te) NA 1620/21 ’ ŠTEVILKA 18
rVAVPOTIt
IZDAJA UPRAVA IMA' RODNEOA ELEDALIHA VUUBUANIUREIA OTON ŽUPANČIČ
CEI\IA«K
Spored za 19. teden
Drama
Torek, 18.	jan.	—	Zaprto.
Sreda, 19.	jan.	—	Školjka,
četrtek, 20.	jan.	—	Školjka.
Petek, 21.	jan.	—	Cvrček za	pečjo.
®°bota, 22.	jan.	—	Sen kresne noči v opernem gleda-
lišču ob dramskih cenah.
Nedelja, 23.	jan.	—	Školjka.
^°ned., 24.	jan.	—	Cvrček za	pečjo.
Opera
T
0rek, 18. jan. — Baletni večer. Gostovanje moskovskega imperatorskega baleta. reda, 19. jan. — Baletni večer. Gostovanje moskov-skega imperatorskega baleta.
Letrtek, 20. jan. — Baletni večer. Gostovanje moskov-skega imperatorskega baleta. etek, 21. jan. — Vesele žene vvindsorske. bota, 22. jan. — Sen kresne noči. Dramska predstava, p ^elja, 23. jan. — Fra Diavolo.
°Ued-, 24. jan. — Zaprto.
E
C
D
A
Izven.
E
Izven.
Izven.
Izven.
E
A
Izven.
pripravlja Jeromeovo veseloigro Miss Hobbs; opera ThaVs.
Začetek ob 8.
Konec ob pol 11.
ŠKOLJKA
Drama v treh dejanjih. Spisal Alojzij Kraigher.
Režiser: O. ŠEST.
Pepina, 23 let.......................................ga	Šaričeva
Tonin, njen mož, 30 let.................................g.	Rogoz.
Maks, njegov brat, 26 let...............................g.	Kralj.
Olga, prijateljica Pepinina, 25 let .... ga Juvanova.
Dr. Podboj, zdravnik, 36 let............................g.	Terčič.
Dr. Lubin, odvetnik, 34 let.............................g.	Pregare.
Strelovka, mačeha Pepinina, 54 let .	.	.	.	ga	Danilova.
Trgovski vajenec........................................g.	Rakuša.
Čas: fin de siecle.
Začetek ob 8.
Konec okrog 11.
Cvrček za pečjo
božična pripovedka v treh dejanjih. Po Charlesu Dickensu dramatiziral Lodovic de Francmesnil. Prevel Ivo Šorli. Glasba J. Masseneta.
^gent: A. BALATKA.	Režiser: O. ŠEST.
John, voznik...................................g.	Terčic.
^°tka, njegova žena............................ga	Rogozova.
^aleb, lesorezec...............................g.	Kralj
“erta, njegova hči............................gna	Wintrova.
Jj-dvard, njegov sin...........................g.	Gregorin.
*3ckleton, trgovec.............................g.	Ločnik.
r*rs. Fiedlingova .................gna Rakarjeva.
“*3ya Fiedlingova, njena hči...................ga	Juvanova.
Prvo in tretje dejanje pri Johnu, drugo dejanje pri Calebu.
Godi se v bližini Londona leta 1800.
Začetek ob 8.
Konec ob 11-
Sen kresne noči
Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare, prevel Oton Župančič. Glasba F. Mendelssohna.
Dirigent: I. BREZO VŠEK.	Režiser:	OSIP	ŠEST.
Tezej, vojvoda atenski ....
Egej, Hermijin oče........................
Lisander, 1	.. ...	„	..	(
Demetrij j za*.iu‘)*Jena v tiermijo j
Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju Dunja, tesar .
Klopčič, tkalec Pisk, mehokrp Nosan, kotlar Trlica, krojač Smuk, mizar .
Hipolita, kraljica amazonska Hermije, zaljubljena v Lisandra Helena, zaljubljena v Demetrija Oberon, vilinski kralj .
Titanija, vilinska kraljica
Spak........................
