2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 10. junija 2010  Leto XX, št. 23 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 10. junija 2010 Porabje, 10. junija 2010 »KO ZARJA ZLÁTI NAM GORÉ« STR. 5 50 LEJT TAUMA, KA STA VKÜPER PRED OLTAR STAUPILA STR. 6 Pomurje: Dialekta 2010 PRVI FESTIVAL SLOVENSKE NAREČNE KNJIŽEVNOSTI Franc-Franc, Podjetje za promocijo kulture, je pripravilo 1. festival slovenske narečne književnosti. Program je bil razporejen po Pomurju, in sicer se je del dogajanja zgodil v Murski Soboti, osrednja razprava o narečni književnosti je bila v Gornji Radgoni, bralno glasbeni večeri in druge prireditve pa v več krajih in na šolah. Porabski gost Karel Holec je nastopil na gimnaziji v Ljutomeru. Na festival so povabili avtorje, ki pišejo v slovenskem narečju, z različnih koncev Slovenije in sosednjih držav. Tridnevni festival je bil kulturni projekt, ki je na vsebinski ravni povezal narečno ustvarjalnost celotnega slovenskega etničnega prostora. Franci Just je v imenu organizatorjev poudaril, da je namen Dialekte 2010 tudi oblikovanje širšega pregleda slovenske narečne besedne ustvarjalnosti ter premislek o vlogi in pomenu narečja in narečne besedne ustvarjalnosti za kulturno in etnično identiteto. Za uvod v festival je bilo posvetovanje na temo Melodija v slovenski narečni poeziji, ki je je spremljala razstava avtorice Vesne Radovanovič Slovenska narečna poezija v knjigi. »Pisanje poezije v narečju je zahtevno delo, zato se naj avtor dodobra seznani z besedili ljudskih pesmi,« je poudaril glasbeni strokovnjak Tomaž Rauh in pri tem predstavil vrsto primerov, predvsem iz starejše narečne uglasbene poezije oziroma pesništva. Najpomembnejši del fes-tivala je bil simpozij v Gornji Radgoni Globaliteta-lokaliteta-identiteta. Gledališki igralec Evgen Car, tudi pesnik in avtor ene najuspešnejših monodram zadnjega desetletja Poredošov Janoš, je za uvod v razpravo doživeto povedal več v narečju napisanih pesmi pomurskih avtorjev, med njimi tudi dela Jožefa Košiča in Avgusta Pavla. V prvem predavanju pod preprostim, zato pa vseobsegajočim naslovom je dr. Marija Stanonik govorila o slovenski narečni književnosti, dr. Mihaela Koletnik je predstavila uglasbeno prek-mursko poezijo, Marijana Sukič, Bojan Wakounig in Mihaele Obit so zbrane seznanili z narečno književno ustvarjalnostjo v Porabju, na avstrijskem Koroškem in med Slovenci v Benečiji. Dr. Marija Stanonik ugotavlja, da so v slovenski narečni književnosti pesniki, »ki so geografsko in zgodovinsko spleteni v solzno ogrlico ob slovenskem etničnem ozemlju, a tudi glasovi iz notranjosti Slovenije dokazujejo, da slovensko narečno pesnjenje nikakor ni potisnjeno zgolj na rob slovenstva.« Raziskovalka zastavlja tudi vprašanje, ali je primerno govoriti o prekmurski narečni književnosti, »če ima svojo različico knjižnega jezika že nekaj stoletij?« Dr. Mihaela Koletnik z mariborske Filozofske fakultete je predstavila tri primere uglasbenih narečnih prekmurskih pesmi, in sicer Nikdar neboš znala Ferija Lainščka, Vsi so venci vejli, ki jo poje Vlado Kreslin in Baba, malo me njaj D‘Kwachen Retashy. Marijana Sukič je govorila o treh avtorjih, pokojni Ireni Barber, ki je pisala kratke zgodbe iz vsakdanjega življenja in so natisnjene tudi v knjigah Trnova paut in Živlenje je kratko, o Andovskih zgodbah Karla Holeca in Garaboncijašu/Črnošolcu, romanu Franceka Mukiča. Čeprav je Garaboncijaš izvirno napisan kot Črnošolec, je narečna oblika romana, po mnenju Marijane Sukič, boljša, bolj sočna v izrazju kot varianta v slovenskem knjižnem jeziku. Ker je 1. festival slovenske narečne književnosti zgolj nakazal nekaj vprašanj o narečnem literarnem ustvarjanju med Slovenci in drugimi narodnostmi v sosednjih državah, se bomo k le-tem dilemam vrnili v eni naslednjih številk Porabja. Tekst in fotografija: Ernest Ružič Norma Bale, direktorica gornjeradgonskega Zavoda za kulturo, turizem in promocijo pozdravlja udeležence simpozija, za delovno mizo so že zbrani prvi referenti dr. Mihaela Koletnik, dr. Marija Stanonik in Franci Just, ki je vodil razpravo Murska Sobota Zopet klasične melodije v refektoriju BRANKO ŠÖMEN – PESNIK SLIK Vsakoletna prireditev Pomurskega akademskega kluba (PAC) z imenom »Glasbeni maj« je gostovala v Monoštru na povabilo Zveze Slovencev na Madžarskem 28. maja že četrtič. Poslanstvo koncertov vidijo organizatorji v tem, da v Prekmurje – in tako tudi v Porabje – pripeljejo vrhunske izvajalce klasične glasbe. V monoštrskem refektoriju so se tokrat predstavili štirje hrvaški izvajalci, priznani in cenjeni tudi v tujini. V nasprotju z lanskim programom, ko sta nastopila flavtist in pianist, so se letos odločili za malo bolj nenavadno zasedbo klavirja, violine in viole. Celotni program je bil zasnovan klasično, v program so se uvrstile tudi redkeje izvajane skladbe. Okvir programa sta predstavljali deli W. A. Mozarta in M. Brucha, ki so ju na začetku oziroma na koncu koncerta odigrali Borivoj Martinčić Jerčić na violini, Aleksander Milošev na violi in Matea Leko na klavirju. Violinist Martinčić Jerčić je diplomiral in kasneje poučeval v ZDA ter tam tudi prejel številne nagrade. Kot solist je nastopal z znanimi ameriškimi simfoničnimi in komornimi orkestri, od leta 2006 pa je koncertni mojster in umetniški vodja godalnega orkestra Zagrebški solisti. Violist Milošev se je rodil staršem glasbenikom v Zagrebu, je pa že vrsto let solist Slovenske filharmonije. »Gospod Uroš Lajovic, znani slovenski dirigent, me je ob moji diplomi v Zagrebu opazil in povabil v Slovensko filharmonijo. Kot mlad violist sem to seveda sprejel, in prišel v Slovenijo praktično prvič. Je pa zanimiv podatek, da sta moja stara starša bila Slovenca. Tako se na nek način počutim doma tudi v Sloveniji,« - je o svoji navezanosti spregovoril violist. Po izvedbi tria se je pri klavirju izkazala Matea Leko z interpretacijo Lisztovega valčka. Pianistka je med študijskimi leti dalj časa vodila odmevno serijo koncertov Ciklus Virtuoso, ki so jo izvajali študentje Akademije za glasbo v Zagrebu. Zadnji dve leti študira na Dunaju poleg solo klavirja tudi komorno glasbo. O moči glasbe je povedala naslednje: »Naravno je, da daje umetnik na koncertih del sebe, svojega duha in svojih čustev. Med tem upa, da mu uspe nekaj prenesti na občinstvo. To naj bi bilo bistvo glasbe, da resnično oplemenitimo drug drugega: izvajalec publiko in publika izvajalca – da obstaja med nami komunikacija, saj le tako je lahko koncert dober.