glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
LETO XVII
ŠTEVILKA 5 (567)
VELENJE, 6. FEBRUARJA 1981
CENA 7 DINARJEV
YU ISSN 0350 - 5561
H-l-»1-- Jnfc. „
0860X8 oma
Obrambno usposabljanje delovnih ljudi in občanov
V	petih krajevnih skupnostih velenjske občine bodo začeli v ponedeljek, 9. februarja s predavanji v okviru obrambnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov. Zdajšnje obrambno usposabljanje bodo v Šaleški dolini končali do srede meseca marca, predavanj pa so se dolžni udeležiti vsi občani od 16. do 65. leta starosti.
V	okviru tokratne akcije usposabljanja delovnih ljudi in občanov za n aloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, bo tekla beseda o vojaško političnem položaju v svetu, vsebini in oblikah subverzivne dejavnosti, narodni zaščiti in njenih nalogah, sistemu opazovanja, obveščanja in alarmiranja ter o zračnem desantu in protizračni obrambi. Gre torej za samo-
'. izobraževanje in spoznavanje z razmerami v svetu, ki ogrožajo tudi našo varnost, hkrati pa za krepitev vloge družbene samozaščite. Predavanja bodo namreč organizirana tako, da bo na voljo dovolj časa tudi za izmenjavo mnenj o posameznih
vprašanjih, ki bodo zanimala delovne ljudi in občane.
» •
Zdajšnje usposabljanje delovnih ljudi in občanov za naloge SLO in DS v občini Velenje pa predstavlja sočasno tudi uvod v konkretne aktivnosti akcije NNNP 80/81. katere težišče bo na preizkušanju nekaterih predpostavk, ki so vezane na teme, ki bodo posredovane oziroma na morebitne razmere. ki bi nas lahko ogrozile.
Koordinacijski odbor za SLO in DS pri občinski konferenci SZDL ter oddelek za ljudsko obrambo pri skupščini občine Velenje, ki je strokovno odgovoren za izvedbo predavanj, pričakujeta, da bodo samoupravni organi in vodstva družbenopolitičnih organizacij, v vseh 25 krajevnih skupnostih v Šaleški dolini storili vse, da se bodo predavanj v okvir obrambnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge SLO in DS udeležili prav vsi( ki so jim namenjena.
M.
IMMmHHanMMUM
Predsedstvo OS ZSS Velenje
V središču tri naloge
Na ponedeljkovi 40. redni seji so se zbrali člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov. Spregovorili so o treh pomembnih nalogah, ki so v tem času pred sindikati, to je o pripravah na obravnavo zaključnih računov 80, članskih sestankih, ki bodo potekali vzporedno s tem ter o nalogah sindikatov v pripravah na tretji kongres sa-moupravljalcev Jugoslavije.
Že na posvetu so se predsedniki konferenc osnovnih organizacij zveze sindikatov konec prejšnjega meseca, dogovori li, da se zaradi sorodnosti vprašanj in boljšega, izkoristka dela med dvostopenjsko obravnavo zaključnih računov opravijo tudi članski sestanki članskih organizacij. Seveda bo to zahtevalo od vseh zelo temeljite priprave, kjer bo treba poleg ocene rezultatov gospodarjenja oceniti tudi vlogo osnovnih organizacij pri poglabljanju samoupravnih socialističnih odnosov in položaj delavca v zvezi s tem, obenem pa določiti nadaljnje naloge osnovnih organizacij pri spreminjanju razmer ter krepitvi samoupravljanja.
Zaradi večje usklajenosti in učinkovitosti obravnav bodo v teh obravnavah tudi tokrat sodelovali zadolženi člani aktiva spremljevalcev, katere morajo vsi predsedniki osnovnih organizacij povabiti, na razširjeni sestanek izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata, na katerem bodo obravnavali predlog poročila poslovodnega organa in določili načrt za nadaljnjo aktivnost pri obravnavi zaključnih računov.
Izvršni odbor predsedstva
Sveti potrošnikov čimprej v vseh KS
V počastitev slovenskega kulturnega praznika bddo v domu kulture v Šoštanju danes popoldne ob 17. uri odprli razstavo članov kluba Šaleških likovnih ustvaijalcev, v domu kulture v Velenju pa ob 19. uri razstavo del slovenskega slikaija Frana Tratnika.
Prosvetno društvo Stane Sever iz Škal bo jutri zvečer organiziralo v gasilskem domu v Skalah srečanje zborov iz krajevnih skupnosti. Nastopili bodo zbori iz Raven, Gaberk, Kono-vega in Škal. Prireditev se bo začela ob 19. uri.
V torek. 3. februarja je bila seja izvršnega odbora predsedstva občinske konference SZDL Velenje v novi sestavi. Najprej so spregovorili o vsebini in metodah dela svetov potrošnikov v Šaleški dolini ter o oblikovanju konference svetov potrošnikov v občini Velenje. Ker delujejo trenutno sveti potrošnikov le v 11 krajevnih skupnostih bo treba okrepiti prizadevanja da jih ustanovijo še v preostalih 14 krajevnih skupnostih.
Skupščine krajevnih skupnosti naj bi sklepale o njihovi ustanovitvi najpozneje do 25, marca, istočasno pa obravnavale tudi osnutka samoupravnih sporazumov o oblikovanju konferenc svetov potrošnikov v občini Velenje ter o sodelovanju svetov potrošnikov z organizacijami združenega dela. Najpozneje do 15. aprila bi oblikovali občinsko konferenco svetov potrošnikov, ki naj bi na svoji prvi seji sprejela tudi že podroben program dela. Izvršni odbor predsedstva OK SZDL Velenje je na torkovi seji opozoril na potrebo, da se akcija osveščanja potrošnikov prenese tudi v temeljne in druge organizacije združenega dela. in sicer s sodelovanjem osnovnih organizacij zveze sindikatov. Nasploh pa je treba okrepiti obveščenost o pravicah potrošnikov, posebej še
na straneh Našega časa in v oddajah Radia Velenje.
Po obravnavi ocene poteka priprav na akcijo Nič nas ne sme presenetiti 80/81 je bil sprejet sklep, da koordinacijski odbor za SLO in DS pri občinski konferenci SZDL Velenje kot njegov sekretariat ocenita dosedanje priprave na akcijo NNNP 80/81 in sprejmeta program konkretnih aktivnosti, prav tako pa bi morali čimprej tudi nosilci nalog opredeliti in sprejeti konkretne programe izvajanja nalog v okviru akcije. Sicer pa je treba vložiti vse napore, da prav v vseh sredinah pospešijo priprave na akcijo Nič nas ne sme presenetiti 80/81.
Izvršni odbor predsedstva OK SZDL Velenje je med razpravo o poteku javne razprave o osnutkih dopolnil ustave SR Slovenije in SFR Jugoslavije ugotovil, da v Šaleški dolini ni bilo pripomb k predlaganim spremembam republiške in zvezne ustave.
V nadaljevanju seje so člani izvršilnega odbora izoblikovali predlog programa javnih prireditev v Šaleški dolini v letu 1981 ter določili predlog osrednjih manifestacij, sprejeli pa so tudi predlog finančnega načrta občinske konference SZDL Velenje za letošnje leto. Oba dokumenta bodo predložili v razpravo in sprejem predsedstvu OK SZDL Velenje.
M. L
RLV
Termoelektrarne Šoštan j
Januarja 424.000 ton Porušen del prštšča hladilnega stolpa
V središču dejavnosti sindikatov so v tem času kot smo že zapisali, priprave na tretji kongres samoupravljalcev. Osnovne organizacije morajo ob pomoči občinskega sveta pravočasno organizirati razprave o najpomembnejših vprašanjih in vsebini, ki bo predmet kongresa. Do prve polovice marca naj bi pripravile oceno stanja samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov in delovanje delegatskega sistema v svojih okoljih. Podobno kot ocene rezultatov gospo-daijenja bodo tudi članski sestanki v prihodnjem mesecu dobra podlaga za ocenjevanje razmer ter določitev tistih vprašanj, ki bodo predmet posebne tematske razprave v sindikatih. Na ponedeljkovem sestanku so tudi predlagali, naj . osnovne organizacije uskladijo dejavnost tako, da bi v eni delovni organizaciji organizirali le eno tematsko razpravo, ki mora seveda pritegniti kar najširši krog delavcev. Prav tako pa bo tudi občinski svet zagotovil v vseh osnovnih organizacijah ustrezno dejavnost v zvezi s tem in med drugim izdelal poročilo o razpravah, pa tudi povzetek konkretnih predlogov ter mišljenj o kongresnih dokumentih, sodeloval pa bo tudi pri izboru in pripravi delegatov za delo na kongresu. Po programu in smernicah za tretji kongres samoupravljalcev mora biti opravljeno evidentiranje možnih kandidatov najpozneje do 15. marca. Občinski koordinacijski odbor za vodenje aktivnosti pri pripravah bo pripravil skupaj z občinskim svetom predlog možnih kandidatov po predhodni obravnavi in uskladitvi v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri OK SZDL pa bodo predlog posredovali vsem sodelujočim v kandidacijskem postopku, da se o njem izrečejo. Volitve kandidatov pa naj bi bile opravljene do 15. aprila.
Velenjski rudaiji so prejšnji mesec nakopali 424.000 ton lignita in s tem za 10.070 ton presegli osnovni proizvodni načrt za prejšnji mesec. Na dan pa so v poprečju pridobili 18.174 ton premoga.
Z osnovnim proizvodnim načrtom za mesec februar pa je predviden izkop 378.655 ton lignita, kar bodo premeščali mehanizirane odkope in se bo zmanjšala odkopna fronta.
Mazije
Kulturni teden
Zveza kulturnih organizacij in kulturna skupnost občine Mozirje letos pripravljata že šesti po vrsti kulturni teden. Tudi letos so prireditve usmerili v izmenjavo kulturne ustvarjalnosti med posameznimi kraji Gornje Savinjske doline, ob tem pa v vseh krajih pripravljajo še posebne proslave, nastope pevskih zborov, osnovnošolcev in mladih glasbenikov in podobno. Kulturni teden bodo otvorili v soboto 7. februarja ob 18. uri v nazarskem delavskem domu. Med ostalimi prireditvami bodo v sredo otvorili spominsko ploščo slikarju Franu Tratniku na njegovi rojstni hiši v Potoku. S podelitvijo plaket in priznanj bodo v soboto 14. februarja ob 18. uri v Mozirju letošnji kulturni teden zaključili. Na sklepni prireditvi bo nastopila tudi akademska folklorna skupina France Marolt.	J. p.
Dogovor mladih
Občinska konferenca ZSMS Mozirje je minulo soboto na Ljubnem ob Savinji pripravila posvet, katerega osnovni namen je bil spodbuditi mlade k boljšemu delu v svojih mladinskih organizacijah. Poiskali so vzroke za slabo delovanje v nekaterih osnovnih organizacijah in izoblikovali napotke za odpravo slabosti. V posameznih delih seminarja so sodelovali predstavniki občinskih družbeno-političnih organizacij, ki so mladim spregovorili o organiziranosti, vlogi in delovanju zveze komunistov, socialistične zveze in zveze sindikatov s posebnim poudarkom na sodelovanju in povezavi z mladinsko organizacijo. Ob koncu celodnevnega posveta so se mladi zbrali še na razširjeni seji predsedstva OK ZSMS.
J. P.
V	ponedeljek, 2. februarja so morali ob 6. uri in 18 minut v šoštanjskih Termoelektrarnah zaustaviti največji V. blok, moči 345 MW. Zaradi preobremenitve nosilne konstrukcije z ledom seje porušil del pršišča hladilnega stolpa, v katerem se na uro izmenja 30.000 m3 vode. Od novembra. ko seje občutno povečala poraba električne energije, so vse naprave v šoštanjskih Termoelektrarnah obratovale s polno močjo.
V	Šoštanju so si prizadevali, da bi zaradi te, vsak za naše prilike neobičajne nesreče, ki so jo pogojile dolgotrajne nizke temperature, pričel V. blok čimprej spet normalno
obratovati. Dogovorjeno je bilo. da bodo osamili in začasno izločili iz obratovanja poškodovani del pršišča. Okrog 100 delavcem šoštanjskih Termoelektrarn in celjskega Gradisa je uspelo do torka opoldne opraviti začasno sanacijo poškodovanega dela pršišče hladilnega stolpa tako. da so 3. februarja ob 12. uri in 34 minut V. blok znova priključili na omrežje. Od tedaj obratuje ta največja slovenska enota za proizvodnjo električne^ energije skladno s potrebami našega elektroenergetskega sistema.
Posebna komisija, ki so jo imenovali neposredno po nesreči. bo ugotovila vzroke
okvare in način sanacije porušenega dela pršišča hladilnega stolpa, za katerega so izdelali načrte v 'iubljanskem inženirskem biroju Elektro-projekt, izvajalec del pa je bil celjski tozd Gradisa. Dogovorjeno pa je, da bodo opravili sanacijo pršišča hladilnega stolpa v mesecu maju, ko je zaradi ugodnih hidroloških razmer najmanj potreb po električni energiji iz termoelektrarn.
Sicer so januarja v šoštanjskih Termoelektrarnah proizvedli 453,673.000 kWh električne energije in za to pokurili skoraj 543.000 ton premoga.
Zaradi porušitve dela pršišča hladilnega stolpa 345 MW so v šoštanjskih Termoelektrarnah proizvedli 8 milijonov kWh električne energije manj, kot bi jo sicer.
Od petka do petka
Številka 5 (567) — 6. februar 1981
RTC Golte
Uspešna obnova in lepi obeti
Sredi prejšnjega tedna je bila na Golteh seja sveta občin celjskega področja. V uvodni točki so predstavniki centra seznanili prisotne z doslej opravljenim delom in z nekaterimi najnujnejšimi deli. ki jih bodo letos še morali opraviti. Nedvoumna je ugotovitev, da je bilo storjenega veliko in da so Golte sedaj usposobljene do prve faze. Na urejenih smučiščih se danes lahko brez večje gneče smuča 1500 ljubiteljev te oblike razvedrila. Tudi obisk je letos zadovoljiv. Med tednom je na Golteh dnevno okrog 600 smučarjev, ob sobotah in nedeljah pa znatno več.
Poskrbeli so tudi za nočno smuko, ki med drugimi prednostmi odpravlja popoldansko gnečo na gondoli. Za njeno popravilo so lani namenili ll,81 milijonov dinarjev. Le nekoliko manj je veljala izgradnja ceste, ki pa je v tem trenutku usposobljena predvsem za dovoz blaga, saj s tem želijo razbremeniti nihalno žičnico. Dejstvo pa je. da bo dokončna ureditev ceste Goltem odprla nove razvojne možnosti. Dobrih sedem milijonov dinarjev so v lanskem letu namenili še za nakup brunaric, za ureditev smučišč in za popravilo sedežnice in vlečnic.
Nalog seveda ne manjka. Ena najpomembnejših je vsekakor boljša povezava sedanjih treh smučišč, kar bodo zagotovili z novimi smučarskimi napravami in z razmeroma majhnimi stroški. Naslednja naloga je ureditev še ostalih terenov in njihova povezava z že obstoječimi v zaokroženo celoto. S tem bodo razbremenili sedanje naprave, odpravii vrste ob konicah, predvsem pa bodo lahko posamezna smučišča nemoteno vzdrževali in jih urejevali. Skratka, z njimi bodo lahko smotrno gospodarili. Med predvidenimi smučišči je na prvem mestu Praprotnica, ki se ponaša z obsežnimi in dolgimi tereni, pomembna pa je tudi zaradi že obstoječe povezave z Ljubnim. Seveda bodo v letošnjem letu opravili vrsto najnujnejših del in predvidoma za vse skupaj porabili 19 milijonov dinarjev.
