Po dnevu mučencev-junakov Konferenca na Bermudih CELEBRO TODA LA REPUBLICA EL DIA DE LA BANDERA Con hondo fervor patriotico fue celebrado el sabado pasado en todo el Pais el Dla de la Bandera, rindiendose tambien homenaje a su creador el general Ma- nuel Belgrano con motivo de cumplirse en la fecha otro aniversario de su muerte. El acto principal se realizo en la Plaza de Mayo en Buenos Aires con la ju¬ ra de la bandera en el que participaron los cadetes de la Escuela de Aviacion Militar, venidos especialmente de Cordoba. Este acto solemne presidio el primer magistrado el general JUAN D. PERON quien a su llegada fue entusiasmente aclamado por toda la concurrencia. Despues de izamiento de la enseha patria fue celebrada una misa de cam- pana. Tornado el juramento de fidelidad a la bandera, los cadetes desfilaron an- te la ensena patria. Luego fue ejecutado el Himno Nacional. El acto se termino con el desfile de los efectivos de aeronautica ante el Presidente de la Nacion el general JUAN D. PERON. ARGENTINA JE SLAVILA DAN SVOJE NARODNE ZASTAVE Prejšnjo soboto je bil Dan narodne zastave. Proslavljali so ga po vsej re¬ publiki in se ob tej priliki spominjali tudi nove obletnice smrti njenega ustva¬ rite 1 ja generala Manuela Belgrana. Glavna slavnost je bila v Buenos Airesu na Majskem trgu. Navzoč je bil tu¬ di predsednik republike GENERAL JUAN D. PERON. Ob tej priliki so prisegli zvestobo narodni zastavi kadeti Letalske akademije iz Cordobe, ki so v ta namen prišli v Buenos Aires. Zastavo je dvignil na drog predsednik general PERON, katerega so ob pri¬ hodu na trg vsi navdušeno pozdravljali. Nato je bila sv. maša na prostem. Po zaprisegi, so letalski kadeti defilirali pred dvignjeno narodno zastavo, vojaška godba je pa zaigrala Narodno himno. Vso slavnost so oddelki argentinskega le¬ talstva zaključili s strumnim mimohodom pred predsednikom republike genera¬ lom JUANOM D. PERONOM. Vsakoleten spomin na žrtve, darova¬ ne v času revolucije na naši zemlji, spo¬ min, ki ga zavestno obujamo v dneh, ko je bila zvijačno vrnjena slovenska narodna vojska in je padala pod streli komun stov, nam ponovno približa vse grozote prestanih let. Večini se orosi oko ob spominu in molitvi za padle svoj¬ ce. Večini tudi je vsa veličina borbenih let vzpodbuda, da vztrajajo še naprej v svoji idejni neuklonljivosti. A poleg lepih besed na našo nedavno preteklost včasih padejo tudi očitki in obtožbe nad našo lastno krivdo. Zdi se, kakor bi nekateri posamezniki ne ime¬ li dovolj poguma, da bi vedno in povsod rekli in zapisali, da smo se borili in da smo v tujini zato, ker smo Slovenci in antikomunisti. Pa iz pavšalnih fraz, češ, “sami smo krivi, da smo zunaj”, ne pri¬ dejo takšni modrijani dalj v svojih za¬ ključkih kakor oni, ki vsevprek in brez treznega pomislek^ kriče, češ “Narodni Odbor je kriv, pa štab je kriv, pa ta. .. pa ta. .. je kriv, kriv...” Oboji so, bo¬ mo zapisali, ves čas življenja na tujem zrli v svet kot slepci, kajti ni si mogoče misliti drugega, ako pomislimo na vsa zgodovinska dejstva, katerim smo sami bili in smo še priče. Res je, da doma ni bilo vse brez na¬ pak. Res pa je tudi, da vse napake ni¬ so mogle udušiti notranjega razpolo¬ ženja več : ne zdravih sil naroda, da se ne bi v odločilni uri postavil v hoj proti komunizmu, če smo prav ob koncu tega boja, ko je revolucionarni komunizem na naši zemlji bil dejansko premagan in na tleh, morali prenehati z borbo, ni krivda niti na nas samih in tudi ne na vodstvu, saj ni bilo niti enega samega Slovenca katere koli barve zraven, ko so odločili dan premirja. Pa kljub te¬ mu še naprej kriče posamezniki in se od časa do časa napihujejo lističi “krivi smo sami, da smo zunaj, krivo je vod¬ stvo, da je 12.000 fantov šlo v smrt.” Danes pa, ko beže tisoči in tisoči Nemcev vsak dan na zahod, danes, ko je število novih jugoslovanskih beguncev po evropskih taboriščih spet tolikšno, da bi mogli misliti na masovno emigra¬ cijo, danes, ko beže prioti z avioni, stro¬ jevodje z vlaki, žene z otroki vseh ro¬ dov in vseh narodnosti, danes nihče ne kriči “Sami so krivi.” Ko bi le malo po¬ mislili takšni naši nergači, da je naš be¬ gunski val šel vzporedno s prvim va¬ lom splošnega umika slovanskih orga¬ niziranih antikomunistov in da je bil samo droben predhodnik nadaljnih valov severa h in južnih Korejcev, vietmin- skih rodoljubov, burmanskih delavcev, češke in slovaške inteligence po puču 1948., poljskih agrarcev in drugih po prihodu Rokosovskega, potem bi razu¬ meli, kar je nam že od prvega dne boja naprej do danes jasno: v borbo s parti¬ jo smo stopili z zavestjo, da gre na živ¬ ljenje in smrt. In od te borbene poti ni bilo in ni koraka vstran! Napačno bi bilo trditi, da se za časa revolucije nismo dali okuž'ti z nekate¬ rimi značilnimi potezami komunistične¬ ga miniranja. Med takšne privlačnosti komun'zma spada na odlično mesto tudi blatenje političnih nasprotnikov, po na¬ čelu “vrzi, nekaj bo že ostalo”. Trdimo, da smo se te bolezni nalezli v izdatni meri. Komaj se je našel prvi in prišepe- tal “NO je kriv smrti domobrancev, štab je kriv vrnitve”, že so pritegnili za njim vsi tisti, ki niso pomislili, da je v istem času šlo po isti poti in na isti toačin v smrt okrog 25.000 Črnogorcev in Srbov, 120.000 Hrvatov, neznano število Vlasovcev in ukrajinskih borcev za svobodo, diviz'je Baltijcev in nešte¬ vni drugi. Nihče pa od teh nergačev be trdi, da so njihovi narodni odbori kri¬ vi. da so šli ti tisoči mladine v smrt. Ne, za vsa druga prej kot za naše vod¬ stvo bodo našli opravičilo, da proti vo¬ jaškim dogovorom, zaveznikov ni bilo mogoče ukreniti ničesar. Osem let je poteklo te dni od zad¬ njega m največjega pokolja Slovencev. Osem velikih črnih maš je za nami. Tišine misli na pokojne nismo hoteli motiti, se pravi, upali smo, da nas ho °as zresnil in streznil. Čeprav morda današnje besede niso ponovitve obrambe Konferenca na Bermudih se bo začela dne 8. julija, pa naj ima Francija do te¬ daj že novo vlado ali ne. Ta datum za¬ četka konference so objavili v Londonu, v Wash ; ngtonu pa potrdili, dasi niso marali ničesar omeniti h govoricam, da ie prišlo do razlike v nazorih med ame¬ riško in angleško vlado o tem, ali naj se konerenca res začne dne 8. julija. Fran¬ cija še vedno nima vlade in je zato ne¬ jasno, kakšno stališče bo francoska de¬ legacija na Bermudih zagovarjala; v Washingtonu komaj prikrivajo, da jim do konference na Bermudih ni ravno mnogo, edini Winston Church'll je tisti, ki ima jasen koncept o tem, kaj naj do¬ seže ta konferenca. Ako Francija še ne bi imela nove vlade, tedaj bi se tam vr¬ šila napovedana konferenca tudi brez Francije, tako izjavljajo v Londonu. Kriza na Koreji, nejasnost v Franciji in slab uspeh De Gasperija pri volitvah v Italiji t— vse to je v zadnjih tednih ze¬ lo oslabilo zahodni blok. — Novi oblast¬ niki v Moskvi pa tudi še niso ničesar storili, kar bi kazalo, da se misli sovjet¬ ska zunanja politika že definirati. Ne¬ gotovost, ki je nastala s Stalinovo smrtjo, še vedno ni odstranjena. ZMEDA PRI TISTIH, KI SO ZMEDO ORGANIZIRALI Ako bi bilo na mestu trenotno krizo v zahodnem bloku razlagati kot delni u- speh sovjetske politike, tedaj bi bilo možno to trenotno sovjetsko prednost izmanjšati z dogodki, ki so se dogodili v vzhodnem Berlinu in ki še trajajo v vsej vzhodni Nemčiji. V vzhodnem Ber¬ linu so člani sindikata zidarjev in stav¬ benikov organizirali stavko. Sklenili so protestirati proti težkim socialnim po¬ gojem, ki vladajo v sovjetskem sektorju Berlina. Ker je vzhodna kom. vlada za¬ čela uvajati razne reforme, so delavci menili, da je prišel čas, da nastopijo s svojimi zahtevanji. Tako jih je 10.000 krenilo na ulico in se podalo v sprevodu proti gradbenemu ministrstvu, kjer bi demonstrirali. Toda sprevod so vodili komunistični funkcionarji sami, reditelji pa so bili člani komunistične milice, vsa policija pa je prejela nalog, da proti stavkujočim demonstrantom ne sme na¬ stopiti. Jasno je bilo, da so stavko orga¬ nizirali sovjetski agenti. Toda zgodilo se je, da je stavka organizatorjem sa¬ mim ušla izpod kontrole. Berlinčani so zanjo izvedeli in iz vseh delov vzhodne¬ ga in zahodnega Berlina so pridrli še ostali nezadovoljneži in namesto 10.000 jih je pred ministrstvom bilo nad 100.000 ki so protestirali ne samo proti težkim pogojem v stavbeni stroki, ampak pro¬ ti sovjetskim okupatorjem. Ker policija ni smela nastopiti, so demonstracije pro¬ ti sovjetom trajale ves dan. gele nasled¬ nji dan so sovjetski tanki v krvi zatrli nerede vzhodnem v Berlinu, toda le del¬ no, demonstracije in stavke trajajo še naprej po vsej vzhodni Nemčiji in be¬ gunci z vzhoda izjavljajo, da se v vseh satelitskih državah širi uporno gibanje proti sovjetom. Na Poljskem nastopajo močni “partizanski” oddelki, ki napada¬ jo sovjetske transporte in rušijo sovjet¬ ske naprave. Dasi so v Berlinu sovjeti naleteleli na slab odmev, ko so začeli nakazovati, da mislijo v Nemčiji omiliti svoj režim in pridobiti na svojo stran zlasti sociali¬ ste v zahodni Nemčiji, se v Moskvi na¬ prej razvija smer tiste politike, ki je nastopila po Stalinovi smrti. Sovjetski oblastniki spreminjajo svojo taktiko in svoje stališče (nove ponudbe Turčiji in pravilnosti naše borbe, so pa izraz na¬ šega stališča, da. v žrtvah revolucije ne more in ne sme nihče iskati vode za svoj mlin. Celotna vrednost naših narodnih žr¬ tev, položen'h na oltar borbe za svobo¬ do in lepšo bodočnost, je tako neprecen¬ ljiva, da je ni mogoče z ničemer oma¬ deževati. Višino žrtve pa bo mogel pra¬ vilno presoditi šele ves slovenski na¬ rod, ko bo v miru in svobodi izrekel svojo sodbo nad najtežjimi dnevi svo¬ je zgodovine. dne 8. julija Perziji, popuščanje na Koreji in v Nem¬ čiji gre naprej) tam, kjer to sami ho¬ čejo, nočejo pa popraviti tistih “dejanj” (konec kom. napadalnosti v Aziji in po¬ godbo za Avstrijo), kakor to zahtevajo E : senhower in njegovi svetovalci kot dokaz, da so v Moskvi spremenili tudi “raravo” in ne samo dlako. KONEC SLAVE ANGLEŠKE MORNARICE Svoji novi kraljici Elizabeti II je angleška mornarica priredila parado, ki je običajna po vsakem kronanju no¬ vega vladarja. Te parade se je udeleži¬ lo 18 držav, ki so poslale svoje zastop¬ stvo. Priplula je tudi sovjetska križar¬ ka “Sverdlovsk”. Ameriški vojaški stro¬ kovnjak Hanson N. Bakhvin piše o tej paradi in navaja, da je bilo bridko ugo¬ tavljat', kako se zaključuje slavna doba angleške vojne mornarice. Mimo kralji¬ ce so vozile angleške vojne ladje s slav¬ nimi imeni, toda v razmerju svetovnih sil te ladje ne pomenijo več kot samo še lepo tradicijo. Prvo mesto zavzema¬ jo danes Združene države, ki imajo največjo tonažo vojnega ladjevja, na drugo mesto pa stopajo sovjeti, ki gra¬ de vojno brodovje, ki bo po tonaži pre¬ kosilo angleško, poleg tega pa bodo to nove modeme vojne ladje, dočim mora Anglija zaradi gospodarskih težav ra¬ čunati samo še na ladje starega tipa. Res je, da ladjevje ne more več pome¬ niti isto, kar je pomenilo včasih — morja bodo poslej kontrolirala letala in podmornice, vendar se bo še desetlet¬ ja poznalo tako v evropski in svetovni politiki, da odhaja Anglija s prestola pomorske velesile, na katerem je sede¬ la, odkar je pred tremi stoletji Anglija porazila špansko-momarico. Takrat je Španija nehala biti velesila... Edini Churchill se verjetno najgloblje zaveda tega in zato ob zaključku svoje karie¬ re terja v politiki in trgovini tiste uspe¬ he, ki naj Angliji ohranijo njeno vodil¬ no mesto v Evropi in v svetu. DVE STRATEGIJI, KI SE SKUŠATA VZPOREDITI Ameriški vojaški strokovnjaki uvaja- jajo v vojaško problemetiko nove poj¬ me. Tako vedno bolj pogosto govore o tem, da se je vojaški položaj v svetu totalno spremenil — USA mora na o- brambo svobodnega sveta gledati “glo¬ balno”, to je- horizontalno, dočim je an¬ gleška strategija doslej slonela na ver¬ tikali. Ameriško poveljstvo išče opo¬ rišč od Alaske, čez južno Azijo, sever¬ no Afriko, Evropo do Grenlandije, do¬ čim je obramba angleškega imperija slonela na črti Anglija — južna Afri¬ ka, v Pacifiku pa do druge svetovne vojne na črti Japonska — Avstralija in Nova Zelandija. V Pacifiku sta Avstra¬ lija in Nova Zelandija sklenili posebno pogodbo, ki za Pacifik ustvarja blok ANZUS (Avstralija — Nova Zelandija — USA), enako kakor skuša severni Atlantik braniti blok držav NATO. Sta¬ ro obrambno hrbtenico Anglija — juž- ra Afrika pa sedaj nevarno podirajo dogodki v južni Afriki. Nova Malanova vlada kar okrito in pospešeno priprav¬ lja proglasitev Južne Afrike kot samo¬ stojne republike, ki bo verjetno celo izstopila iz commonvvealtha. V vsem tem področju se pripravlja huda kriza, ki se lahko razvije celo v pravo držav¬ ljansko vojno. Malanova vlada ne odri¬ va samo črncev in Indijcev, sedaj je začela gonjo še proti angleško govore¬ čemu delu prebivalstva. Zato so se ti v zahodnem delu dominijona, kjer so v ve¬ čini začeli pripravljati, da zahtevajo ali federacijo ali pa celo odcepitev od osta¬ lih dežela. To gibanje, ki ga Malan na¬ ziva kot “separatistično,” se je kon¬ centriralo zlasti v Natalu in narašča tembolj, čimbolj so pristaši Malanove vlade radikalni v svoji politiki segrega¬ cije Čirncev in izločanja angleškega vpliva. Malan pripravlja celo zakonski načrt, bi naj omeji uporabo angleškega jezika v šolah. Ker hočejo Malanovi pristaši proglasitev republike doseči vsaj v dveh letih, se predvideva, da bo¬ do angleško govoreči deli dominjona po- ZMEŠNJAVA Na Koreii je prišlo do splošne zmeš¬ njave, ko je južnokorejski predsednik Syngman Rhee izdal ukaz za izpust vseh protikomunističnih kitajskih in se¬ vernokorejskih vojnih ujetnikov iz tabo¬ rišč. Za povelje so posamezni poveljni¬ ki taborišč izvedeli dobre pol ure pred ukazano uro za izpust, tako da ni mo¬ gla intervenirati zavezniška vojska in policija. Taborišča so stražarji enostav¬ no odprli ter je zadihalo svobodo v ne¬ kaj urah nad 27000 ujetnikov. V dveh dneh je bilo izpuščenih tako ok. 35.000 protikomunističnih vojnih ujetnikov, ki so se razkropili po južni Koreji. Ameri- kanci so takoj poslali helikopterje in le¬ tala na lov ter se jim je posrečilo za¬ jeti v celoti nekaj nad 1000 pobeglih ujetnikov. V taboriščih imajo sedaj sa¬ mo še ok. 9000 ujetnikov, ki so se iz¬ javili proti vrnitvi domov. Do te akcije je Rheeja privedlo dej¬ stvo, da so Amerikanei in zavezniki s komunisti hoteli skleniti premirje, na hitel', da se pred vključitvijo v tako republiko zavarujejo in proglase neod¬ visnost. ČAS VELIKIH ODLOČITEV JE MIMO? Synghman Rhee je na Koreji pokazal, kako je treba vrednotiti trenotni polo¬ žaj posameznih velesil. Uprl se je in meni zvoziti po svoje. — V Nemčiji so se poraženci spreobrnili v nove junake dneva in so sovjetske tanke napadali ce¬ lo z golimi pestmi in s kamenjem, ker drugačnega orožja še nimajo. Gola nem¬ ška prša so tvegala izzvati oklep sov¬ jetske premoči. Poraz je bil seveda ja¬ sen, toda moralno je že zmagal kamen v pesti nemškega upornika. — V fran¬ coski in angleški Afriki vre; sovjetski oblastniki v Moskvi ne povedo, kaj hoče¬ jo doseči. — Vse to odpira posebno prognozo pred mogočnimi napovedmi in izjavami, ki so se odpirala pred Eisen- howerjem tedaj, ko je nastopal svoje mesto, zlasti pa tedaj, ko bi po Stalino¬ vi smrti moral prevzeti vodstvo sveta in po Dullesovih besedah začeti dobo, ki bi 1 naj prešla v svetovno zgodovino kot “Eisenhowerjeva doba.” Navidez se vse drobi na drobne kon¬ cepte; prihaja čas, ko je treba posamez¬ ne taktike samo vzporejati in se pri¬ pravljati na t : sti obračun, ki ga naj¬ bližja doba še ne nakazuje. Zato ohranja velik pomen tista teza angle¬ ške politike, ki pravi, da je treba preiti v zgolj praktično in realistično reše¬ vanje vseh tekočih problemov. Zato od¬ pirajmo vrata trgovini med vzhodom in zahodom, antagonija med vzhodom in zahodom se naj razblinja sproti z reše¬ vanjem samo tekočih in 'krajevno ome¬ jenih problemov. N A KOREJE katerega južna Koreja noče pristati. Rheejevo dejanje je ustavilo konferen¬ co za premirje v Pan-Mun-Jonu tik pred podpisom premirja, ko so komuni¬ sti objavili, da “pogajanja prekinjajo, ker so Amerikanei podprli akcijo Rhe¬ eja proti vsem sporazumom o premir¬ ju.” Amerikanei komuniste mirijo, da ni vse tako hudo, kakor izgleda in je bilo iz Washingtona objavljeno, da bo “ge¬ neral Clark podpisal premirje kljub na¬ sprotovanju južne Koreje.” Eisenhovver pa je medtem poslal k Rheeju svojega posebnega odposlanca, ki prinaša s se¬ boj tajno poslanico ameriškega predsed¬ nika, v kateri ta razlaga ameriško sta¬ lišče do vprašanja>miru in vojne na Ko¬ reji. Rhee za pristanek na podpis pre¬ mirja postavlja več pogojev. LEPO PRIZNANJE Buenosaireški kat. dnevnik “El Pue- blo” v eni svojih zadnjih zadnjih šte¬ vilk prikazuje razloge zakaj argent. ka¬ toličani nimajo svojega kat. tiska, po¬ sebno dnevnika, tako razvitega, kakor bi ga radi svojega števila lahko imeli. Katoliško javnost poziva naj za svoj t : sk malo več žrtvuje ter ji daje za vzgled slovensko protikomunistično sku¬ pino v Argentini. Pravi, da je Sloven¬ cev v primeri s številom argentinskih katoličanov komaj peščica, pa imajo dobro urejevane liste in revije v svo¬ jem jeziku. Vse to je dokaz, da sta ideal: Bog in Domovin najlepša stvar¬ nost in bistvo njihovega življenja. Mno¬ gi Slovenci morajo zaradi svoje vere tr¬ peti, ker so morali v svet radi perseku- cijskih Titovih zakonov. Francija še vedno brez vlade Andre Marie, od predsednika re¬ publike Auriola imenovani pooblašče¬ nec za sestavo nove vlade, je v parla¬ mentu propadel za 40 glasov. Mandat je za njim dobil Pinay, ki ga je pa vrnil v torek predsedniku, ker za sodelovanje v vladi ni mogel pridobiti ljudskih repu¬ blikancev in degaulovcev. — Predsednik Auriol je objavil svojo nepreklicljivo od¬ ločitev, da po izteku predsedniške dobe ne bo več kandidiral za predsednika. Prvo polletje 1953 se bo kmalu zaklju¬ čilo, veliko naročnikov Svobodne Slove¬ nije pa še nima plačane naročnine za to leto. Vse te prav lepo prosimo, da nam čim prej poravnajo naročnino vsaj za pol leta. Naročnina za leto 1953 znaša: Celo¬ letna pri enkratnem vplačilu $ 65.— pri plačevanju naročnine v obrokih znaša za pol leta $ 35.—, za četrt leta pa $ 20 .—. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 25. VI. 