« Mladi pianistki se je v nadaljevanju koncerta pridružila mezzosporanistka Antonija Fabijanović in sta skupaj izvedli liede (pesmi) hrvaške skladateljice Dore Pejačević. Umetnici skupaj doslej nista nastopali, čeprav sta prijateljici iz otroštva, nam je povedala pevka, ki je že pri svojih enajstih letih zapela na odru. »Dolgo časa sem igrala klavir, tako poznam Mateo. Kasneje me je pot vodila v svet petja, kar je bila težka odločitev. Med igranjem na klavir sem imela zmeraj hudo tremo, česar pri petju nikoli nisem začutila,« - je povedala mlada mezzosopranistka, ki meni, da je pozitiven odziv publike ravno toliko vreden kakor priznanje ali nagrada stroke. Koncert se je zaključil z izvedbo inštrumentalnega tria, monoštrska publika pa je z navdušenim aplavzom priznala umetniški dosežek izvajalcev. Organizator programa Slavko Šuklar pa nam je zaupal, da je namen PAC-a, da »iritirajo« prekmursko publiko, saj se na tem območju pred devetimi leti skoraj nič ni dogajalo, kar se resne glasbe tiče. »Moramo vedeti, da ta festival prinaša v najmanjše vasi v Prekmurju visoko kulturo in seveda v takih majhnih krajih ne moremo pričakovati, da pridejo množice. Povprečje pa iz leta v leto raste in upam, da bomo za desetletnico naredili pravo proslavo. S tem pa predtakte za 2012, ko bodo postali Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Velenje in Slovenj Gradec skupaj Evropska prestolnica kulture,« - je za zaključek povedal Slavko Šuklar in dodal, da je serija kocertov Glasbeni maj ustvarila že trdne temelje za zgradbo, ki bo zasvetila tudi čez meje. -dm- Branko Šömen, v slovenskem kulturnem prostoru uveljavljen pesnik, pisatelj in scenarist, se po nekoliko daljšem, skoraj desetletnem presledku predstavlja z izvirno pesniško zbirko Marenberg. Avtorja in njegovo delo s poudarkom na najnovejši pesniški zbirki je na odlično obiskanem literarnem srečanju v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici predstavil pesnik Milan Vincetič. Pogovor se je sukal tudi o življenju v Združenih državah Amerike, kjer je avtor živel zadnjih pet let. Tako smo slišali, da je skoraj nemogoče prodreti med filmske scenariste, če avtor nima dovolj denarja za dragega agenta. Poskušal je tudi Branko Šömen z različnimi temami, vendar do realizacije ni prišlo, čeprav je bil blizu vsaj enkrat. Sicer pa je zelo znan Šömnov scenarij za film Let mrtve ptice, posnet pred desetletji v Prek-murju. Za zbirko Marenberg je urednik Milan Vincetič povedal, da so pesmi nastajale nekako ob robu pisanja scenarijev, en cikel je posvečen pokojni materi, na katero je bil avtor zelo navezan, ostali se navezujejo na Ameriko. Urednik je poudaril, da gre za kakovostno zbirko pesmi, ki so nastajale več let, avtorja pa označil za »pesnika slik«. Branko Šömen spada med redke slovenske novinarje (delal je v kulturnem uredništvu Radia Slovenija, zdaj živi v Zag-rebu), ki s(m)o med prvimi po drugi svetovni vojni začeli obiskovati Porabje in opisovati porabske, zlasti narodnostne razmere. Tako je znan cikel njegovih pesmi Brez, objavljen leta 1973 v knjigi Slovenec sem, v kateri več znanih slovenskih pesnikov, pisateljev in publicistov, med njimi Dragan Flisar, Jože Horvat, Drago Jančar, kritično opisuje vtise, zbrane med Slovenci v Porabju, na avstrijskem Koroškem in v Italiji. Z literarno govorico se je Branko Šömen dotaknil neprijazne porabske realnosti že v uvodni pesmi Prvi ugasli čardaš: Kri so razprodali,/seme raztresli v veter,/besede prepovedali/ in grozili s perjastimi bajoneti//. »Kar nekaj resnih težav sem imel zaradi teh pesmi,« je odgovoril na vprašanje, kako se spominja prvih obiskov pri Čabajevih na Gornjem Seniku, v Monoštru, Števanovcih ... Tekst in posnetek: E. Ružič Borivoj Martinčić (violina), Matea Leko (klavir) in Aleksander Milošev (viola) Pesnika, pisatelja, scenarista in avtorja več kot 200 besedil za slovenske popevke, ki so mnoge postale zimzelene, Branka Šömna, je predstavil – stoji – direktor Pokrajinske in študijske knjižnice Jože Vugrinec, pogovor pa je vodil Milan Vincetič – prvi z leve Mezzosopranistka Antonija Fabijanović, pri klavirju Matea Leko Z Goričkoga v Piran – 19. Veuka plamina – drauvne raužice Kamnik z okolico Zakoj je Gorenjska Gorenjska? Zatok, ka je vrnji tau stare dežele Kranjske, pa zatok tö, ka so tam viske goré pa plamine. Tau slejdnje leko vsikši na pamet vzeme, če se pela vö iz Ljubljane prauti söveri. Če rejsan je nej plamina, liki samo eden malo vekši brejg, se moremo malo staviti pri Šmarnoj gori. Brejg má dva vreja pa leko do njega pridemo z ljubljanskim varaškim avtobusom tö, kak po nedelaj vnaugo lidi z glavnoga mesta. Gor se leko dé s 50 ovaški mest, do vreja je 350 metrov višinskoga razločka, ka pravi plaminec preodi v ednoj vöri. Tau je računano za žmetno paut pa puni ruksauk, zatok ništerni športniki pridejo na Šmarno goro v samo 12 minutaj tö. Vrkaj se trnok daleč vidi: izletnik leko zagledne gorenjski Triglav, koroški Obir, notranjski Snežnik ali dolenjske Gorjance. Ime Šmarna gora kaže na tau, ka je na bregej Marijina prauškarska cerkev. V törski cajtaj so tam z ranim zvonenjom tazagnali pogane, ranč tak kak pri nas v Kőszegi – pravi legenda. Na Šmarnoj gori zatok zvonijo eške gnes v pau dvanajstoj. Paut nas pela mimo maloga varaša Trzin, dekle pa ženske tam zovejo »Trzinka«. Našo pesem »Rozinka, Rozinka« spejvajo blüzi Ljublane »Trzinka, Trzinka...«, ka kaže na povezanost slovenske kulture. Staro ljudsko pesem pa je najbaukše, če zaigramo na fudaj »Melodija«, štere redijo od leta 1946 v sausednjom varaši Mengeši. Kamniška Bistrica je 33 kilomejterov duga alpska reka, z ednov najlepšov dolinov v Sloveniji. Kauli nje leko najdemo takzvane »balvane«, takše veuke kamle, štere je z bregauv strau led. Center krajine pri reki je Kamnik. Varaš má dva grada, stari je na 600 mejterov viskom bregej. Z njaga se vidi do Ljubljane, bole manjasti popotniki tö leko brž gorsplezdijo. Mali grad pa stogi srejdi staroga mesta, po šterom se leko med takšimi rami španceramo, štere so zozidali pred štiristau lejtami. Tistoga ipa so meli v varaši kopališče tö, ka kaže na tau, ka so varašanci dobro živeli. Če pa má nekak rad muzeje, leko v varaši gorpoiške škanzen ali si pogledne najmenjše orgole v cejloj Sloveniji. Gda so kauli Kamnika v red djemali potok Nevljico, so leta 1938 najšli čonte ednoga mamuta. Pokazalo se je, ka so stare kauli tresti gezero lejt, gnes je leko vidijo najgir lidgé v Prirodoslovnom muzeji v Ljubljani. Nej daleč od Kamnika, v vesnici Volčji Potok, najdemo tisti slovenski arboretum, šteroga največ lidi, skoro stau gezero obiskovalcov na leto gorpoiške. Je veuki 90 hektarov, v njem rasté 4500 fele rauž, drejv pa grmauv. Če stoj šké pogledniti rastline s cejloga svejta, mora skoro 5 kilomejterov pejški titi. V njem geste pet jezer z veukimi ribami pa 30 hektarov lesa. Najstarejši tau arboretuma je francuski gračenek, na srejdi šteroga stogi eden dvorec (kastély). Gda je držina Souvan leta 1892 küpila té