Zadali so si še vrsto drugih nalog, z njihovo uresničitvijo pa želijo doseči pomemben cilj — rentabilnost centra vsaj do leta 1983. Pripravljajo tudi servis za smuči in izposojevalnico zanje, za kar bodo podpisali sporazum z Elanom, uredili pa bodo tudi tekaške proge. Zanimiv je tudi podatek, da bodo Moravo namenili začetnikom in šoli smučanja.
uredili pa bodo še' vrtec in organizirano varstvo za najmlajše. Poleg tega bodo v gostinstvu dokončno obnovili obstoječe zmogljivosti. Pri tem bodo morali razrešiti še problem depan-dans, saj so zmogljivosti v hotelu daleč premajhne. Dolgoročno gledano pa bodo morali Golte povezati z novimi zmogljivostmi v dolini, saj bo le takšna povezava Goltem in dolini zagotovila željeni napredek. Omejili se seveda niso zgolj na zimsko sezono 'in že pripravljajo letni rekreacijski program, ki bo zajemal organizirane možnosti za izletniški turizem in letovanja. Dokončno bo izoblikovan v marcu. ko ga bodo ponudili tudi združenemu delu, ker bo med drugim zajemal tudi številne možnosti aktivnega oddiha.
Brez širše pomoči seveda ne bo šlo. Zato si želijo, da bi postopek sprejemanja samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v občinah Celje, Žalec, Velenje in Mozirje pospešili. Seveda vrata sodelovanja ostalim občinam niso priprta. Le s pospešenim sporazumevanjem bodo namreč predvidena dela lahko opravili pomladi in poleti in jih zima ne bo znova prehitela.
J. P.
Največ pozornosti namenjene občanom
Na drugi sklic XI. seje se bodo v ponedeljek. 9. februarja sešli delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske skupnosti socialnega skrbstva občine Velenje. Največ pozornosti bodo namenili obravnavi predloga pravilnika o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu, delovnemu programu za letošnje leto. sklepali pa bodo tudi o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški.
V delovni program za letošnje leto so zapisali, da bodo izvajali vse tiste določbe, kijih socialnemu skrbstvu nalagajo zakoni in na osnovi teh izdani predpisi, svetovali bodo pri urejanju odnosov v družini in širšem okolju, osebnostno in vedenjsko motenim otrokom, mladoletnikom in odraslim osebam bodo priskočili na
pomoč z diagnostično svetovalnim ter terapevtskim delom. Strokovni delavci pri socialnem skrbstvu naše občine bodo pomagali pri pravilnem razvrščanju in napotitvi na usposabljanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, prav tako pa bodo nudili pomoč posameznikom in družinam pri njihovem načrtovanju, oskrbi in vzgoji otrok, oskrbi ter varstvu v tujih družinah, kot so socialni zavodi in organizacije za usposabljanje. V načrtu za letošnje leto so zapisali tudi pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma ter drugih tegob današnjega časa. Njihova skrb bo namenjena še invalidom, katerim bodo pomagali pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje, delo in pri organi-
zaciji dela pod posebnimi pogoji, del pozornosti pa bodo namenili varstvu in organizaciji pomoči starejših občanov na domu. Na-jvtjč denarnih izdatkov bodo pri skupnosti socialnega skrbstva občine Velenje v tem letu namenili dokončanju prizidka k domu za varstvo odraslih Velenje, in sicer 4132.000 dinarjev. Za pokritje naložbe bodo namenili tudi presežna sredstva iz preteklega leta in ostanek denarja iz leta 1980. V tem letu bodo pri skupnosti socialnega skrbstva ustanovili tudi center za socialno delo kot organizacijo združenega dela izvajalcev na področju socialnega skrbstva.
T. P.
Že več kot 3.200 udeležencev
Gospodarska zbornica Slovenije je, skladno z določili družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, ustanovila šolo za poslovodne kadre v gospodarstvu z namenom, da bo organizirala funkcionalno usposabljanje poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi temeljnih in drugih organizacij združenega dela kakor tudi potencialnih kandidatov za individualne poslovodne organe oziroma člane kolegijskih poslovodnih organov s področja gospodarstva.
Šola za poslovodne kadre v gospodarstvu, njen sedež je v Škofji Loki, je samostojna enota Gospodarske zbornice Slovenije. Njena osnovna naloga je pomagati poslovodnim delavcem, da bodo z aktivnim delom organizirali delovanje in pospeševali razvoj združenega dela. Sola torej dopolnjuje znanje in razvija pozitivne lastnosti oz. sposobnosti, ki jih imajo udeleženci in ki so jih pridobili v praksi. Sola organizira dve vrsti izobraževalnih programov, in sicer temeljni program, ki daje temeljna znanja s področja uresničevanja zakona o združenem delu predvsem z vidika vloge poslovodnega delavca ter aktualni program (poglobljene seminarje) z aktualno problematiko s področja gospodarstva ter dela poslovodnih delavcev.
Stalno in organizirano funkcionalno izobraževanje poslovodnih kadrov v okviru gospodarske zbornice Slovenije je stopilo v četrto leto. V okviru šole za poslovodne kadre v gospodarstvu v škofji Loki, v sistem kadrovanja , vanjo se vse bolj aktivno vključujejo koordinacijski odbori za kadrovsko politiko pri ob-
činskih konferencah SZDL, medobčinske gospodarske zbornice pa so nosilke in usmerjevalke udeležencev iz vrst poslovodnih delavcev, so doslej prispevali 94 temeljnih in 50 aktualnih seminarjev s skupaj več kot 3.200 udeleženci. Programe temeljnega seminarja sproti preoblikujejo in dopolnjujejo, pripravili pa so tudi vrsto novih programov za aktualne seminarje za konkretna tematska aktualna področja.
Temeljne seminarje za poslovodne delavce je absolvirala že več kot polovica vseh vodilnih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji. Letos bodo pripravili, kot načrtujejo, 28 temeljnih in 52 aktualnih seminarjev. Analiza dosedanjih udeležencev kaže, da je šolo absolviralo predvsem pretežni del kadrov iz velikih oziroma večjih organizacij združenega dela, precej manj pa iz manjših organizacij, ki bi jim bilo dopolnilno izobraževanje še kako potrebno.
Šola se je kadrovsko tako okrepila, da je zagotovljeno, da bi poslej vsi vodilni delavci v gospodarstvu Slovenije lahko najmanj vsake štiri leta absolvirali temeljni seminar in po lastni izbiri in potrebi posamezne aktualne seminarje. Gospodarska zbornica Slovenije si zdaj prizadeva, da bi določila družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji spremenili tako, da bi določili tudi udeležbo pri dopolnilnem izobraževanju in usposabljanju tudi po poteku vsakih štirih let. Kadrovanje za funkcionalno izobraževanje, torej tudi za šolo za poslovodne kadre v gospodarstvu,j pa naj bi v vseh sredinah vključili kot stalno sestavino načrtnih nalog kadrovske politike v občinah. M.
ZA ŠPORTNO ZNAČKO
Vzgojno varstveni zavod organizira tekmovanje za zlato športno značko prve kategorije. V to tekmovanje je vključenih približno 300 otrok iz vzgojno varstvenih zavodov. Malčki morajo opraviti določeno število izletov, naučiti se morajo kotalkati, plavati, smučati ter opraviti različne spretnosti z žogo. Tekmovanje traja dve leti, naloge pa otroci z lahkoto opravijo. Vseh tristo otrok bo opravilo te športne naloge v času redne dejavnosti pri telesni vzgoji. Pri izvedbi nekaterih nalog (plavanje) pa priskočijo na pomoč tudi strokovnjaki delavci s posameznih področij. Sedaj organizirajo smučarske tečaje pri čemer jim pomaga telesno kulturna skupnost. Tako so za vzgojiteljice organizirali obnovitveni tečaj na Golteh in jih usposobili za učenje smučanja otrok. Zlato športno značko, ki je pravzaprav simbol celotne sktivnosti malčkov v vrtcu bodo podelili ob dnevu mladosti. Poleg značke bodo vsi tisti, ki so opravili predpisano število izletov prejeli nalepko ciciban planinec, ki jm podeljuje planinska zveza Slovenije, najboljši plavalci pa bodo prejeli značko bronastega delfinčka.
V vzgojno varstvenem zavodu si zelo želijo, da bi se tekmovanje za športno značko nadaljevalo tudi v osnovnih šolah, saj je v to delo vloženih veliko sredstev.
Zal, zaradi pomanjkanja denarja vzgojno varstveni zavod v to tekmovanje ne more vključiti vseh otrok. Zato so se odločili, da ta program izvajajo za vsako drugo generacijo. Prepričani so, da jim bo v prihodnje za to nadvse pomembno dejavnost, uspelo pridobiti še več finančnih sredstev.
B. Z.
Jezikovno razsodišče
Slovenska besedila pri izdelkih iz sosednjih republik
Med pomanjkljivimi, slovenskimi besedili, ki jih tovarne iz drugih republik prilagajajo svojim izdelkom, zbuja zadnji čas pozornost in jezo zlasti ,,Garancija kakovosti", ki jo raznim svojim izdelkom prilaga tozd KANDIT iz Osijeka. Naše razsodišče je dobilo listek od petih dopisnikov, tednik „7 dni" za svojo jezikovno rubriko od treh, in podobno je moralo biti še kje. Tovarno je zaradi tega listka že grajal ,,Ljubljanski dnevnik". Naš dopisnik Z. C. iz Ljubljane meni, da gre za ,,višek nemarnosti, sramoto in nespoštovanje tujega jezika".
KANDIT za takšno besedilo gotovo zasluži grajo, žal pa je le eden izmed številnih. Tekstilno-kemično podjetje VELURFLOK iz Skopja recimo prilaga svojim pregrinjalom takšnole, slovensko besedilo:
,,Naimenovanje MIMOZA. Artikal Pregrinjalo. Dolžina sm 130. širina sm. 70. Teža gr./kotn.
455. Surovinski sestav:____
Navodilo za održavanje: Pranje: pri t. 40 stop. C svim sredstvami za pranje brez drgnjenja. Likanje: ni dozvoljeno. Lahko se čet-ka. Kemisko čiščenje: ročno,.z
benzinom i perhloretinom. Podleži na JUS. Atest br. 15869. Kontrola."
Marsikdo bi bil do takih spačkov prizanesljiv, češ da je že dosti, da se drugod sploh trudijo s prevajanjem besedil v slovenščino. Vendar naš zgled kaže, da delajo to dostikrat brez prave volje in brez prizadevanja, da bi dobili zares slovensko besedilo. Tako si najdejo za prevajanje koga, ki misli, da zna slovensko, sami pa njegovega .izdelka' tudi ne morejo oceniti. Dokler ne bodo nadzorstva nad takimi besedili določili ustreznejši zakonski predpisi, bomo iz drugih republik še naprej dobivali jezikovne mešanice, ki bodo Slovence jezile, ker bodo nerazumljive ali ker bodo pačile slovenščino.
Razsodišče vabi vse posameznike, društva, ustanove, in organizacije, ki jim skrb za slovenski jezik ni tuja, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošljejo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
RudiHrovat
V četrtek, 29. januarja, so se številni prebivalci Šaleške in Savinjske doline, kakor tudi predstavniki kulturnih in družbenopolitičnih organizacij občine Velenje na pokopališču v Podkraju pri Velenju poslovili od dolgoletnega amaterskega igralca in režiserja ter upokojenega upravnika kina in direktorja doma kulture v Velenju, Rudija Hrovata. N
Življenjska pot uglednega ter spoštovanega kulturnega in družbenega delavca se je v prometni nesreči tragično končala v 61. letu starosti, nenadoma, nepričakovano in mnogo prezgodaj. Rudi Hrovat je prišel v Velenje pred 20. leti iz Žalca, kjer je takoj po osvoboditvi z veliko vnemo stopil v vrste amaterskih igralcev, odigral vrsto uspešnih vlog in hkrati zrežiral marsikatero, ljudem priljubljeno dramsko delo. Tudi v Velenju se je takoj vključil v kulturno ter občedružbeno življenje in rast najmlajšega slovenskega mesta. Bil je med pionirji amaterske dramske dejavnosti kot igralec in režiser, ki je znal v svoj krog pritegniti še druge ljubitelje dramske umetnosti. Bil pa ni samo igralec in režiser, ki je na oder novega kulturnega doma v Velenju postavil vrsto odličnih in kvalitetnih uprizoritev, ampak tudi soustvarjalec številnih drugih javnih kulturnih proslav in manifestacij. Skratka — Rudi Hrovat je bil gonilna sila takratnega kul- , turnega utripa med velenjskimi rudarji. Ob tem, daje bil direktor kulturnega doma, je uspešno vodil še kino in ustanovil med prvimi v Sloveniji filmsko gledališče, v katerem je želel s filmsko vzgo-
jo pomagati še zlasti mladim ljudem in jim približati nove zvrsti moderne filmske umetnosti in ustvarjalnosti.
Da bi se lahko kulturna dejavnost finančno še bolj osamosvojila, je v okviru doma kulture ustanovil tudi tiskarno za tiskanje lepakov in drugega propagandnega materiala. Delaven kot je bil, se je razdajal vsestransko, dokler ga ni pred leti bolezen prisilila v invalidsko upokojitev.
Ob odprtem grobu so se mu za njegovo dolgoletno družbeno in kulturno delovanje zahvalili predstavniki krajevne skupnosti Šmartno, amaterskih dramskih igralcev in zveze kulturnih organizacij občine Velenje. V zadnje slovo so mu zapeli tudi pevci Šaleškega okteta, žalostinke pa je zaigrala še rudarska godba iz Velenja.
V. Kojc
REDNI KINO VELENJE
6.	2. — petek ob 18. in 20. uri OSMI POTNIK - ameriška grozljivka; režija: Ridly Scott; v glavnih vlogah: Tom Skerritt, Veronica Cartvvirght
7.	2. — sobota ob 18. in 20. uri "»MAŠČEVANJE MOŽA PAJKA
—	ameriški avanturistični; režija: Ron Satlof; v glavnih vlogah: Ni-cholas Hammond. Robert F. Simon
8.	2. — nedelja ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — TOM IN JERRY - ameriška risanka
8.	2. — nedelja ob 18. in 20. uri MAŠČEVANJE MOŽA PAJKA
—	ameriški avanturistični film
9.	2. — ponedeljek ob 18. in 20. uri SKRIVNOST V NEAPLJU; italijanska kriminalka: režija: Sergo Corbucci; v glavnih vlogah: Ornella Mutti. Marcello Ma-stroianni
10.	2. — torek ob 18. in 20. uri SKRIVNOST V NEAPLJU — italijanska kriminalka
Dopisne, republiške strelske lige s serijskim zračnim orožjem, bilo je že peto po vrsti, se je udeležilo 90 ekip iz 37 mest. Velenjčani so nastopili s 6 ekipami. Kako in s kakšno resnostjo so se velenjski strelci pripravili na to tekmovanje, kažejo zelo dobri rezultati.
Po prvih dveh kolih so se od velenjskih strelcev najbolj izkazale pionirke, ki so s 982 krogi ekipno prve pred Ljutomerom s 909 krogi. Tudi med posamezniki so bile Velenjčanke najboljše. Prva je bila Denis Bola s 349. 2. Mojca Močivnik 321, 3. Mirjana Perhač s 312 krogi.
Velenjski pionirji so nastreljali 983 krogov in so na 4. mestu, vodi Rudar s 1012 krogi. Med posamezniki je Renato Štorman s 335 krogi na 2. mestu.
Mladinke Velenja so na 3. mestu s 1968 krogi. Nastreljale pa so jih Mirjana Zučko 668. Marta Obrovnik 657 in Dragica Orlačnik 643 krogov.
Člani so s 2897 na petem mestu; za ekipo so streljali Zlatko Rošer 731, Dušan Perhač 730. Mirko Čas 719 in Franc Trebše 717 krogov.
