težave, da mu je pri borila Gundelachovo zadolžitev. Najbrž je ravno «danski primer» vplival tako na Gastona Thorna, da se je strinjal z imenovanjem Pisanija na Chegssonovo dolžnost, pa tudi na Pariz, ki je javno zatrdil, da želi «kontinuiteto». torej nadaljevanje dosedanje usmeritve do držav v razvoju, kar je jasno poudarjalo Pisanijevo kandidaturo. Vročo zadevo so menda uredili bilateralno, in sicer med pogovorom Mitterravd - Schmidt, ko se je bonski kancler po obisku v Washing-tonu ustavil v Parizu, da bi se srečal z novim francoskim voditeljem in malce naoljil «rensko os», ter med diplomatskim dogovarjanjem o obisku lorda Carringtona v Parizu. Britanski zunanji minister, ki bo julija prevzel predsedniški položaj v ministrskem svetu, se je namreč na vsak način želel srečati z novim francoskim kolego. Novi koordinator sodelovanja evropske skupnosti z državami v razvoju sicer ni brez kompetenc za ta pomembni resor. V evropskem parlamentu je bil predsednik ekonomskega in monetarnega odbora, z državami v razvoju in z dialogom «Sever-Jug* se je ukvarjal kot član znane Brandtove komisije, bil pa je tudi specialist za dialog med zahodno Evropo in arabskimi državami v tRimskem klubu*. Znan je kot politik z zanimivimi idejami, v času, ko je v vladi Georgesa Pom-pidouia imel ministrski resor za opremo, je lansiral — brez uspeha — predlog o nacionalizaciji zemljišč v velikih mestih, da bi tako preprečili špekulacije mešetarjev z nepremičninami. Aprila 1967 je — po šestih letih v vladi — dal ostavko, ker se ni strin ial s kopičenjem moči generala De Gaulla. Posvetil se je publicistiki in delovanju v francoskem parlamentu, leta 1974 pa je pristopil k socialistični stranki in se prebil v njeno vodstvo. Četudi je zastopal strujo Michela Rocarda je med predvolilno kampanjo odločno podprl kandidaturo Francoisa Mitterranda. V vplivnem belgijskem «Le Soiru» je konec marca med drugim zapisal, da je zmaga Francoisa Mitterranda na predsedniških volitvah mujna, da inštitucije pete republike dokažejo, da jih niso u-stanovili le zavoljo tega, da bi služile desnici». BOŽO MAŠANOVIČ V Rimu predstavili revijo «La Battana» RIM — V okviru dnevov jugoslovanske kulture v Italiji, ki so posvečeni velikemu misionarju Cirilu, čigar grob je v rimski baziliki sv. Klementa, so včeraj, ob prisotnosti številnih osebnosti kulturnega in umetniškega življenja prestolnice. predstavili posebno številko kulturne revije «La Battana*, ki jo izdaja založništvo italijanske na rodnostne skupnosti v Jugoslaviji EDIT i Reke. (eo) IRAK IN JUGOSLAVIJA ZA NADALJNJO OKREPITEV SVOJEGA SODELOVANJA Predsednik predsedstva SFRJ Kraigher poudaril pomen gospodarskega sodelovanja med neuvrščenimi in državami v razvoju BEOGRAD — Član sveta revolucionarnega poveljstva in prvi namestnik iraškega predsednika vlade Jasim Ramadan je včeraj popoldne odpotoval iz Jugoslavije, kjer se je na povabilo nredsed-nika ZIS mudil na uradnem in prijateljskem obisku. Na beograjskem letališču se je od visokega iraškega funkcionarja poslovil njegov gostitelj. predsednik ZIS Veselin D.ju-ranovič ter