veuki grünt, sta oča pa sin, Ferdinand pa Leon, kauli zidine začnila saditi okrasne rastline (dísznövény) namesto sadni drejv. Po drügoj bojni je držina zgibila tau zemlau, leta 1952 je tam agronomska fakulteta v Ljubljani oprla centralni slovenski arboretum. Če s stub dvorca gledamo kauli po parki, vidimo grmauvge v formi krauga, piramide, ali paukrauga. Te geometrijske forme tak ostanejo, če je na leto dvakrat-trikrat rejžejo. Ništerni pušpangi eške gnes tak vövidijo kak pred stau lejtami. Kauli pa vsikšo sprtolejt posadijo rauže, ka aj bi cvele pa tak naredile grmauvge eške lepše. V engleškom parki leko obiskovalci vsikšo leto poglednejo tulipane, depa dosta rododendronov tö rasté. Če štoj šké, leko svojo zdavanje v parki drži. V Kamniško-Savinjski Alpaj, bregaj söverno od Kamnika, geste 30 vrejov, šteri so višiši od 2000 mejterov, Grintovec se stegava skoro na 2600 mejterov. V krajini dostakrat pa fejst dež dé, zatok potoki pa drüge vode brž tečéjo. Večkrat so bile veuke povaudni, štere so rame porüšile pa mauste pa poštije na nikoj djale. Do 1600 mejterov gestejo eške gaušče, trbej pa znati, ka se je samo po drügoj bojni ta živa grajnca zdignila za več deset mejterov. Oprvin v srejdnjom veki si je več lüstva zozidalo dom v eti bregaj. V tisti cajtaj so tak vertivali, ka so vösekli pa vözažgali en tau lesa, en cajt pauvali, sledik zemlau nücali za pašo, na konci pa njali, ka aj narava svojo mesto nazajvzeme. V tistom časi so se na tej plaminaj srečale grajnce indašnji dežel Kranjske, Koroške pa Štajerske. Tau kažejo imena ništerni vrejov tö: Kranjska Rinka, Koroška Rinka pa Štajerska Rinka. Turizem má v eti bregaj dukšo tradicijo kak industrija. Plaminske ižice so pred stau lejtami rasle kak grbanji po deži. Ništerne je snejg pokopo, gnes pa geste samo v centralnom tali Kamniško-Savinjski Alp 13 plaminski domauv z 900 postelami. Velika planina je najvekša planota (fennsík) Kamniški Alp. Zvekšoga go pokriva trava, en par drejv pa kaže na tau, ka je tam človek lejs vözoseko. Eške zdaj najdemo stare pasterske zidine z imenom »bajte«, v šteraj so živeli plaminski pasterge ali kak je zovéjo »planšarge«. Bajte majo na srejdi več sob, vrkaj kaulivrat pa ovalno strejo, štere konec skoro do zemlé segne. Pred stau lejtami je na Velikoj planini stalo 108 takši bajt, v šteraj so planšarge živeli pa dostakrat brodili na svoje lübice v dolini tö. »Trniči« so bili posabni falati sira, štere so pasterski podje davali deklam za spomin ali iz lübezni. Te siri so mogli biti lejpi, zatok so z malimi palcami z vrejzanimi motivi okinčali svoje dare. Gnes je Velika planina bole poznana kak center za smučanje, šteri je nej daleč od Ljubljane pa čaka cejle držine. Majo 6 kilomejterov smučarski prog, štere so srejdnje žmetne. Drügi prilübleni ciu zimski športnikov je brejg Krvavec, gde je že dosta Slovencov naredilo svoje prve stopaje na smučarski deskaj. V leti ali v zimi Kamniško-Savinjske Alpe nüdijo dosta mogaučnosti za dobro čütenje. Gda bregé pokriva kusti snejg, najdejo stari in mladi veseldje z deskami na nogaj pa palcami v rokaj. V topli mejsecaj pa leko vösprobajo žitek plaminski pasterov v najvekšoj tüuči, štero čüje moderni človek več samo v radijski študionaj. -dm- Park v Arboretumi Volčji Potok Novejše »bajte« na Velikoj planini so več nej ovalne OD SLOVENIJE… Prefrigani zgrebaš 2010 Južnoslovanski den v Budimpešti Je že tradicionalno postalo, ka v Budimpešti v 18. okrožji v majuša organiziramo t. i. južnoslovanski den. Organiziramo ga Bolgari, Hrvati, Srbi in mi, Slovenci. Letos je bila prireditev 15. majuša v velkom parki, steri se zové Bokay vrt. Ma velki oder na prostom s stauci, goste pa leko sprejemamo v šotori. Cejli keden je dež išo, mislili smo, ka de v soboto zatoga volo dobro in lejpo vrejmen. Dapa Baug nas je nej poslüšo. Predpodnevom je začno dež titi pa je nej stano cejli den. Naša samouprava je letos iz Beltinec mejla nastopajoče. Oni so se že zazranka v šestoj napautili in po deveti vöri so že bili pri Matjaževi klejti, gde sta jih čakala predsednik in eden član od samouprave. Želeli smo njim predpodnevom in po programi čim več pokazati iz Budimpešte. Od klejti so najprvin šli v baziliko, potistim mimo parlamenta. Vö iz busa so nej mogli stau-piti, ka se je lejvo dež. Trg Herojev so tö samo audaleč vidli. Cajta je ešče bilau do nastopa, zato so se pelali na letališče. Program se je v dvej vöri začno. Lokalni župan je pozdravo vse nastopajoče in lüstvo, stero se je zbralo v taum lagvom vrejmeni. Na srečo oder ma strejo, tak ka so nastopajoči nej mokri gratali. Lüstvo je pa pod držencami gledalo nastope. Naši gostje, folklorna skupina iz Beltinec, je lansko leto obeležila 70 let neprekinjenega delovanja. Skupina pleše plese domačega kraja, za kar je bila že leta 1985 nagrajena z Evropsko nagrado za ohranjanje ljudskega izročila. Plesalci in plesalke se s folklorno dejavnostjo ukvarjajo prostovoljno, zato so še posebej ponosni, da so prejeli odlikovanje Red za usluge predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka. V programi so prikazali splet prekmurskih plesov, ki se navezujejo na žetev. Po končani žetvi so v Prekmurju spletli venec iz najlepšega pšeničnega klasja in rož, ki so rasle med žiti. Imenovali so ga doužnjek in z njim okronali najboljšega kosca. Vodja folklorne skupine je Dragica Kolarič, ki skupino vodi že deveto leto. Skupina je sploj lepo in koražno plesala, lagvo vrejmen njim nej vzelo dobro volau, djukali (vriskali) so in spejvali, muzikantje so njim davali pod peté muziko. Nastopajoči so si s svojim programom zaslüžili velko ploskanje kljub temu, ka je lüstvo držalo v rokej držence (dežnike). Predsednik samouprave se je zahvalo vsem nastopajočim, ka smo leko preživeli lejpi zadvečerek, vidli lejpe plese, noše, poslüšali, slovensko materno rejč in pesmi. Želo je našim gostom ešče dosta dosta nastopov, mnogo uspehov, naj bodejo vsikdar veseli, naj ohranijo te lejpe plese in pesmi. Po nastopi smo pri bejlom stauli pripovejdeli, istino, ka se je dež lejvo, šator je bijo malo lüknjasti, premočo se je, zato smo malo mokri gratali. Dja sam posebno srečen bijo. Med gosti so bili tašni, steri so plesali v beltinskoj folklornoj skupini v tisti cajtaj, gda je ešče sakalauvska folklorna skupina (tam sam dja pleso) ojdla na beltinški festival. Tauma je že 29 lejt. Dobro se je bilau znauvič srečati, videti in pogučavati. Cajt je brž odleto, pred našimi gosti je ešče duga paut bila, poslovili smo se v vüpanji, da se ešče bomo srečali v taum velkom varaši in tau prijatelstvo se bo nadaljevalo. Jože Karba podpredsednik samouprave V Pečarovcaj na Goričkom so že štrič organizejrali festival skečov pa kratki veseloiger Prefrigani zgrebaš. Na njem je trno dosta