XXX
Zadnji dan januaija je bilo v Rečici pri Laškem pregledno strelsko tekmovanje. Udeležili so se ga vsi slovenski i strelci, ki bodo sodelovali na državnem prvenstvu v Novem Sadu. Med njimi so bili tudi člani strelske družine Mrož iz Velenja. Tekmovalci so se pomerili v streljanju z zračnim orožjem mednarodni program.
Tudi tokrat so velenjski pištolarji zabeležili izreden uspeh, saj so jih med ekipami in posamezniki najboljši. Ekipno so nastreljali 2240 krogov, kar je za 6 krogov več od državnega rekorda. Med posamezniki je osvojil prvo mesto Velenjčan Janez Šluhec s 567 krogi, tretji je bil Hinko Bola s 564 krogi, četrti Alojz Trstenjak 558, 5. Ivan Benko 551, z istim številom krogov pa je bil Rajko Srdit sedmi.
V konkurenci puškašev sta od Velenjčank nastopili Saška Bola, kije bila s 543 krogi peta in Darinka Orlačnik sedma s 529 krogi.
XXX
Invalidskega področnega tekmovanja v Sevnici so se udeležili tudi velenjski invalidi. Osvojili so dve prvi mesti in dve drugi. V kategoriji B je bil Rudi Zager s 154 krogi drugi. Peter Jovanovič s 162 krogi v kategoriji C prvi, med invalidi D kategorije pa je zmagal Drago Safarič s 179 krogi pred Franjom Žužkom 176 krogi. Franc Teran pa je nastreljal 155 krogov.
Velenjska strelska družina Mrož je pripravila strelsko tekmovanje z zračno puško med osnovnifni mladinskimi organizacijami RLV. Med posamezniki je zmagal Vinko Trinkavs Mehanizacija s 171 krogi pred Lesjakom in Planincem oba DSSS.
11.2: — sreda ob 18. in 20. uri-KATARINA IN DRUŠČINA —
francoski; režija: Michel Bo-isrond: v glavnih vlogah: Jane Birkin. Patrick Devvaere
12. 2.— četrtek ob 18. in 20. uri KATARINA IN DRUŠČINA -francoski film
KINO DOM KULTURE VELENJE ,
8.	2. — nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA -TOM IN JERRY — ameriška
risanka
9.	2. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE -PRODAJALKA VIJOLIC — španski: režija: Suis Cezar; v glavnih vlogah: Sara Montiel
12. 2. — četrtek ob 20. uri DEMONSKO SEME — ameriško znanstveno fantastični film
KINO ŠOŠTANJ
7. 2. — sobota ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA -TOM IN JERRY - ameriška risanka
7. 2. — sobota ob 19.30 uri PRODAJALKA VIJOLIC -španski film
8.2.-nedelja ob I7.30in 19.30 uri OSMI POTNIK — ameriška grozljivka
.NAS ("AS. glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, cesta Františka Foita 10.
•>NAS ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠA-LF.SKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja .»NAS ČAS« od I. marca 1973 naprej.
UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob petkih.
Uredništvo in uprava Velenje, cesta Františka Foita 10. telefoni (063) 850-087. 850-316. 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
C ena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev).
Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, tisk in odpre -ma: ČCiP Večer. Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ CAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
9.	2. — ponedeljak ob 19.30 uri MAŠČEVANJE MOŽA PAJKA — ameriški avanturistični film
12. 2. — sreda ob 19.30 uri POKAŽI ŠE DRUGI OBRAZ— italijanska komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
5 2. — petek ob 19. uri PRODAJALKA VIJOLIC - španski film
8. 2. — nedelja ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA -TOM IN JERRV - ameriška risanka,
10.	2. — torek ob 19. uri DEMONSKO SEME — ameriški znanstveno fantastični film
Številka 5 (567) — 6. februar 1981
V središču pozornosti
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje
20 % povečanje izvoza
Čeprav temeljne organizacije združenega dela tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje za leto 1980 niso določile ambicioznih delovnih načrtov, med letom so jih celo spremenile, pa skupno dogovorjenih nalog niso uspele uresničiti. Količinski obseg proizvodnje se je. v primerjavi z letom 1979. zmanjšal za okrog 10%. največ na račun občutnega zaostajanja proizvodnje za okrog 10%, največ na račun občutnega zaostajanja proizvodnje za načrti v tozdih Kuhalni aparati. Elektronika Velenje in Hladilniki, vrednost proizvodnje pa je za okrog 13 % zaostala za načrtovano. Celotni prihodek se bo. kot kažejo zadnje ocene, v primerjavi z letom 1979. povečal za okrog 10 %. izvoz pa za skoraj 20 % in je v realizaciji že udeležen s tretjino.
V letu 1980 je prišlo s tekočih trakov v tozdih tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, med drugim, tudi 495.000 štedilnikov in kuhalnih aparatov, 240.000 pohištvenih elementov. 316.000 pralnih in pomivalnih strojev. 302.000 hladilnikov. 276.000 zamrzovalnikov, 46.000 barvnih in 63.000 črnobelih televizijskih sprejemnikov. 863.000 malih gospodinjskih aparatov, 1.040.000 m2 keramičnih ploščic itd.
Težav bi bilo še več, če ne bi bilo Gorenje izrazito izvozno usmerjeno
Na lanskoletno proizvodnjo, ki po obsegu ni bila v primerjavi z letom poprej višje načrtovana, je najbolj usodno vplivala oskrba z reprodukcijskimi materiali, tako z domačimi kot tistimi iz uvoza. Zavoljo tega so bili tudi slabše izkoriščeni stroji in naprave, občuten pa je še izpad dohodka. Na nižji dohodek od načrtovanega pa je vplivalo tudi skokovito naraščanje cen reprodukcijskih materialov in sestavnih delov kot posledica določitve nove vrednosti dinarja. Težave okrog oskrbe z reprodukcijskimi materiali iz uvoza pa so se pokazale v vsej reprodukcijski verigi. Razumlji-
vo pa je. da bi bilo tažev še več. poudarjajo ob tem še posebej v TGO Gorenje Velenje, če ne bi bilo Gorenje s svojo proizvodno usmeritvijo izrazito izvozno usmerjeno. Dosežena vrednost izvoza v letu 1980. le-ta bo presegla 106 milijonov dolarjev, je v zaostrenih pogojih proizvodnje in gospodarjenja prav gotovo spodbuden dosežek. Ob tem pa ne gre prezreti tudi dejstva, da so v tozdih TGO Gorenje Velenje zaposlovali lani okrog 300 delavcev manj. kot so jih bili ob koncu leta 1979, pričakovati pa je. da se tudi v tem letu število zaposlenih ne bo povečalo.
Slabši finančni rezultat ob koncu leta kot septembra
Čeprav v tem trenutku podrobni finančni kazalci gospodarjenja v temeljnih organizacijah združenega dela tovarne gospodinjske opreme Gorenje za leto 1980 še niso znani, pa ocenjujejo oz. pričakujejo, da bodo slabši od tistih, ki so jih bili zabeležili ob koncu septembra, ko je poslovalo z izgubo 5 temeljnih organizacij združenega dela.
Načrti za leto 1981
Z istim številom zaposlenih kot lani naj bi v letu 1981 dosegli v temeljnih organizacijah združenega dela TGO Gorenje Velenje proizvodnjo v vrednosti okrog 11 milijard dinarjev, na tuje pa prodali za okrog 130 milijonov dolarjev izdelkov, kar predstavlja v primerjavi z lanskim letom 25 % povečanje. Se pravi, da bodo nadaljevali s prizadevanji, da bi kar največ izdelkov prodali na tuje. Takšna usmeritev oziroma odločitev je posebej pomembna v hotenjih, da si zagotovijo kar največ deviznih pravic, izboljšajo bilanco zunanjetrgovinske menjave in zagotovijo uresničitev proizvodnega načrta. • V primerjavi z letom 1980 obseg proizvodnje bistveno ne bodo povečali, bo pa potrebno prestrukturiranje določenega dela proizvodnje oz. prilagoditev novim pogojem gospodarjenja, posebej še kar zaradi možnosti
oskrbe z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli. Pričakujejo pa. da se bodo pogoji gospodarjenja in materialni tokovi v letošnjem letu naposled vendarle ustalili. To naj bi, ob nadaljnji rasti kvalitete programov, pomembno vplivalo na stabilizacijo proizvodnje.
Več pralnih strojev, zamrzovalnikov in kompresorjev, pa kuhinjskih elementov in vgradnih elementov
V	primerjavi z letom 1980 naj bi letos, kot načrtujejo, zadržali proizvodnjo štedilnikov in kuhalnih aparatov na lanskoletni ravni. televizijskih sprejemnikov želijo izdelati nekaj več. povečali pa bodo proizvodnjo zamrzovalnikov in kompresorjev. Večja pa naj bi bila še proizvodnja pralnih strojev, ki naj bi jih izdelali okrog 330.000 do 350.000. Večjo proizvodnjo, v primerjavi z letom poprej, načrtujejo tudi pri pohištvu in vgradnih elementih, to je pri programih, ki sta dohodkovno trenutno najuspešnejša.
V	TGO Gorenje Velenje se dobro zavedajo, da se oskrba z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli še ni stabilizirala in da bo trenutno stanje nedvomno vplivalo na rezultate poslovanja v prvih letošnjih mesecih, posebej tudi na obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti. Nadomeščanje uvoženih reprodukcijskih materialov in sestavnih delov z domačimi pa poteka počasneje od pričakovanj. Ker so domači proizvajalci spodbujeni za izvoz, izvažajo tudi tiste reprodukcijske materiale in sestavne dele, ki jih rabi Gorenje oziroma za nakup katerih se zanimajo tudi druge domače tovarne. Dolgoročno bo na izboljšanje oskrbe nedvomno vplivalo trdnejše dohodkovno povezovanje- in udeležba na deviznih pravicah. Tako bodo postali proizvodni in izvozni načrti velenjske Tovarne gospodinjske opreme Gorenje ures-ničljiveši.
Marijan Lipovšek
n i
i i i i i i i
i i i i i L.
V nede|o na Plevelovem jezera v Pesju
Rešil dve življenji
Nedelja je bila lep sončen dan. kot že nekaj dni poprej. To je bil za šolarje tudi zadnji dan polletnih počitnice, saj se je v ponedeljek začelo drugo polletje. Za 8-letnega- Matjaža Je-žovnika iz Rudarskega centra v Pesjem in njegovo 5-letno sestrico Suzano pa bi se bil ta dan kmalu končal zelo tragično. Po kosilu sta se odšla igrat na zaledenelo Plevelovo jezero, saj stanujeta le nekaj deset metrov vstran od njega. Pri tem pa v svoji otroški razigranosti sploh nista pomislila na nevarnost, ki jo lahko povzroči nenadna odjuga. Ko sta bila kakšnih petnajst ali dvajset metrov vstran od brega, se je led pod njima udri. Na jezeru takrat ni bilo nikogar. Po Rudarski cesti pa seje v tem času bližal jezeru Branko Dobnik iz ulice Janka Ulriha v Pesjem. Ko je bil oddaljen kakšnih 50 metrov vstran od jezera se je približal opozorilni tabli: »Področje ugrezanja tal. prehod in zadrževanje sta življenjsko nevarna. Kršitelji so za posledice odgovorni sami-RLV,« je zaslišal močan otroški jok. Ko je ugotovil od kod prihaja, je stekel proti jezeru in srečno rešil oba otroka.
Naslednji dan smo Branka obiskali na njegovem domu. Nekaj čez drugo uro se je vrnil iz TGO Gorenje, kjer je zaposlen kot tehnolog v službi kakovosti. Branko je star 27 let, po poklicu pa je strojni tehnik. Doma sta bila tudi oče in mama in zlasti mama ni skrivala veselja, da je rešil dve mladi življenji. »Ne morem pomisliti, kakšna nesreča, tragedija, bi bila to za mater otrok, za naš kraj...«. je dejala s solznimi očmi. Tudi Branko je vesel, srečen, ponosen, da je rešil iz
vode Suzano in Matjaža. Tudi sam ima šestletnega sina, je povedal, zato sem imel v mislih samo to: »Otroka moram rešiti.«
Kot večina ljubiteljev smučanja je tudi Branko v nedeljo doma po televiziji spremljal tekmovanje slaloma.
»S kolegom sva se drsala že zjutraj, vendar je bil takrat led še dovolj trd. Ko so naši smučarji opravili drugo vožnjo, sem se odločil, da grem spet malo na jezero.«
Branko Dobnik
»Poslušala sem čestitke, Branko pa je dejal, da gre raje ven,« je pristavla mama. »Vzel sem tudi žepni fotoaparat, saj je bil dan zelo lep in sem hotel napraviti na jezeru nekaj posnetkov, saj se mi zdi, da še nikoli ni bilo celo zamrznjeno. Ko sem prišel do opozorilne table, sem zaslišal močan jok. Sprva nisem vedel, od kod prihaja. Naredil sem nekaj korakov proti jezeru in zagledal približno dvajset metrov stran od brega v ledu precejšnjo luknjo, v vodi pa dve otroški glavi. Z vso naglico sem stekel proti odprtini. Bližje mi je bil deček, zato sem hotel najprej
Saviijskošaleška gospodarska zbornica
Programska usmeritev za leto 1981
Izvršilni odbor Savinjskošaleške medobčinske zbornice Velenje se je na zadnji seji. ki je bila v tovarni modne konfekcije Elkroj v Nazarjih. niy prej seznanil z razvojnim načrtom delovne organizacije ter s problematiko ruzvoja tekstilne industrije pri nas
Osrednja točka dnevnega reda pa
je bila obravnava programske usmeritve in aktivnosti Savinjskošaleške medobčinske gospodarske zbornice za leto 1981. Predlog je bil sprejet in bo predložen v obravnavo in potrditev skupščini Savinjsko šaleške medobčinske gospodarske zbornice.
Med drugim je izvršilni odbor na
ponedeljkovi seji določil osnutek finančnega načrta za leto 1981, s katerimi so predvidene nižje obveznosti. kot so bile v veljavi lani. obravnaval pa je tudi dogovor o delitvi dela v zborničnem sistemu v zvezi z uveljavljanjem družbenega dogovora o uresničevanju delitve dohodka v letu 1981.
Občinska skupnost otroškega varstva
Nov pravilnik plačevanja oskrbnine
Pretekli teden so se sešli na 10. sejo delegati občinske skupnosti otroškega varstva Velenje. Med drugim so obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o izvajanju pravice do porodniškega dopusta, dogovor o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom, sprejeli pa so tudi pravilnik o plačevanju oskrbnine ter lestvico subvencioniranja cene oskrbnine in hrane /a otroke v VVZ in družinskem varstvu.
Delegati so v razpravi menili, da sporazum o izvajanju pravic do porodniškega dopusta ne prinaša bistvenih novosti, le nekatere člene, ki določajo nadomestilo osebnega dohodka v tem času. bi bilo treba nekoliko spremeniti. Sporazum predvideva še naprej 246 dni porodniškega dopusta in podaljšan dopust za dva ali več hkrati živo rojenih otrok ter težje telesno in duševno prizadetega otroka. Od 1. januarja letošnjega leta bodo lahko občani uveljavljali pravice v celoti pri Skupnosti otroškega varstva, doslej je za 105 dni prispevalo zdravstvo, za 14 dni pa otroško varstvo. Ta prenos zagotavlja enotno urejanje porodniškega dopusta za vso Slovenijo. Določila novega sporazuma tudi točno opredeljujejo, kdaj nastopi porodniški dopust mati in na kakšen način ga lahko koristi nekdo drug po določenem času. ki je namenjen okrevanju matere.