Grašek
Pajčevina	J
Vesca	r
Gorčica
g. Gabrščik. g. Gregorin, g. Kralj, g. Rakuša, g. Potokar, g. Strniša, g. Plut. g. Rogoz, g. Ločnik. g. Peček, g. Jerman, gna Bergantova, ga Juvanova, ga Rogozova. gna Wintrova. ga Šaričeva. gna Vera Danilovi gna Gorjupova. gna Presetnikova-gna Repovževa. Juvanova ml.
Drugi palčki iz spremstva kraljevega in kraljičinega. Tezejev® in Hipolitino spremstvo. — Godi se v Atenah in v gozdu b*>
njih.
Baletni večeri.
Prinia balerina bivšega imperatorskega moskovskega baleta
Margarita Fromanova
Plesalka ruskih karakternih plesov
Julija Bekefijeva
Solist bivšega imperatorskega moskovskega baleta
Maks Froman
in člani baletne šole Margarite Fromanove:
Redlova, Olga Orlova, Natalija Miklasevskaja in Valentina Bjelova.
BROGRAM:
jjPierrot“, balet v enem dejanju "Jazurka (iz baleta Kopelija) .
Jalček...............................
Panski ples........................
^Iček „Bluette“......................
Jolka „Pierrette“....................
'Nerikanski ples...................
Oreador in Andaluzijka	.	.
*atarski ples „Hajtarina“	.	.
^avota...............................
‘es z meči.........................
JSanski čardaš .....
J.Uski ples..........................
p a^jarski ples......................
TT
V^odija II
RalSek „Lento“ .... .,Uski narodni rjazanski plesi.
p uaruuni l A°!°vecki plesi
ples •
> iskm ples
Franka
oabod .	.	:	:
o|^anski ples I. ganski ples II. Ma'rai°či labod nac3' ples .
vglasbil Weber Delibes. Delibes. Moskovski. Drigueau Drigueau. Smok. Rubinstein. Hajderman. Gasek. Delibes. Grosman. Kael. Brahms. Liszt. Drigueau
Puni.
Grieg. Schubert. Ljadov. Gertelj. Čajkovski. Drigueau. Bizet.
Rubinstein. Saint-Saens. Delibes.
— 5 —
Začetek ob 8.
Konec ob ll*
Vesele žene windsorske
Komično-fantastična opera v treh dejanjih (šestih slikah). Besedilo po W. Shakespearu; prevel A. Funtek, vglasbil
O.	Nicolai.
Dirigent: I. BREZOVŠEK.	Režiser:	F. BUČAR-
Sir John Falstaff (bas).........................-g.	Zathey.
Fluth, meščan (bariton).......................g. Romanovski-
Page, meščan (bas)............................g. Zupan.
Fluthova (sopran).............................gna Zikova.
Pageva (mezzo- sopran)........................gna Šterkova.
Fenton, mlad meščan (tenor)...................g. Kovač.
Ana, hči Pageva (sopran)......................ga Levičkova.
Slender, bogat meščan (tenor).................g. Trbuhovič.
Dr. Cajus, Francoz (bariton)..................g. Zorman.
Natakar ......................................gna Vrhunčeva-
Prvi meščan...................................g. Simončič.
Drugi meščan................................... .g.	Drenovec.
Meščani in meščanke, bajne prikazni. — Godi se v Wind'
sorju na Angleškem v začetku 17. stoletja.
1. Gospe Fluthova in Pageva sta prejeli od Falstafia enak0 glaseči se pismi ter skleneta maščevati se na vesel način.
Ljubosumni Fluth svari svoje prijatelje, naj ne zaupajo že-iiskan’1 — Pageva hčerka Ana ima tri snubače, bogatega Slenderja, Cajusa in siromašnega Fentona, katerega ona ljubi, njeni starši P* odklanjajo. — Fenton prosi zaman Pagea, naj mu da hčerko v zakon. Po prerekanju nastane prepir in Fenton zatrjuje, da sl ^ piidobil Ano z zvesto svojo ljubeznijo.