smeja, včasi telko, ka se lidge za črvou držijo. Že od prvoga festivala tadale se na njem vsikšo leto notpokažejo Porabski Slovenci tö. Tau leto je v obej dnevaj gora staupo Duo Fodor. V petek, 28. majuša, so trno vrle organizatore Klara pa Marijana vöpomogle s skur vsejm poznano igro Koulakvrat. Edne skupine so dojpovedale nastop pa so nej prišle v Pečarovce. Zato pa, ka so z organizatorami pa s šefom cejloga festivala Jaužinom Rituperom velki padaške, sta obej z dobro volau tau naprajle. Na drugi den pa je Duo Fodor plus staupo pred vcejlak pun velki šator z nauvim skečom Kviz. Plus je gé zato, ka je z Marijano Fodor pa z Klaro Fodor biu na odri Milivoj Miki Roš tö, steri je skeč napiso pa režejro tö. Kviz je gé skeč od dvej porabski žensk, ka prideta na kviz za dva miljouna evronov. Depa, vsikši vej, ka dosta rejči v slovenskoj knjižnoj rejči vcejlak drugo znamenüje kak pa v domanjoj. Pa zatoga volo pride do dosta smejšni situacij pa nevaul. Istina, ka niške ne dobi tistivi dvej miljonki, depa Klara Fodor pa Marijana Fodor sta doubile glavno nagrado za ženske. Obej sta bili vözglašenivi za najboukše ženske igralke na cejlom festivali. Trno lepau, ka se je znauva leko vidlo, kakše talente mamo v našom Porabji. Zvün toga sta najbaukše skeče naprajla velkiva porabskiva pajdaša: Branko Pintarič, steroga trno dobro poznajo v Števanovcaj (za najbaukšo predstavo) pa Andrej Lainšček iz Büdinec, steri je daubo nagrado na najbaukši tekst. Predsednik države sprejel udeležence misij ZN Predsednik republike Danilo Türk je na mednarodni dan mirovnih operacij na sprejemu slovenskih udeležencev misij Združenih narodov poudaril, da je misija v Afganistanu potrebna za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti. »Naše zavezniške obveznosti jemljemo resno, zavedamo se, kakšne so njihove vsebine. Zaradi tega tudi resno, s polnim angažiranjem, veliko profesionalnostjo in velikim ugledom naši pripadniki mirovnih sil služijo v operaciji v Afganistanu,« je dejal. Obenem je vrhovni poveljnik Slovenske vojske poudaril, da je slovensko vključevanje v operacije vselej povezano z mandatom Združenih narodov. Türk se je na sprejemu med drugim tudi zahvalil pripadnikom operacij ter dodal, da si želi vzpostavitve nevladne organizacije vseh tistih, ki so sodelovali v operacijah in ki lahko prispevajo k boljšemu razumevanju tega v javnosti. Sprejema se je udeležila tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je pojasnila, da so na ministrstvu že pripravili strategijo o sodelovanju Slovenije na mednarodnih operacijah in misijah, čaka pa jih še poročilo o opravljenih misijah v preteklosti ter načrt za misije v prihodnosti. Protikorupcijska komisija je poročala Protikorupcijska komisija je v minulem letu zaznala izredni napredek pri sodelovanju s policijo, najslabše pa je sodelovala z državnim tožilstvom, izhaja iz letnega poročila komisije za leto 2009. Komisija za preprečevanje korupcije je tako v minulem letu prejela 1027 različnih prijav, od katerih so jih 461 vsebinsko proučili. Poleg tega je komisija obravnavala 188 prijav iz leta 2008, 58 prijav iz leta 2007 ter 21 iz leta 2006. Poročilo vsebuje tudi izsledke javnomnenjske raziskave o korupciji, izvedene v slovenskih gospodarskih družbah. Raziskavo je opravila družba Valicon na osnovi vzorca 300 zaposlenih v malih, srednjih in velikih podjetjih, iz nje pa je razvidno mnenje anketirancev, da je korupcija v Sloveniji velik oziroma zelo velik problem. Marijana in Klara Fodor Beltinška folklora z gostitelji … DO MADŽARSKE IV. srečanje folklornih skupin v Števanovci »Ko zarja zláti nam goré« Mešani pevski zbor Delavsko prosvetnega društva Svoboda Maribor-Pobrežje je v soboto, 22. majuša, organiziro koncert, na steroga so pozvali zbore iz Italije, Madžarske pa Slovenije. Med pozvanimi zbori je biu naš Mešani pevski zbor Avgust Pavel tö. Organizatorji, predsednik Janez Paluc, njegva žena pa ništerni člani zbora so nas čakali pred škofovsko aulo. Med tem cajtom, ka so se drugi ravnali, sva miva s Cirilom Kozarom šla iskat pomožnoga škofa dr. Jožefa Smeja. Rada bi je pozvala na koncert, zatok tö, ka gda smo geseni spejvali v Maribori ljudski pevci z Gorenjoga Senika, so oni nej znali. Istina, ka smo nji nej doma najšli, ka so se vozili z biciklinom, dapa malo kesnej so zatok prišli na koncert. V štrtoj vöri se je začno koncert z nastopom domanjoga zbora, steri je vse navzoče pozdravo z osmimi različnimi pesmimi. Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice, steri je že spejvo pri sv. Oči v Romi tö, je gorstaupo s cerkvenimi pesmimi. Tretji na vrsti je biu naš zbor, spejvali smo Marijine pesmi, pesmi Srca Jezuša in Kristuš Kralja. Moški pevski zbor Šmarje-Sap je zapel lübezenske, dalmatinske pa Slomškovo pesem Glejte, že sonce zahaja. Po nastopi so se domanji župnik zahvalili za koncert pa za dare, stere so pobirali za zidanje njine cerkvi. Gospaud pomožni škof dr. Jožef Smej so se tö zahvalili, da so leko prišli na koncert. »Veste, Porabci so moji sausedge, ker je moj domači kraj Prekmurje,« so povedali. Zato, ka je koncert biu na soboto pred risalsko nedelo, so brž raztomačili, ka binkoštno nedelo Prekmurci pa Porabci zovéjo za risalsko nedelo, ka je dosta starejša pa lepša rejč. Organizatorji so je pozvali, naj bi šli z nami na večerjo, dapa nejso mogli, ka so na drügi den mogli titi firmat (potrdjavat) v Soboto. Po koncerti smo se vsi zbori odpelali na Pobrežje, gde so nas čakali muzikanti pa bogato obloženi stauli. Mladina je plesala, starejši smo se pa pogučavali in veselili, da se z ništernimi vsakšo leto srečamo na razni nastopaj. Pobrežani so rejsan gostoljubni lidgé, baug plati njim za pozvanje pa pogostitev. Želimo njim, da bi eške dugo spejvali pa z veseljom delali. Vera Gašpar 16. maja, v nedeljo, je Slovenska samouprava Števanovci že četrtič organizirala srečanje folklornih skupin. Vsako leto povabimo druge skupine na to prireditev. Tako je bilo tudi letos. K nam sta prišli nastopat iz Slovenije dve skupini, folklorna skupina iz Moščanec je bila prvič pri nas. Lepe plese so pokazali na odru in imeli so zelo lepe noše. Imeli so tudi svoje muzikante, ki so prinesli veselje in dobro voljo. Tudi otroška folklorna skupina iz Beltinec je prvič nastopila pri nas. Predstavili so se z zelo lepim in zanimivim programom. Ne le s plesi, ampak tudi z lepimi pesmimi, s temi so predstavili svojo državo Slovenijo in ožjo domovino Beltince. Iz Porabja smo povabili gornjeseniško folklorno skupino, ki je dvakrat stopila na oder. Skupine so dobile veliko aplavza. Nekateri gledalci bi še kar naprej gledali lepe slovenske plese. Škoda, da je prišlo malo gledalcev iz vasi, tisti, ki smo bili tam, pa smo se dobro počutili. Agica Holec