Od 1. januarja dalje je v pristojnosti* občinske skupnosti
otroškega varstva tudi izvajanje programa denarnih pomoči družinam otrok, ki predvideva otroški dodatek za otroke delavcev, kmetov in drugih občanov, posebni dodatek za težje telesno in duševno prizadete otroke in posebni dodatek za otroke samo-hranilcev. Dogovor o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom predvideva nekatere bistvene spremembe na (cm področju. V dohodek družine se bodo odslej naprej šteli tudi nekateri dohodki, ki se doslej niso upoštevali, kot so dohodki od dela. vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki pri
opravljanju kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iž pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov, iz premoženja, štipendije, preživnine ter vse že dosedaj socialne dajatve in drugo. Za ugotavljanje socialnega stanja družine bo zelo pomembno mnenje krajevne skupnosti. K dohodku družine se štejejo tudi vse že dodeljene družbene pomoči (subvencije v VVZ). Pravice do posebnih denarnih pomoči ne bo mogoče uveljaviti le na osnovi dohodka družine oziroma preživnine.
Pravilnik, ki je določal plačevanje cen za starše otrok v vzgojnovarstvnih zavodih naše občine, je gotovo prispeval svoj delež pri nastanku tako velikih izgub v teh vzgojnih ustanovah.
Novi pravilnik, sprejeli so ga delegati na 10. seji skupnosti otroškega varstva, pa določa, da šoloobvezni otroci, ki so po mnenju strokovnjakov še za eno leto preusmerjeni v celoletno pripravo na šolo. niso več posebej zaščiteni pri plačilu oskrbnine. Če je otrok med letom odsoten, se mu ne odšteje oskrbnina, ker je le-ta izračunana na 11 mesecev in se dopusti odštejejo v avgustu. Pravilnik odslej tudi določa, aa starši samohranilci in tisti, ki imajo v VVZ dva ali več otrok, nimajo več olajšav. Če je ugotovljeno drugačno socialno stanje družine, kot ga izkazujejo dokumenti o dohodkih družine, odloča komisija za razvoj predšolskega varstva na osnovi predloga VVZ ali staršev o višjem ali nižjem prispevku posameznih družin k oskrbnini. Lestvica subvencioniranja predvideva, da starši z dohodki do 1700 dinarjev na člana ne prispevajo ničesar k stroškom v VVZ. starši z dohodki med 1700 dinarjev in 2000 dinarjev krijejo le polovično ceno hrane po dnevnem obračunu, starši z dohodki med 2000 in 2300 dinaijev plačujejo stroške hrane po dnevnem obračunu, starši z dohodki med 2300 in 5500 dinarjev krijejo stroške hrane v celoti ter še oskrbnino po lestvici od 200 do 1532 dinarjev. Razlika med plačilom staršev po lestvici in polno ceno se bo štela v dohodke družine, ko bo uveljavljala pravico do otroškega dodatka.
T. P.
rešiti njega. Toda, ko sem ga hotel prijeti, je led popustil tudi pod mano in znašel sem se v vodi.«
Seveda je Branko dober plavalec, saj je povedal, da je splaval menda že pri šestih letih. Kljub temu pa je bilo tudi zanj reševanje zelo naporno, saj je bil sam, voda mrzla, na sebi pa je imel vso obleko, zimske škornje, puhovko ... Dejal pa je, da je tam jezero globoko verjetno kakšne štiri metre.
Dečka je nato le spravil nekako na površje vode, čeprav seje led nenehno lomil/ko seje z eno roko naslanjal nanj z drugo pa je držal Matjaža, kije na srečo bil pri zavesti in mu še ni bilo nič.
»Medtem je deklico, ki ni kazala znakov življenja, odneslo, potegnilo pod led,« je naprej pripovedoval rešitelj.« Sreča je bila v tem, da je bila v bližini hokejska palica, na jezeru smo večkrat igrali hokej, s katero sem deklico potegnil k sebi in jo nato rešil izvode. Mislim, daje bilo to resnično srečno naključje, da je bila v vodi hokejska palica, saj sicer ne vem, kako bi rešil deklico. ki ni kazala nobenih znakov življenja. Mislim, da sem bil sam že precej utrujen, in ne vem, če bi zmogel toliko moči, da bi jo potegnil izpod ledu. Ko sta bila otroka zbnaj. sta prišla k jezeru dva Brankova kolega, Jakobova iz Pesja. Deklico so hitro odnesli.do glavne ceste. Branko je stekel naprej, kar bos, saj je izgubil en škorenj in ustavil prvo vozilo. V njem je bil. kot smo kasneje zvedeli, Franc Jelen iz Velenja, ki je deklico takoj odpeljal v velenjski zdravstveni dom. V nedeljo je bila dežurna zdravnica Marina Žuber.
»Deklica ni kazala znakov življenja.« je povedala dr. Zube-

Plevelovo jezero bi kmalu terjalo dve mladi življenji
rjeva naslednji dan. »Ko nam jo je uspelo obuditi, smo jo z rešilnim avtomobilom takoj prepeljali v slovenjgraško bolnišnico. Zvečer pa je že bila pri zavesti. »Seveda je zdravnica spremljala otroka v bolnišnico
Ko so zvedeli, da življenje male Suzane ni več v nevarnosti, seje v srce njene mamice, seveda tudi Matjaža,skratka v vse, spet naselilo veselje.
V torek popoldne smo obiskali Matjaževo mamo Zoflco.
Pri vratih nas je skupaj ssestričnosprejel Matjaž, povsem zdrav, njuna mati pa še vedno ne more, ali pa se ni upa pomisliti, kako blizu smrti sta bila otroka. Hkrati pa je nadvse, nadvse srečna, da je v pravem trenutku prišel k jezeru Branko Dobnik.»
Po kosilu sta odšla na dvorišče in dejala, da se bodo igrali s sosedovimi otroki. Vse se je tako hitro zgodilo. Mislim, da nista bila zunai več kot kakšnih
V v
Ta mesec ima Matjaž rojstni dan
Letošnji bo gotovo najlepši doslej
deset minut,« je povedala srečna mati.
Od Matjaža pasmozvedeli.da sta odšla proti jezeru, nato vzela hokejski palici in se igrala. Najprej je led popustil pod njim. Suzana pa namesto, da bi se obrnila in odšla z ledu, se mu je približala in tudi ona padla v vodo.
»Ne morem povedati, kako vesela in srečna sem, dasta otroka živa. Ne vem. kako se naj zahvalim Branku, kije rešil otroka iz vode. njegovim kolegom. vozniku, kije takoj ustavil avtomobil in odpeljal Suzano v zdravstveni dom, zdravnici, ki jo je spremljala v bolnišnico in zdravstvenemu osebju v bolnišnici. Prosim vas, da zapišete, da sem vsem zelo zelo hvaležna,« nam je s solznimi očmi dejala srečna mamica.
Matjaž spet hodi v tretji razred osnovne šole v Pesju, Suzana pa je že spet prav tako vesela kot je bila pred nedeljo.
Dogodek, ki se je pripetil na Plevelovem pa mora biti v veliko opozorilo vsem: otrokom in staršem!
Stane Vovk
Naši kraji in ljudje
Številka 5 (567) — 6. februar 1981
Tudi parkirišče čaka na končno ureditev
| KSVetenje- Levi breg
Desni breg
Solidarnost do prebivalcev najstarejšega dela mesta
Prejšnji teden v četrtek so se sešli na sejo člani sveta ZK v krajevni skupnosti Velenje Desni breg. Te seje so se udeležili tudi predstavniki organizacije združenega dela. ki so na območju krajevne skupnosti in predstavniki ozd. ki so vezane na to krajevno skupnost. Že pred časom je bilo namreč ugotovljeno, da organizacije, ki so na območju te krajevne skupnosti, ne sodelujejo najbolje s krajevno skupnostjo, na nasprotni strani pa doslej tudi krajevna skupnost ni našla oblike, kako doseči to medsebojno sodelovanje. Zato so na enem izmed sestankov v lanskem letu, katerega so se udeležili člani posebne komisije ZKS Celje, sprejeli sklep, da je treba sklicati tovrsten sestanek, da bi tako kar najbolje uskladili medsebojno dejavnost oziroma dejavnost vseh družbenopolitičnih organov in drugih teles v tej krajevni skupnosti z organizacijami združenega dela. Na sestanku, ki so se ga razen predstavnikov Gorenja, v glavnem udeležili vsi drugi vabljeni, tudi predstavniki šol in VIZ. so predstavniki krajevne skupnosti orisali delo in žviljenje na Desnem bregu ter težave, ki jih imajo pri usklajevanju nalog. Podrobno pa so spregovorili tudi o nalogah na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
V krajevni skupnosti Desni breg živi približno 9.000 prebivalcev. poleg tega pa je v njihovem območju še okrog 1.000 začasno prijavljenih delavcev ki stanujejo v samskih domovih Reka in Gra-disa. Na območju krajevne skupnosti so osnovne šole Gustav Šilih. Miha Pintar Toledo. Anton Aškerc in XIV. divizije, gimnazija Velenje, šole rudarskega šolskega centra in cela vrsta delovnih organizacij. Vendar predstavnikom KS doslej niso navezali, kot so ugotovili na sestanku, pravega sodelovanja z ozdi.
čeprav je ogromno podobnih točk na vseh področjih. Na sestanku so ugotovili, da doslej tudi delo samih organov v krajevnih skupnosti, kot delegatski sistem ni bilo najbolj zadovoljivo. Delavci, ki so bili delegirani v razna telesa krajevne skupnosti, so čestokrat odsotni, nekaterih sploh ne poznajo, čeprav je polovico mandatne dobe že za njimi. Od vseh organov v krajevni skupnosti še najbolj uspešno dela poravnalni svet. potrošniški svet pa je v ustanavljanju.
Predstavniki krajevne skupnosti so na sestanku spregovorili tudi o največji nalogi, ki jo želijo uresničiti v tem letu. Na območju krajevne skupnosti je še vedno 352 stanovanj. ki nimajo centralnega ogrevanja, od tega 328 v soseski III in 24 v soseski I. Ambiciozno načrtujejo, da bi že v tem letu potegnili toplovod v vsa stanovanja v soseski III. Za izgradnjo primarnega toplovoda imajo že zagotovljen denar kupljen tudi ves potreben material, pogodbo z izvajalci, tako da lahko takoj začno delati. Krajevna skupnost pa nima denarja za ureditev sekundarnega voda, to je za ureditev centralnega ogrevanja v hišah. V ta namen bi potrebovali^ 20 milijonov dinarjev. Ker gre na tem območju za stanovanja, ki so bila zgrajena med prvimi v Velenju. v katerih stanujejo ljudje, ki so pionirji oziroma graditelji Velenja, torej občani, ki so se morali v preteklosti marsičemu odrekati, da so /gradili to. kar danes imamo, je bilo na sestanku enotno mnenje, daje treba vse storiti, da se tudi na tem delu Velenje uredi ogrevanje; Ne glede na to. kje so bili zaposleni ti občani. Tako so na Rek Velenje že izrekli pripravljenost, da dajo soglasje stanovanjski skupnosti, da se vsa amortizacija stanovanj v višini 2 milijona dinarjev uporabi v ta
namen, poleg tega pa naj bi po zaključnem računu za leto 1980 odvojili še za 4 milijone dinarjev. Nekaj denarja bodo skušali dobiti v samoupravni stanovanjski skupnosti. Kljub temu pazbranihsredstevšene bo dovolj. Na sestanku so se zato obrnili na predstavnike drugih ozd. da bi prav tako skušali prispevati del sredstev iz sklada skupne porabe v ta namen. Seveda so občani tudi sami pripravljeni, da na razne načine prispevajo oziroma pomagajo k uresničitvi te akcije. ki bo konec koncev prispevala tudi k manjši porabi energije, k čistejšemu okolju, ob tem pa tudi k boljšemu njihovemu razpoloženju, saj je-med mnogimi sedaj občutek. da so v primerjavi z drugimi stanovalci v novih blokih. v slabšem položaju.
Na sestanku so spregovorili še o drugih vprašanjih, ki jih tarejo. Precej besed so namenili z slabi prometni urejenosti. Avtobusi so brez postajališč in ustavljajo kar na cesti, kritični točki sta križišči Tomšičeve in Jenkove ter Kidričeve ceste in Jenkove ceste. Menijo, da bi morali na teh križiščih nujno postaviti svetlobne znake. Težave imajo tudi s kanalizacijo ob spodnjem delu krajevne skupnosti, saj ob močnih nalivih voda pogostokrat vdira v kleti. V krajevni skupnosti nadalje ni objektov za obrtne storitve, kulturno, športno, in društveno dejavnost in za dejavnost krajevne skupnosti. Primanjkuje parkirnih prostorov, marsikje je neurejena cestna razsvetljava, če pa ta je. pa svetila ne gorijo itd.
Skratka, na območju kra-jevneskupnosti Velenje Desni breg je še kopica nerešenih vprašanj. V prihodnje pa bodo skušali vse storiti, da bi v delo KS vključili čimveč občanov.
Potrebujejo prostore za delo
krajevne skupnosti
Jožica Vidmar
Poklicna voznica
Jožica Vidmar je čisto preprosta občanka. Zaposlena je v Gorenju, in sicer v tozdu Avtopark kot fakturistka. Pred tem pa je bila tri leta voznica viličarja. In zakaj smo se odločili, da se z njo zapletemo v kratek pogovor? Predvsem zato, ker je Jožica zadnje dni preteklega leta in 9. januarja letos uspešno opravila izpit za poklicno voznico C in E kategorije.
Le zakaj se je Jožica odločila, da si bo služila kruh z delom poklicne voznice, nas je seveda najprej zanimalo. „Delo v pisarni me ne veseli. Morda, ko bom že nekoliko bolj v letih in ko ne bom več sposobna sedeti za krmilom tovornega avtomobila, se bom ponovno zaposlila v ■ pisarni. V teh svojih najboljših letih pa bi rada zase in za hčerko Tatjano služila kruh na ta način," je dejala.
Jožicina odločitev je kar malce nenavadna. Gotovo je morala imeti nekoga, ki jo je spodbujal in ji pomagal. „Ja, najmočnejša je bila moja volja, da postanem poklicna voznica, nekaj je k moji odločitvi prispevalo Združenje šoferjev in avtomehani-kov Velenje, inštruktorji...", nam je pojasnila Jožica. Za
pridobitev potrebnega praktičnega in teoretičnega znanja ni potrebovala veliko časa, le šest mesecev ali 40 ur vožnje za obe kategoriji. Seveda pa šolanje ni bilo zastonj. Kar krepko je morala poseči v žep in odšteti 350 tisoč dinarjev, kar pa ni malo. Volja, da postane poklicna voznica je bila trdna, zato ji ni bilo težko prihraniti toliko denarja.
Tako kot vsak človek, ima tudi Jožica nekaj želja. Do meseca maja, ko bo pričel veljati nov zakon o cestno-prometnih predpisih, bi rada opravila še izpit za voznico avtobusa. Prepričani smo, da ji bo uspelo uresničiti tudi to še neizpolnjeno mladostno željo.
L. O.
Pii »i Ive
Otvoritev razstave Frana Tratnika
Drevi ob 19. uri bodo v razstavnem prostoru Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje pod pokroviteljstvom domače kulturne skupnosti, odprli retrospektivno razstavo umetniških del slikarja in odličnega risarja FRANA TRATNIKA ob stoletnici njegovega rojstva. Ob odprtju razstave bo krajši koncert, ki ga bodo izvajali tenorist Rudolf FRANCL, mez-zosopranistka Eva Novšak-HO-UŠKA in pianist Andrej JARC.
Predlem pa bodo ob 17. uri v avli doma kulture Šoštanj odprli razstavo likovnih del Šaleških likovnih ustvarjalcev. V kulturnem programu bodo sodelovali isti izvajalci kot v Velenju.