2. Soba pri Fluthovih.
Falstaff pride povabljen k sestanku z gospo Fluthovo, ali gosP^ Pageva pride, kakor je bilo dogovorjeno, vsa razburjena s stra^® novico, da prihaja ljubosumni Fluth, ki namerava zapeljivca urnof* ’ Ves prestrašen se da Falstaff veselim ženskam skriti v veP košaro za perilo. — Hlapcema, ki naj neseta perilo na beli®
ukažeta ženi vreči vsebino košare v vodo. — Ljubosumni soprog Fluth privede s seboj več prijateljev, s katerimi zaman iztika po stanovanju, da bi zasačil Falstaffa. Fluth ova dn Pageva se delata užaljeni in ker tudi Fluthovi prijatelji ne najdejo zapeljivca, očitaio ysi Fluthu pretirano ljubosumnost.
3. Gostilna.
Falstaff išče v pijači utehe po včerajšnji nezgodi. Potolažen Pa je šele, ko prejme zopet pismo od Fluthove, naj pride k njej, *er je njen mož odšel na lov. Lovska družba pride na požirek vWa in n okat eri so tali predrzni, da si upajo s Falstaffom tekmo-vati v pijači. — Fluth pride k Falstaffu preoblečen kot Sir Bro^k ^r‘ dobri kapljici zasuče Brook govorico na svojo ženo in tako 'zve dan in uro sestanka.
4. Soba pri F l u t h o v i h .
Končno je Falstaff s Fluthovo sam. Ona hlini ljubezen in obsuje včerajšnjo nezgodo na belišču. Zopet ju moti Pageva z neprijetno vestjo, da že prihaja besni soprog. Urno vtakneta veseli *Cl'i Falstaffa v obleko neke tete, kateri pa je bil svoj čas Fluth Propovedal prihajati v hišo. Fluth zopet preišče vse stanovanje iti Zattian prebrska košaro, hoteč umoriti Falstaffa. V staro babo prevlečenega Falstaffa Fluth ne spozna in vrže debelo babo, udrihajoč 1)0 niej, skozi vrata.
5. Vrt	pri	Pagevih.
Nadejaje se,	da	ugleda svojo	sladko	Ano,	pride Slender,	ali
tr° se skrije za grm. ko začuje prihajajočega Cajusa, ki tudi upa Uzreti svojo Ano. Ali i on se hitro skrije, ko zasliši Fentona pet: St,cnado. — Ana prihiti k Fentonu in oba si obljubita večno ljube-^n. Veseli	ženi	sta	razodeli svojima soprogima	vso	burko s Fal-
' af‘om in	sedaj	se	vsi dogovore,	da ga	pozovejo	še enkrat	na
stanek v windsorski park, kjer naj se uprizori s pomočjo prija-lcv velika čarobna burka, Falstaffu za kazen.
"• W i n d s o r s k i park o polnoči.
2	Falstaff pride kot bajni lovec Herne, veseli ženi se	mu ^ridru-
a baš ko misli Falstaff, da se bliža trenutek razkošja, nasta:«? , Parku vrišč in hrup, vsa vesela družba privre našemljena v p	e Prikazni in muči Falstaffa, dokler se grešnik ne	spokori. —
bu	* Page in njiju veseli ženici razodenejo Falstaffu	vprizorjeno
in	°’ ^ai&taff prizna svojo pregreho, sprejme ponujeno	mu spravo
Veselc tsre je konec.
- 7 -
Začetek ob 8.
Konec okrog 11*
Fr a Diavolo
Opera v 3 dejanjih, napisal E. Scribe, prevel A. Fantek, vglasbil D. F. E. Auber.
Dirigent A. BALATKA.	Režiser	F. BUČAR-
Fra Diavolo, pod imenom marchese di San
Marco (tenor).................................-g-	Drvota.