predsednica samouprave Popis prebivalstva bo jeseni 2011 V vprašalniku na popisu prebivalstva, ki bo potekal jeseni 2011, bodo tudi vprašanja, ki jih v prvotnem zakonu o popisu prebivalstva ni bilo. Toda zakona, ki ga je parlament sprejel lani 7. decembra, predsednik države ni podpisal, temveč ga je poslal nazaj v ponovno obravnavo. Prejšnji teden je novi parlament sprejel spremembe, tako bodo leta 2011 vprašanja tudi o zdravstvenem stanju posameznika (tudi o invalidnosti oz. neplodnosti), o verski oz. nacionalni pripadnosti, o materinščini in znanju jezikov. Pri narodnosti se bo vprašalo po nacionalnosti nasploh, ne pa za narodno in etnično pripadnost, ne glede na to, ali je posameznik pripadnik manjšine ali večine. Popis bo potekal med 1. oktobrom in 30. novembrom 2011. Kdo bo FIDESZ-ov kandidat za predsednika države? Poslanski klub FIDESZ-a se bo 28. junija odločil za svojega kandidata za predsednika države. Mandat dosedanjega predsednika Lászla Sólyoma bo potekel 5. avgusta, torej se mora njegov naslednik izvoliti najkasneje do 6. julija. Po neuradnih informacijah FIDESZ ne želi ponovno nominirati dosedanjega predsednika, čeprav je del desno usmerjene inteligence njegov pristaš. V igri so se pojavila naslednja imena, npr. Pál Schmitt, predsednik parlamenta, József Pálinkás in Vizi E. Szilveszter, sedanji in prejšnji predsednik Madžarske akademije znanosti. Novi minister za obrambo „obglavil” ministrstvo Novi minister za obrambo je s 5. junijem razrešil s funkcije načelnika generalštaba, generalpolkovnika Lászla Tömböla in tudi njegovega namestnika. Podobna usoda čaka tudi generalnega direktorja Državnega zdravstvenega centra Ministrstva za obrambo in vodjo Vojaškega izvidniškega urada. Svojo odločitev je utemeljil s strokovno in moralno krizo na samem ministrstvu. Mešani pevski zbor Avgust Pavel ZS z Gorenjoga Senika je na koncerti spejvo svete pesmi Otroška folklorna skupina iz Beltinec Odrasli folkloristi iz Moščanec Na koncert je prišo pomožni škof dr. Jože Smej tö 50 lejt tauma, ka sta vküper pred oltar staupila Velki svetek sta mela 29. maja, v soboto, Ištvan Lovenjak pa njegva žena Ana, po dekliško Bedi iz Otkovec. Na te den pred petdesetimi lejtami sta staupila pred oltar, gde sta eden drugoma vekivečno zvestobo oblübila. Oblübila sta ešče tau tö, kakšni koli baude njigvi žitek, dober ali lagvi, onadva vözdržita eden pri drugom. Kak sta obečala, tak sta živela, pa kak sta parpovejdala, njima je tö nej bilau vsigdar léko. Za petdeset lejt sta znauva pred oltar stanila v števanovskoj cerkvi, pa vse tisto, ka sta prvič obečala, zdaj sta ešče gnauk potrdila. • Ana pa Pišti, tau je vama napamet prišlo, ka se na petdeseto obletnico ešče gnauk »zdata«? »Leko povejva, ka miva sva od tauga nikanej vedla, samo telko, ka meša bau. Tau vse sta hči pa sin vküpernapelala. Ona sta tak prajla, ka naj tau bau, če sva že gnauk zadobila, pa ka tauma so oni sploj radi. • Kak je tau bilau, ta bi nam prajli? »Najprvin je meša bila, potistim smo pa domau prišli, gde sva müva stariša pa mlajši z družinov bili vküper. Tü smo si lopau vküpseli, vsevküper nas je deset bilau, pa od štrte do ausme smo malo parpovejdali.« • Ka ste parpovejdali? »Mlajši so vse naprejparnesli, kak je te bilau, gda smo se šestdesetoga ženili, kak so nas s kočüjom pelali. Tau smo vse mogli tapovedati. Kak so martinčec brale dekle pa plele, kak so papirnate rauže delale.« • Kama so martinčec djali, ka so spleli? »Kak je kočöj, tak so ga lopau kaulek gorazvezali pa papirnatne rauže nutrasklali, konjom so pa taše korine nutrasklali, pa ranč tak v biče tö.« • Sto je emo kočöj? »Mlejnarin vöjac, Šauštarin Pištak pa Kozaulinoma Karčina oča. Lejpo je bilau tau gledati, gda so se kočöji tak eden za drugim pelali. Na šterom kočöji sem se dja pelala, tam so bejle rauže bile v martinčec nut-raspletene, gde so pa svadbice bile, tam pa roznatne. Tisto je lepšo bilau kak zdaj, kakkoli lejpi avto pela. Tak smo se te pelali gora k cerkvi.« • Dosta lüstva je bilau? »Dosta, vse tisti, štere je zvač pauzvo prejšnji den, v soboto ali predpodnaum. Te je ešče tak bilau, ka je zvač od rama do rama üšo, z vinom pod pazgi, k tistim, šteri so pozvani bili. Pri vsakšom rami so ma edno pantliko gorazvezali na bot. Tak smo te znali, kelko lidi pride na gostüvanje, gda je zvač sé k nam domau prišo. Potejm je bilau tau, ka je ženin üšo v snejin ram pa go je te tam vöproso. Tašoga reda so snejau skrili, naj go ne najdejo. Pri nas je tau tö ranč tak bilau. Gda je sneja naprejprišla, te smo si tam dolaseli na obed. Gda tauma konec bilau, te je cejla banda v cerkev üšla, po zdavanji pa na eden kratek čas v krčmau. Od tistac smo te domau k nam šli. Prvin je tak bilau, ka prvi den je gostüvanje pri sneji bilau, drugi den so pa k ženini šli. Nam je edna farkašovska banda špilala na gosli. Tri dni, od nedele do torka, smo plesali.« • Kak leko eden človek tri dni tak vözdrži, ka ne spi? »Nej léko delo bilau, sploj pa nej nama, starišom, svadbicam, proščajom, ka smo vse tri dni na pataj bili. Drugi so zato vöstrpali, zato ka prvi den je od moža žlata bila na gostüvanji tam pri njij, drugi den pri nas je pa naša žlata bila. Tak je tau bilau prvin, gostüvanje je na dvatala šlau.« • Tretji den ste že zato kumar čakali, aj konec baude, nej? »Nej, zato ka sploj veselo je bilau, pa lüstvo je vejn tö bola trplivo bilau.« • Prvin je bola srmastvo bilau, kak so leko te tri dni narod nakrmili? »Te je tak bilau, ka je lüstvo vküperznosilo kokauši, djajce pa vse tašo, ka je trbelo. Tau je tistoga ipa velka pomauč bila.« • Vi ste tö odli kauli podaraj? »Odla sem, zato ka te je tau ešče šega bila, pa nej samo v Števanovci, liki v Andovce pa na Verici tö. Tistoga reda je ves tak pomagala tistim mladim, šteri so se ženili. Trüdna sem bila, gda sem kauli odla, zato ka te sem dja že v Soprona delala v židanoj fabriki. Pa po zdavanji sem ešče edno leto nazaj odla delat. Vsikši drugi keden sem samo domau odla. Zato sem mogla odti, ka tam sem že devet lejt mejla, edna mi ešče falila k tauma, ka aj se mi pri penziji nutra leko šté.« • Tistoga reda je biu težek začetek ednoma mladoma para? »Nej bi pravla, ka je tak fejst težko bilau. Delo sva mela, tak ka obadva sva slüžila. Edenajset lejt sva pri možini starišaj bila, tam sva živela. Šestdesetdrugoga leta se je hči Žužika naraudila, sedmoga pa Pišti. Potejm šestdesetdevetoga leta smo začnili zidati, pa sedemdesetprvoga smo se že sé spatjivali. Mi smo tak zidali te ram, ka eden filer smo nej gorazeli od banke. Kak smo v fabriki dobili plačo, tak smo je vküpklali. Mi smo nikanej za veltja šli. Kak smo meli pejnaze, tak smo delali pri rami. Dobro je bilau, ka tistoga ipa je ešče delavce nej trbelo plačati. Vsigdar pavradno lidi je prišlo nam pomagat.