Franc Tratnik, Berači, grafit, 1919
Nastop Nece Falk
V prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku so letos vključili tudi koncert ročk pevke NECE FALK in ansambla PREDMESTJE. za katerega je zlasti med mladimi mnogo zanimanja. Neca Falk bo nastopila v domu kulture Velenje v petek. 13. februarja dvakrat, in sicer ob 18. in 20. uri. Vstopnice že prodajajo v knjižnici Velenje od 9. do 18. ure.
Krajevna skupnost Velenje — Levi breg je ena najbolje urejenih krajevnih skupnosti. Tu je središče naše občine, zato je na tem območju veliko trgovin, kulturnih objektov. gostinskih lokalov in drugih objektov družbenega standarda, rešena pa je tudi večina komunalnih vprašanj.
Lani so v krajevni skupnosti nameravali urediti prostore krajevne skupnosti in parkirni prostor na dvorišču Jenkove in Prešernove ulice. Kljub prizadevanjem naloge niso izpolnili. Prostorov za krajevno skupnost, ki so jih načrtovali v poslovnih prostorih združenja obrtnikov občine Velenje, niso mogli dobiti, ker združenje zase ni zgradilo novih prostorov. Zataknilo seje tudi pri ureditvi parkirnega prostora. Dovoljenje za ureditev je prišlo prepozno in tako tudi te naloge niso mogli uresničiti.
Med nalogami, ki so sijih zastavili v preteklem letu. je bila tudi ureditev zelenic in drevoredov. Tudi tu niso uspeli storiti vsega. Sklenili so namreč le pogodbo za njihovo obnovitev, ki pa bo uresničena šele letošnjo pomlad. Za ureditev nasadov.
zelenic in drevoredov, bo krajevna skupnost namenila 150 tisoč dinarjev.
Kot je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Leopold Kušar, krajani ne kažejo velikega zanimanja za delo v krajevni skupnosti, saj ni večjih problemov, ki bi jih združevali in tako pogosto ne vedo. kaj bi bilo za večino krajanov najbolj koristno. Zaradi nezanimanja večine, tudi delo krajevne skupnosti sloni na posameznikih. Soseske. ki so bile sicer oblikovane. žal. niso zaživele tako kot so načrtovali. Podobno je tudi s hišnimi sveti, ki so le redko kje delavni, in uspešno rešujejo težave stanovalcev. Izstopala sta samo svet potrošnikov in poravnalni svet, ki sta bila v preteklem obdobju zelo dejavna. Tako se je svet potrošnikov uspešno vključil v odpravljanju problemov, ki so se pojavljali zaradi pomanjkanja posameznih vrst blaga, obenem pa je tudi opozarjal na določene pomanjkljivosti v trgovskih lokalih. Poravnalni svet pa je uspešno razrešil vse nesporazume, ki so se pojavili med prebivalci v krajevni skupnosti.
Ker je ostalo precej sredstev iz preteklega leta, jih bodo seveda v letošnjem letu kar najbolj koristno porabili. Tako bodo plačali ureditev zelenic, nasadov in drevoredov. Za ureditev parkirnega prostora bodo namenili 500 tisoč dinarjev, ostala sredstva pa bodo porabili za prostore krajevne skupnosti. Ustrezne prostore še vedno iščejo. Pomembne naloge, ki jih čakajo v letošnjem letu. so tudi naloge na področju usposabljanja narodne in civilne zaščite. Oblikovati morajo še nekatere odbore in komisije, ki bodo pospešili uresničevanje zastavljenih načrtov.
V srednjeročnem obdobju do leta 1985 se bodo krajani te krajevne skupnosti vključevali tudi v prizadevanja za izgradnjo prizidka ali novega hotela ter za ureditev rekreacijskega centra. V tem obdobju upajo, da bodo končno uredili podhod na otroško igrišče in da bo nekdo prevzel prostore, ki so v podhodu. Prav tako pa si želijo odstranitev nekaterih starejših stanovanjskih objektov, ki v urejeno okolje ne sodijo več.
Boris Zakošek
Bo podhod dobil lepšo podobo
KS Stara vas
Številka 5 (567) — 6. februar 1981	Naši kraji in ljudje	t\SS
KS Cirkovce
Pričakujejo pomoč od drugih KS in tudi delovnih organizacij
Cirkovce, idilična hribovska vasica, je krajevna skupnost, kjer se srečujejo krajani s popolnoma drugačnimi težavami kot v mestu.
Rešenih namreč nimajo niti osnovnih komunalnih vprašanj, denarja pa mnogo premalo, da bi probleme na tem področju odpravili
Franc Novinšek, predsednik sveta krajevne skupnosti Cirkovce, je povedal, da so v preteklem srednjeročnem obdobju krajani Cirkovc namenili večino sredstev za ureditev ceste, ki jih je močno zbližala z Velenjem. Velika pridobitev je tudi delavska in šolska avtobusna proga.
V preteklem letu so si krajani poleg rednega vzdrževanja krajevnih cest, imajo jih kar 17 km, zadali še eno, vendar zelo pomembno nalogo — ureditev telefonskega omrežja. Z deli so pričeli že pomladi in izvedli v ta namen vrsto udarniških akcij. Mnogo jih je organizirala tudi mladina, na
Krajevna skupnost je za izgradnjo telefonskega omrežja prispevala 350 tisoč dinarjev ter za izgradnjo javne govorilnice 100 tisoč dinarjev.
pomoč pa so jim prišli še mladinci iz Velenja. Ker so Cirkovce zelo raztresena vasica, telefon pa so želeli napeljati po vsem kraju, je ta naložba seveda precejšnja. Tako so najprej predlagali da bi vsak telefonski naročnik prispeval za telefon po 30 tisoŽ dinarjev, kasneje pa jim je to vsoto uspelo znižati za 15. tisoč. Poleg tega pa je vsakdo dolžan opraviti tudi večje število udarniških ur. Za skupne potrebe krajanov pa so se odločili tudi, da postavijo telefonsko govorilnico pri osnovni šoli. V ta namen naj bi prispeval vsak krajan po enega tisočaka, seveda pa naj bi se v udarniško delo vključili tudi ostali krajani. Mnogi so stali ob strani in gradbeni odbor se je odločil, da bodo dobili ključe telefonske govorilnice le tisti, ki so sodelovali pri izgradnji.
V	Cirkovcah bo zazvonil telefon
ki je bil sprejet na željo mnogih krajanov, saj jim bo le tako uspelo zadržati mlade doma, naj bi v Cirkovcah zgradili nekaj novih hiš. Dosedanji vodovod pa je premajhen, da bi lahko nanj priključili še kakšno gospodinjstvo, saj ob poletni suši, še komaj zadošča.
V	ta namen imajo na voljo le 250 tisoč dinarjev. Upajo, da bo samoupravna interesna komunalna skupnost prispevala 210 tisoč dinarjev, nekaj pa bodo morali prispevati uporabniki sami. Kot je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Novinšek, je razširitev vodovoda v letošnjem letu vprašljiva. K tej nalogi še niso pristopili, ker jim še niso končali del pri napeljavi telefonskega omrežja.
Pomembna naloga, s katero se bodo prav tako skušali spopasti, je izgradnja ceste. V preteklem letu so uredili v sodelovanju s krajevno skupnostjo Paka cestno povezavo do dveh kmetov, ki imata svoji domačiji na meji obeh krajevnih skupnosti. Se vedno pa je v njihovem kraju kmet, ki nima ceste niti vodovoda. Krajani mu bodo priskočili na pomoč, vendar pa bo moral večino del opraviti sam.
spomladi
V	tem srednjeročnem obdobju morajo povečati električno napetost v Smartinskih Cirkovcah, saj je ta sedaj tako nizka, da nanjo pogosto ni mogoče vključiti niti osnovnih gospodinjskih aparatov. V središču kraja bodo asfaltirali tudi približno 2 kilometra cestnih odsekov, želijo pa si, da bi v bližnji prihodnosti izboljšali cestno povezavo z Graško Goro.
V	krajevni skupnosti je bila med vojno tudi partizanska bolnišnica. Na mestu, kjer je stala, želijo krajani v tem srednjeročnem obdobju urediti spominsko obeležje, pri tem pa računajo na pomoč širše družbene skupnosti.
Ob koncu našega pogovora je predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Novinšek povedal, da so doslej mestne krajevne skupnosti in delovne organizacije naše občine večkrat priskočile na pomoč njihovi krajevni skupnosti pri reševanju njihovih osnovih komunalnih vprašanj. Tudi v sedanjem obdobju stabilizacije upajo Cirkovčani na podobno pomoč, saj so prepričani, da bodo razumeli njihove težave, ki jih z skromnimi lastnimi sredstvi razrešujejo dosti prepočasi.
Po urbanističnem redu bodo v kraju zgradili nekaj novih stanovanjskih hiš.
Računali so, da bo v Cirkovcah telefon zazvonil že konec lanske jeseni, vendar so se dela zavlekla. Sedaj pa lahko že z gotovostjo trdijo, da bo v prvih pomladnih mesecih zazvonil telefon v desetih domačijah tega kraja.
Po srednjeročnem programu, ki so ga potrdili v Cirkovcah preteklo leto, naj bi v vasi letos razširili vodovod. Po urbanističnem redu,
Čimprej urediti
križišče pri Rudarskem domu
pločnik?
Ko so lani obnovili cesto do pokopališča v Podkraju so obenem uredili tudi pločnik. Cesto so opremili s potrebnimi prometnimi znaki. Na njenem začetku znak (na posnetku) dovolj vidno označuje, kje morajo hoditi pešci. Žal, ni še znaka, ki bi opozarjal, kdo mora v primeru snega očistiti pločnik.
Bo prihodnjo zimo bolje?
(sv)
Kdo bo čistil
Kot v mnogih krajevnih skupnostih naše občine, tudi prebivalci Stare vasi menijo, da so dokaj dobro končali zadnje leto preteklega referendumskega obdobja. V začetku leta so sprejeli obširen delovni program in ga skoraj v celoti uresničili. Največ pozornosti so namenili ureditvi nekaterih krajevnih cest in sploh komunalni ureditvi. Že več let so krajane Stare vasi motila težka tovorna vozila, ki so vozila skozi njihovo krajevno skupnost. V preteklem letu pa so s pomočjo nekaterih delovnih organizacij naše občine ter samoupravno komunalno skupnostjo vendarle uredili križišče pri zračnem jašku. Zanj so morali odšteti 25o tisočakov. S sredstvi komunalne skupnosti in delovnih organizacij so dokončno uredili Suboti-ško cesto. Cestno razsvetljavo za cesto pod parkom so krajani uredili s sredstvi krajevne skupnosti, nekaj denarja pa je primaknila še stavbno zemljiška skupnost. Veljala
jih je kar 650 tisoč dinarjev. Za napeljavo vodovodnih poli in ureditev ceste za nove stanovanjske hiše so porabili denar, ki jim gaje prispevala komunalna skupnost.«
»Krajevna skupnost in krajani sami so veliko pripomogli pri ureditvi toplovodnega ogrevanja stanovanjskih hiš ob Modnem salonu. Zanjo so morali plačati 180 tisoč dinarjev. Čaka nas pa še izgradnja toplovodnega ogrevanja omrežja Stare vasi pod Koroško cesto. V ta namen je bilo /branih tudi del sredstev zadnjega samoprispevka. Za ureditev tega pomembnega objekta smo namenili 200 tisočakov. predračunska vrednost samo za del glavnega voda pa je že sedaj 260 tisoč dinarjev.« je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Stara vas Tone Brinovšek.
Prebivalci te mestne krajevne skupnosti so v minulem letu postali bogatejši za 85 telefonskih priključkov. S sredstvi krajanov samih in njihovim prostovoljnim de-
lom je zabrnel telefon v celi krajevni skupnosti, razen v delu soseske Jezero. Kljub velikemu številu prostovoljnih ur so morali za napeljavo telefonskega omrežja odšteti 500 tisoč dinarjev. Črna točka. ki krajane že dalj časa »bode v oči«, je mestni park. Še vedno namreč kljub prizadevanjem ni znano njegovo lastništvo. Po mnenju krajanov je park neprimerno urejen in ne ustreza svojemu namenu. Krajevna skupnost je za njegovo ureditev namenila v preteklem letu že precej denarja, željenega uspeha pa ni dosegla.
V tako široko zastavljenem delovnem programu za leto 1980 je krajanom Stare vasi ostala' neuresničena le ena naloga, in sicer obračališče za avtobuse mestnega prometa pri Rudarskem domu. »Za dokončno ureditev tega objekta nismo načrtovali nikakršnih sredstev, saj so nam bila le-ta obljubljena. Zaradi potrebne ureditve celotnega križišča in avtobusnega po-
Križišče pri Rudarskem domu — črna točka, ki jo bo treba kar najhitreje odpraviti
stajališča pa se je vsa stvar nekoliko zapletla. Krajevna skupnost Stara vas nima na voljo dovolj denarja, njegova predračunska vrednost pa znaša 2 milijona dinarjev. Trudili se bomo. da bi avtobusno postajališče naredili v tem letu vsaj v makadamski izvedbi in tako utišali številna negodovanja voznikov ter krajanov. Seveda pa bo potrebno za uresničitev napeti vse sile,« je poudaril Tone Brinovšek.
Del pozornosti so namenili krajani Stare vasi v preteklem letu iskanju ustreznih prostorov za delo krajevne skupnosti. saj jih do sedaj sploh niso imeli. Sestanke imajo zdaj v eni delovni organizaciji, drugič v drugi. Zato so se povezali s Komunalnim centrom Velenje in upajo, da jim bo odstopil prostore stare jedilnice. Krajani menijo, da bo z ureditvijo te težave njihovo delo še bolj uspešno.
Dela so imeli torej skozi vse leto dovolj in gotovo j»m ga tudi v tem srednjeročnem obdobju ne bo manjkalo. V zadnjih dveh mesecih leta 1980 so vso skrb namenili srednjeročnemu razvoju. Načrtovanja nadaljnjega razvoja so se lotili z vso resnostjo in temeljito obravnavali razvoj-rle možnosti, potrebe ter finančne vire. Denarja je na voljo zelo nalo. želja krajanov pa mnogo. Plod zavzetega dela je celovito pripravljen in dobro razčlenjen razvojni načrt za naslednje srednjeročno obdobje, v katerem so mislili tudi na prostovoljno delo in prispevke krajanov samih. Tako nameravajo urediti Koroško cesto (kanalizacijo in cestno razsvetljavo), toplificirati preostali del Stare vasi. asfaltirati nekatere cestne odcepe v soseski Jezero.
Pričakujemo pa tudi. da bodo z izgradnjo doma družbenopolitičnih organizacij rešili vprašanje prostorov za delo svoje krajevne skupnosti.
T. P.
Nič nas ne sme presenetiti
Številka 5 (567) — 6. februar 1981
Iz poročila Uprave za notranje zadeve Celje
Okrepljena skrb za varnost na celjskem območju
Prejšnji teden so se na Golteh sestali člani sveta osmih občin celjskega področja. Med ostalimi točkami dnevnega reda so veliko časa namenili razpravi o poročilu UJV Celje za leto 1980 in najpomembnejšim nalogam s področja varnosti in družbene samozaščite v letošnjem letu. Na mestu je ugotovitev, da so razmere v svetu in doma v precejšnji meri vplivale na varnostne razmere na vseh ravneh našega življenja in dela. Osnovni podatki kažejo, da kriminaliteta, prekrški, kazniva dejanja s političnim obeležjem ter kršitve javnega reda in miru naraščajo, izboljšuje pa se prometna varnost.
Ocena stanja priča o tem. da se je okrepila skrb za varnost pri opravljanju vsakodnevnih nalog, da so delovni ljudje in občani vse bolj osveščeni in da skrb za varnostno vzgojo dobiva svoje pravo mesto v delovnih programih na vseh ravneh. Seveda takšno stanje ne dovoljuje zadovoljstva in utvar, saj bi lahko in moralo biti še boljše. Zadovoljive varnostne razmere so zasluga vseh družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. Svoj prispevek k temu so dali seveda tudi organi za notranje zadeve z okrepljenim delom vseh služb, slehernega delavca organov za notranje zadeve in z boljšim sodelovanjem z vsemi ostalimi dejavniki družbene samozaščite.