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: Dr. Milton Eisenhower, brat predsednika USA, je odšel na potovanje po 10 južnoameriških državah kot pred¬ sednikov osebni odposlanec, da bi ta iz prve. roke dobil točna poročila o polo¬ žaju v tem delu sveta in da bi prišlo do boljših odnosov med severno in juž¬ no Ameriko. Po vrstnem redu bo obi¬ skal: Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Čile, Urugu«y, Argentino, Para- guay in Brazilijo. V Buenos Airesu se bo s svojim spremstvom mudil od 18. do 20. julija. — FBI- je odkrila močno razpredeno mrežo komunističnih atenta¬ torjev. Prvi, ki bi moral biti ubit po ukazu ameriške KP, je bil na seznamu senator McCarthy. Za njim je na črni listi cela vrsta senatorjev in poslancev, večinoma republikancev in mnogo kul¬ turnih in gospodarskih delavcev. — V Sin Singu so v petek zvečer usmrtili na električnem stolu atomska vohuna in iz¬ dajalca juda zakonca Rosenberga. Oba sta imela v enem najdaljših in najširo- kogrudnejših procesov v zgodovini am. . sodstva na razpolago vsa sredstva za dosego milejše kazni. Ko je bil njun zločin že neovrgljivo dokazan, ji¬ ma je dalo vrhovno sodišče še eno mož¬ nost: iskreno priznati svoj zločin in iz¬ dati nadaljno mrežo atomskih sovjetskih vohunov. Te zadnje prilike nista hotela izrabiti. — Ameriško zun. ministrstvo je izdalo pred nedavnih ukaz vsem svo¬ jim propagandnim središčem v tujih dr¬ žavah, da morajo iz svojih knjižnic od¬ straniti vsa komunistična znanstvena in literarna dela, ker “USA ne sme' delati propagande za idejo, proti kateri se bo¬ ri.’’ Ukaz je izzval med levičarskimi krogi v USA veliko ogorčenje ter se je govorilo o “zažiganju neprecenljivih knjižnih del” in o “barbarskih metodah republikancev za uničenje kulture”. Mo¬ ral se je oglasiti sam Eisenhower, ki je dokazoval, da Amerikanci ne zažignjo knjig in poudaril, da se je lažje boriti proti ideji, ki jo poznaš ter zato ne bo prišlo do “uničevanja” komunistične li¬ terature. BOLIVIJA: Policija je odkrila novo zaroto proti sedanji vladi ter je zaprla veliko število biv. častnikov v vojski in policiji. Predsednik dr. Paz Estensor-o je odredil splošno mobilizacijo vseh oboro¬ ženih članov Nacionalnega revolucionar¬ nega gibanja “radi subverzivnega delo¬ vanja Bolivijske socialistične falange in drugih reakcionarnih strank”. BERLIN, Sovjetska vojaška sodišča izrekajo smrtne kazni nad tistimi Nem¬ ci, za katere trde, da so organizirali zadnje velike demonstracije proti so¬ vjetskim okupatorjem. Samo v vzhod¬ nem Berlinu so obsodili na smrt 17 Nemcev. EGIPT: Egipčanski diktator gral. Na- guib je proglasil Egipt za republiko, imenoval sebe za predsednika republike in predsednika vlade. Z.S.S.R.: Sovjetska vlada je odpravi- vila prepoved potovanja tujim diplomat¬ skim predstavnikom po nekaterih prede¬ lih Evropske Rusije in Sibirije, še ved¬ no pa tujci nimajo dostopa do velikih sovjetskih industrijskih središč, prav tako tudi ne izven 3 kilometrskega ra¬ dija okoli Moskve. Nov udarec Ulovih komunistov ra svobodno kmetijstvo v Jugoslaviji Poročali smo o uredbi, ki so jo titovi komunisti nedavno izdali in s katero urejajo imovinske odnose v zadrugah- kolhozih. V uredbi so komunisti objavili, da poslovanje zadrug-kolhozov postav¬ ljajo na svobodno odločitev kmetov sa¬ mih. Vstop da je svoboden, prav tako pa tudi izstop iz zadruge. S to uredbo so komunisti hoteli zopet samo nasuti malo peska v oči zahodnjakom, češ, da se titov komunistični režim vrača na svobodno gospodarstvo. Mi smo pa že tedaj pokazali tudi na nekatera določi¬ la v omenjeni uredbi, ki izstopanje kme¬ tov iz komunističnih kolhozov naravnost ovirajo, ker je osnovna tendenca te u- redbe ohrariti kolhoze še naprej. To so potrdili tudi razni inozemski časnikar¬ ji, ki so naglašali, da so komunistične krajevne oblasti dobile s to odredbo velika pooblastda, da bodo lahko z raz¬ nimi ukrepi, preprečevale izstopanje kmetov iz kolhozov. Po objavi gornje uredbe je komuni¬ stični režim lahko jasno sprevidel na kako trhlih nogah je stala vsa njegova kolhozna zgradba. Po celi državi so se kmetje začeli kar na veliko prijavljati za izstop iz kolhozov. Ta val za izstop je zajel vse pokrajine in je postal tako velik, da se je oglasila “Borba”, glavno glasilo komunistične stranke v Jugo¬ slaviji, za njo pa tudi vsi ostali kom. Pati ter so po informacijah agencije “Hrv. Dom” začeli pisati o “škodljivih tendencah na vasi”. Po pisanju teh li¬ stov je bila prva “škodljiva tendenca” ta, da so kmetje takoj po objavi ured¬ be o imovinskih odnosih v kolhozih za¬ čeli grabiti in odnašati vsak svoje in ni¬ so čakali na objavo pravilnika za izva¬ janje določ'1 omenjene uredbe. Oblasti da so bile zato" prisiljene seči po admi¬ nistrativnih ukrepih in so take kmete, ki so začeli zapuščati kolhoze, kazno¬ vale z denarno globo od 80 —10.000 di¬ narjev. K tej “škodljivi tendenci” titovo časopisje prišteva tudi nasilje, ki da ga posamezni kmetje izvajajo nad tistimi, ki bi v kolhozu radi ostali še naprej. “Borba” ugotavlja, da se je namesto, da b ; razpravljali o preosnovi zadrug- kolhozov povsod postavilo geslo: Kdo bo še ostal — in kdo bo izstopil. Takim, ki da bi radi še ostali, da kmetje groze, da jim bodo požgali domove, razbili ši¬ pe in podobno. Druga “škodljiva tenden¬ ca” da je pa, da so ponekod odbori po¬ sameznih zadrug, pa tudi krajevne ob¬ lasti, nad takimi kmeti, ki so zapuščali zadruge - kolhoze, začeli izvajati go¬ spodarske sankcije in j : m grozile z raz¬ nimi administrativni ukrepi. Kom. list pri tem seveda zamolči dejstvo, da. so ti funkcionarji ravnali samo po navodi¬ lih nadrejenih kom. veličin. Uredba o ureditvi imovinskih odno¬ sov v zadrugah-kolhozih je pa zbegald tudi samo komunistično rajo, ki je v ob¬ javi te uredbe videla podiranje komuni¬ stičnega gospodarskega sistema. Neza¬ dovoljstvo med navadnimi komunisti je moralo biti precejšnje, ker je bil sam Ti¬ to prisiljen, da je poslal na 14. konfe¬ renco zagrebških komunistov pismo, v katerem priznava, da je nova uredba o kolhozih “zbegala nekatere tovariše-ko- muniste”, nato pa Tito pravi dobesedno: “Ti tovariši so mislili, da mi .gremo na¬ zaj. Toda, mi nismo šli nazaj, ampak ho¬ čemo popraviti to, kar smo hoteli z enim zaletom preskočiti. Mi nismo šli nazaj, ampak smo si postavili sedaj tako izho¬ dišče, ki nas bo gotovo privedlo do ci¬ lja, t. j. do socializma na vasi. Spre¬ memba družbe ni enostavna stvar, po¬ sebno ne v podeželju v zaostali državi. Eden od najvažnejših elementov r.a va¬ si je prevzgajanje ljudi. In kdo bo to delal, če ne komunisti?” V Slavonskem Brodu pa ie Tito ured¬ bo o ureditvi imovinskih odnosov v za¬ drugah-kolhozih branil s tem, da se dru¬ gače kmetje ne bi hoteli boriti, če bi prišlo do vojne. Čeprav so titovci s svojimi kolhozi doživeli velik neuspeh, vendar niso opu¬ stili svoje ideje o socialistični preobraz¬ bi vasi. Ker s kolhozi med kmeti ne mo¬ rejo več. nastopat', so začeli napovedo¬ vati ustanavljanje “socialističnih kme¬ tijskih podjetij”, ki naj bi bila organizi¬ rana na isti nač'n kot so razni tovarni¬ ški obrati. Kolektiv teh “socialističnih kmetijskih podjetij” bi bil “lastnik” skupne zemlje, živine itd. Za ustanovitev teh sovhozov so komu¬ nisti v Jugoslaviji napovedali več ukre¬ pov. Prvi ukrep je bil ta, da tisti kol- hozniki, ki so dobili zemljo od države ob izstopu iz kolhoza ne dobe zemlje na¬ zaj za privatno obdelovanje. Nasledji ukrep je bil namenjen svobodnemu kmetijstvu, tistim kmetom, ki v kolhoze sploh niso marali vstopiti. Po teh kme¬ tih so komunisti udarili z novim zako¬ nom o agrarni reformi. Po tem zakonu kmečka družina ne bo smela imeti več kot 10 hektarjev zemlje. Odvzeto zemljo bodo komunisti dali takim svojim čla¬ nom, ki zemlje sploh nimajo za obdelo¬ vanje, toda samo Dod pogojem, da vsto¬ pijo v “socialistična kmetijska pod¬ jetja”. Namen komunističnega režima, da s to agrarno reformo zada najtežji udarec svobodnemu kmetijstvu je oči¬ ten, ker država sama, ki razpolaga z ogromnimi državnimi kompleksi zemlje, ts ne bo delila, ampak jo bo upravljala še naprej sama kot veleposestva. S to agrarno reformo hočejo komunisti osi¬ romašiti samo še bolj “bogate” kmete 'n jih spraviti v popolno odvisnost, tako da jih bodo pozneje' lažie prisilili na vstop v sovhoze. Kmetom, kater"m bodo po novem za¬ konu o agrarni reformi, ki je bil sprejet 18, maja t. 1. v parlamentu, odvzeli zemljo, bodo okrajni ljudski odbori da¬ li kot odškodnino obveznice za daljšo do¬ bo in te obligacije bo izplačeval tudi ta odbor. Praktično pomeni to, da bo moral kmet, kateremu bodo po agrarni reformi odvzeli zemUo, sam sebi plačati 'dškodnino v obliki davkov ali drugih javrih dajatev. ZAKON O EMIGRANTIH (Inf. Hrv. Dom). , Šef UDBE Aleksander Rankovič ima vedno opravka z nesrečnimi emigranti. Vedno mu delajo skrbi. Rad bi jih ukro- t'l, pa mu ne uspe. Hotel jih je spra¬ viti domov, da bi jih imel najlažje pod koptrolo. V ta namen je izdal že več amnestij, pa niso dosti zalegle. Domov se je vrnilo samo nekaj emigrantov od 60.000, kolikor jih navaja sam Rankovič. Po neuspel h amnestijah je prišel Rankovič na drugo idejo. Za emigrante namerava izdati poseben zakon o emi¬ grantih, po katerem bi jugoslovenski e- migranti dobili jugoslovanski potni list in-priznanje državljanstva ter avtoma¬ tično zaščito jugoslovanskih diplomat¬ skih predstavnikov. Družine emigrantov '•— ožje sorodstvo: žena. otroc', starši ■—bi dobili potna dovoljenja za obisk e- migrantov v svetu. Takim emigrantom, da bi bilo tudi dovoljeno, da bi lahko doma prodali svoje osebno premoženje in da bi ta denar lahko odposlali tudi ven. Po sestavi komisije za izdelavo emi¬ grantskega zakona je razvidna tudi ten¬ denca tega zakona. V komisiji je 40 lju¬ di. To so častniki centralne UDBE, de¬ legati UDBE iz posameznih republik, po 2 delegata predsedništva vlade vsake republike in po 2 delegata Socialistične zveze delovnega ljudstva iz vsake re¬ publike. Poleg tega je v komisiji še ne¬ kaj strokovnjakov-pravnikov. Predsed¬ nik komisije je polkovnik UDBE Milin- kovič, bivši načelnik UDBE