drugi predstavniki družbenopolitičnega življenja Jugoslavije. Pred odhodom je Jasima Rama-dama sprejel tudi predsednik pred sedstva SFRJ Sergej Kraigher. Oba sta z zadovoljstvom poudarila, da se odnosi med državama ugodno razvijajo ter se ob tem zavzela za nadaljnje napredovanje sodelovanja. To je bila sicer tudi ena izmed osrednjih tem na uradnih pogo- vorih, ki jih je imel Jasim Ramadani med obiskom v Jugoslaviji. Predsednik Sergej Kraigher je nato govoril o pomenu ekonomskega sodelovanja med neuvrščenimi državami in državami v razvoju, saj tako konkretno prispevajo k vzpostavljanju nove ureditve v mednarodnih ekonomskih odnosih. Precej pozornosti sta namenila tudi mednarodnim odnosom, še posebej najbolj perečim problemom, ki pestijo svetovno prizorišče. V zvezi s srednjevzhodnim spopadom sta obojestransko poudarila nujnost rešitve problemov po mirni poti. Oba sta tudi mnenja, da ima skupina neuvrščenih držav, ki posre-. duje v spopadu med Iranom in Irakom, pomembno in koristno vlogo, s tem pa uresničuje tudi sklepe, ki izhajajo iz deklaracije ministrske konference v New Delhiju, (dd) CASIO Computer watch-digital quartz Najmodernejši računalniki na tekoče kristale LCD. M - 1200 MELODY ALARM 12 melodl|, od teh m |lh 5 lahko programira ura kronometer do 1/100" LA - 550 LADY ALARM Koledar programiran do leta 1999 V prodaji pri: CAVALLAR UL. S. LAZZARO 15 — TRST MARCUZZI BRUNO V.LE XX SETTEMBRE 7 — TRST SOSSI VIVIANA NARODNA ULICA 44 — OPČINE UllllllllfllllllllltllllllllltllllltHIIIIflllHMHIIIIII .............................................. OB ROBU TELEVIZIJSKEGA FESTIVALA V PORTOROŽU Kako gledajo tujci na jugoslovanske TV programe PORTOROŽ. — V portoroškem avditoriju, kjer poteka 16. televizijski festival JRT, je te dni vse živo. Predvajali so še zadnje športne filme 6. mednarodnega festivala športnih oddaj, včeraj pa se je konča) program poslovnih projekcij za predstavnike tujih televizij, ki bodo za svoje programe skušali odbrati zanimivejše oddaje. Zanimalo nas je, kako ocenjujejo in sprejemajo naš program nekateri od teh. ki sodijo med najbolj odgovorne sestavljavce tujih televizijskih programov. Maria Hakenova je dramaturg iz ČSSR, ki bo za dramski spored praške televizije v Portorožu izbrala nekaj programa: »Doslej .je mene (pa tudi kolege iz drugih držav) najbolj navdušila drama ljubljanske televizije »Tretje življenje*, nagrajena z letošnjo Prix Futura; je nekaj povsem novega in nevsakdanjega. Taka »futurološka* snov in njen prikaz bo za Češkoslovaško televizijsko občinstvo prav gotovo zanimiv in privlačen. Sploh pa iščemo še več podobnega programa, s sodobnimi, novimi prijemi in vsebino. Zaradi igre in realizacije je zame prav tako zanimiv splav meduze z beograjske televizije, pa Petrijin venac ... Te stvari bomo skoraj zagotovo pokazali češkoslovaškemu gledalcu, seveda si moramo projekcije ogledati do konca. V zadnjem času smo na naši televiziji prikazali predvsem dokumentarne jugoslovanske oddaje, ali pa celovečerne filme. V našem dramskem sporedu pa Jugoslovani skorajda niso bili zastopani. Mislim, da se bo