Lani so na področju celjske regije zabeležili skupno 4.174 kaznivih dejanj. Na klasični kriminal jih odpade 3802 in na gospodarskega 372. V primerjavi z letom poprej je kriminaliteta porasla za 580 kaznivih dejanj ali za 16,3 odstotke. Skupna škoda nekoliko presega 108 milijonov dinarjev in je za dobrih 75 odstotkov višja kot leto poprej. Kljub znatnemu porastu kaznivih dejanj pa se je njihova raziskanost izboljšala za 3,1 odstotek. Podatki kažejo, da odkrivanje kaznivih dejanj v gospodarstvu sloni predvsem na delavcih organov za notranje zadeve, ki so odkrili 51.8 odstotkov vseh kaznivih dejanj, 30,7 odstotkov dejanj so prijavile organizacije združenega dela, 17,5 odstotkov pa ostali dejavniki. Na področju klasičnega kriminala so največ prijav (69 odstotkov) dali oškodovanci sami. delovne organizacije 23,7 in organi za notranje zadeve 7,3 odstotka.
Organi za notranje zadeve so odkrili 58.7 odstotkov storilcev pri klasičnem kriminalu in 73,7 pri gospodarskem. Največ kaznivih dejanj, in sicer 1612 je bilo storjenih v občini Celje, sledita pa občini Velenje s 640 in Žalec s 516 kaznivimi dejanji. Pri raziskovanju kaznivih dejanj so bili organi za notranje zadeve najuspešnejši v občinah Slovenske Konjice, Velenje in Mozirje, kjer odstotek raziskanosti presega številko 80. Od skupnega števila kaznivih dejanj jih je največ neraziskanih na področju družbenega in zase.bnega premoženja. Od 3177 jih je neraziskanih 1278.
Od 372 kaznivih dejanj gospodarskega kriminala so ostala neraziskana le 3, in sicer so to primeri gozdne tatvine ter nezakonitega lova in ribolova. Pri teh dejanjih so na prvem mestu poneverbe (78). na drugem po-, narejanje ali uničenje uradnih listin (58) in na tretjem zlorabe uradnega položaja (43). Za 372 kaznivih dejanj so organi za notranje zadeve ovadili 269 oseb, od tega 69 žensk. Med vsemi je 7 direktorjev ozd, 11 direktoijev tozd, 14 poslovodij, 15 vodstvenih delavcev v komerciali, 6 tehničnih vodij in delovodij, 3 blagajniki, 53 trgovskih potnikov, pomočnikov in natakarjev, 4 skladiščniki, 40 uslužbencev in 14 obrtnikov.
Ogromno , dela so organi za notranje zadeve namenili ugotavljanju vzrokov za motnje v
preskrbi. Znano je, da je stalno ali občasno primanjkovalo olja, sladkoija, soli, masti, mesa, pral-
narave. Na področju gospodarskih naložb niso ugotovili nepravilnosti, pri negospodarskih pa so zabeležili dva prestopka.
Med konkretnimi primeri gospodarskega kriminala je UJV Celje v svojem poročilu navedla tudi naslednja dva:
Trgovsko in proizvodno podjetje ERA Velenje ima od leta 1978 v svojem sestavu tudi tozd Proizvodnja. ki pa ni vpisana v register delovnih organizacij. Kot trgovski potnik je bil zaposlen Božidar Novak iz Lepoglave, ki je opravljal trgovske posle na območju Slovenije in Hrvatske. V tem času si je obračunal za 146.553,40 dinarjev lažnih potnih stroškov in s tem storil kaznivo dejanje grabeža v zvezi s posebnim primerom goljufije. Novak ni imel osebnega avtomobila, v obračunu pa je predlagal tudi kilometrino, ki mu jo je direktor potrjeval, zato so ga ovadili za pomoč pri kaznivem dejanju. Poleg legalne zaposlitve trgovskega potnika seje Novak ukvarjal tudi z nedovoljeno trgovino in pri tem pridobil 330.000 dinarjev protipravne premoženjske koristi. Ukvarjal se je tudi z neupravičenim zastopanjem V zunanjetrgovinskem poslovanju.
Nogometni klub Rudar Velenje je razpolagal v letu 1979 z 1 milijardo in 200 milijoni starih dinarjev. S tem denarjem, ki so ga v glavnem prispevale delovne organizacije, klub ni ravnal prav nič gospodarno. Nogometašem so izplačevali tudi 100.000 dinarjev selitvenih stroškov, plačevali so jim stanovanje in hrano v hotelu Paka, kakor tudi ženam in zaročenkam nekaterih nogometašev. Nadalje so kupovali igralcem in ostalim članom kluba draga darila, kot so sesalci za prah in drugi predmeti večje vrednosti. NK Rudarje nekaterim igralcem, zlasti pa trenerju kluba Omeragiču, opremil stanovanje, ne samo s pohištvom, ampak tudi s posteljnino in jedilnim priborom. Poslovanje kluba, zlasti na finančnem področju, je potekalo dokaj domače, kljub sorazmerno dobrim samoupravnim aktom. Bivša predsednika izvršnega odbora kluba Draga Rogiča in Jožeta Šuhlja so ovadili zaradi zlorabe
položaja odgovorne osebe in zaradi utemeljenega suma raz-sipništva v škodo družbenega premoženja.
Od skupnega števila kaznivih dejanj na področju klasičnega kriminala je storilcev znanih 2522, v 1280 primerih pa so še neznani. Kljub povečanemu Številu kaznivih dejanj je raziskanost za 2,8 odstotka boljša kot v letu 1979. Na prvem mestu so tatvine koles, mopedov, in koles z motorjem (211), sledijo pa goljufije (194), tatvine v trgovinah (161), vlomi v avtomobile (160), tatvine delov motornih vozil (154), tatvine iz stanovanj (132), tatvine in industrijskih objektov (126) itd.
Dogodkov so v v lanskem letu na območju UNZ Celje zabeležili 366, leta 1979 pa 334. Od tega je bilo 86 delovnih nesreč s hudo telesno poškodbo, 85 samomorov in 31 poskusov samomorov, 39 požarov na škodo zasebnega premoženja in 24 železniških nesreč, od tega dve težji s smrtno žrtvijo in večjo materialno škodo. Požarov je nastalo precej zaradi samovžiga in kratkega stika na elektroinstalacijah. Zaskrbljujoče je število samomorov, najpogostejši vzroki zanje pa so bili bolezen in obup (21), duševne motnje (22) in alkoholizem (29). Med samomorilcih je bilo 18 žensk in 67 moških. Največ primerov je bilo v občini Celje (25) sledijo pa Slovenske Konjice (18) Šmarje (11), Šentjur (10) itd.
V lanskem letu so organi za notranje zadeve obravnavali 305 mladoletnih prestopnikov, od tega 214 mladoletnikov in 91 otrok. Skupno so storili 459 kaznivih dejanj, od tega mladoletniki 344 in otroci 115. Največ dejanj odpade na tatvine (293) in velike tatvine (65), ostalo pa so poškodovanje tuje stvari, odvzem motornega vozila, goljufije, posilstvo in ropi.
Zelo aktivni so bili tudi na področju preventivne dejavnosti. Pripravili so vrsto različnih predavanj za nove delavce, za primer ropa so poučevali blagajnike, opravili pa so tudi vrsto akcij varnega prenosa denarja. Izvajali so preventivne akcije glede varovanja družbene imovine," po strelskih družinah so pregledali varovanje orožja in opremo prostorov. Seveda so sodelovali z organizatorji javnih prireditev, ko so jim poma-
gali pri varovanju prireditev.
Ocena stanja na vseh teh področjih razumljivo vsebuje tudi vrsto napotkov, katerih uresničevanje naj bi izboljšalo stanje:
—	nekatera kazniva dejanja klasičnega kriminala kažejo, da bo treba varovanju osebne in družbene svojirie nameniti več pozornosti. V posameznih primerih gre očitno za slabo osveščenost posameznikov in za nespoštovanje ukrepov družbene samozaščite;
—	v ozd je samoupravna delavska kontrola še vedno premalo aktivna, tudi notranja kontrola se po tozdih preveč drobi, postaja neučinkovita in pod vplivom posameznikov, ki težijo k temu, da se odlrije čim manj negativnih pojavov;
—	varnostna problematika v delovnih okoljih se na zborih delavcev vse premalo obravnava;
—	vse preveč je delovnih nesreč, ker se zakon in samoupravni akti s področja varstva pri delu ne spoštujejo. Nadzor nad izvajanjem predpisov iz varstva pri delu je slab. Jasno je, da delavci ponekod slabo poznajo predpise o varstvu pri delu, zato ne nosijo zaščitnih sredstev, delajo na strojih, ki niso dovolj zaščiteni in podobno. Vse to kaže na neodgovorno obnašanje odgovornih oseb za varstvo pri delu;
—	na gradbiščih bodo morali po končanem delu pregledati, če so vsi.stroji zaklenjeni, pa tudi ostalih stvari ne bodo smeli puščati razmetanih po gradbišču;
—	v trgovskih lokalih morajo po končanem delu pregledati, ali so vsa okna zaprta, ključi na določenih mestih, denar v nočnem tre-zorju ali blagajni, ki je dobro zavarovana;
—	da bj se zmanjšalo število samomorov, bodo moralu k delu pritegniti zdravstveno in socialno službe, ki marsikateremu človeku v stiski lahko pomagajo;
—	vsi delovni ljudje in občani bodo morali več pozornosti namenjati aktivnosti za večjo varnost družbenega in osebnega premoženja. Zato bo treba vse negativne pojave pravočasno prijavljati organom za notranje zadeve in drugim organom in organizacijam v okviru družbenopolitičnega sistema sociallističnega samoupravljanja.
n
Pri Ževartovih v Stari vasi
-i
nih praškov, kave, južnega sadja, mlečnih in drugih izdelkov, pa ' tudi tehničnega in drugega blaga. Stanje so nenehno spremljali, obveščali pristojne organe in po potrebi ukrepali sami ali v sodelovanju z inšpekcijskimi službami. Pri spremljanju pomanjkanja reprodukcijskih materialov in surovin v industriji so ugotovili, da so bile težave objektivne
2e sedmič je zagorelo
■ ur:
L
Kaže, da »rdeči petelin« Ževartovi ali po domače Gorjanovi domačiji iz Velenja, Cesta pod parkom, ne prizanaša. Pretekli četrtek so nekaj pred 23. uro ognjeni zoblji spet zajeli njihovo gospodarsko poslopje. Po neuradnih podatkih je ogenj povzročil za približno 100 ti-
soč dinarjev škode. Na kraju požara so bili seveda tudi gasilci Velenja, rudnika lignita in Pesja, ki so razmeroma hitro preprečili, da ni poslopje povsem zgorelo. V odprtem delu gospodarskega poslopja sta bila parkirana tudi dva osebna avtomobila, vendar ju požar ni
poškodoval, ker so ju pravočasno odstranili.
Ta požar pri Goranovih je bil, upoštevaje požare tudi na nekdanjem kozolcu, menda že sedmi doslej. Od članov preiskovalne komisije pa smo zvedeli, da gre v tem primeru verjetno za požig.
(sv)
Organi za notranje zadeve z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bilo stanje na področju javnega reda in miru v lanskem letu kljub rahlemu porastu kršitev zadovoljivo. Lani je bilo podanih 2071 predlogov za 3253 prekrškov zoper 2893 kršiteljev. Najpogostejše kršitve so prepiranje, kričanje in nedostojno vedenje na javnem kraju, pretepi, pijančevanje, drzno vedenje, omalovaževanje pooblaščenih uradnih oseb ONZ in klateštvo. Največ kršitev je bilo storjenih pod vplivom alkohola v gostinskih lokalih in na drugih javnih krajih. Opravljenih je bilo 1534 intervencij in zaradi vinjenosti, klateštva in ugotavljanja istovetnosti pridržanih 598 oseb. Zaskrbljujoče je, da je bilo več skupinskih kršitev, kar kaže na pojave nasilništva. V teh kršitvah je bilo poškodovanih več oseb, nekaj tudi huje, povzročena je bila večja materialna škoda.
Med drugimi kršitvami so v lanskem letu zabeležili 5 prekinitev dela v Celju in 1 v Slovenskih Konjicah. Primerov nezadovoljs-tev je bilo 17; 7 v Celju, 5 v Velenju, 2 v Laškem in Žalcu in 1 v Šmarju. V vseh teh primerih gre za preslabo informiranost in nezadovoljivo poznavanje posamezne problematike. Poleg tega ob kršitvah na področju javnega reda in miru organi za notranje zadeve ugotavljajo nezakonito posest orožja, streliva in razstreliva. Večina teh sredstev izvira iz druge svetovne vojne, nekaj jih je pretihotapljenih iz tujine ali odtujenih iz ozdov. Tako so lani zasegli 51 komadov strelnega orožja in večje količine streliva ter eksploziva.
Na teh ugotovitvah razumljivo temeljijo nekateri bodoči ukrepi. Še strožje bo treba izvajati odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnim osebam. Delovne ljudi bo treba pravočasno obveščati o problemih, ki se bodo v posameznih delovnih okoljih pojavili v zvezi z izplačili osebnih dohodkov, pomanjkanjem surovin in ostalimi dogodki. Zaostriti bo treba tudi odgovornost odgovornih oseb v gostinstvu, trgovini in na javnih prireditvah, če bo prišlo do kršitev javnega reda in miru in ne bodo ukrepali v skladu z zakoni, odloki in s posameznimi načrti določenimi Ukrepi.
V lanskih zaostrenih razmerah doma in v svetu so veliko pozornosti namenili varovanju temeljev socialistične samoupravne družbene ureditve. Organi za notranje zadeve so tako lani obravnavali 36 sovražnih pojavov, od tega je bilo 9 kaznivih dejanj in 27 prekrškov javnega reda ter miru s političnim obeležjem. Uspešno so raziskali vsa kazniva dejanja in 18 prekrškov. Pri tem velja povedati, da je bila večina teh primerov storjenih pod vplivom alkohola.
Kljub težkim pogojem in razmeram se je prometna varnost v lanskem letu izboljšala. Bilo je namreč manj nesreč in manj poškodovanih kot leto prej, čeprav seveda tudi lansko število ne sme zbujati zadovoljstva. Prometnih nesreč je bilo 839 (89 manj kot leta 1979), prometnih nesreč s smrtnim izidom je bilo 76 (8 manj), mrtvih v teh 76 nesrečah je bilo 81 oseb (13 manj), huje in laže poškodovanih pa je bilo 996 oseb (67 manj). Najbolj kritični cestni odseki so Celje—Zajasovnik, Arja vas— Huda luknja in lokalne ceste. Najslabša je prometna varnost v-občini Žalec, kjer je v 168 nesrečah izgubilo življenje 26 ljudi. Velenje je na četrtem mestu, v 55 nesrečah je življenje zgubilo 8 oseb, občina Mozirje pa je na sedmem mestu, saj so v 38 nesrečah življenje izgubili 3 ljudje. Pri tem velja povedati, da je med povzročitelji prometnih nesreč daleč največ voznikov z registrsko oznako CE, in sicer kar 89,7 odstotka.
Daleč največ nesreč so povzročili vozniki osebnih vozil, sledijo jim vozniki koles z motorjem, pešci in vozniki tovornih vozil. Življenje je izgubilo 23 pešcev, 21 voznikov osebnih vozil, 13 voznikov koles z motorjem itd. Vzroki za prometne nesreče so večinoma subjektivnega značaja, najpogostejši pa so neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, vožnja pod vplivom alkohola in nepravilno obnašanje pešcev v prometu. Pri nesrečah s smrtnim izidom je alkohol na drugem mestu.