za inesto Zagreb, tajnik komisije pa profesor Krbek. Ta najnovejši komunistični manever ima dvojni namen; prikazati velikoduš¬ nost komunistične vlade napram emi¬ grantom svobodnemu svetu in drugič —. in to bi komunisti za vsako ceno radi dosegli — spraviti pod svojo kontrolo Vse emigrante, ki bi nasedli kom. vabi in zaprosdi. za jugoslovanski potni list ! in zaščito titov diplomatskih oblasti. GORIŠKA IN PRIMORSKA Koncertni nastop gospe Franje Golob Letošnje buenosaireško glasbeno živ¬ ljenje je v polnem razmahu. Iz. tisočev izbrani dirigenti, solisti, plesalci priha¬ jajo, da nudijo svojo umetnost tukajšnji “muzikalni eliti”; saj je Bs. As. po N. Yorku, najvažnejši 'svetovni glasbeni center, in umetnik, ki se ni prebil sko¬ zi pariško, rimsko, londonsko in dunaj¬ sko “železno kritiko”, ne najde poti na “portenske” deske. Igor Markevich, Rus po rodu, sicer pa londonski dirigent, ki je letos povabljen, da izpelje Firenški teden, Salzburške Mozartove dneve in je letos odprl pariš¬ ko glasbeno sezono, je med nami dal nekaj koncertov. Vse z velikim uspehom in tukajšnja stroga kritika ga je imeno¬ vala enega najresnejših dirigentov. Zad¬ nji koncert je imel z “Amigos de la mu¬ šica” v Gran Teatro Broadway dne 9. junija. Na njem je nastopila kontra- altistinja ga Franja Golob. Celotna kritika jo je sprejela z navdušenjem. Nepozabni večer, na katerem smo po¬ slušali v prvi izvedbi Dallapiccole “Can- ti di Prigionia” ter Riharda Straussa “Le Bourgeois Gentilhomme”, je imel kot osrednjo točko Brahmsovo Rapsodijo za alt, zbor in orkester, tudi prvič izva¬ jano v Buenos Airesu. Pri tem koncertu smo mogli videti, s kakšnim aplauzom je dvatisočglava publika, ki je napolnila dvorano, po končanem izvajanju vedno znova in znova klicala umetnico go Go¬ lobovo na oder. Največji buenosaireški časopisi “La Nacion”, “El Mundo”, “Cri- tica”, “Argentinisehes Tageblatt”, so prinesli poročila o koncertu, posebno poudarjajoč pevkino veliko pevsko kul¬ turo, čudovito izvedbo itd. “Buenos Ai¬ res musical”, vodilni glasbeni list, pa v svoji številki z dne 15. t. m. prinaša iz¬ pod peresa svojega glavnega urednika Enza Valenti Ferra dolg članek, v kate¬ rem govori o Markevichu, o posameznih delih na tem večeru, podaja kratek opis Brahmsove rapsodije ter nadaljuje: “Excelerite impresion produjo la contral- to Franka Golob, solista de la obra de Brahms.” V nadalnjih izvajanjih nagla¬ sa, da .je kontraaltistinja ga Franja Go¬ lob “izredno muzikalna pevka, ki ras- polaga s toplim in ekspresivnim gla¬ som.” Svoje poročilo o umetnici ge Go¬ lobovi zaključuje z besedami: “Kakor moremo soditi po njeni izvedbi, je pokli¬ cana, da igra zelo važno vlogo v našem koncertnem življenju.”. Če človek ve, na kakšni višini je ta revija, in če se spominja, da je pred dvema letoma odklonila Giglia in lani strgala Cortota, violinista Riccija in pri¬ nesla o pianistu Uurbiju dve vrstice kri¬ tike ob prvem koncertu, ob naslednjem pa Sploh ničesar, vemo, kaj pomeni takšna kritika. Koncert je prenašala radijska posta¬ ja Splendid. B. Š. Begunski urad v Gorici je poslal I vsem beguncem okrožnico, v kateri jim j sporača, da bodo USA v kratkem dovo¬ lile izredno vselitev večjega števila be¬ guncev. Prijave je treba poslati na ame¬ riški konzulat v Genovi, Piazza Porte- llo 6. Cerkvena imenovanja v Gorici. Dr. Rudi Klinec je bil imenovan za člana nadškofijske komisije za cerkveno umet¬ nost, Msgr. Srečko Gregorc in Ivan Kretlč pa za člana nadškofijskega ka¬ tehetskega urada. Dr. Kazimir Humar je prevzel vodstvo dekliške Marijine družbe v Gorici. Bogomil Brecelj je po¬ stal začasni upravitelj v Sovodnjah. Trije goriški fantje, člani raziskoval¬ nega društva, so pred nedavnim odkri¬ li nove, doslej popolnoma neznane zani¬ mivosti Landrske lame v Slov. Beneči¬ ji. Celih 14 ur so hodili v notranjosti ja¬ me, našli 13 jezer, med njimi nekatera že suha. Upajo, da bodo tem trem razi¬ skovalcem v kratkem sledili še drugi ogledniki, saj fantje pravijo, da je najbrž še dovolj zanimivosti v neznanih delih jame. G. Dr. Metod Turnšek znani slov. folklorist, je bil imenovan za župnega upravitelja v Repentabru. Slovenska demokratska zveza v Ita¬ liji se volitev 7. junija ni udeležila, ker “volilni zakon ne vsebuje posebnih do¬ ločil, ki iih je Izvršni odbor SDZ zahte¬ val in ki naj bi omogočila učinkovit in uspešen nastop slovenske manjšine v I- taliji s svojimi kandidati na teh volitvah, takšnih posebnih določil, ki jih volilni zakon določa za nemško in francosko manjšim v Italiji” in pa zato ne, ker “vlada še ni izdala zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, na kar jo veže člen A ustave.” V zvezi z iziavo Branka Babiča, vo- ditel'a OF za Trst, podano na kongresu OF v Ljubljani, dodajamo, da je sploš¬ no ogorčenje vzbudil tisti del govora, v katerem Babič m za niim vsa sloven¬ ska OF stoji na stališču, naj mat’’čna država podpira materialno in moralno samo one skunina koroških in primor¬ skih Slovencev, ki se zapišejo sociali¬ stom, t. j. Nemcem ali Italijanom. Re¬ solucija Slovenske demokratske zveze pravi zato, da je “to edinstven primer, da uradni zastopniki matičnega naroda pozivajo narodne manjšine v tujini, naj se pokorijo ukazom, ki vodijo v neizo¬ gibno narodno smrt”. Resolucija' pozi¬ va vse Slovence, ki kakorkoli še sodelu¬ jejo z OF, da pretrgajo vsake stike z njo, sicer bo upravičeno mislil ves po¬ šteni slovenski narod v zamejstvu, da o- dobravajb OF politiko uničenja Svobod¬ nega tržaškega ozemlja in samostojne¬ ga izživljanja zamejskih Slovencev. “Soča” objavlja delne izvlečke znane knjige Don Camillo v slov. prevodu in pravi, da v Sloveniji pripravljajo celo¬ ten prevod. Aprila meseca sta prišla iz Ljubljane na uraden obisk v franč : škanski samo¬ stan v Kopru patra Roman in Angelik Tominec, da se dokončno dogovorita o prihodu slovenskih frančiškanov v ta samostan, ki je bil od leta 1945 dalje preurejen v zapore. Ta samostan je bil za časa Avstrije last slovenskih fran¬ čiškanov. Sedaj ga bodo dobil' nazaj, ker je tako dovoljenje prišlo tudi iz Va¬ tikana in so titovske oblasti na to tudi pristale. Slevesina zadnšniea sa pok. pa*elala INI a rja Na 30. dan smrti pok. prelata dr. Odarja je bila v soboto, 20. t. m. od 10. uri dop. zanj v kapeli na Belgrano slo¬ vesna zadušnica z libero. Opravil jo je g. župnik Anton Orehar, na koru je pa pel moški zbor Gallusa. Žalnega sv. opravila za pok. prelata dr. Odarja so se udeležili številni člani slov. prosvetnih, kulturnih in verskih organizacij. Društvo Slovencev so zasto¬ pali njegovi odborniki s predsednikom ing. Mozetičem na čelu, Svobodno Slo¬ venijo ie pa zastopal g. Miloš Stare. ARGENTINA Dne 26. julija t. 1. bo prva oblet¬ nica smrti ge Eve Peron. Spominja¬ li se je-bodo po vseh mestih v repu¬ bliki. V Bs. Airesu bo dopoldne slo¬ vesna zadušnica zanjo v frančiškan¬ ski baziliki, v ministrstvu za delo in socialno skrbstvo bodo odkrili make¬ to mavzoleja, v katerem bodo počiva¬ li posmrtni ostanki ge Eve Peron. Zvečer bo na Avdi 9 de Julio veliko spominsko zborovanje, odkoder bo sprevod z bakljami na sedež CGT. . Narodni kongres bo imel 8. julija slavnostno sejo v počastitev predsed¬ nika čilske republike grala Ibaneza, ki se bo tiste dni mudil kot državni gost v Argentini. Kongres železničarjev ameriških držav, ki trenutno zaseda v Washing- tonu, je izbral predsednika grala Pe¬ rona za častnega predsednika kon¬ gresa. Ministrstvo za industrijo in trgo¬ vino ima razgovore s predstavniki hotelske industrije, gostinskih obra¬ tov in slaščičarn radi pocenitve glav¬ nih živil. V Buenos Aires se je vrnil iz Že¬ neve glavni tajnik CGT Eduardo Vu- letich. . V Buenos Aires je prispela v ne¬ deljo popoldne sovjetska trgovinska delegacija. Na letališču na Ezeizi so jo sprejeli in pozdravili predstavniki gospodarskih ministrstev. Sovjetsko delegacijo vodi glavni ravnatelj v sovjetskem ministrstvu za notranjo in zunanjo trgovino Nikolaj Čeklin. Časnikarjem je ob' prihodu dejal, da prihaja sovjetska trgovinska misija v Argentino, radi zaključitve razgo¬ vorov, ki so se začeli v mesecu apri¬ lu v Moskvi za sklenitev obsežne tr¬ govinske pogodbe med Argentino in ZSSR. Florencio Varela so proglasili za mesto. Predsednik bolivijske republike dr. Siles Zuazo se je po kronanskem slavju v Londonu zopet ustavil v Buenos Airesu ter je imel razgovor s predsednikom republike gralom Pe¬ ronom o osnovah nove trgovinske po¬ godbe med obema republikama. Dr. Siles Zuazo si je v Buenos Airesu o- gledal tudi razne socialne ustanove Fundacion Eva Peron, predvsem mo¬ derno kliniko Presidente Peron. V petek je minilo pet let, odkar je bila ustanovljena Fundacion Eva Pe¬ ron. V vseh njenih socialnih zavodih in ustanovah so bile spominske slav¬ nosti za pok. ustanoviteljico Funda¬ cion Eva Peron go Evo Peron. Z ozirom na nedavno izjavo brazil¬ skega zun. ministra, nanašajočo se na obmejni incident na argentinsko- brazilski meji, je senat naprosil zun. ministra dr. Remorina, da poda nje¬ govim članom poročilo o tem dogod¬ ku. Zun. min. dr. Remorino je prišel na sejo senata prejšnji četrtek. V svojem poročilu je navajal, da o zad¬ njem dogodku nima še točnih poro¬ čil, vendar pa ta dogodek spada v vrsto takih incidentov, ki so na meji obeh držav pogosti radi močno raz¬ vitega tihotapstva. Da bi v bodoče preprečili take neljube dogodke, je zun. min. dr. Remorino že pred le¬ tom dni predlagal brazilskemu zun. min. ustanovitev mešane argentinsko- brazilske komisije, ki bi na licu me¬ sta proučila sleherni obmejni inci¬ dent. Odgovora na ta predlog ni do¬ bil in je zato argentinska komisija sama preoučevala ta vprašanja. Na- glasil je končno, da so odnosi med obema sosednjima republikama pri¬ jateljski in prisrčni. Argentina je aprila meseca izvozi¬ la 430.000 raznega blaga v skupni vrednosti 674 milijonov pesov. Am. vlada je izvršila spremembo na sedežu svojega diplomat, pred¬ stavništva v Bs. Airesu. Dosed. am. veleposlanik v Argentini Albert F. Nufer je prestavljen v Bogoto, na njegovo mesto pa pride Willard L. Beaulac, dosedaj veleposlanik v Ha- bani. Vsem tistim naročnikom “Svobodne Slovenije”, ki dolgujejo naročnino še za leto 1952, je uprava lista v zadnjem ted¬ nu poslala pismene opomine z navedenim dolžnim zneskom. Vse naročnike, ki so opomine dobili, prav lepo prosimo, da se prošnji in po¬ zivu uprave odzovejo in čimprej porav¬ najo dolžne zneske. To lahko store ali | osebno ali po znancu na Victor Martinez 50, ali pa da nam nakažejo dolžni zne¬ sek po giro postal na naslov Eslovenia Libre, Victor Martinez 50, Bs. Aires. Buenos Aires, 25. VI. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3 'ilovice iz Slovenija je imela na dan popisa pre¬ bivalstva v Jugoslaviji dne 31. marca t. 1. 1,462.961 prebivalcev. V zadnjih ; petih letih se je njeno prebivalstvo po¬ večalo za 5.1' ,. Hrvatska ie imela tega dne 3,913.735, Bosna in Hercegovina 2,843.486, Srbija 6.983.544, Makedonija 1.303.906 in (jrna gora 419.625 ljudi. Jugoslavija je i mela na dan popisa 16,927.275 prebivalcev. Pri ljudskem štettju dne 31. januarja 1921. ie bilo v Jugoslaviji 12.465,000 prebivalcev, pri popisu 31. marca 1931 14,458.000 in pri popisu dne 15. marca 1948 15,772.000 prebivalcev. Zadnji popis prebivalstva je ugotovil, da je v Jugoslaviji več žensk kot pa moških. Na 1.000 moških pride 1.061 žensk v Sloveniji pa celo 1.114. V Sloveniji živi na enem kv. kilometru 73 ljudi. Gošteje je naseljena samo še Srbija, kjer pride na 1 kv. Km 79 lhi- di. N? esnovi naravnega prirastka raču¬ nam, da bo Jugoslavija imela avgusta nie-cca t. 1. okoli 17 milijonov ljudi. Na skupščini Mestnega sindikalnega sveta v Mariboru so udeleženci graja¬ li odnose centralnih sindikalnih orga¬ nov, k ; na predloge Mestnega'sveta niso niti .odgovarjali, kaj šele, da bi j'h upo¬ števali. Planinsko društvo v Mariboru je kon¬ cem aprila slavilo 60 letnico svojega ob¬ stoja. Slavnostni govor je imel pred- sedn ; k društva irg. Degen. pevski oktet je zapel več pesmi, o lepotah slov, gora in nlanin je pa govoril Slavko Smolej z' Jesenic. Zadruga ljb. komisionariev - postre¬ ščkov .ie 1. maja t. 1. slavila 60 letnico svoie ustanovitve. Zadruga šteje 30 čla¬ nov. V Ljubljani so se letos pojavile na trgu prve goričke češnje dne 28. apr ; r la. Prodajal' so jih po 120 dinarjev 1 k?. Na prošnjo gozdno - gospodarskega jvvtjetia “Silvaprodukt” io Centralni hig. zavori v Ljubljani uradno priznal za uporabo v farmacevtske svrhe jelki- na in smrekova eterična olja. V' L.iubljani so komunisti 1. maj pro¬ slavljal' z velikim pompom. že 29. in 30. anr'la je bilo u a sporedu polno nrire- ditev-nevskih koncertov in nastopov vseh razpoložljivih godb. 1. maja zjut- rai so razne godbe napravile po lib. uli¬ cah budnico ra znak siren iz tovarn in lokomotiv, na gradu so pa streljali s .petardami. Dopoldne je bila vojaška pa¬ rada. V sprevodu so stopali tudi parti¬ zani, člani organizacij “Svobod”, člani kom. vlade in razni kom. funkcionarji. Popoldne :e b : l na gradu koncert raz¬ nih godb. nato nastopi folklornih skupin študentov ekonomskih fakultet, zatem pa “ljudsko rajanje”. V Šoštanju s 0 postavili spomenik 260 padlim partizanom. Osnutek za spome¬ nik sta napravila Zoran Didek in Božo Pengov. V Ljubljani je zasedal plenum Gasil¬ ske zveze LR Slovenije. Poročila so po¬ dali predsednik zveze Matevž Hace, po¬ veljnik zveze Mir^n gpicar ter vodja go¬ spodarskega sveta Milan Vrhovec, za nadzorni odbor pa Jože Smodej. Plenum je sklenil naj gasilska društva razprav- lia ’0 o “novi vsebini dela Soc ; alistične zveze delovnih, ljudi, o medsebojnih od¬ nosih ter o vpisu Gasilske zveze Slove¬ nim v Soc. zvezo”. Na osnovi teh raz- prsvlian.j se bo tudi Gasilska zveza Slo¬ venije kot celota včlanila v Soc. zvezo. Med drug’m so na plenumu ugotavljali, da so nekatera društva zašla v fin. te¬ žave’ radi graditve domov. Težko vpra¬ šanje je tudi nabava novih cevi, kate- ' : h primanjkuje društvom za najmanj 200,000 m. Na plenumu so se spominja- k tudi pok. Borisa Kidriča in njegovih “zaslug” za slov. gasilstvo. Preiskovalni sodnik drž. sekretariata ža notr. zadeve FLRJ je dostavil drž. tožilcu za Srbijo, predlog- naj pri sodi¬ šču zahteva obnovo kazenskega postop¬ ka iz leta 1917 proti članom tajne or¬ ganizacije “Zedinjenje ali smrt”, znane pod imenom “Črna roka”. Kot znano je bilo tedai v “Solunskem procesu” več srbskih častnikov obsojenih, nekaj jih ia b’lo tudi ustreljenih, češ, da so pri¬ pravljali atentat na ted. regenta Alek¬ sandra.. Mladinska knjiga v Ljubljani je izda¬ la v prevodu Franceta Vodnika Sierkie- wi"zevo povest “Skozi pustinjo in pu¬ ščavo” pod naslovom “V puščavi in go- p.čpvi”, V ljb. “Poročevalcu” je bilo v zadnjem času objavljenih več člankov o potrebi ustanovitve veterinarske fakultete v liubljani. V razpravo so posegli tudi I slov. študentje veterine na zagrebški u- I niverzi. Pozdravljajo zamisel spopolnit- ; ve ljb. univerze še z veterinarsko fakul- | teto, boie r a . d a b : bili stroški za u- I sfanovitev fakultete in številnih z j n le združenih zavodov zelo veliki v pri- | meri z majhnim številom absolventov, [ ki bi jih imela ta fakulta vsako leto. Mestna občina v Mariboru namerava j postaviti v Mariboru spomenik pisatelju Josipu Jurčiču. Uprava “Slov. Poročevalca” je za 60 dinarjev razpečavala med ljudi Klabon- dov šund “Borgijci”. Prevedel jih je Vladimir Levstik. Podjetje N A-Ma. namerava v Ljub¬ ljani na nezaz'darem prostoru poleg biv. banke Slavijo postaviti šestnad- I stropno trgovsko hišo. Proti temu je od¬ ločno nastopil ing. H. U. ter se zavze- ! ma za zgraditev na istem mestu nebo- i ličnika, ki bi b'l vsaj tako velik kot je I dosedanji, ca bi dominiral nad vsem blokom sedanjih stavb in bi Ljubljani vsaj malce dajal velikomestni značaj. i Kadilci v Kamniku se pritožujejo, da j nikdar ne bode tistih cigaret, ki bi iih radi kadili. Prosijo za niške in sarajev- j ske “Morave” dobe pa ljubljanske ali j rovinjske, iz Zagreba pa cigarete j “Onatija”. Trafikanti v Kamniku naro¬ čajo stalno cigarete, po katerih je pov¬ praševanje, centrala se pa na to niti malo ne ozira. V Mariboru je velika stiska za stano- vanje. Na občini leži 3.000 prošenj za nakaz 'lo stanovanj. Tudi Črnomelj ima svojo radijsko po- . stojo. Imenuje se “Radio Bela Krajina”. Močna je 100 V/, izdelali so jo člani ra- | dizamaterskega društva. Upravnik po- i etažo ie Ivan Ribičič. V Novem mestu so izdelali trTetni račrt za razvoj novomeškega okraja, ki 'e pretežno poliedeljski (72%), z osta¬ limi gospodarskimi panogami re pa ba- vi le 28%ljudi. Načrt za razvoj novomeškega okraja med drugim predvideva zgraditev tovar¬ ne umetnih vlaken v bl : žini Novega me¬ sta. Obrat bo dobival pogonsko silo iz hidroee.nt.ral" v Krškem. Med Novim | mestom in Žabjo vasjo kanijo postaviti tovarno mlečnih, izdelkov z zmoglji¬ vostjo 20.000 litrov mleka dnevno, kar je na seveda v nujni zvez : s potrebnim zvišanjem mlečnosti pri kravah. V ta namen mislijo zboljšati pašnike. Na le¬ vem bregu Krke ob Lončarski c. v No¬ vem mestu je predvidena graditev mo¬ derne klavnice za govejo živino in svi¬ nje: Načrt nadalje predvideva postavi¬ tev postaje za obnovo vinogradov in ureditev matičnjakov na Trški gori in Beli cerkvi, gradnjo moderne v'nske kleti pod Trško goro. Glede sadjarstva, ki . je v tem okraju močno ogroženo in ponekod skoraj popolnoma uničeno od ameriškega kaparja, načrt predvideva obvezno čiščenje in škropljenje sadnega drevja, pomladitev nasadov, ureditev drevesnic in začetek plantažnega nači¬ na gonjenja sadjarstva, za dv : g kmetij¬ stva na med drugim nekaj poizkusnih rostai za sortno preizkušnjo semen. Načrt nadalje, predvideva elektrifikaci- io okolišev Gaberje, Podgrad, okolice Dobrniča, Trebelnega, Češnjice, Mirne vesi, Sela. jgumberk, Zagoriča-B'č, Ka- mence, Žbure in Zalovč ter dograditev nekaterih cest. Poročilo v ljb. “Poročevalcu” o tem načrtu navaja, da gostinstvo in trgovi¬ na v novomeškem okraju še vedno ni¬ sta na zadovoljivi višin'. Obema da manjka predvsem “politično in strokov¬ no sposobnega kadra”. Objavljeni triletni načrt za razvoj no¬ vomeškega okraja je vsekakor lep, upo¬ števati je pa treba okolnost, da je bil sestavljen in tudi objavljen pred zad¬ njim' volitvami, ki so komunistom, čep- prav imajo vso oblast v rokah, delale precej težav ravno med dolenjskim kmečkim prebivalstvom. JUBILANTU STANKO ŠKRBE — SREBRNOMAŠNIK V nedeljo, 28. t. m. bo imel v župni cerkvi sv. Julije srebrno mašo kaplan te župnije g. Stanko Škrbe s skupnim sv. obhajilom članov vseh farnih orga¬ nizacij in društev. G. .