sedaj to nekoliko spremenilo. Čeprav ne moremo mimo tega, da tudi naši gledftlci najraje spremljajo nadaljevanke kot Bolnišnica na koncu mesta. Sicer pa sem na portoroškem televizijskem festivalu že četrtič in bi glede na to kar sem do danes videla težko rekla, da se je jugoslovanski televizijski program kaj bistveno spremenil v primerjavi s prejšnjimi leti. Margaretha Faithell je na stockholmski televiziji (prvi kanal) odgovorna za otroški program, ki je namenjen izključno srbohrvaško govorečim otrokom (otroci delavcev na začasnem delu). Ta program je na sporedu lO-krat v spomladanskem in 10-krat v jesenskem delu po 15 do 25 minut, »četrtič sem na tem festivalu in sem si tudi sicer ogledala že nešteto jugoslovanskih mladinskih oddaj. Mislim, da so med boljšimi na svetu. V Jugoslaviji posvečate mladinskim filmom veliko pozornost in vložite vanje veliko dela. V njih je čutiti človeško toplino, temperament, vzgojo čustev, čestokrat veliko humorja. .. Na Švedskem so otroški filmi bolj hladni in neposredni. Ljubezen pri enajstih, Mi smo smešna družina, ali pa še najbolj serija beograjske televizije «Kocka, kocka, kockica*... Toda oddaja bi bila zanimiva ne le za srbohrvaško govoreče otroke, ki živijo na Švedskem, ampak tudi za druge, švedske otroke. Ker velikokrat obiščem Jugoslavijo tudi večkrat opozarjam druge kolege, ki izbirajo program, na druge zanimivejše jugoslovanske oddaje. Žal pa se ne morem spomniti, kdaj so Švedi zadnjič gledati TV program iz Jugoslavije (če izvzamemo športne in druge podobne dogodke). Edina težava na tem festivalu je, ker poslovne projekcije potekajo v treh dvoranah hkrati. In če to zanimajo oddaje v vseh treh dvoranah, si, jasno, ne moreš ogledati vseh oddaj v celoti, ampak le delno. BORIS ŠULIGOJ uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiuiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiia VOZNI RED VLAKOV Veljaven od 31. maja 1981 do 22. maja 1982 TRST - BENETKE - BOLOGNA - RIM - REGGIO CA-LABRIA - CATANIA - SIRA-KUZE - PALERMO - MILAN - TURIN - GENOVA -VENTIMIGLIA Odhodi 4.25 D Benetke 5.45 R Milan - Genova Brignole (preko Mester) (*) 6.00 R Benetke - Bologna - Firence (preko Benetk) (.*) 6.22 L Portogruaro (1) (2) 6.42 D Benetke - Rim - Turin (preko Mester - Milana) - Spalni vagoni Moskva -Rim (3); 1. in 2. razred Zagreb - Benetke, Budimpešta • Rim in Zagreb -Rim; Spalni vagoni Moskva - Turin (samo ob petkih od. 5.6, do 25.9.) pogradi 2. razred Varšava - Rim (ponedeljek, četrtek in sobota od 4.6. do 24.9.). 8.02 E Benetke 8.50 R Benetke 8.55 E (Benetke netke 10.04 L Benetke 12.35 E Benetke Rim (*) Express) Be- Bologna - Firence - Rim Termini -Neapelj - Catania - Sira-kuze - Palermo - Reggio Calabria (pogradi 1. in 2. razred. Catania, pogradi 2. razreda Palermo - Reggio Calabria) 13.20 D Benetke - Milan - Turin 13.40 L Portogruaro 14.38 E Benetke 17.08 R Mestre (brez vmesnih po- staj) - Milan - Genova Brignole (*) (5) 17.13 D Benetke - Bologna - Bari - Lecce (spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst -Lecce) 17.30 L Benetke 18.14 L Portogruaro 19.08 E (Simplon