Lord Kookburn, potujoč Anglež	(bariton)	.	g. Pribislavski-
Pamela, njegova žena (mezzo sopran)	.	.	gna Šterkova.
Lorenzo, častnik (tenor)......................g. Šindler.
Matteo, krčmar (bas)...........................g. Zupan.
Zerlina, njegova hči (sopran)................ga Levičkova-
Giacomo, (bas)	...................g. Zorman.
Beppo (tenor) j bandlta \...................................Trbuhovič-
Podčastnik (bariton).........................g. Drenovec.
Mlinar (tenor)..................................g. Rus.
Vojaki, strežniki, kmetje in kmetice.
Godi se blizu Terracine v Italiji začetkom 19. stoletja. Prva vprizoritev 1. 1830. v Parizu.
Fra Diavolo.
I- Pred gostilno. Krdelo vojakov, na čelu jim častnik Zoreti z.«, veselo popiva, le Lorenzo je žalosten, ker mu krčmar Mat-te° ne da iza ženo hčere Zerline, ki je namenjena bogatemu Franciscu.
Lord Kockburn in njegova soproga Pameila prihitita vsa razburjena, bila sta /ravnokar na cesti oplenjena po roparski tolpi Fra Dsavolovi. Vojaki takoj odidejo zasledovat roparje. Ko je lord svoji ^ni razodel svoj srd nad njenim koketnim vedenjem napram nekemu ■ttajrkiju iiz Napolija, nastopi Fra Diavolo pod imenom markilja di
Maroo. Angleška dvojica odide, s Fra Diavolorn ostane Zerlina 5a,na, ki
mu zapoje pesem o zloglasnem roparju Fra Diavolu. Prihajajoča roparja Beppo in Giacomo javita, da se ni posrečilo, An-Sležii vsega ukrasti. Ko prideta zopet Angleža, izve Fra Diavolo na Zvit način, da ima Pamela v obleki všitih 100.000 lir. — Vojaki se vrnejo in prineso veselo novico, da so rop arij e premagali in Pa m el 1 n ra&nj nakift zopet nazaj prinesli. Pamela, vse srečna, podari Zerlini p Lorenzo ^ar ocjkloni — 10.000 lir, ;in tako je poroka Zerline In 0rcnza mogoča.
Z eri in in a spalnica. Zerlina vede angleško dvojico v sot>o. Fra Diavolo pride skrivaj ogledovat, kako ibi mogel do An-Cza, da bi ga oroipal. Pri odprtem oknu zapoje barkarolo v znamenje, da zdaj lahko prideta Beppo in Giacomo, ki se priplazita skozi ^ n°. Zenlina se vrne, razbojniki se urno skrijejo v mali temni so-Cl> Zerlina gre v posteljo in ko zaspi, hočejo razbojniki takoj k ^ležema — ali zdajci se začuje hrup, vojaki so se vrnili, zato se ^anjfi izopet skrijejo. Zerlina hiti gostiti vojake. Lord pride poiz-^eaovat, od 'kod ta hrup in zdaj nastane ropot v temni sobici, kjer skiri:ti roparji. Ko pa hoče Lorenzo vstopiti, mu pride naproti le ^ ^an M.arco — Fra Diavolo. Lorenzu reče Fra Diavolo, da T 'Omenjen ,k Zerlini, lordu Pu, da je hotel k Pameli. Tako ie 11 scbe, Lorenzu in lordu pa zbudil ljubosumnost.
Yt , • Gorata pokrajina. Fra Diavolo pride kot bandit in ^ {llc v votlo drevo listek, v katerem veli Beppu in Giacomu, naj An fasta znamenje z zvončkom v kapelici, da je prišel čas oropati Co 'eža. Potem odide. Po svetem opravilu ostaneta Beppo in Gia-r 0 Sama, najdeta listek ter ga z velikim naporom prečitata. L*'-pTj(j0 Pr,1de i,n toži o Zerlini,ni nezvestobi. Z viraičajočiim se ljudstvom Up-,,0 ^er'ina, prinese banditoma naročeno vino; tadva pa se pri tej ^ ’ Ker sta malo preveč pila, izdata, prepevaje ono pesem, k! ^ejo	P6'a sino*'* Zerlina, ko je bila sama v spalnici. Takoj pri-
2astr	bandita in res najdejo listek,, ki ju izda. Lorenzo zapove
silje ™ colo okolico, vsi se poskrijejo. Giacomo mora dati, pri-lc° ^ P0 Lorenzu, znamenje z zvončkom, Fra Diavolo pride in ba?