« • Gda ste gorazozidali ram, te je že zato malo lakejše bilau. »Lakejše je bilau, samo te je ešče ram prazen bijo, vse ka v eden ram trbej, tau smo vse potistim mogli küpti. Istino, dja sem zato že dosta vse mejla, zato ka sem dja svoj štaferung že vküpspravila.« • Prvin, zato ka so vse bola žmetno sprajli, zato so vejn bola vedli poštüjeti, nej? »Tau gvüšno, prvin so nej tak talüčali kak zdaj, bola so vedli šparati. Istino, zdaj tau pravijo, zaka bi njim zdaj tö ranč tak lagvo šlau kak nam šlau. Istino, dapa zato malo trbej, naj vejo poštüjeti.« • Kakšno vrejmen ste meli zdaj pa te, gda ste se prvin zdavali? »Zdaj ranč tak kak te smo lejpo vrejmen meli.« • Če nazaj mislite, kak vidite tej petdeset lejt? »Dosta dobroga, dapa dosta žalosti smo tö meli. Zato ka tri sestre pa eden brat so mlado tapomrli. Edna, ka je v Trauš-tja doma bila, gda je mrla, je tü njala dvej leta staroga pojbiča, pa edno devet mejsecov staro dekličino. Tisto je trno strašno bilau. Eden ram, gda dolazgori, tisto je nej taši velki križ, dapa gda edna mati dva deteta tü nja, tisto je strašno. Tisto je nas sploj zmantralo.« • Pa vaša družina, kak je bila tej petdeset lejt? »Mi smo zato ta bili. Mlajši so se vse vönavčili, zdaj sta že obadva oženjena. Tri vnuke mamo, šterim se sploj veselimo. Nika nam ne fali, samo naj zdravje mamo. Lani sem sploj batežna bila, hvalo dam Baugi, ka sem leko zadaubila te lejpi den, gda sva svetila petdeseto obletnico z možaum. Pa ranč tak lopau se zahvalim mlajšom, ka so mislili na naja, pa so se brigali, delali so, za volo 50. obletnice. Tak lejpi spomin je tau za nas, ka tau nikdar nemo pozabili. Baug plati gospaudi Ferini Merklini za lejpo mešo, pa vsejn tistim iz vesi, steri so bili pri meši pa so nama gratulejrali. « • Vido sem, ka sta edno lejpo košaro dobili na obletnico, v šteroj je petdeset rauž. Vsakša rauža edno leto znamanüje s tej petdeset lejt, ka sta vküper. Če bi je eden za drügim sklali tak, kak so lejta šlé, na štere rauže bi prajli, na tau leto je bilau najbaukšo pa najlepšo? »Vejn prva, druga pa sedma.« • Zaka, ka te rauže znamanüjejo? »Prva rauža, gda sva se zdala, druga rauža, gda se je Žuži naraudila, sedma pa gda se je Pišti naraudo.« Karel Holec ...pa zdaj s Ferijem Merklijem na zlatom zdavanji Ištvan Lovenjak pa žena Ana pred 50 lejtami... OTROŠKI KOTIČEK MALČKI IZ GORNJESENIŠKEGA VRTCA NA SREČANJU V VRTCU PRI OŠ GRAD Košičev pokal združil nogometaše partnerskih šol V dnevaj prauti konci maja človek že čaka, ka aj vrejmen lepšo pa bole toplo grata. Tak so vüpali organizatori prvoga »Košičovoga pokala« na Gorenjom Seniki tö, če rejsan je v preminaučom mejseci dež samo tak copoto pa je v rosagi na dosta mejstaj povauden bila. 27. maja zrankoma pa kak lik bi se nebo samo nasmejalo Sinčarom, tak je sunce sijalo. Na športnom igrišči Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča se je v desetoj vöri zbralo vsej pet ekip, štere so se brsale za prvo mesto na tekmovanji. Mlade pojbe z višji razredov so oprvin razveselile plesalke ausmoga razreda na domanjoj šauli, vsikšoga je pozdravila ravnateljica šole Ildiko Dončec Treiber. Na pitanje od organizacije nam je tak povödala: »Gda na začetki šaulskoga leta sestavlamo program za cejlo leto, mamo dano pet dni brezi pouka, ka se na šauli sami leko odlaučimo, kak je ponücamo. Vsikšo leto šegau mamo meti eden športni den, za tau šolsko leto pa smo mislili, ka bi dobro bilau malo ovak tau organizirati. Tak smo dobili priliko, ka pozovémo šaule, s šterimi smo že dugo v prijateljski stikaj.« Iz Slovenije sta na pokal leko prišli ekipi dvej pobrateni šaul, DOŠ Prosenjakovci in OŠ Kuzma. Nej je mogla faliti drüga narodnostna šola iz Porabja, DOŠ Števanovci, vogrske šaule pa je predstavlala šaula Csörötnek-Magyarlak. Slejdnji so dobili pozvanje zatok tö, ka so se pred tremi lejtami pri nji brsali dijaki siničke šaule. Ovak manjšinske šaule v županiji tö sodelujejo na športni dnevaj, lani so na priliko v Gornjom Čatari držali »Narodnostni nogometni pokal«. Rovački mlajši so letos žau nej mogli priti na Gorenji Sinik. Fusbalske tekme so se začnile na igrišči ozajek za bautov. Vsikša ekipa je mejla 6+1 članov, vsikša špila je trpela dvakrat 12 minutov. Birauv je biu vsikder eden takši trener, šteroga ekipa je nej špilala. Eden od nji, Laci Domjan z DOŠ Števanovci je povödo, ka so tej mlajši eške fair. »Uni na šaulaj se tö tau včijo, ka trbej poštüvati drüge igralce. Grdau so sploj nej gunčali, eno dvakrat-trikrat so med cejlov tekmov, v 24 minutaj prekršek naredili, tau je rejsan nej dosta. Gda pa pridejo v vekše ekipe, se od vözraščeni navčijo tiste stvari, štere so nej športne.« Ovak je števanovska šaula žmetno vküperpobrala ekipo iz višji razredov, depa tau so tö rejšili z gostujočimi igralci. Zavolo pouka slovenskoga gezika majo na šauli kedensko samo dvej vöre športne vzgoje, depa med odmori se vsi – dekline tö – pred šaulov brsajo. Redno spravlanje s športom je potrejbno za zdravoga človeka, brodi škonik z DOŠ Prosenjakovci Zoran Kos tö. »Gnesden lidgé več ali menje sedimo. Šport je pa trnok dober, ka se človeško tejlo razgible, ka se malo s kisikom prežememo, pa ka se sprostimo tö. Lidgé cejle dneve delajo, so trüdni, rabijo pa šport, iti v naravo, ka se nadihajo.« Mladi fusbaleri so leko na Gorenjom Siniki rejsan dosta lejtali pa dihali, vsikša ekipa je gnauk špilala z vsikšov drügov. V Prosenjakovci se več mlajšov dale brsa v mladinskoj pa vözraščenoj skupini, tak je tau v Kuzmi tö. Ravnatelj šaule pa župan te občine Jožef Škalič je po prvoj tekmi svoje ekipe eške nej mogo povödati, što bau najbaukši. »Edno tekmo sem vido, nej več, vüpam, ka majo naši šanso. Ge zavüpam svojim učencom. Favoritov je več, v začetki so v igri vsi. Želejm malo sreče, na prvom srečanji na Košičovom pokali pa si kak prvo želejm drüženje. Dale pa de kvaliteta pri nogometi tö rasla.« Ranč drüženje mlajšov z enkraj pa drügi kraj grajnce so za najpomembnejšo stvar držali vsi navzauči. Mladina se je drüžila v padaštvi, nej samo v tekmovanji. Dosta se je nücala slovenska rejč tö, porabski mlajši so leko vadili materni gezik s protivniki iz Slovenije. Mlajšam z nižji razredov je tö nej dugi cajt biu, pauleg igrišča so se uni tö brsali ali vauže vlekli, dekle pa so leko navijale fusbalerom svoje šaule. Zadvečerka pa je leko vsikši zvödo, štera ekipa je baukša od vsej drügi bila. Vsi mlajši so se fejst potrüdili, depa najvekši pokal je leko samo eden daubo. Toga je letos prejkvzela šaula Magyarlak-Csörötnek. Vrstni red je biu dale takši: 2. Kuzma, 3. Števanovci, 4. Gornji Senik, 5. Prosenjakovci. Za konec pa eške edno želenje od ravnatelice sinčarske šaule: »Vüpajmo, ka je tau gnešnje srečanje nej slejdnje, pa de gratala tradicija!