E >ress) Benet- ke - Rim - Milan Lam-brate - Domodossola - Pariz (pogradi 1. in 2. razred Trst - Pariz; spalni vagoni Benetke Pariz; pogradi 2. razred Beo- grad - Pariz, Zagreb -Pariz in Benetke - Pariz) 19.23 L Portogruaro 20.28 D Benetke 22.08 D Benetke - Milan - Turin, Genova - Ventimiglia -Marseille (pogradi 1. in 2. razred Trst - Turin; spalni vagoni Tret - Genova in od 27.9. tudi pogradi 2. razred Trst Genova) 22.20 E Mestre - Bologna Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Trst -Rim) Prihodi 2.17 D Benetke 6.03 L Portogruaro (2) 7.10 L Portogruaro 7.28 D Marseille - Ventimiglia - Genova - Turin - Milan -Mestre (spalni vagoni Genova - Trst in od 27.9. tudi pogradi 2. razred Genova - Trst; pogradi 1. in 2. razred Turin -Trst) 7.48 E Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Rim -Trst) 9.30 D Benetke 10.10 E (Simplon Express) Pariz - Domodossola - Milan Lambrate - Mestre (pogradi L in 2. razred Pariz - Trst, pogradi 2. razred Pariz • Zagreb in Pariz - Beograd) 10.28 E Lecce - Bari - Bologna - Benetke (spalni vagoni in pogradi 2. razred Lecce -Tret) 10.40 E Ženeva - Ziirich - Domo- dossola - Milan - Mestre (ob sobotah od 4.7. do 1.8.) - (pogradi 2. razred Ženeva - Trst) 13.07 D Benetke 14.23 D Milan - Benetke 15.25 D Benetke 16.27 E Palermo - Sirakuze - Ca- tania - Reggio Calabria -Neapelj Čampi Flegrei -Rim Tiburtina - Firence - Bologna - Benetke (pogradi 2. razred Reggio Calabria - Trst Palermo - Trst in pogradi 1. in 2. razred Catania -Trst) 17.52 D Turin - Milan - Benetke 18.42 R Firence - Bologna - Benetke (*) 19.10 D (Benetke Express) Be- netke (spalni vagoni Benetke - Beograd; Benetke - Atene samo ob četrtkih in nedeljah od 4.6. do 27.9., pogradi 2. razred Benetke' - Istanbul, Benetke - Skopje, Benetke - Beograd in Benetke - Atene razen ob četrtkih in nedeljah od 4.6. do 27.9.) 19.20 L Portogruaro 20.10 D Benetke - Portogruaro 20.49 R Rim - Mestre (*) 21.25 R Genova Brignole - Milan (preko Mester) (*) 23.13 L Benetke 23.27 E Turin • Milan - Rim - Benetke (spalni vagoni Rim - Moskva (4), spalni vagoni Turin - Moskva samo cb sobotah od 6.6. do 26.9.) (*) samo 1. razred in obvezna rezervacija (1) nadaljuje do San Dona del Piave od 1. do 13.6., od 16.9. do 23.12., od 4.1. do 8.4. in od 14.4. do 22.5. (2) ne vozi ob praznikih (3) ne vozi ob petkih (od 31.5. do 24.9.) in ob sredah in petkih (od 25.9.) (4) ne vozi ob sobotah (od 31.5. do 24.9.) in ob četrtkih in sobotah (od 25.9.) (5) ne vozi 15.8., 25. in 26.12, 1. in 2.1. in 1.5. TRST - OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - SOFIJA - A-TENE - ISTANBUL -MOSKVA Odhodi 10.35 E (Simplon Express) Opči- ne - Ljubljana - Zagreb -Beograd (pogradi 2. razred Pariz - Zagteb in Pariz - Beograd) 13.35 L Opčine - Ljubljana (1) (3) 14.48 L Opčine - Ljubljana (2) (3) 15.04 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Subotica - Nov' Sad (vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah - ne vozi 15.8., 3.11., 8.12., 25.12., 26.12., 1.1. in 1.5.) 