Škrbe je bil rojen 2. XI. 1903. V Žužemberku. V mašnika je bil posvečen 29. VI. 1928. Kot kaplan je deloval v Mengšu cd leta 1929 do 1934, ko je bil imenovan za kapiteljskega vikarja v No¬ vem mestu. Na tem položaju je ostal 3 leta in ie 1937 leta prišel za kateheta na Ledino v Ljubljani. Begunska leta je preživel v Lienzu, nato pa v Servig- l ano, Senigalliji in na južnem Tirol¬ skem, odkoder je 1948, leta emigriral v Argentino. Kot kaplan je bil nastavljen v Coneepcionu v prov. Tucuman, nato je pa bil župnik v Leales v isti provin¬ ci. Pok. župniku g. Romanu Figallu je leta 1952 uspelo izposlovati njegovo premestitev za kaplana v župnijo sv. Ju¬ lije. kjer neumorno deluje še danes in je tako med mladino, kakor tudi med ostalimi verniki zelo priljubljen in cen¬ jen zlasti kot dober spovednik. Ves čas se g. jubilant tudi aktivno udeležuje v Jovensk' protikomunistični skupnosti v Argentini. Dr. Branka Vrčona, biv. urednika “Jutra”, ki je bil v znanem krvavem božičnem komunističnem procesu obso¬ jen na smrt, a nato pomiloščen, so sedaj komunisti izpustili na svobodo. “Upravnik ste res, gospodarji pa ne!” — tako med drugim pravi pritožba iz Solkana v Slov. Poročevalcu. In nada ljuje: “V nekem smislu moramo takšnim j jedrnatim besedam samo pritrditi. Med¬ tem ko je namreč nekdanji prepad med privatnim in državnim sektorjem gostin¬ stva, ki smo ga občutili zlasti pred več leti, že skoraj povsod popolnoma izginil in državni sektor marsikje že zelo pre¬ kaša predvojno privatno gostinstvo, te¬ mu ni tako v Solkanu. če bi bil kdaj upravnik državnega go¬ stinskega podjetja, pa bi skoraj vsi pred¬ stavniki ljudske oblasti in funkcionarji ustanov hodili na kosilo in večerjo k pri¬ vatnici Trpinovi, kakor se dogaja v Sol¬ kanu. bi mi bilo to na vso moč nerodno. Vprašanje je, če se pri mestnem gostin¬ stvu v Solkanu sploh kdaj vprašajo, za¬ kaj je tako in ne drugače. Dvomim? «. V restavraciji na trgu, kjer strežejo — kakor skoraj povsod na Primorskem — največ pri točilni mizi, ker je pač ta¬ ka navada, čakaš vsakokrat deset do petnajst minut, da sploh kdo vpraša, kaj želiš. Glede režije sem si posebno zapom¬ nil ceno dveh ocvrtih jajčk, ki je bila 60 dinarjev; v času, ko so bila jajca v trgo¬ vinah naprodaj po 15 dinarjev. Za srebrno mašo g. škrbeta priprav¬ lja g. župnik Gatti z vsemi farnimi or¬ ganizacijami g. jubilantu velike slavno¬ sti. Mi pa kličemu gospodu Stanku: Bog Vam daj doživeti še veliko mašniških j jubilejev v sreči, zadovoljstvu in zdrav¬ ju! PAVLE MASIČ — ŠESTDESETLETNIH Če prideš na Martinec, gotovo vedno naletiš nanj ali v upravi Duhovnega živ¬ ljenja, ali pa v knjižnici Društva Slo¬ vencev, ki jo vodi z vso skrbnostjo in ljubeznijo ter skrbi za njeno spopolni- tev. Vedno je dobro raspoložen in ved¬ no pripravljen napraviti uslugo in po¬ magati. Tak je bil Pavle Masič vedno. Dne 29. t. m. bo poleg svojega godu slavil še šestdesetletnico svojega živ¬ ljenja. Njegova petdesetletnica je pad¬ la v težka medvojna leta, ko je moral dalj časa s svojimi tremi sinovi prebiti v internaciji v Gonarsu, pod Nemci je pa bil več mesecov v ljubljanskih za¬ porih. Zato je prav, da se ga spomnino sedaj ob 60 letnici in njegovega nese¬ bičnega dela, ki se je pričelo že v mla¬ dih letih pri' šfentpeterski prosveti in tam. Orlu. Veliko veselje je čutil do že¬ lezniške službe in se ji je tudi posvetil po končanih študijah na učiteljišču, i Služboval je v raznih krajih izven Slo¬ venije, končno je pa radi svojih sposob¬ nosti prišel na žel. ravnateljstvo v Ljub¬ ljani, kjer je dolgo vrsto let vodil vse preizkave žel. nezgod. Ves čas se je udejstvoval v žel. strokovnih, gospodar¬ skih in zadružnih organizacijah, politič¬ no je pa deloval v vrstah Slov. ljudske stranke, ki ga je leta 1935'poslala tudi v mestni občinski svet ljubljanski. V njem je deloval vse do leta 1941. Pri poslanskih volitvah leta 1938 je bil iz¬ voljen za poslanca kot drugi kandidat za Ljubljano. V beograjskem parlamen¬ tu ie poleg koristi Ljubljane, zastopal vedno tudi koristi železničarjev, pri ka¬ terih je užival veliko zaupanje. Leta 1945 je bil tudi član slovenskega par¬ lamenta v Ljubljani. Begunska leta je prebil na Koroškem, leta 1948 je prišel v Italijo ter je do svoje emigracije v Argentino leta 1950 živel v Rimu. Kot vsa leta doma, se aktivno udele- I žuje dela tudi v slov. protikomunistični skupnosti v Argentini ter v Buenos Ai¬ resu" deluje v različnih slovenskih kul¬ turnih in prosvetnih organizacijah. Na zadnjem občnem zboru Družabne prav¬ de je bil izvoljen tudi za njenega pred¬ sednika. K. lepemu življenskemu jubileju g. Pavlu Masiču iskreno čestitamo ter mu iz srca želimo, da bi mu Bog podelil v zdravju še mnogo let, da bi se mu iz¬ polnile vse njegove želje in da bi lahko izvedel še vse svoje načrte. FI^MO IZ ANGLIJE London, 7. junija 1953 Dragi gospod urednik, Prvič se Vam naravnost oglašam iz Londona. K temu me je privedlo dej¬ stvo, da r.isern v našem tedniku “Svo¬ bodna Slovenija” zasledil, nobemh slo¬ venskih poročil o obisku jugoslovanske¬ ga diktatorja Tita v Angliji, čeprav bi taka poročila lahko imeli, če bi se naši ljudje tu v Londonu le malo potrudili in Vam ,'ih poslali. Saj se iz tujega časo¬ pisja izve marsikaj in je enostavno po- nat'skovati novice, vendar menim, da je vseeno več vredno, če od časa do časa dobite izvirno, s slovenskega gledišča napisano poročilo. Obisk Tita v Londonu je bil pač vreden našega lastnega poročila, pa Vam ga, kakor vi¬ dim, ni nihče poslal, škoda! Jaz sam sem b'l na žalost prav takrat službeno odsoten iz Londona in zato nisem niče¬ sar videl ne slišal na lastne oči in ušesa. Da ne boste ostali brez slovenskega poročila o kronanju mlade angleške kraljice Elizabete II, dogodku, na kate¬ rega se je Anglija, predvsem pa Lon- 1 don, pripravljala dobr h šest mesecev, pa se ie potem vse odigralo v treh dneh, j sem danes sedel za mizo in segel po j peresu. j Londončani so čudni ljudje. Ni ga Zlepa, ki bi se dal navdušiti za sodelo¬ vanje na pompoznih proslavah ali da bi j ; m prisostvoval. Še manj se Londončan navduši za lepoto barvnih kombinacij ; ali za užitek, ki ga človek lahko ima pri dobro organiziranih paradah. Vse to velja seveda, kadar gre za proslave tuicev v Angliji ali za proslave in pa¬ rade v tujih državah. Niso pač angle- j ške! Kadar pa n, pr. pred Buckingham- j sko palačo menjajo stražo — to se do- ! gaja vsak dan — naš človek bi se tega j prizora že zdavnaj naveličal — pa Lon¬ dončanom ni odveč, da stoje po pol ure ! pred časom tam in čakajo na trenutek. In bogve kolik" krat je ta ali oni vso ceremonijo že v'del in jo zna že na pa¬ met. Ob takih prilikah, kakor so pogrebi angleških vladarjev, poroke me’d princi in princesami, ali pa rojstva prestolo¬ naslednikov, takrat pa Anglež pozabi na ves svet — celo na vojsko b : pozabil, ne bi kai takega mogli prirediti v voj¬ nem času — in sanja podnevi in ponoči o trenutku, ko bo zaslišal “God save the King. ..” (Sedaj seveda namesto “King” — “Queen!). No, in tako se je tudi ves London nrpravljal na kronanje angleške kra¬ ljice. Ogromni denarji so se potrošili za postavljanje odrov po ulicah, kjer se je pomikal sprevod. Ljudje so se ustavljali ju opazovali gradnjo. Ni jih manjkalo, ki so si že ob prv'h podpornikih, ko še ni bilo videti, kako in kje bodo sedeži postavljeni, hoteli zagotoviti prostor in so povpraševali za odkup. Na, stot ; ne ki¬ lometrov električne žice so napeljali preko cest, po javnih postopjih in nanje obesili na milijone žarnic. Ves London se je zadnje noči pred kronanjem res¬ nično kopal v elektr čni luči. Koliko pe¬ tard in raket so Londončani porabili v teh dneh. ra ne bo nikdar mogoče ugo¬ toviti. Otroci so imeli svojo zabavo,. odrasli pa tudi. Jaz sam sem skušal dobit 1 sedež ali vsaj stojišče na eni od tribun pri Mar- ble Arcb, na sem bil prepozen. Je bilo s e vse oddano. Za drugje se potem ni- .sem zanimal, ker sem vedel, da tudi ne bom več dobil. Pa mi je še bolj prav pršlo. Pr' svojem znancu-Angležu sem potem vso' ceremonijo in sprevod gledal udobneje in na suhem — r zunai je nam¬ reč deževalo — na televiziji, ki jo ima moj znanec doma. In šem tako več in podrobneje videl, da ne govorim še o 1’čn’h komentar j'h, ki so- jih speakerji sproti dajali. Ugotovil sem, da se je sprevod, dolg Iva kilometra, pomikal po enajstih ši¬ rokih ulicah. Vsa pot je bila dolga de¬ set. kilometrov. Sprevod je trajal tri ”°l’t ure. Naprej se je kraljica odpelja¬ la iz Buckinghamske palače (dvor) v Westminstersko opatijo, ki stoji za """nim parlamentom ob Temzi. Iz opa¬ tije se ie po opravljeni kronanjski ce¬ remonij' sprevod pomikal m ; mo White- bslla. na ulico Pall Mali, zavil na St. lames Street, od tam no Piccadillyju mnno Hyde Park Cornerja skozi Mar- ble Arch po Oxfordski in Regentski ce¬ sti mimo Nelsonovega spomemka nazaj v Buckinghamsko palačo. Tribune so bile postavljene skoro ob vsej tej poti. Porabili so zanje nad 800 km, jeklenega ogrodja, na tisoče litrov barve, da so Jribune pobarvali itd. Tribune so priče¬ li nastavljati že pred pol leta ter jih začeli podirati takoj no razhodu ljud¬ stva. Okoli dva milijona ljudi je stalo, sedelo al' pa viselo v vseh mogočih po- T-Sajih ob omenjenih ulicah, da so vide¬ li sprevod. Ta sprevod ie bil pa takle: 27 kora¬ kajočih vojaških godb in 20 vojaških godb razpostavljenih na “strateških” točkah ulic, kjer se je sprevod pomikal, vsega skunaj ok. 2000 godben'kov. Po¬ leg tega je v sprevodu korakalo' 10.000 vojakov, predstavljajočih 50 držav. Špa¬ lir je držalo nadaljnih 15.000 . vojakov. i Oči vseh so seveda iskale kraljevo koči¬ jo, lci tehta 4 tone in je vsa pozlačena. Vanjo so bili vpreženi štirje pari konj. Enemu od konjev je bilo 'me Eisenho- 'ver. Kadar je kočija polno naložena: kralj ali kraljica, lakaji in prtljaga, tehta v celoti 6 ton. Konji so morali kar dobro potegniti! Kočijaža pa.ni na koz¬ lu, pač pa konje vodijo jahač'. •V katedrali se je vsa ceremonija odi¬ grala po znanem starodavnem običaju. Kraljici je bilo videti, da je krona res težka: glave skoro ni upala premakni¬ li. Televiz'jski operaterji so' odlično sne¬ mali in smo lahko videli resnost, ki jo je kraljica izražala. Neki operater je pri vsej resnosti dogodka poskrbel tudi za zabavo, ko je opazil nekega starega i lorda in nanj nameril aparat, ne da bi ta za to vedel. Revež se je namreč hotel usekniti, pa med metri blaga, ki ga je imel na sebi kot kronanjsko uniformo, ni mogel najti žepa, da bi prišel do robca. Iz no¬ su pa mu je kar kapljalo. Imel je ,po vsem sodeč, močan nahod. Smeha je bi¬ lo pri gledalcih na televiziji na pretek. Churchill ie za slavnost obesil nase najbrž vse medalje, kar 'ih ima. Skoro ni bilo videti, kakšen suknjič je imel. Vsekakor pa je bil iz najboljšega angle¬ škega blaga! Med ceremonijo so v katedrali bučale znamenite orgle, ki so iih stražili št : rje mehaniki z vsem orodjem za slučaj, če bi se kaj pokvarilo. Prepevalo je 400 pevcev, godlo pa zraven še 60 godbeni¬ kov in oddelek vojaških trompetarjev. Dobro* da niso bile vse melod'je “forte” ali “fortissimo”! V katedrali in po ulicah se je med tem podilo nad 1.000 časnikarjev, foto¬ grafov, (filmskih in 'televizijskih ope¬ raterjev, ki so v 44 jezikih sporočali po¬ tek slavnosti v svet. Londonski prometni urad je na pred¬ večer in na dan kronanja s podvojeno brzino pognal po ulicah svojih 8.000 dvonadstropnih in navadnih omnibusov, 2.000 dvonadstropnih trolejbusov in 4.000 vagonov podzemske železnice, ki so jih sestavili v vlake po 8 voz in ki- so vozili na dve minuti mimo 300 po¬ staj zapletene podzemske mreže. V zadnjih dveh dr eh pred kronanjem 'e 10.000 vlakov pripeljalo na stotiso- če radovednežev v London. Strašne gne¬ če so bile na postajah: Charing Gross, Vctoria, Waterloo, Cannon Street, Lon- ron Bridge, Liverpool Street, Euston, King’s Cross, St. Pancras in Padding- ton. Tudi po zraku je priletelo nič koliko turistov na kronanje. 22 letalskih Unij 'e delalo gnečo v zraku nad glavnim londonsk'm letališčem, med tem ko je ra Northlotske.m letališču blizu mesta 250 letal v zadnjih 24 urah, t. j. od 1. na 2. junij, vozilo v London v presled¬ kih nekaj minut obiskovalce iz bližnjih krajev, na evropskem kontinentu. V vseh teh množicah, ki so se gnetle ra razmeroma majhnem prostoru, pa . ie h'lo malo nesreč. Prvo pomoč zaradi slabosti je dobilo nekaj rad 6000 oseb, ok. 300 pa iih ie moralo ostati v bolniš¬ nicah zaradi večjih poškodb. Da je. bol- n : ška, služba dobro delovala, so razpo- e+ov-']i 250 reševalnih postaj z 8.000 st—*niki. "Latov nr ; vsem tem seveda ni manj¬ kalo. Največjo škodo sta pač utrpela, nck-a princ in princesa, ki so jima zli¬ kovci iz nezavarovanega stanovanja, medtem ko sta onadva prisostvovala (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 25. VI. 1953 Slovenci v Buenos Aires Tečaj o državnopravnih vprašanjih bo j v nedeljo 5. julija točno ob pol deveti uri zjutraj na Victor Martinez 50. Pre¬ dava g. notar Lesar o argentinski usta¬ vi. Vabimo vse slušatelje, da se tečaja gotovo udeležbe, G. OREHAR PREDSEDNIK JUŽNO¬ AMERIŠKE BARAGOVE ZVEZE Na zadnjem sestanku plenuma Južno¬ ameriške Baragove zveze je bil namesto umrlega predsednika prelata dr. Odarja izvoljen za predsednika Južnoameriške Baragove zveze g. župnik Anton Orehar. Občni zbor SDO. V nedeljo popoldne so imele članice SDO redni letni občni zbor. Na njem je bil izvoljen naslednji odbor: gdč. Katica Kovač, predsednica, ! gdč. Vera Kokalj, podpredsednica, gdč. Francka Krajnik, tajnica, gdč. Francka Strah, blagajničarka. To je ožji odbor. V širšem odboru so pa gdč. Pavči Maček, Olga Prijatelj in Sonja čop, referentke za šport; gdč. Lenčka Zupan, referentka za petje, gdč. Tinica Glavan je pa gospodinja. V nadzornem odboru sta gdč. Zdenka Gornik in gdč. Martina Maček. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Petra Krajnika in njegove ge Ane, roj. Petek se je v San Justo rodil sin. Čestitamo! Nesreča. Na ulici v Buenos Airesu je podrl kolektiv go Giocondo Bitenc, ženo g. Stanka Bitenca. Ga Bitenčeva je za- dobila težje poškodbe ter se nahaja še vedno v zdravniški oskrbi v bolnišnici. Želimo ji skorajšnjo ozdravitev. Aten doza Tudi mi nismo od muh! Tako so de¬ jali naši fantje, ko so brali, da se je tam v Sosneadu onegavi Janez z bikom boril, gmentano, res nekoliko tvegano je takole puščice zabadati v hrbet pa¬ tagonskemu biku, pa čeprav ti dekleta ploskajo. Kaj pa, če bi te bik? . .. Mi smo pa zapeli raje tisto “Jager gre na jego”, namesto “Hrabro na boj torero”. Je le bolje, kadar greš na dvo¬ boj z divjo živaljo, da si dobro oboro¬ žen in če že zgrešiš si le v hosti na¬ mesto pred gledalci. Tako smo se po¬ menkovali v nedeljo med vožnjo v Tu- nuyan, kjer je naš “stari jager”, gosto¬ ljubni Florjan, ki nam je pripravil na- j bite puške. Najprej nas je seveda pova-: bil na prigrizek in smo lovili najprej j za mizo in lovske uganjali. Seveda smo ' Argentini se tako precej zakasnili in jo šele popol¬ dne ubrali v bosto. Tu smo vprašali na¬ šega vodnika Florjana, kaj bomo lovili, pa nas je potolažil, da jo kvečjemu en¬ krat na leto tod — le primaha kak za¬ jec. Da bi pume, ali kot mi pravimo, divje mačke, streljali, tudi ne kaže, ker bi morali globlje v pampo, pa je preka- sno. Bomo torej pt'če! Flamengo?! Da, gospod Florjan jih je že nekaj snel z neba. nam pa se ne prikaže in prav se¬ daj ne, ko smo na iagi. Na vso jezo, bo¬ mo na po vrabcih. Glavno, da pade. Vspk enega! Pet vrabcev: puška poči, eden nade, drugi štirje... Mrak se je že vlekel čez pampo, zato smo jo po- basali na jeep in gospod Hafner nas je odneljal, da smo še ob pravem času nr’šli na omnibus in s tem zaključili na¬ šo iago. Društvo Slovencev v Mendozi bo pri¬ redilo domobransko proslavo dne 5. juli- ia t. 1. v dvorani pri Srcu Marijinem. Sv. mašo za padle protikomunistične žrtve na bomo imeli v nedelio 28. junija t. 1. v cerkvi nri č. s. frančiškankah, ki bo 7. libero po sv. maši. Vse mendoške rojake iskreno vabimo. Cordoba Mala skupina nas je tu. Komai dva ducata z vsemi prrastki, pa se vendar kar dobro držimo. Vsako 1. nedeljo v mesecu imamo slov. sv. mašo. K nam. se tedaj pripelje iz 60 km oddaljenega me¬ sta Jesus Maria požrtvovalni g. Lev¬ stek. Naš pevski zbor pod vodstvom a- gilnega g. Grdin-a Milana vsakokrat le¬ po prepeva, tako, da privabi k naši sv. maši tud : Argentince, ki slovensko petje zelo hvalijo. V tuk. kolegiju San Luks Gonzaga, kjer imamo Slovenci svojo mašo, so ime¬ li 3. maja blagoslovitev novega razre¬ da s svetim opravilom. Prednica kole¬ gija ie za to priliko povabTa naš pev¬ ski zbor, da bi pel slov. cerkvene pesmi. Pevovodja in pevci pevskega zbora so se vabilu radi odzvali in so se za slo¬ vesnost še posebno dobro pripravili. In tako je 3. maja ubrano donela sloven¬ ska cerkvena pesem pr! argent. službi božji, katere so se udeležili tudi odlični povabljeni gostje. Po končanem cer¬ kvenem opravilu so vsi navdušeni po¬ hvalili petje slov. pevskega zbora. Da argentinski rojaki cenijo naš pev¬ ski zbor potrjuje tudi dejstvo, da so bi¬ li naši pevci vnovič naprošeni, da bi peli. v nedeljo 14. junija t. 1. v istem kolegiju pri službi božji hišnega kapla- proslavam, odnesli za 37.000 funtov šterlingov draguljev in zlatnine. (Me¬ ne tatovi niso skrbeli, ker nič nimam). Ko se je kraljica že odpravila poči¬ vat in se je ljudstvo razšlo po domo¬ vih, da se spet vrne v vsakdanjo real¬ nost, pa se je po ulicah razvila parada povsem drugačne vrste. Armada 200 cestnih pometačev je z metlami, lopa¬ tami in kamioni začela čistiti na tone papirja, ostankov jestvin, razbitih stek¬ lenic in pohojenih cigaretnih ogorkov, ki jih je narod pometal po cestah, kjer so mnogi prebili v čakanju kar po 24 ur. Zanimivo je, da je od vseh množic prva zasedla svoj rezervirani prostor ne¬ ka 80 let stara Angležinja. Ta je gotovo za monarhijo, ali ne? K vsemu, kar sem ob pripravah na kronanje in v dneh slavnosti videl in slišal, pa je mogoče reči: Anglež ne bo zavrgel monarhije, pa čeprav mu po¬ vzroča velikanske stroške. Tu in tam je bilo mnogo godrnjanja čez vso zadevo, zlasti med laburisti, češ, tu trošimo, potem pa prosimo Amerikance za dolar¬ je. Pa so vsi videli pri tem le vprašanje denarja, ne pa monarhije. So res Angle¬ ži! Razen komunistov, ki bi kraljico z dvorom vred najraje utopili v žlici vode, vsi, laburisti in konservativci še poseb¬ no, monarhijo krčevito drže pokonci. Jasno, če pade krona, se razlete dragulji — kolonije in dominijoni. Pa še nekaj: Scotland Yard se za kral- j'ico in Churchilla ni toliko bala, kakor se je za Tita, ko je bil v Londonu. Prva dva imajo radi — oba sta Angleža —, Tito pa jim je bil po vseh pravilih vsil¬ jen gost. Po pripovedovanju mojih znan¬ cev so se Londončani zgražali, pa ne to¬ liko nad poPcijo in Churchillom in Edenom, kolikor nad Titom, ker je bil tak strahopetec. Izvedelo se je namreč, da je bila vsa varnostna organizacija naprošena, če ne celo zahtevana, iz Beograda. Tito je vožnje v oklopnih avtomobilih in vlakih vajen, Londonča¬ ni pa ne. Churchill se je z oklopnim avtomobilom, ki ga je tokrat posodil Titu, hotel zavarovati pred nemškimi bombami, ko se je vozil med napadi po Londonu. Tito pa hoče imeti tak avto v mirnem času?! Govorili so: “Se vozi, kakor so se vozili