°Cc k Angležu, ga vojaki ustrele.
— 9 -
Daniel Frangois Auber — Fra Diavolo.
Prof. dr. P. K.
V vojni in revoluciji sicer počivajo muze, a Francozi se niso tudi za časa najhujše revolucijonarske strahovlade koncem osemnajstega stoletja odrekli ljubezni do komične opere io naval na blagajno gledišča komične opere je bil v tej dobi naravnost velikanski. Dokaz, kolika življenska potreba je bila Francozom komična opera, je dejstvo, da se je vprizorilo v dobi dveh let strahovlade (od leta 1792—1794) v Pariz11 37 novih oper.
Glavna reprezentanta te komične opere sta bila začetkom 19. stoletja Boildieu iz Rouena in pa Daniel Frangois Auber (1782—1871). Prvi je bil tipičen Francoz, drugi pravi veliko* mestni Parižan. Bil je učenec Cherubinijev, a naslanjal se j® predvsem na Boildieua, dokler se ni 1. 1825. v „Le magon našel samega sebe ter odslej v svojih nadaljnih operah »ka fiancee" (1829) „Fra Diavolo" (1830) „Lestoq“ (1834) itd-hodil svoja lastna pota.
Glasba Auberjeva je lahka in melodijozna, a njegove melodične sladkobe se ne nasitimo tako hitro, ker Auber umeje napraviti svojo melodiko z mojstrsko vporabo disonanc takorekoč pikantno. Poljudne pesni, ki pač ne dosegajo kolora' turnih arij Rossinijevih, in kadriljski plesi so značilni za nje' govo opero. Njegova glasba je duhovita, včasih morda koketnS' deloma sentimentalna, pa takoj zopet komična; le redkokedaj je globoka, a skoraj vedno se smejoča in kratkočasna. Kratko* a značilno je mnenje Wagnerjevo o Auberjevi muzi. Še n9 svoja stara leta je nemški mojster dejal: „Njegova (Auber' jeva) glasba je vroča, da bi se lahko opekel — - a obenel11 je tako kratkočasna, da bi od smeha počil."
Zasluge Auberjeve za francosko opero so velike. PredvseH1 je zavrgel nenaravne zahteve Lullijeve seriozne opere s pre' tirano retoriko in tragiko — a v njegovih operah je pob10 žive strasti in ognja, ki greje in užiga. „Napitnice“ in „m° litve“ so bile odsedaj uzuelne točke vseh oper. Prav tak® je tudi Auberjeva brezdvomna ’ zasluga, da je pomaga. francoski glasbi do svetovnega imperija ter da je za nek1^ časa izpodrinil celo italijansko opero. Da je sam užival sve tovni sloves in da je bil prvak med prvaki, je pač saifl<>
— 10 —
°b sebi umevno. Opera, s katero je pridobil za se in za francosko glasbo prvenstvo, je bila „Nema iz Portici", vpri-z°rjena leta 1828. Kolik vpliv je imela Auberjeva glasba !*a sodobnike, kaže dejstvo, da je Rossinija, kateremu se 'Ha Auber prav gotovo zahvaliti za bujne finale in polno-Zveneče ansamblske točke, „Nema iz Portici“ tako na-vdu§ila, da se je Rossini odločil za Viljema Tella, katero delo je zasiguralo trajni sedež med neumrljivimi glasbeniki, bolj intenziven pa je bil vpliv njegove glasbe na politično fazburjene duhove mase. Tako je n. pr. melodijozna „Nema lz Portici“ poslušalce pri premijeri v Baslu tako razvnela, je politično razburjeno občinstvo po predstavi vdrlo ^ holandsko justično palačo ter jo popolnoma demoliralo. ^ako je bila pravzaprav Auberjeva opera zadnji povod za Mitično ločitev Belgije od Nizozemske.