16.48 D Opčine - Ljubljana (1) (3) 17.48 D Opčine - Ljubljana (2) (3) 18.28 D Opčine - Ljubljana (1) (3) 18.48 D Opčine - Ljubljana - Za- greb - Beograd (4) 19.28 D Opčine - Ljubljana (2) (3) 20.08 E (Benetke Express) Opčine - Ljubljana - Beograd - Skopje - Atene - Istanbul (spalni vagoni pogradi 2. razred Benetke -Beograd; pogradi 2. razred Benetke - Skopje, Benetke - Istanbul) (pogradi 2. razred Benetke - Atene razen o’; četrtkih in nedeljah od 4.6. do 23.9.); spalni vagoni Benetke -Atene (samo ob četrtkih in nedeljah od 4.6. do 27.9.) 20.20 L Opčine 23.52 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Budimpešta - Varšava (pogradi 2. razred Rim - Varšava samo ob torkih, petkih in nedeljah od 5.6. do 25.9.) spalni vagoni Rim - Moskva (5) - spalni vagoni Turin - Moskva (samo ob sobotah od 6.6. do 26.9.) Prihodi 5.01 D Varšava - Budimpešta * Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva - Turin samo ob petkih od 5.6. do 25.9.) spalni vagoni Moskva -Rim (6) - pogradi 2. razred Varšava - Rim (samo ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 4.6. do 24.9.) 5.40 D Novi Sad - Subotica - Za-’ greb - Ljubljana - Opčine (ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah - ne vozi 15.8., 3.11., 8.12., 25.12., 26.12., 1.1. in 1.5.) 6.28 D Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (4) 8.05 E (Benetke Express) Istanbul - Skopje - Atene -Beograd - Ljubljana -Opčine 9.46 D Ljubljana - Opčine (1) (3) 10.34 D Ljubljana - Opčine (2) (3) 13.35 L Ljubljana - Opčine (1) (3) 14.35 L Ljubljana - Opčine (2) (3) 16.38 D Ljubljana - Opčine (1) (3) 17.38 D Ljubljana - Opčine (2) (3) 18.48 E (Simplon Express) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. riizred Beograd - Pariz in Zagreb - Pariz) 21.30 L Opčine (1) vozi od 28.9. 1981 do 27.3.1982 (2) vozi od 1.6. do 26.9. 1981 in od 29.3. do 22.5.1982 (3) ne vozi ob praznikih (4) vozi ob torkih, četrtkih in sobotah od 2.6. do 26.9.; ne vozi 15.8. (5) ne vozi ob sobotah (od 31.5. do 24.9.), četrtkih in sobotah (od 25.9.) (6) ne vozi ob petkih (cd 31.5. do 23.9. ), četrtnih in petkih (od 24.9. ) TRST - VIDEM - TRBIŽ -DUNAJ - SALZBURG • MUNCHEN Odhodi 5.12 L Videm 6.10 D Videm - Trbiž 6.16 L Videm 7.15 D Videm - Trbiž - Dunaj -Miinchen (samo od 31.5, do 26.9.) 9.38 L Videm - Benetke 12.22 D Videm - Trbiž 13.10 L Videm - Karnija 14.00 D Videm 14.28 L Videm 16.55 L Videm Trbiž 17.43 D Videm Benetke (1) 18.00 L Videm 19.18 D Videm 20.02 L Videm 20.42 D (Italien Osterreich Ex- press) Vid-em - Trbiž -Dunaj - Miinchen (pogradi 1. in 2. razred Trst -Dunaj) 23.00 L Videm Prihodi 0.56 L Videm 6.35 L Videm (ne vozi od 9. do 16.8.) (1) 7.18 L Videm 7.57 D Benetke - Videm (1) 8.461, Videm 9.00 D (čsterreich Italien Ex-press) Miinchen - Dunaj -Trbiž - Videm (pogradi 1. in 2. razred Dunaj -Trst) 10.16 D Videm 11.44 L Videm 11.57 R Milan viso - Videm (2) 14.29 D Videm 15.33 L Videm 16.43 D Videm 18.03 L Videm 19.30 L Videm 19.55 E Trbiž - Videm 20.55 L Videm 22.30 L Videm 22.50 D Miinchen (samo cd 31.5 do 26.9.) - Dunaj - Tri biž - Videm Vicenza • Trč- il) ne vozi ob praznikih (2) ne vozi 15.8., 25.12., 26.12., - ---------- - ~ v. 1.1, 2.1 in 1.5.