V lanskem letu je bilo 28 prometnih nesreč s pobegom, od katerih jih je 7 ostalo neraziskanih. Ob tem je torej zelo pomembno, da si očividci takoj zapišejo ali zapomnijo številko vozila ali vsaj barvo in tip. Vse to organom za notranje zadeve olajša iskanje brezvestnih voznikov. V lanskem letu so izrekli 33.273 mandatnih kazni, odvzeli 1401 prometno dovoljenje in 2435 vozniških.
Poleg tega so organi za notranje zadeve pristojnim organom predlagali Številne boljše rešitve, spremembe signalizacije in drugo. Zelo dobro so sodelovali z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, izvedli so vrsto preventivno-var-nostnih akcij in dosegli precejšen napredek pri vzgoji in izobraževanju najmlajših udeležencev v prometu. Kljub boljšim rezultatom kot leta 1979 zadovoljstvo razumljivo ni na mestu. Prometna varnost se mora še izboljšati. Ne smemo dovoliti, da se na račun nepazljivosti, alkohola, prehitre vožnje in nespoštovanja signalizacije zgodi toliko prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami, težko ranjenimi, invalidi in veliko materialno škodo.
—	Varnostni problematiki, predvsem varnosti cestnega prometa bi morali na zborih občanov v krajevnih skupnostih posvetiti več pozornosti. Vsaj enkrat letno bi na njih morali to problematiko tudi obravnavati.
—	V krajevnih skupnostih In tozdih bi se morali ob kritičnih dnevih in kritičnem času posluževati narodne zaščite, ki bi pomagala pešcem na prehodih za pešce, kjer ni semaforjev, prav ztako bi lahko pomagala urejati promet na parkiriščih.
—	Še več bo potrebno v-preventivnem smislu storiti za šolarje in občane, da se bodo spoznali z nevarnostmi, ki jim na cestah pretijo in kako se pred njimi zavarujejo. Tu lahko še več storijo sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu po občinah. Potrebno bi bilo predvajati več poučnih filmov za občane in otroke.
—	Nadaljevati je treba z akci-jo" usposabljanja traktoristov, med katerimi je še vedno mnogo smrtnih žrtev In poškodb, katerih vzrok je največkrat neizkušenost in slabo poznavanje prometne signalizacije.
—	Komiteji za SLO in družbeno samozaščito v vseh krajevnih skupnostih in v tozdih, ki se ukvarjajo s prevozniško dejavnostjo, bi morali vsaj enkrat letno obravnavati prometno problematiko svojega območja oziroma prometno težavnost, ki se nanaša na lasten tozd.
—	Interne kontrole v OZD, ki se ukvarjajo s prevozniško dejavnostjo morajo poostriti nadzor nad vozili, ki gredo na teren. Organi za notranje zadeve se bodo še bolj angažirali pri preventivnem delu, saj bodo v akcije bolj vključevali tudi civilna vozila, po potrebi se bo vključil tudi helikopter, še bolj bodo sodelovali s sosednjimi upravami za notranje zadeve in republiškim sekretariatom za notranje zadeve ter pripravljali skupne akcije;
—	organi za notranje zadeve dobro sodelujejo s sodniki za prekrške, inšpekcijskimi službami v občinah, s tožilstvi ter temeljnimi in višjimi sodišči. Medsebojno se informirajo o problematiki, dajejo pobude in iščejo skupne rešitve;
—	prav tako uprava za notranje zadeve dobro sodeluje z vsemi občinskimi družbeno-političnimi organizacijami, z vsemi vodstvi skupščin občin, posebej pa je to sodelovanje dobro z medobčinskimi vodstvi družbenopolitičnih organizacij in s svetom občin.
—	tudi vodje varnostnih okolišev so dobro sodelovali z delovnimi ljudmi in občani pri obravnavanju varnostne problematike. Pomagali so jim z nasveti in predlogi za konkretne rešitve ter tako krepili varnost;
—	pritožba občanov zaradi postopkov delavcev v organih za notranje zadeve je vsako leto manj, kar kaže, da se ti delavci zavedajo, da so sestavni del političnega sistema socialističnega samoupravljanja, da so strokovni del družbene samozaščite, da izvajajo naloge v skladu z zakonskimi pooblastili in da želijo ljudem pomagati, kadar so ogrožena njihova življenja in imovina.
Številka 5 (567) — 6. februar 1981
Vaš obveščevalec
in£7
Koledar
Dežurstva
Petek. 6. februar — Dora Sobota. 7. februar — Egidij Nedelja. 8. februar — Janez . Ponedeljek. 9. februar — Polona
Torek. 10. februar — Viljem Sreda. 11. februar — Marija Četrtek. 12. februar — Damijan
mali oglasi
STAREJŠO KMEČKO HIŠO /gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v bližini Žalca prodam. Ivanka Vizovišek. Ložnica 16. Žalec.
PRODAM 400 kom monta opeke. tJaslov v uredništvu.
UGODNO NUJNO PRODAM srednje posestvo vseh kultur s hišo in gospodarskim poslopjem. vse centralno ogrevano in lokal za bife. Sodobno urejeno in primerno za ogrožence RLV. Informacije na upravi Rudnika lignita pri tov. Končanu.
PRODAM starejši letnik FIAT 750 LUX. Registriran do 31. 8. 1981. Ogled mogoč vsak dan. Laze 24. Šentilj. Velenje.
NOVO PEČ za centralno ogrevanje prodam. Informacije po telefonu 852-574 (popoldan).
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
6.2,—12.2. Peter Rihtarič. dipl. vet.. Šoštanj. Prešernov trg 7. telefon 881-143
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
7. 2.-8. 2. dr. Teodor Goro-granc. Jenkova 25. Velenje.
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ 6. 2.-8. 2. dr. Stupar 9. 2,—10. 2. dr. Lazar 11.2,—12. 2. dr. Pirtovšek
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
6. 2. dr. Pustovrh (dnevni), dr. Prenc (nočni)
I.	2.-8. 2. dr. Kopitar (dežurni). dr. Lešnik (pom. dežurni)
9.	2. dr. Zupančič (dnevni), dr. Grošelj (nočni)
10.	2. dr. Pustovrh (dnevni), dr. Hribar (nočni)
II.	2. dr. Prenc (dnevni), dr. Popovič (nočni)
12. 2. dr. Kralj (dnevni), dr. Pustovrh (nočni)
Gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Rojstva:
Rodilo seje 13 dečkov in 8 deklic
MLADINSKA KNJIGA KNJIGARNA VELENJE OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1	ADMINISTRATORJA
za vodenje vseh pisarniških del. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 3 mesečno poskusno dobo.
2	PRODAJALCA
za določen delovni čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom za čas od 15. 2. do 15. 11. 1981). Kandidati naj vloge pošljejo na naslov Mladinska knjiga, Knjigarna Velenje, Šaleška 16.
REK Elektrostrojna oprema
n. sol. o., Preloge, p. Velenje
DO Elektrostrojna oprema
Komisija za delovna razmerja pri delavskem svetu DSSS
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1.2 strojepiski 2.1 tehniški risar
Poleg splošnih in zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
Pod 1.
—	nižja strokovna izobrazba — administrativne smeri oziroma nadaljevalni strojepisni tečaj,
zaželjene delovne izkušnje,
—	poskusno delo traja 30 koledarskih dni.
Delo se združuje zadoločen delovni čas s polnim delovnim časom za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Pod 2.
—	končana šola za tehniške risarje,
—	zaželjene delovne izkušnje, poskusno delo traja 30 koledarskih dni
Delo se združuje za določen delovni čas za dobo 1 leta s polnim delovnim časom.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave.
O odločitvi komisije bodo kandidatke pismeno obveščene v 15. dneh po opravljeni izbiri.
Vloge s priloženi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Elektrostrojna oprema Preloge, b. št., 63320 Velenje.
Smrti:
Anton PUŠNIK. usnj. delavec. Bele vode 1. star 47 let: Zorislav SATLER. inv. upokojenec. Prebold 3. star 60 let: Jožef RU-ŠNOV. kmet. Žurkov dol pri Sevnici 36. star 71 let: Marija JUR-HAR. prevžitkarica. Medlog pri Celju 44. stara 75 let: Ivana RAJ-TF.R. soc. podpiranka. Bočna 77. stara 86 let:
GIBANJE PREBIVALSTVA
VELENJA
Poroke:
Maks KRANAR. roj. 1958. prometni tehnik iz Celja in Jožica DEŠMAN. roj. 1960. medicinska sestra iz Velenja: Bečo KUKAVICA. roj. 1953. delavec iz Velenja in Redžife POBRIČ. roj. 1956. delavka iz Velenja: Stanko GLINŠEK. roj. 1958. avtoličar iz Škal in Martina KRENKER. roj. 1956. administratorkaiz Plešivca; Oto KORD1Š. roj. 1959. elektro-• tehnik iz Velenja in Marjeta SE-VŠEK. študentka iz Velenja, roj. 1960: Ivan ČERČINOVIC. roj. 1954. skladiščnik iz Škal in Katarina PERČIČ. roj. 1959. delavka i/ Škal: Sretko MILJEVIČ. roj. 1961. rudar iz Velenja in Rasima HODŽIČ. roj. 1959. delavka iz Velike Kladuše
Smrti:
Zdenko SILOVŠEK. kovino-strugar. iz Velenja. Jenkova 17. star 36 let. Rojstva:
Rodilo se je 19 dečkov in 28 deklic.
Kršili so javni red in mir
VINJEN RAZBIJAL STEKLE-NINO
Dne, 31. januarja je prišlo ob 2150 uri do kršenja javnega reda in miru v gostišču družbene prehrane Rek. I. J. je v vinjenem stanju razbijal steklenino. Dejanje so mil preprečili delavci postaje milice in ga v primernih prostorih pridržali do istreznitve. Zagovarjati pa se bo moral še pred sodnikom za prekrške.
IZZIVANJE K PRETEPU
I. februarja je ob 18. uri v Ka-juhovem domu v Šoštanju vinjeni R. R. izzival k pretepu ostale goste in jih nazadnje tudi izzval. Posredovati so morali miličniki. R. R. pa čaka še zagovor pred sodnikom.
MED PRETEPOM SE JE ZA-BLISKAL NOŽ
Dne, 1. februarja okoli 19.50 ure so se začeli pretepati na kegljišču hotela Paka v Velenju. Med pretepom je vinjeni O. S. zabodel z nožem P. H., ki so ga morali odpeljati v celjsko bolnišnico. Vinjenega O. S. pa so nato pretepli še prijatelji P. H. in ga prav tako hudo telesno poškodovali.
VLOMILCA PREBUDILA LASTNIKA
3. februarja je v zgodnjih jutranjih urah bilo vlomljeno v stanovanje last Jožeta Polaka iz Skor-njega 30. Ko sta prišla v notranjost neznana storilca in pričela po njem brskati, seje prebudil lastnik. Med njimi je prišlo do pretepa. Eden od storilcev je z zvijačem lastnika stanovanja nekajkrat zabodel v roko in spodnji del trebuha. Obema zlikovcema je tako uspelo pobegniti iz stanovanja, vednar ne daleč. Le nekaj trenutkov za tem so uspeli miličniki prijeti enega od storilcev, in sicer F. J. na njegovem domu. medtem ko za drugim še poizvedujejo.
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
Rudija Hrovata
sc iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste sočustvovali z nami. Posebej hvala predstavniku skupščine občine in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij Velenje, govornikom krajevne skupnosti Šmartno, amaterskega gledališča in zvezi kulturno prosvetnih organizacij Velenje, rudarski godbi
in Šaleškemu oktetu.
Iskrena hvala vsem sosedom za nesebično pomoč.
Žalujoči: žena Marta, sin Aleš, ter hčerke Iva, Sonja in Ljuba z družinami
SPOMIN
4. februarja 1981 se izteka drugo leto. odkar je neozdravljiva bolezen prekinila utrip srcu našemu najdražjemu in nepozabnemu možu. očetu, dedku, bratu, stricu, svaku in tastu
Jožetu Slapniku
iz Lokovice
Čeprav te že dve leti ni več med nami. spomin nate ni izbrisan. Zdravje je tebi vzela huda in zahrbtna bolezen. Prišla je. uničila upe. vse tvoje načrte, vse želje in ni pustila, da bi bila jesen tvojega življenja mirna in srečna. Vedno bolj občutimo bolečo praznino, ki je ostala za teboj. V naših srcih še vedno živiš! Hvala vsem. ki obiskujete njegov grob!
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža. očeta in starega očeta
Franca Jurinca
iz Velenja
zahvaljujemo vsem. ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali, mu prinesli veliko cvetja in ga v tako velikem številu pospremili na njegov mnogo prerani grob.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Angela, otroci Marijan, Franc, Smilja, Silva, Jožica ter vnučka David in Enes.
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je za vedno zapustila
Alojzija Orozel
roj. KRANJC — POGRANČETOVA MAMA
Iskreno se zahvaljujemo dr. Alojzu Fijavžu za večletno takojšnjo pomoč in zdravljenje na domu. Enako se zahvaljujemo sosedom, govornikoma, pevcem in župniku za opravljen obred.
Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti.
Iskrana hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči: otroci Rafko, Slavica, Marjan z družinami in Matevž.
V SPOMIN
6. februarja mineva eno leto bridkega žalovanja, odkar se je za vedno poslovil od naju mož in oče
Jože Krofi
Najin dom je prazen, spomin nate pa bo ostal! Zahvaljujeva se vsem. ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče! Naj vam ostane še naprej v spominu!
Žalujoče: žena, hčerka in mama.
		
		ZAHVALA
		Dne 15. januarja smo k zadnjemu počitku pospremili našega dragega strica
		Jožeta Korena
Hvala vsem. ki ste počastili njegov spomin. Prisrčna hvala duhovnikom za opravljeni pogrebni obred, hvala govornikoma in pevskemu zboru. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Šoštanja za vso skrb in pozornost med njegovo boleznijo ter osebju doma za varstvo odraslih v Velenju.		
		Sorodniki.
8I\5
Številka 5 (567) — 6. februar 1981
Spomladi ugoden razpored
Nogometaši Šmartnega ob Paki so v jesenskem delu prvenstva v slovenski ligi pristali na zelo dobrem drugem mestu, po besedah trenerja Bojana Prašni-karja pred začetkom prvenstva niso pričakovali tako visoke uvrstitve. ker so ekipo pomladili in dobili tako precej novih igralcev iz vseh selekcij. Toda kolektivnost. dobro dele. predvsem pa disciplina na treningih, so jih prinesli odlično drugo mesto.
Že pred leti so v Smartnem, ko so se usmerili na selektivno delo, napovedali malo boljše čase za njihov nogomet, in sedaj so to dosegli. Pred dvema letoma so se tudi odločili, da bo za delo v klubu vzgojili lastni trenerski kader. Sedaj že drugo sezono nadvse uspešno vodi prvo moštvo Bojan Prašnikar. ostale selekcije pa prav tako trenerji — bivši igralci kluba. S selekcijskim delom bodo v Šmartnem nadaljevali tudi v prihodnje.da bi dosegli še boljše rezultate. »Pri tem se zavedamo.« je dejal Bojan Prašnikar. »da glede na velikost kraja ne moremo dosegati nekih ogromnih rezultatov, toda za nas je že dobra uvrstitev v slovenski ligi veliko. Zato želimo drugo
mesto obdržati tudi v spomladanskem delu, saj pričakujemo, da bomo zaigrale še bolje.«
Upoštevajoč vse selekcije, imajo v klubu približno 80 do 90 igralcev, od tega je samo članov blizu 30. Prvo moštvo je začelo priprave na spomladanski del 20. januarja, treninge pa redno ob-, iskuje približno 25 igralcev. Trenirajo vsak dan popoldne, ker so dopoldne igralci zaposleni. Pripravljajo se v domačem kraju.
verjetno pa se bodo odločili za nekaj dnevne priprave izven kraja, kjer bi odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem.