Med Auberjevimi operami, katere so še danes sposobne z'vljenja, se pač najpogosteje vprizarja „Fra Diavolo“, katera si hočemo natančneje ogledati.
(Konec prihodnjič.)
11
Gledališka kronika.
Pfv: zvezek »Gledališke knjižnice« prinaša Gogoljevega »Revizorja« v klasičnem prevodu Iv. Prijatelja z avtorjevo sliko, Gogolje-vimi lastnoročnimi risbami, literarnim uvodom, raznimi opazkami iW-Okusno opremljena knjiga bodi toplo priporočena prijateljem lepe umetnosti, posebno ljubiteljem gledališča. Dobiva se v vseh knjigarnah, pri gledaliških blagajnah in biljeterjih, ter stane 32 kron.
Nastop člana Narodnega gledališča na Dunaju. Sotoplesatt3 našega baleta gospodična Ailisa Nikitina je nastopila d.ne 9. t. m- v družbi birvšoga soloplesalca petrogradske opere i;n sedanjega ballet' nega mojstra dunajske Državne opere gospoda Jurija Kjalkšta PrI plesnem večerni na Dunaju (Grosscr Konzerthaus - Saal). Dlogantn3 publika, ki je naportnila velikansko dvorano do zadniaega kotička, le odlikovala našo umetnico z -navdušenimi dokaizii priznanj a*, Po zad«1 točk/i nijenaga z okusom izbranega in z znano igracijoz-nostjo *avl»e' nega programa se ploskanje ni hotelo poleči, tako, da jo je gosp**" dična Nikitina morala ponoviti. — Gospodična Nikitina nastopi našem odru v drugi polovici tega meseca v Massene.tovi oPer' „ThaTs“.
Potujoča družba moskovskega »Hudožestvenega teatra«, ki ,e
podala piretdklli teden: naši publiki umetniški vžitok, kakršnega Ijana doslej še ni doživela, se povrne morebiti še za ipair večero^ v našo sredo. Gladailišlka uprava se .pogaja ž njo zaradi gostovanU11 v Čehova igndkazu »Tri sestre«, dalije v »Črešnjevem vrtu« iste^3 pisatelja in v Dostojevskega »Bratih Kanamazovih«. Vsi HudO^' stvenitei so sc izrabili naptram upravi z velikim gadovo!jstivoin u prosrunem sprejemu, ki ga jim je priredilo ljubljansko razumništ^0.
Nova dela. Skladatelj Ris to Savin je predložil gledališki uprav’ v vprizoritev svojo »Plesno legendo«, inspirirano po eni »Sedmi'1 legend« Gattfrieda Kellerja. Zanimiva enodejanka spominja n* Massenctorvoga »Gluiinca naše ljube Gospe« ali na Hiini.perdinckJ’' »Mirakel«. Partitura je pisana za veliki orkester. Delo obeča ^ mimtčnem in glasbenem oziru poseben vžitok in se vprizori nat1** še v letošnji sezoni. — Pisatelj F. S. Finžgar je dovršil tridejat^ »Razvaline življenja«, kojc snov je zajeta iz kmečkega življem3. Fr. Kosec igrokaz »Mrakovi«. — Pisatelj V. Jelenc je poslal f?je' dališki upravi svoji enodejanki »Kosovo« in »Za domovino«. Mar>)S Kmetova dvodejanko »Mati« in enodejanko »Notturno«.
— 12 —
Ponatisk dovoljen le z označbo vira.
§1
to^aliSki list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-Pfj ^ ^ar°dnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti tielih • 'n drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih avtori'h Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Alojjj’. ran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr.
TISKH UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.