« (Prireditev sta finančno podprla Zveza Slovencev na Madžarskem in Šolski javni sklad Železne županije. Organizatorji se zahvaljujejo za pomoč.) -dm- Vrtec z Gornjega Senika že od leta 2007 sodeluje z vrtcem pri OŠ Grad. Tamkajšnji vrtec, Vrtec pri OŠ Grad, letno pripravi tri srečanja, ki so naravnana tako, da otroci ustvarjajo v različnih delavnicah, se družijo in sporazumevajo v slovenskem jeziku ter tako pripomorejo k ohranjanju slovenske besede v Porabju. Tretje in hkrati tudi zadnje srečanje v tem šolskem letu je potekalo 13. maja in je bilo nekoliko drugačno od predhodnih srečanj. Po prijetnem in sproščenem sprejemu ter zajtrku smo se odpravili na daljši sprehod v gozd. Tam smo se dogovorili, da bomo raziskovali plasti zemlje ter spoznavali rastline in živali v njej. Otroci so začeli odgrinjati plast za plastjo in našli veliko zanimivega ter tako postali pravi mali raziskovalci. Najdeno smo ob postanku ob gradu razstavili na bel prt, ter opazovali in se hkrati čudili, koliko vsega smo našli v tako kratkem času. Nepogrešljivi pripomočki pri našem delu so bile lupe in povečevalne posodice, s katerimi smo lahko opazovali gibanje mravelj, gosenic, polža in drugih majhnih živali. Z lupami smo raziskovali tudi različne rastline, jih sproti slovensko poimenovali in se ob tem veliko pogovarjali. Otroci so si na ta način pridobili nekaj novih besed. Z veliko novimi spoznanji smo se počasi vračali v vrtec. Pot do vrtca je hitro minila, saj so nas začele preganjati dežne kaplje. Ob prihodu v vrtec smo rastline pogledali še pod stereo mikroskopom ter iskali informacije o najdenih živalih in rastlinah v naravoslovnih knjigah. Ob koncu srečanja so se otroci še malo poigrali, opravili kosilo in se nato odpravili domov. Minil je prekrasen dan, saj so otroci odhajali z novimi izkušnjami, znanji in spoznanji. Srečanje se je izkazalo za zelo uspešno, saj so zadovoljni obrazi povedali vse. Sanja Sinic, dipl. vzg. Pet šaul je tekmovalo v prijateljstvi MLAŠEČI KAUT Kuratorij razpisal nova natečaja PETEK, 11.06.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: TRMA, 10.35 SESTRSKA LJUBEZEN, KRATKI FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC: ČEVLJAR, 11.45 TO BO MOJ POKLIC: ČEVLJAR, 12.10 OSMI DAN, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 SKOZI ČAS, 13.35 TURBULENCA: PROSTI ČAS, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: ZGODOVINA, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ZGNZ - BIG FATHER/2, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.45 EUTRINKI, 20.00 OBČINSKA OSEBNOST LETA, TV NAN., 20.30 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 POLNOČNI KLUB, 0.25 DUHOVNI UTRIP, 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.06.1992, 1.05 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PETEK, 11.06.2010, II. SPORED TVS 6.00 ZABAVNI INFOKANAL, 6.45 TV PRODAJA, 7.20 GLASNIK, 7.45 EVROPSKI MAGAZIN, 8.15 ČRNO BELI ČASI, 8.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.06.1992, 8.55 (NE)POMEMBNE STVARI: ALKOHOL, 9.50 ŽOGARIJA, OTR. ODD., 10.15 GLASBENI VEČER, 10.15 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2010, 11.25 ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE, 12.00 SLOVENCI PO SVETU, 13.00 FIFA V AFRIKI, NOGOMETNA ODDAJA, 14.00 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, 14.00 OTVORITEV, 15.00 STUDIO, 16.00 JUŽNA AFRIKA - MEHIKA, 20.30 CAPE TOWN: URUGVAJ - FRANCIJA, 23.00 SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, SKRAJŠANI POSNETKI TEKEM, 0.00 NED KELLY, AVSTRALSKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 12.06.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: ZGODOVINA, 7.20 PRAVLJICE IZ MAVRICE: ČARODEJNI DIMNIKAR; MIHEC IN MAJA, OTR. SER.; NOTKOTI: SKRIVNA DEDIŠČINA, LUTK. SER.; RIBIČ PEPE: ČRKA Č IN ČRNOMELJ, OTR. NAD., 9.10 RISANKA, 9.25 MORRISON DOBI SESTRICO, NIZOZ. FILM, 10.45 MEDIACIJA - ZMAGA ZA VSE, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 MOJE SANJE O BENETKAH, NEMŠKI FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOBOTNO POPOLDNE, 17.25 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 LAŽNA GROFICA, AM. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 BLEŠČICA, 23.05 GANDŽA, AM. NAD., 23.35 GANDŽA, AM. NAD., 0.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.06.1992, 0.30 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL SOBOTA, 12.06.2010, II. SPORED TVS 6.00 ZABAVNI INFOKANAL, 6.30 TV PRODAJA, 7.00 SKOZI ČAS, 7.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.06.1992, 7.35 OCENA REFERENDUMA O ARBITRAŽNEM SPORAZUMU, 8.35 POSEBNA PONUDBA, 8.55 TV PRODAJA, 9.30 SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, JUŽNA AFRIKA - MEHIKA, 11.15 URUGVAJ – FRANCIJA, 13.00 STUDIO, 13.30 JUŽNA KOREJA - GRČIJA, 16.00 JOHANNESBURG: ARGENTINA – NIGERIJA, 20.30 RUSTENBURG: ANGLIJA - ZDA, 23.00 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, SKRAJŠANI POSNETKI TEKEM, 0.00 SOBOTNO POPOLDNE, 2.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 13.06.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 9.25 ŽOGARIJA - KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, OTR. ODD., 9.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 10.20 OZARE, 10.25 OBZORJA DUHA, 10.55 EVHARISTIČNI KONGRES, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 OGLASI + NAPOVEDNIKI, 13.25 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.15 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, 15.30 PRVI IN DRUGI, 16.00 LA REUNION - EVROPSKI OTOK SOŽITJA, DOK. ODD., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 V DOBRI DRUŽBI, 18.35 ČARLI IN LOLA, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 POLETJE V ŠKOLJKI, SLOV. FILM, 21.25 VEČERNI GOST: LUBA ŠLANDER, 22.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.55 LOVEC NA LJUDI, ISLANDSKA MINI SERIJA, 0.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.06.1992, 0.35 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL NEDELJA, 13.06.2010, II. SPORED TVS 6.00 ZABAVNI INFOKANAL, 6.20 SKOZI ČAS, 6.30 SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, 6.30 JUŽNA KOREJA – GRČIJA, 8.15 ARGENTINA - NIGERIJA, 10.00 ANGLIJA - ZDA, POSNETEK IZ RUSTENBURGA, 12.00 STUDIO, 13.30 POLOKWANE: ALŽIRIJA – SLOVENIJA, 16.00 TSHWANE/PRETORIA: SRBIJA - GANA, 18.00 KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO V ROKOMETU (M), SLOVENIJA - MADŽARSKA, 19.30 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, 20.30 DURBAN: NEMČIJA - AVSTRALIJA, 23.00 ŽREBANJE LOTA, 23.10 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, 23.10 ALŽIRIJA - SLOVENIJA, 0.55 SKRAJŠANI POSNETKI TEKEM, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 14.06.2010, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 COFKO COF, RIS., 10.35 ŽOGARIJA, OTR. ODD., 11.00 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.55 BOLŠJAK, DOK. FELJTON, 14.