Zelja, da bi bili tudi na koncu prvenstva na drugem mestu, je povsem umestna. Razpored tekem je spomladi za njih veliko bolj ugoden kot jeseni, saj igrajo kar sedem tekem doma in pet zunaj, ker morajo doma odigrati še zaostalo srečanje jesenskega dela z Železničarjem, kije trenut-
Nogometaši Šmartnega imajo možnosti za visoko uvrstitev
no na prvem mestu. Šele po tem srečanju bo tudi uradno znan jesenski prvak.
»Jeseni smo igrali samo štiri tekme na domačem igrišču, 6-krat smo gostovali, in smo kljub temu zbrali 16 točk. Zato ob upoštevanju razporeda upam, da bomo spomladi zbrali enako število točk. morda pa še kakšno več,« nam je povedal v kratkem pogovoru Bojan Prašnikar.
NK Rudar
KK Elektra Šoštanj
NK Šmartno
ŽRK Velenje
^Naučimo se plavati >	""^j
Sedaj smo tudi me plavalke"
Pred tremi leti je velenjski plavalni klub začel pomembno akcijo — Naučimo se plavati, s katero želi — kot že njen naslov pove — opdraviti plavalno nepismenost med občani vseh starosti. S tem obenem vrača delavcem del tistega, kar prispevajo za razvoj telesne kulture v občini. Čeprav z odzivom nanjo še niso povsem zadovoljni. saj je še veliko neplavalcev, predvsem starejših, ki se ne udeležijo tečaja. Mnogi tudi zato ne, ker jim je nerodno, češ. kaj bodo drugi rekli, ker še ne znam plavati. »Ne glede na to pa so njeni uspehi zelo spodbudni. Od novembra do preteklega tedna se je —» na primer — udeležilo tečaja približno 200 predšolskih otrok, v glavnem iz vrtcev. Konec pretekle-
pa je strah premagan, potem ni več težav. Doslej se nisem ukvarjala, z nobeno obliko rekreacije, mislim pa, da bom zdaj večkrat odšla plavat.«
Marica Poprask — tozd Pohištvo: »Vseskozi sem si želela.
i I I I I I I I
Marica Poprask
SiTfeff	da bi se tudi jaz naučila plavati,
Irf "	VSOH	vendar nisem imela pravih®
Imfil	možnosti. Kmalu sem odšla od P
jfmmcjHM	doma — doma sem iz okolice |
Maribora — in sem dopuste vedno preživljala doma pri.
Ift ^.fvjW	starših ter jim pomagala priB
\ .Ip^jT 'MK	delu. Prav je, da so v tovarni B
J^m	sprejeli pobudo velenjskega®
f "	plavalnega kluba. Mislim pa.
1» Jv"	da bi morali organizirati šeEJ
k i jlht	nadaljevalni tečaj, da bi se vi
iBHBBB*	plavanju še izpopolnili.«
Barbara Božiček	Jožica Arlič — Modni salon
I	Velenje: Veseli me, da sem se h
ga tedna so so poleg tega končal	končno tudi jaz naučila plavati. S
tečaj za blizu sto delavk Gore-	Ko sem še hodila v šolo, akcije B
nja (te so bile v večini), Ere in	»naučimo se plavati« še ni bilo.
Modnega salona. Starejše po-	ko pa sem odrasla tudi nisem
B učujejo v večernih urah od	zbrala toliko volje in poguma,®
I 19.30 do 21. ure. predšolske in	da bi se začela sama učiti. Nag
B šolske otroke pa od 15. do 17.	_____ ure. Vsakdo, ki bi se rad naučil
I plavati se lahko prijavi kar na	■
bazenu od 17. ure dalje.	.
Kot smo že zapisali, je konec
Ičalo tečaj blizu sto neplavalk	'g^F jE?
Gorenja. Modnega salona in	' %mjfgHBt Jflp	■
Erc. Zapisali smo neplavalk, r-J\ "*".....l|S<r »
Iker delavcev skorajda ni na	_ - ■
tečajih. Kaže. da je v močnej-	f ......
še m spolu veliko bolj kot pri	- i jti
ženskah zakoreninjena misel-	t " nMP*/
Inost, »kaj se bom na stara leta	v. ^K^^^M^m	m
učil plavati.« Morda pa med njimi ni nobenega neplavalca!?
T:»kr\lp lp nnvM!itn nptyi nt-j_	SPl^H
Takole je povedalo nekaj plavalk po končanem tečaju: Barbara Božiček — tozd Hek
I Barbara Božiček — tozd Hek- , •• tronika: »Vesela sem. da so J0 c c
moriu sem bila le redko, sai®
morju sem bila le redko, saj sem v glavnem dopuste preži vljala doma na kmetiji pri starših. Iz Modnega salona so se, na žalost, tečaja udeležile le
IjPBp^j^^ jk	tri delavke, čeprav mislim, dal
m ^fe n	vse le ne znajo še plavati.B
•flL	VB /-JB	Morda je bilo premalo spodbu-®
JPHv a* ..»Jpjjp	de.«
TPv	Darinka Urtelj — GorenjeH
■Hr__X ^TB	DSSS: »Za silo sem sicer žeB
Vali, m^J	znala plavali, vendar me je bilo®
vedno strah vode. Mislim, da sem sedaj zelo izpopolnila pla-i
■ .j^ra^ - ,/rJ/.....v	sem seQaJ ze'° izpopoinna pia-m
JW 'jp^**1 / * "s	vanje in se tudi znebila tegaB
trn '	strahu. Prav bi bilo. da biB
f ""SB	organizirali še nadaljevalni te-
i « m nu,	čaj, da ne bi obvladali le ene
Ijonca Matijec	lehnike. V zadnjem času sefl
organizirali tečaj, saj se sicer	tovrs,ne akciJe P" nas zelo(
marsikatera izmed nas ne bi	_ . ,,»
I
I
Iiiiv/i uil .> umi; vi/llliv/ puuvvta"
nja nadaljevati, kajti mi starejši	razmahnile. Tako sedaj v Gore-I
pač nismo imeli toliko mOžno-	nju pripravljajo tudi plesniB
sti. da se bi naučili plavali, kot	tečaj, smučanje poteka že vse-B
t jo imajo danes mladi. Pred leti	skozi, plavanje pa je tokrat bilo
■ seveda tudi ni bilo bazenov,	prvič.«
I Menim, da bi morala naša	Pobuda plavalnega klubaB
I služba za rekreacijo spodbuditi	Velenje, da bi se kar največj
, še druge neplavalce, da bi	otrok in delavcev naučilo pla-
Lpremagali strah pred vodo.	vati. je vsekakor pohvalna. ■
Resda je vsak začetek težak, ko	S. V.B
naučila plavati. Prepričana sem bila. da sem že prestara za učenje plavalnih korakov. Sedaj sem vesela, da sem zbrala toliko poguma in prišla skupaj z drugimi v bazen. Splavala sem. Preplavam bazen nekajkrat po dolgem brez počitka; za začetek je to kar dovolj.«
Jožica Matijec — tozd Elektronika: »S sodelavko sva si dejali, ko sva videli vabilo za plavalni tečaj, da bova poskusili in se morda le naučili plavati. Ni mi žal. splavala sem in odslej se mi na morju ali kje drugje.ne bo. treba le namakati ~ . , ., v plitvi vodi. Menim, da bi Dar,nka UrtelJ morali s takfc obliko poučeva-
Rokometašice Velenja so po jesenskem delu na 5. mestu. Vodstvo kluba je na začetku te tekmovalne sezone pritegnilo k delu mladega rokometnega delavca Antona Bašiča iz Ljubljane, kije sprva strokovno pomagal pri treningih, sedaj pa sam vodi to ekipo. Po končanem prvem delu prvenstva si? imela dekleta le dva tedna počitka, nato pa že začele trenirati dvakrat na leden. Takoj po novem letu so imele tri treninge na leden, sedaj pa se treningi vse bolj stopnjujejo. Zaradi delovnih in šolskih obveznosti igralk ter zaradi denarnih težav igralke ne bodo imele nekih daljših celodnevnih skupnih priprav izven Velenja. Le za konec tega tedna so odšle na tridnevne skupne priprave. naslednje — tako imenovane vikend priprave — pa bodo imela kar doma. s tem. da bodo odigrale že prve prijateljske tekme z močnejšimi nasprotnicami.
Trener Bašič je prišel v Velenje z željo, da ekipo spravi v prvo zvezno ligo. Kaže pa. daje nekoliko razočaran nad pogoji dela v Velenju.
»Če bo še dolgo tako naprej.« je dejal, »je prav malo možnosti da bom ostal v Velenju. Pri tem ne
Na pripravah v Piranu Cilj - obstanek v ligi
Postopoma do prve lige
mladih igralcev iz mladinske ekipe. iz Kladivarja seje vrnil bivši igralec Mujič, iz Litije pa je prišel nadarjeni igralec Jože Prelogar (27). '
V nedeljo so nogometaši Rudarja odšli na priprave v Piran, kjer bodo ostali približno do sredine meseca. Tam bodo odigrali več prijateljskih tekem in med drugim sodelovali na dveh turnirjih. in sicer v Kopru ter Labinu. S poškodbami nimajo težav, marljivo pa trenira tudi Numanspa-hič. kije okreval po uspešni operaciji noge.
Košarkarji šoštanjske Elektre. ki tekmujejo v slovenski ligi, so v jesenskem delu tekmovanja v slovenskHigi po besedah Matjaža Natka. ki je moral po sili razmer znova prevzeti trenersko mesto, igrali v dokaj menljivi formi. Sam začetek v mesecu oktobru je bil spodbuden, ko pa jih je zapustil trener Miloš Sagadin iz Celja, in ko so ostali tudi brez nekaterih dobrih igralcev, ki so odšli na služenje vojaškega roka. so Se znašli v precejšnjih težavah. Tako so ostali brez 8 igralcev prvega moštva in osvojili 5. mesto.
(jlavno breme v prvem moštvu je sedaj na Brezniku. Udrihu, Staherju. Cajnerju in Gombovcu, ki imajo že precej izkušenj, drugi igralci, med njimi Gorjanovič. Tominšek. Kugonič in Savnič pa se še kalijo ob njih. Toda prihodnje leto bodo morali verjetno spet 4 k vojakom, kljub temu pa v Elektri menijo, da bodo z igralci, ki se bodo vrnili s služenja vojaškega roka. uspeli v svojih željah. Njihov letošnji cilj je. obstanek v slovenski košarkaški ligi. prihodnje leto pa načrtujejo uvrstitev v višjo ligo. Menijo, da so v naši dolini pogoji, da lahko imamo predstavnika v drugi zvezni ligi oziroma slovensko hrvaški ligi.
Tudi v Elektri zelo dobro skrbijo za mlade igralce.Preteklo leto jim je prineslo enega največjih uspehov, saj so bili njihovi mladinci drugi v Sloveniji in so tako le za las zgrešili uvrstitev na državno prvenstvo. Prvo mesto osvojili mladinci mariborskega
Branika, mladinci Elektre pa so med drugim premagali tudi vrstnike iz ljubljanske Olimpije.
Kako razvejana je košarkarska dejavnost v Elektri. kaže tudi to, da imajo poleg prvega moštva fn mladincev še kadete — ti tekmujejo v slovenski košarkarski ligi — vzhod, prav tako mladinke, poleg tega imajo še pionirje, ki pa preizkušajo svoje sposobnosti in znanje v »pionirskem festivalu«. Seveda ti najmlajši košarkarji zaslužijo pohvalo, enako tudi dekleta — pionirke saj se vsako leto uvrstijo do 9. mesta med več kot 400 ekipami. Mladi igralci spoznavajo prve košarkarske korake v pionirski šoli na osnovni šoli Biba Ročk. v Šoštanju. Vodita jo Rajko Zaleznik in Janko Bukovič in na osnovni šoli Veljko Vlaho-vič. v Velenju, kjerjo vodi Kristan.
Tudi prvemu moštvu se obetajo boljši časi. saj si prizadevajo kot je -dejal sedanji trener Matjaž Natek, ki je tudi predsednik izvršnega odbora kluba, da bi dobili trenerja. ki se bo lahko posvečal le temu delu.
Igralci Elektre bodo začeli priprave za spomladanski del 15. februarja. Denarja ni veliko, zato bodo trenirali kar v Šoštanju. Prepričani so. da iz lige-ne bodo izpadli, tudi zaradi dobrega razporeda tekem v spomladanskem delu ne. Vse slabše uvrščene ekipe namreč pridejo spomladi v Šoštanj in upajo, da bodo spomladi /brali še deset točk. novi trener pa saj bi prevzel moštvo že sredi fe-ohruarja.	S.
potem ni bojazni, da ne bi mogli uresničiti svojih želja. Trenutna uvrstitev v prvo B ligo naj bi bila prva stopnica do I. zvezne lige. Veliko težje bo. če bo klub ostal brez treh izkušenih igralk kot sta sestri Golič in pa Omerovičeva, ki so ekipo okrepile lani. V klubu kljub obljubam še niso uspeli zadovoljivo rešiti stanovanjskega vprašanja in kaj lahko se zgodi da bodo odšle iz Velenja.
Z jesensko bero točk trener ni najbolj zadovoljen, saj je upal na 3. mesto. Res pa je tudi, da je razlika med 3. in 5. mestom zelo majhna. Tako so nenačrtovano izgubile dve točki takrat, ko ekipa ni bila popolna. Precej težav pa so imele tudi zaradi sejma v Rdeči dvorani, saj so morale igrati izven Velenja. Spremenili so se tudi pogoji treningov, med jesenskim delom prvenstva pa je bilo tudi precej smole. Kar v treh srečanjih so bile ob točke v zadnjih sekundah igre.
Ne glede na vse to — seveda ob upoštevanju, da bodo v klubu ostale vse igralke in če bodo le nekako rešili financiranje — so v klubu prepričani, da bodo osvojili mesto, ki jih bo pripeljalo v višje tekmovanje.	s. v.
Pred odhodom v Piran
krivim uprave, ki dela zelo zagnano. prav tako tudi ne igralk, saj trenirajo zelo marljivo in disciplinirano. so pa težave, kijih sam klub ne more rešiti. Kaže pa. da tisti, ki lahko odločajo, ne kažejo dovolj zanimanja za naš ženski šport. Menim, da bi se morali vsi zamisliti, ali hočemo rokomet v zvezni ligi ali ne. Če ga ne želimo, potem bo tudi upravi lažje delati. Bodo pač dekleta tekmovala v republiški ligi. kjer tekmovanje ni
tako naporno in tudi ne zahteva toliko denarja.«
Po končanem jesenskem delu prvenstva seje trener znašel tudi v težavah zaradi pomanjkanja igralk, saj je ostal brez dveh izkušenih rokometašic. Toda. kot je dejal, si s tem ne dela prevelikih preglavic, saj je v delo vključil mlade igralke. Tesedaj nazačetku še ne bodo mogle igrati enako dobro, toda če bo odnos še naprej takšen na treningih kot je doslej.
Velenjske rokometašice trenirajo zaradi delovnih obveznosti in šole samo
zvečer
Za nogometaši velenjskega Rudarja je skorajda že mesec dni nadvse napornih priprav. Po zimskem odmoru so se prvič zbrali na treningih 10. januarja in od takrat, pa do konca preteklega tedna imeli že 28 treningov. Trenirali so dvakrat na dan v snegu in v dvorani, med treningi pa so glavno pozornost namenili nabiranju moči in odpravljanju nekaterih slabosti, ki so bile v jesenskem delu prvenstva.
V igralskem kadru ni bistvenih sprememb, odšel je le Dubovina. znova pa je začel trenirati Miljko-vič. v delo so vključili še nekaj