Stalin, Hitler in Mus¬ solini!” Pri vsej tragikomediji so pa londonski študentje poskrbeli za simbo- l’čen humor: eden se je napravil v mar¬ šalsko uniformo z rdečo zvezdo na kapi, drugi so se našemili v Scotland Yardske policaje, eden pa se je “oborožil” kot atentator in izvršil atentat na “Tita”. Prava Scotland Yard je vso komedijo, ki je okoli stoječi publiki nad vse uga¬ jala, —- tu je bilo več radovednežev, ka¬ kor tam ob Temzi, kjer je koracal pra¬ vi Tito — prekinila ravno v višku: ko je Tito padel ubit. Tako se je vse konča¬ lo po Shakespearjevo, no angleško. Dovolj za danes. Če bo še kdaj kaj zanimivega, se bom že oglasil, če se ne bo n : hče drugi. Lepo pozdravljam. I.P. 1 na, ki je imel tega dne rojstni dan. To¬ krat je naš pevski zbor pel najlepše slo¬ venske Marijine pesmi. Po končani službi božji se je kaplan iskreno zahva¬ lil pevovodji za krasno petje ter je vse pevce tudi pogost'1. Dejal je, da bi zelo rad ostal dalj časa v njihovi družbi, to¬ da moral je oditi v drug kraj, da je tam imel še eno sv. mašo. V razgovoru s pevci je naglašal, da je bil ginjen nad lepoto slovenskih Marijih pesmi, žal, da drugega besedila ni razumel kot samo Marija. Pa tudi v gospodarskem oziru si tuk. Slovenci kar dobro pomagajo naprej. Trije že imajo svojo streho, četrti si jo postavlja sedaj, ostali pa tudi mislimo posnemati prve. San-ič : sp tu v manjšini. Kot pa čuje- mo, bo kmelu ohcet. Tudi naraščaja pri¬ čakujemo, Ob takih prilikah sicer ne zažigamo kresov in tudi z možnarji ne streLamo, pač pa si krepko stisnemo desnico, ga zvrnemo kak kozarec in si želimo vse dobro in srečo. SLOVENCI PO SVETU Kanada Poroke. Poročili so se naslednji: Jože Kristan iz št. Petra na Krasu in Lidija Marija Vettori iz Montesover (Trento), Italija; Stane Lamovšek iz Št. Ruperta j na Dol. in Marija Lukač iz Murske So¬ bote; Alojzij Petrovčič iz Horjula in Cvetana Cerar od Sv. Petra v Ljublja¬ ni; Stanislav Primc iz ITrske Bistrice in Ana Bubnič iz Galca; Alojzij Dejak iz Ribnice na Dolenjskem in Anica Ob¬ reza iz Cerknice pri Rakeku; Milan Kirn iz Podgrada pri Ilirski Bistrici in Miroslava Krže iz Ribnice na Dolenj¬ skem, Janez /Levtdtik iz Dolenje vasi pr' Ribnici in Vida Krže iz Ribnice na Dolenjskem. Vsem novoporončencem na¬ še čestitke! Rojstva. Rodili so se otroci v nasled¬ njih slov. družinah: Kristina Obal, hčer¬ ka Mat ; je in Marije, roj. Pečic; Marko- Franc Sebanc, sin Feliksa in Angele, roj. Dejak; Roman — Jožef Bolta, sin Ignacija in Tvanke, roj. Platiša; Maja- Marija Ferivzovič, hčerka Safeta in Da- r rike, roj. Erjavec; Elizabeta-Ana Pet¬ rič, hčerka Franca in Frančiške, roj. Mehle; Helena-Marija Tomšič, hčerka Franca in Rozalije, roj. Oselj; Janez Šibenik, sin Ivana in Mar ! je, roj. Ku- helj; Alenka Helena Vidmar, hčerka Vinka in Nade, roj. Della Savia; Mari¬ ja Terezija Gvorkoš, hčerka Jožeta in Wallburge, roj. Hrdina; Janez-Jožef Celar, sin Ivana in Antonije, roj. Žagar; Albert-Viktor Koščak, sin Franka in Ljudmile, roj. Mihevc; Edvard Franc Bolta, sin Franka in Alojzije, roj. Gar- bas. Srečnim družinam naše čestitke! Ubogi bralci “Slovenski Poročevalec” je v številki 93 z dne 20. aprila letošnjega leta obja¬ vil članek o razmerah v Argentini pod naslovom “Kriza v Argentini”. Ker je v Buenos Airesu Titovo po¬ slaništvo z raznimi višjimi, srednjimi in nižj'mi uradniki, tiskovnim atašejem .itd. bi bilo pričakovati, da bodo poroči¬ la o Argentini v Jugoslaviji vsaj do ne¬ ke mere točna. Toda komunist ne bi bil komunist, če ne bi pisal in govoril ne- resrrce in potvarjal dejstev. To dokazu¬ je tudi navedeni članek, ko opisuje raz¬ mere v Argentini. Posebno si pa lahko čestita tuk. poslaništvo in tiskovni ata¬ še, ker je v c : tiranem članku 20. apri¬ la napisano, da bo začel reševati ar¬ gentinsko gospodarstvo Miranda. Miranda, znani finančni in gospodar¬ ski strokovnjak, pa je umrl v Montevi¬ deo dne 21. februarja t. 1., v Buenos A'resu na Chacariti pa je bil pokopan dne 19 marca 1953. Da resnica ni doma pri komunistih, smo vedeli. Kako je propadla pri njih tudi informativna služba, pa v : dimo iz gornjega. P r i h r m it e si čas im denar Slovenec, višji uradnik pri pomem¬ bnem severnoameriškem industrij¬ skem in trgovskem podjetju v Ar¬ gentini, je na razpolago vsako sobo¬ to za nasvete in pomoč pri organi¬ zaciji, knjigovodstvu in upravi tudi manjših obrti in podjetij, in za prak¬ tično ter pravilno izvrševanje tu¬ kajšnje socialne in davčne zakonoda¬ je. Resni interesenti naj pošljejo svo¬ je naslove na Casilla de Correo No. 410 Correo Central, Capital. Tajnost zajamčena, honorar zmeren. Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne 9. junija 1953 po kra ki bolezni preminul naš dragi mož, očka, stari očka in brat gospod JAKOB JUKČEK. bivši mesarski mojster in posestnik v Borovnici. Pokopali so . ga dne 10. junija 1953 na farnem pokopališču v Borovnici. Vsem ga toplo priporočamo v molitev in prosimo, da ga ohranite v le¬ pem spominu. Marija, roj Brancelj, žena; Gabrijela, por. Pregelj, in Franka, por. Gabrenja, hčerki; Joško, sin; Bo¬ gomil Pregelj in Vojko Gabrenja, zeta; Gabrijelca, Marjanica in Tomažek, vnuki ter ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Borovnica, Blatna Brezovica, Ljubljana, Rarek. Alursihdo še ne ve ... . . .da so novejši zgodovinarji poimenovali posamezna stoletja krščanske dobe takole: 1. stol — stoletje odrešenja; drugo — sto¬ letje svetnikov; tretje — stoletje mučencev; četrto — stoletje cer¬ kvenih očetov; peto — stoletje se¬ vernih barbarov; šesto -— stoletje prava; sedmo — stoletje mohame- danstva; osmo — stoletje Sarace¬ nov; deveto — stoletje Normanov; deseto — stoletje nevednosti; e- najsto — stoletje križarskih voj¬ ska; dvanajsto — stoletje verskih redov; trinajsto — stoletje Tur¬ kov; štirinajsto — stoletje topni¬ štva; petnajsto — stoletje preno¬ vitve; šestnajsto — stoletje umet¬ nosti; sedemnajsto — stoletje mor¬ narice; osem7iajsto — stoletje pre¬ bujanja narodov; devetnajsto — stoletje svetlobe in dvajseto — sto¬ letje letalstva in atoma. Bruštveni oglasnih V Ramos Mejia bo priredil krajevni odbor Društva Slovencev v nedeljo 12. julija prosvetno prireditev takoj po slov. ;sv. maši. Na sporedu je petje cer¬ kvenega pevskega zbora iz Ramos Me¬ jia, predavanje g. ing. Albina Mozetiča, predsednika Društva o vtisih s potova¬ nja po Evropi, ki ga je ravnokar opra¬ vil in na katerem je prišel v stik s Slovenci po raznih evropskih državah. Nato bodo sledila društvena poročila. CERKVENI oglasnik V nedeljo, 28 t. m. ob 8. uri bo da¬ rovana sv. maša za ranjkega prelata dr. Odarja v župni cerkvi sv. Jožefa v Lanusu. Nameravate napeljati gorilni plin? Anton Kupnih & Cia. Vam napravi vse instalacije solidno in poceni. Zahtevajte proračun! Pri¬ hranili ste boste dosti pesov in potov. Sprejema tudi vodne in električne instalacije. Obrnite se na U R U G U A Y 15 7 6 V. Madero. T. E. 652-0114, Matanza JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascante Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires Pravna posvetovalnica OBLASTVENO ZAPRTA PODJETJA Vprašanje: Sem v službi v neki trgo¬ vini, ki ie bila nedavno oblastveno za¬ prta. Gospodar mi sedaj noče izplačati mezde, češ, da nič ne zasluži in zato tu¬ di ne more izplačati pripadajoče mi pla¬ če. Ali imam pravico do svojih prejem¬ kov? Odgovor: Da, imate pravico do svoje redne plače. Razna zakonita določila pravijo izrecno, da so podjetja, ki so bi¬ la zaprta zaradi kršenja zakonov, dolž¬ na ves tisti čas plačevati celo plačo svo¬ jim delavcem in uradnikom. OBVESTILA DRUGI SOCIALNI DAN bo v nedeljo, 28. junija t. 1. v cerkveni dvorani v Ciudadeli. Začetek točno ob 8. uri s sv. mašo v dvorani. Takoj nato se bo začelo zborovanje s 4 referati, ki jih bodo imeli gg. prof. dr. Ivan Ahčin, Jože Mavrič, st., Avgust Horvat in Jan Maks ter 2 koreferatoma (gg. Božo Fink, Rudolf Smersu). Obravnavalo se bo vprašanje naše gospodarske osamo¬ svojitve z raznih vidikov. Zborovanje se bo predvidoma končalo ob 12.30 uri. K udeležbi vabi vse Slovenke in Slo¬ vence PRIPRAVLJALNI ODBOR. TRETJI DISKUSIJSKI VEgER o gospodarskih vprašanjih bo to soboto, 27. junija točno ob 7. uri zvečer na Gra- naderos 61. Predavata gg. prof. dr. Ignacij Lenček in dr. Anton Šimenc. Kasteljansko-slovenski slovar, ki ga je sestavil g. Janez Pekolj in založil g. župnik Janez Hladnik, je v knjigovezni¬ ci in bo v začetku julija v prodaji. Ob¬ sega 600 strani. Cena v usnje vezane¬ ga je 40 pesov. Za naročnike-predplačni- ke bo stal le 35 pesov. Razliko bodo pla¬ čali ti ob prevzemu slovarja tam, kjer so plačali predplačilo. Zunanji naročniki plačajo še poštnino. ŠOLSKE POTREBŠČINE: Aktovke, zvezke vseh vrst, svinčnike, barvice, itd. itd. Lepe albume raznih vrst in kakovosti Slike slovenskih pokrajin Potrebščine za pisarno, šolo in dom Darila za razne prilike Vam nudi Santeria y Papeleria SANTA JULIA Victor Martinez 39 - Buenos Aires Posredujemo odpremo paketov v domovino, tako pri raznih tvrd¬ kah, kakor tudi sicer odpremo paketov in zdravil iz Argentine in paketov z rabljeno obleko, za katere oskrbimo dezinfekcijo. i w CASA BOYU” — urama in zlatarna \ OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 % pol kvadre od Cabilda 2300 5t NAKIT IN URE SVETOVNIH ZNAMK $ BUDILKE | PREDELAVA IN POPRAVILA ZLATNINE IN UR — točno in hitro. | (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer S v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) c