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 FELIKSOVA PISMA, RIS., 15.55 FELIKSOVA PISMA, RIS., 16.10 BUBA GUBA: UMIVAJMO SE, LUTK. NAN., 16.35 PODSTREŠJE: GRAMOFON, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PINGU, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 UMETNI RAJ, 23.40 GLASBENI VEČER, 0.25 IGRAJ KOLCE, LJUDSKE TEME V SLOVENSKI SIMFONIČNI GLASBI, 1.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 14.06.1992, 1.50 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL PONEDELJEK, 14.06.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, SRBIJA - GANA, 9.15 NEMČIJA – AVSTRALIJA, 11.00 ALŽIRIJA - SLOVENIJA, 13.00 STUDIO, 13.30 NIZOZEMSKA - DANSKA, 16.00 JAPONSKA - KAMERUN, 20.30 CAPE TOWN: ITALIJA - PARAGVAJ, 23.00 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, SKRAJŠANI POSNETKI TEKEM, 0.00 OSAMLJENI, ANG. FILM, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 15.06.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA, LUTK. NAN., 10.25 RIS., 10.35 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 10.50 FELIKSOVA PISMA, RIS., 11.00 REGRATOVA ROŽA, LUTK. PREDSTAVA, 11.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.55 VEČERNI GOST: LUBA ŠLANDER, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNI RAJ, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 15.55 RISANKA, 16.05 PROFESOR PUSTOLOVEC, 16.30 POTPLATOPIS, 2. ODDAJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZGODOVINA ARHITEKTURE, 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 A.ROZMAN ROZA-J.PERVANJE: VRTIČKARJI: DEDIŠČINA, 20.15 VRTIČKARJI: ŽUR, 21.00 ZADNJI AVTOBUS ZA SIBIRIJO, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 TRIAŽA - DILEMA DR. ORBINSKEGA, DOK. ODD., 0.45 ZGODOVINA ARHITEKTURE, 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 15.06.1992, 1.40 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL TOREK, 15.06.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, NIZOZEMSKA - DANSKA, 9.15 JAPONSKA - KAMERUN, 11.00 ITALIJA – PARAGVAJ, 13.00 STUDIO, 13.30 NOVA ZELANDIJA - SLOVAŠKA, 16.00 SLONOKOŠČENA OBALA - PORTUGALSKA, 20.30 BRAZILIJA - SEVERNA KOREJA, 23.00 SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, SKRAJŠANI POSNETKI TEKEM, 0.00 USODNO POTOVANJE, AM. FILM, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 16.06.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 RISANKA, 10.40 PROFESOR PUSTOLOVEC, 11.00 POTPLATOPIS, 2. ODDAJA, 11.25 ZGODOVINA ARHITEKTURE: ROMANIKA, 11.55 ZADNJI AVTOBUS ZA SIBIRIJO, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 POLEMIKA, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN: SLOVENCI V JUŽNI AFRIKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: ŠOTOR, RIS., 15.50 MILAN, RIS., 15.55 MEDVEDEK: BALONČKI, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 IZBRANO POGLAVJE - ZDRAVJE V EVROPI - POKLICNE BOLEZNI, 18.30 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 18.40 LENI IN ČIVKA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 GLEDAMO NAPREJ, 20.05 MAJHNO MESTO, AM. FILM, 21.30 OBLEKA, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 OMIZJE, 0.25 IZBRANO POGLAVJE - ZDRAVJE V EVROPI - POKLICNE BOLEZNI, 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 16.06.1992, 1.40 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL SREDA, 16.06.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, NOVA ZELANDIJA – SLOVAŠKA, 9.15 SLONOKOŠČENA OBALA - PORTUGALSKA, 11.00 BRAZILIJA - SEVERNA KOREJA, 13.00 STUDIO, 13.30 HONDURAS - ČILE, 16.00 DURBAN: ŠPANIJA - ŠVICA, 20.30 JUŽNA AFRIKA - URUGVAJ, 23.00 ŽREBANJE LOTA, 23.10 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, SKRAJŠANI POSNETKI TEKEM, 0.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN LUCIENNE LONČINA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 17.06.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.05 TELEBAJSKI: BAZENČEK, OTR. NAN., 10.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 BERLIN, BERLIN: SILVIA, NEMŠ. NAN., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 OBČINSKA OSEBNOST LETA, TV NAN., 13.50 V DOBRI DRUŽBI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.05 MERLE, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI: SMRT, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 BELA, RIS.,18.45 OČI IN SINE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.55 ČIGAVO JE MORJE?, NEMŠ. DOK. ODD., 21.45 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OSMI DAN, 23.45 GLOBUS, 0.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 17.06.1992, 0.40 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL ČETRTEK, 17.06.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, HONDURAS - ČILE, 9.15 ŠPANIJA - ŠVICA, 11.00 JUŽNA AFRIKA - URUGVAJ, 13.00 STUDIO,13.30 ARGENTINA - JUŽNA KOREJA, 16.00 GRČIJA - NIGERIJA, 20.30 FRANCIJA - MEHIKA, 23.00 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, REPORTAŽA, 23.20 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, SKRAJŠANI POSNETKI TEKEM, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL Javni sklad za narodne in etnične manjšine na Madžarskem je razpisal nova natečaja. 1. Založniška dejavnost v maternem jeziku oz. dvojezična založniška dejavnost. Rok vložitve natečajev: 30. julij 2010 Kuratorij se bo odločil: 23. septembra 2010 Višina namenskih sredstev: 20.000.000 forintov 2. Bogatitev javnih zbirk Rok vložitve natečajev: 30. julij 2010 Kuratorij se bo odločil: 23. septembra 2010 Višina namenskih sredstev: 5.000.000 forintov Podrobnejše informacije najdete na spletni strani sklada: www.mnekk.hu Vrtni traktor za kositi pri Porabski domačiji Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci je nauvi vrtni traktor küpilo. Že tri leta je najvekšo delo bilau za društvo, ka smo več kak hektar velko parcelo mogli kositi, aj domačijo ne zarasté trava. Na leto najmenje štirikrat, petkrat z malo kosilnicov. Zdaj smo se od te velke brige rejšili. Od Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu smo prosili in dobili denar za vrtno kosilnico. Kosilnica je znamke Husqvarna GTH 260TWIN. V Sloveniji smo go küpili, zato ka tam je dosta falejša bila kak pri nas na Madžarskem. Istino, ešče etak je nej bila fal. Med Husqvarnimi vrtnimi traktori je tau najvekša pa najmočnejša serija. Moč motorja je 26 konjov, širina reza pa 136 cm. Že smo go sprobali, pa leko povejmo, ka s tejm traktorom je rejsan šala kositi. K. Holec www.porabje.hu Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu