Poštnina plačana v gotovini Izhaja v pondeljek in peiek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7*— za inozernstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Dln Redakcija in nprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritHčje, desno. Telefon int. št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pcndcljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Leto XIV. Štev. 50. Celje, poffieljek 20. junija 1932. Svečana posvetitev pravoslavne cerkve v Celju Sprejem patrijarha Celjsko rnesto je v soboto 18. t. m. izredno oŽivelo v pričakovanju praznika posvetitve pravoslavne cerkve sv. Save na Vrazovem trgu v Celju. Poslopja so se odela z državnimi trobojnicami, cvetjem in zelenjem. Z jutranjim za- grebškim vlakom so prispeli v soboto pravoslavni bogoslovci \z Sremskih Karlovcev pod vodstvom rektorja in profesorskega zbora. V teku dopoldneva je prispelo še rnnogo gostov, vsa po- zornost pa je bila osredotoČena na sprejem Nj. Svetosti patrijaiha Varnave, ki se je pripeljal ob 14*28 v sprernstvu administratorja zagrebške mitropolije episkopa dr. Maksimilijana Hajdina, bačkega episkopa dr. Irineja Čiriča in zvorniško-tuzlanskega episkopa Nekta- rija Krulja ter številnega drugega pra- voslavnega svečeništva. Na peronu so pričakovali patrijarha divizijski general B. Ilič, ki je na svečanostih zastopal Nj. Vel. kralja, podban dr. Pirkmajer, sreska načelnika dr. Hubad \z Celja in Pinkava iz Laškega, mestni župan dr. Goričan z občinskimi odborniki, za- stopniki okoliške občine, predsednik okrožnega sodišČa dr. VidoviČ, pred- sednik upravnega sodišča dr. Vrtačnik, polkovnika Golubovič in Purič z ofi- j cirskim zbosom, predstavniki uradov, korporacij in društev, med njimi zastop- stvo Sokolov in Sokolic ter gasilcev in mnogo občinstva. Ko je vozil vlak na postaio, so za- grrneli z Miklavškega hriba .streii iz Topičev, vojaška godba pa je zaigrala koračnico. JKo je Nj. Svetost palrijarh Varnava stopil z drugimi cerkvenimi dostojanstveniki iz salonskega voza, ga je najprej pozdravil podban dr. Pirkmajer, nato pa župan dr. Goričan v imenu mestne občine in vsega celj- skega prebivalstva, dame pa so po- klonile patrijarhu cvetje. Župan je pred- stavil patrijarhu zastopnike oblastev, uradov, 5ol in druStev, nato pa so se odučni gostje z avtomobili odpeljaii skozi Spalir vojaštva, ki jebil postavljen na Krekovem trgu, v novo pravoslavno cerkev, kjer je pozdravil patrijarha polkovnik Purič v imenu celjske pra- voslavne cerkvene občine. V cerkvi so se vršile molitve za Nj. Vel. kralja, Nj. Svetost patrijarha, mesto Celjein pra- voslavne vernike. Po vsaki molitvi je vojaška četa pred cerkvijo oddala salvo. Po molitvah, pri katerih je odpeval pevski zbor bogoslovcev iz Sremskih Karlovcev, se je patrijarh z ostalim duhovništvom odpeljal skozi gost Spa- lir občinstva v Celjski dorn, kjer je imel urejene svoje apartmane, v kate- rih je nato sprejemal poklonitvene obiske zastopnikov oblastev, uradov, korporacij in društev. Ob 18. se je pričelo v cerkvi v navzočnosti patri- iarha, episkopov in ostalega duhov- n»štva ter štčvilnega občinstva bdenije, Pr|. katerem je zopet pel zbor iz Srem- skih Karlovcev. ^veCer se je vrSil na razširjenem vrtu CeijSkega doma zelo dobro obi- skan koncett vojaške godbe. PosvetUev cerkve V prvih jutranjih urah tople solnčne nedelje pravoslavnih BinkoSti so se pričela v Celju zgrinjati velike mno- žice domačinov in gostov. Med gosti so bile odlične osebnosti iz beograj- skega javnega življenja in ostalih de- lovdržave. Kmalu po 8. zjutraj je pri- spel z avtomobilorn v Celje ban dr Drago Marušič, za njim pa ljubljanski župan dr. Puc. Pred cerkvijo so se poleg nepregledne množice občinstva in vojaštva zbrali tudi številni pred- stavniki javnega življenja. Cerkvena slovesnost se je pričela ob pol 9. s kratko molitvijo v cerkvi, nato pa se je vršila slovesna proce- sija trikrat okoli cerkve, med katero je vojaška Častna četa oddala štiri salve. Po teh obredih, pri katerih je pel pevski zbor iz Sremskih Karlov- cev, so se odprla glavna vrata. Nj. Svetost patrijarh Varnava je stopil na Čelu svojega spremstva in slavnostnih gostov v notranjost in blagoslovil božji hram. Sledili so še ostali obredi, nato pa je patrijarh opravil tudi slo- vesno arhijerejsko iiturgijo (pontifikal- no mašo), ki je trajala do opoldne. Po liturgiji je imel patrijarh krasen cerkven nagovor na množico in na pravoslavne vernike. Pri üturgiji je pelo Srbsko pevsko društvo iz Zagreba »Novo Iiturgijo« Marka Tajčeviča pod vodstvom g. Svetislava Stančeviča, profesorja glasbene akademije v Za- grebu. Pevski zbor je v pondeljek 20. t. m. dupoldne pel ob priliki blago- slovitve temeljnega kamna za novo pravoslavno cerkev v Trubarjevem parku v Ljubljani v pravoslavni ka- peli v vojašnici vojvode Mišiča Mo- kranjčevo Iiturgijo pod vodstvom dru- štvenega predsednika g. inž. Žakiča. Banket Ob 13. se je začel v veliki dvorani Narodnega doma izvrstno aranžiran banket, ki se ga je udeležilo mnogo odličnih osebnosti in ki je trajal skoro do 17. Ob prihodu Nj. Svetosti patri- jarha je vojaška godba zaigrala državno himno. Pri banketu je bilo izrečenih več napitnic. Najprej je Nj. Svetost patrijarh dvignil čašo v slavo božjo in v cast Nj. Vel. kralja. Nato se je pred- sednik pravoslavne cerkvene občine v Celju polkovnik Purič zabvalil patri- jarhu in mestni občini za naklonjenost. Sledila sta nagovora zagrebškega epi- skopa dr. Maksimiljana Hajdina in še polkovnika Puriča, nato pa je episkop dr. liajdin odlikoval pravoslavnega svečenika Manojla Čudica s tern, da ga je za njegove zasluge za cerkev imenoval za protojereja. Ob burnem odobravanju so novemu protojereju takoj pripeli rdeč pas namesto dose- danjega plavega. Protojerej g. Čudič se je zahvalil za to priznanje in omenil, da bi se cerkev sv. Save ne bila rnogla zgraditi brez krepkega sodelovanja celj- skega in okoliškega prebivalstva. Za- hvalil se je tudi vsem, ki so se ude- ležili svečanosti, za krasni obisk. Ga. PeleSeva, zastopnica Društva kneginje Ljubice v Zagrebu, je orisala pomen svečanega dne in izrazila svoje navdu- šenje nad leooto Slovenije, bisera Ju- goslavije. Predsednik Celjske posojilnice in prvi slovenski župan v Celju g. dr. Juro HraSovec je omenil važnost Na- rodnega doma za nacijonalno in gospo- darsko življenje celjskih Slovencev pred vojno ter je nazdravil lepi, veliki domovini Jugoslaviji. Protojerej g. Čudič je prečital brzojavne pozdrave, ki so jih poslali vladika Miron iz Pakraca, rodbina generala Naurnoviča iz Subo- tice, polkovnik Todorovič Sibin, pravo- slavni cerkveni občini v Trstu in na Sušaku, g. Trisič iz parohije Vrlike, kapetan Diklič iz Niške banje, ga. Ljubica Naka Spasičeva kot predsednica društva kneginje Ljubice v Beogradu, ter g. Nestorovic, podpredsednik beo- grajskega akademskega pevskega dru- štva »Obilica«. Med banketom je igrala vojaška godba. Siavnostni koncert Zvečer se je vršil v veliki dvorani Celjskega doma dobro obiskan koncert Celjskega pevskega društva, katerega se je udeležil tudi Nj. Svetost patri- jarh z ostalimi cerkvenimi dostojan- stveniki. Oder so krasile slike Nj. Ve!. kralja fn kraljice ter sv. Save. Meäani zbor je pod vodstvom pevovodje g. Peca Segule najprej zapel državno himno in himno sv. Save, potem pa je sledil skoro ves spored, ki ga je društvo pelo na svojem pomladanskem \ koncertu. Zbor je 2e! po vsaki toČki živahno odobravanje. Nj. Svetost patri- jarh je izrazil po koncertu pevovodji in zboru svoje priznanje. Po koncertu se je razvila prisrčna zabava ob sode- lovanju vojaške godbe. Mnogo zunanjih gostov se je od- peljalo že z večernimi vlaki. Nj. Sve- tost patrijarh Varnava in ostali cerkven- dostojanstveniki so se v pondeljek 20. t. m. zjutraj odpeljali v Ljubljano k blagoslovitvi temeljnega kamna za pravoslavno cerkev sv. Cirila in Me- toda. Celje je doživelo velik praznik, ki bo ostal vsem udeležencem v najlepSem spominu. Prva seja banovinskega odbora JRKD v Celju V nedeljo 19. t. ra. od pol 12. do pol 14. so jo vrSila v mali dvorani Celj- skega doma v Celju prva scja na ne- davni banovinski skupščini v Ljub- ljani izvoljenega banovinskega od- bora Jugoslovenske radikal ne kmeC- ko domokracije. Seje so so utlclcžili minister za sodjalno politiko in na- rodno zdravje g. Ivan Pucelj, sena- torji gg- Ivan Hribar, dr. Ploj, dr. Kavnihar, dr. Rožič in dr. Kajar, več- je število narodnih poslancev in šte- vilni zaätopniki sreskih organizacij i/, vse draViSke banovine. Minister g. dr. Albert Kramer jc opravičil svojo oclsotnost, ker je bil zadržan zaracli državnih poslov. Žborovanje je otvoril s kratkim pozdravnim nagovorom minister g1. Pucolj, nakar je na njegov pre(ilog prcv/x'l predsedstvo g. dr. Kalan, predsodnik sresko organizacije JRKD v Celju. Minister g. Pucelj je podal poročilo o političnem položaju in po- zval vse navzoče k splošnemu dclu za nai'od in državo. Zborovalci so sprejeli izvajanja ministra y, zivali- nim odobravanjem. Pri volitvah izvršnoga odbora in refcrcntov za posamezne odseke so bill soglasno izvoljeni naslednji gg.: predsednik senator dr. Jauko Kajar, Krško, podpredsedniki poslanca Lov- ro Petovar iz Ivanjkovcev in dr. Sta- ne Rape iz Ljubljane, senator dr. Vladimir Ravnihar iz Ljubljano in posostnik Ivan Pipan iz Vižniarij. Člani predsedstva: dr. Valentin Ro- žič, senator, Ljubljana; Josip Bcnko, poscstnik, Murska Sobota; Milan Mravljo, narodni poslanoc, Ljublja- na; dr. Fran jo Lipold, župan v Ma- liböru; Joso Ravtar, veterinar, Kam- nik; Rudolf Juvan, Ljubljana; Josip Rajšp, posestnik, Polskava; Ivan Ar- ko, Ribnica; inž. Ivo Ivanovič, Trbi>v- lje; dr. Milan Gorišek, odvetnik, Št. lje; di*. Milan Gorišos, odvetnik, St. Lonarfc v Slov. gor.; Franjo Sire, in- dustrijee, Kranj; Ivan Ažinan, župan v Lescah. Rcferenti odsekov: finanč- ni odsek: narodni poslanec Anton KrojCi, Ruše; kultmuii: dr. Alojzij Zalokar, profesor v Ljubljani; pro- pagandi: dr. Josip Cepuder, odvetnik v Ljubljani; trgovski in obrtni: na- rodni poslanec Ivan Mohorič, Ljub- ljana; kmctski: dr. Janže Novak, od- vetnik, Ljubljana; gospodarski: Fr. Trček, ravnatelj v Ljubljani; tiskov- ni: Adolf Ribnikar, načelnik v p. v Ljubljani; socijalni: Ivan Tavčar, uradnik v Ljubljaui; komunalni: dr. Dinko Puc, župan v Ljubljani; mla- dinski: dr. Rikp Fux, preds. tajn. v Ljubljani. Tajnik: dr. Marijan Zajec, Ljubljana; blagajnik: Fran Marn, Ljubljana. ,Po volitvah jc podal g. dr. Arko kot zastopnik Nemcev izjavo lojal- nosti Nemcev v dravski banovini dr- žavi, vsedržavni stranki in kraljev- «kemu domu. Nato so je razvila ob- širna razprava o smernicah za bodo- če dclo, v kateri so zastopniki vseh srezov obravnavali vsa aktualna vprašanja in dajali banovinskemu odboru stvarne in koristne nasvete. Na predlog predsednika dr. Rajer- ja je bilo z navdušenjem sklenjeno, da se pošlje ministru dr. Kramerju pozdravna brzojavka. Zborovanje je poteklo v najlep- šem soglasju, ki je najboljši porok za uspešno delo banovinske organi- zacije vscdržavno stranke. Iz kronike mozirskega Sokola ob 501etmci MOZIRJE, 18. junija. Dne 2G. junija 1932. praznuje Sokol- sko društvo v Mozirju 50-letnico svo- jega obstoja. Ob tej pomembni pri- liki bo gotovo zanimiv kratek pogled nazaj v dobo od ustanovitvc do da- nes. Dr. Josip Fon, primärij v Zagrebu, doma iz BraslovČ, je videl vstajati zagrebškega Sokola, Vekoslav Legat pa ljubljanskega. Prihajala sta na počitnice v Mozirje in navdušila tu- kajšnje narodnjak.e za idejo ustano- vitve »Savinjskega Sokola«. Naši ta- kratni prvoboritelji: Joža Lipold, An- ton Goričar, Jože Pirš, Ivan Vranko- vič, Anton Škoflek in Ivan Kleme- nak v Mozirju, Ivan Gaberšek in Fr. Šentak na Vranskem, Josip Pauer, Prislan in Puncer v Braslovčah in mnogo drugih se je stmilo leta 1881. v osnovalni o'dbor in so 20. marca 1882. predložili namestniji v Gradcu pravila novega društva, ki naj bi pod imenom »Savinjski Sokol« obsegalo vso Savinjsko dolino z vštetim Ce- ljem in Šoštanjem. Dne 14. maja 1882. so bila pravila potrjena in od občnega zbora dne 2Ü. maja istega le- ta sprejeta. Savinjski Sokol je potem spremenil svoje ime v »Mozirski So- kol«. To je geneza današnjega dru- štva. Kako veliko je bilo zanimanje za Sokola y početku, kaže štcvilo pr- vih članov leta 1882. V okraju je bilo 202, v trgu Mozirju pa 25 članov. Med temi so bilo najodličnejše osebe in tudi duliovniki. Neki še živeči du- hovnik je cclo maševal ob asistenci dveh Sokolov z rdečo srajco pod »ko- retljem«. Leta 1884. je bila blagoslovljcna za- stava, izdelana v Pragi. Krona, ki jo diči, jc slična »srbski«, a so' jo mo- rali vsled ukaza namestnije v Grad- cu odstraniti. Bila jo pa po preobratu zopet pripeta ob priliki poleta Sokola v Cakovec. Blagoslovljenje zastave po braslovškem dekanu Bohinjcu se jo vršilo pred kapelo sredi trga. Siavnostni govor je imel prvi staro- sta Joža Lipold. Navzočih je bilo ve- liko društev in deputacij iz vseh kra- jcv, tako da jo prisostvovalo sveča- nosti goiovo nad 2000 ljudi. Posebno je omeniti zagrebške, gdriške, tržaš- kc, ljubljanske in praške Sokole. Slovensko pevsko društvo Ptuj, »Sla- vca« iz Ljubljane in »Liro« iz Kamni- ka. Sokolov v kroju je bilo nad 400. Kumovala jo gospa Vasničeva iz Ce- lja. Danes diči društvcni prapor 7 tra- kov, masiven srebrn sokol pa mu je čuvar. Trakovi nosijo sledečo napise: 1. »Hrabremu Sokolu« —¦ Savinjske Slovenke. 2. Slovonsko pevsko dru- štvo v Ptuju. 3. Narodna čitalnica v Ptuju. 4. Ptujske Slovenke. 5. Slo- vonsko planinsko društvo. 0. Spomin zleta v Žalec 188G. 7. Ruse 15. 7. 1906. Za okrasitev sokolske zastave si je pridobilo največ zaslug mesto Ptuj, ki je bilo takrat v rokah renegatov. Po takratnem običaju je društvo imenovalo že leta 1884. za svoja čast- na Clana dr. Josipa Fona in biskupa Strossmayerja,, lota 190Ö. pa Fran j a Štifterja, univerzitetncga profesorja v Kalugi na Ruskem, ki jo bil iz Sol- Cave, in Marka Lipolda, pozneje pa veCletnega zaslužnega člana in sta- Stran 2. »Nova Doba« 20. VI. 1932. Stov. 50. rosto Rudolfa Pcvca in dolgoletnega starosto Ivana Lipolda, ki aktivno sodeluje v društvu od ustanovitve do danes. Društvo je prirejalo pogosto odbo- rove seje v krajih bivališč odborni- kov. Navdušeni izloti v bližnje in oddaljencjše kraje so mndgo pripo- mogli k povzdigu narodnc zavesti. Iz množice takili izletov bodi omenjen samo izlet v takratncm renegatskem šoštanju, kjer je Ml Sokol zavratno napaden s kamenjcm, priboril pa si je kot trofejo policijsko sabljo in ka - po. Takoj iz početka si je druätvo na- bavilo telovadno orodje ter gojilo tc- lovadbo v manjšem obsegu. Prirejalo je često gledališke prcdstavc in ve- selice. Za časa svetovne vojne je Sokol- sko društvo Mozirje, kakor vsa osta- la društva, prenehalo delovati. Brat Ivan Lipold in drug! starejši člani so skrili društveno zastavo in ves in- ventar v seno in slamo, sicer bi ga bile avstrijsjke oblasti zaplenile in uničile. Takoj po preobratu se je zastava zopet znašla na starem mestu in de- lovanje društva je na novo oživelo. Due 28. maja 1922. je društvo prosla- vilo 40-letnico svojega obstoja. Ta proslava je sijajno uspela ter gre za to zahvala v prvi vrsti takratnemu starosti Rudolfu Pevcu in drugim po- žrtvovalnim tržanom. Minulo je od tedaj 10 let in društvo stoji pred 50-letnico. V teku teh de- setih let je izvršilo mnogo sokolske- ga dela. Udeležilo se je s telovadeei- mi člani vseh vcčjih zletov in sicer 1. 1922. vsesokolskega zleta v Ljub- ljani, 1. 1924. sokolskega sabora v Za- grebu, 1. 192(5. vsosokolskega zleta v Pragi, 1. 1930. vsesokolskega zleta v Beogradu in med tern časom vseh župnih, okrožnih in društvenih na- stopov. V začetku 1. 1932. je štelo društvo 60 članov in 43 članic, skupaj 103 članstva. Sedanji starosta Jože Tro- ger je danes 21. starosta od obstoja društva. Prodpriprave za proslavo 50-letni- cc, združene z okrožnim zletom Sa- vinjsko-šaleškega okrožja, so v pol- nem teku. Sporazumno z občino pri- pravlja društvo telovadišče ob Savi- nji, kjer bo prostora za 500 tolovad- cev. TelovadeCe članstvo in deca so marljivo pr.ipravlja za javni nastop, ki bo eden največjih v eeljski sokol- ski župi v tem letu.. Pričelo se je tu- di že z nabiranjem dobitkov za veliki sreCotav ter je nabranih že mnogo le- pih dobitkov. Kakor že omenjeno, je proslava 50- letnice združena z okrožnim zletom Savinjsko-šaleškega okrožja, ki je ob- vezen za visai v okrožje spadajoča društva, od katerih pričakujemo po'l- noštevilne udeležbe. Bratski vabimo pa tudi društva drugih okrožij in žup ter želimo videti na toj proslavi tudi zastopnike matičnih društev Ljubljane in Zagreba kakor tudi za- stopnike ob času ustanovitve društvu naklonjenih most Celja in Ptuja. Dohodna železniška postaja do 8 km oddaljenega trga Mozirja je Smartno ob Paki. Ob dohodu jutra- njih vlakov ob G.1G in 9.59 iz Šoštanja ter ob 8.42 iz Celja, popoldanskega vlaka iz Šoštanja ob 12.59 in iz Celja ob 13.43 bodo na postaji Šmartno ob Paki na razpo'lago avtobusi in tovor- ni avtomobili, ki bodo prevažali So- kolstvo in ostale goste v Mozirje ter nazaj k večernim vlakom ob 18. pro- ti Celju in ob 21.54 proti Šoštanju po zelo znižanih cenali. Tdrej v ncdeljo 2G. junija v Mozir- je!___________________________ Pri mnogih boleznih srca in krvnih posod, kakor tudi pri poapnenju žil, hemoroidih, odpravi pol kozarca dnevno zjutraj, na tešč želodec popi- to Saxlehnerjove naravne grenčice HUNYADI JANOS neprijctno nape- njanje, regulira stolico, pospeši ob- tok krvi, poskrbi za olajšanje in po- večano dobro počutje. »HUNYADI JANOS« lahko stalno jemljejo tudi slabotnejši ljudje, ker no zapušča nobenih škodljivih pojavov. Pazite na otiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v vseh lekamah, drogeri- jah in vseh boljših trgovinah. DOMJICE YEiYI d Nj. Vel. kralj zopet v Beogradu. V soboto 19. t. m. zvečer se je vrnil Nj. Vel. kralj iz Niške Ban je v Beo- grad.-Na kolodvoru ga je pričakoval zastopnik ministrskega predsedstva, minister za trgovino in industrijo g. dr. Albert Kramer. d Aretacija atentatorja na jugoslo- venske železnice na Dunaju. Po po- ročilu dunajskega lista »Der Abend« je bil v stanovanju Ivana PerČeviča na Dunaju aretiran jugoslovenski emigrant dr. Branimir .relic, ki je bil lani po terorističnih atentatih na jugoslovenske železnico izgnan iz Av- strije. Zadnje case je živel v Buenos Airesu, kjer je skušal dobiti sredstva za novo teroristično akcijo. Nedavno se je vrnil v Evrdpo. Nekaj časa je bival z dr. Paveličem v Italiji, kjer je menda dobil ponarejen mažarski pot- ni list, s katerim se je odpeljal na Dunaj. Izročili so ga sodišču. d Srebrn denar. Naš novi srebrni denar bo prišel najbrž že ob koncu mescca v promet. Denar kuje angleš- ka kovnica in je prvi transport že na poti v Jugoslavijo. Dobili bomo nov- ce po 5 in 10 Din za skupno vsoto 450 milijonov dinarjev. Ko bo prišel srebrni denar v promet, bodo seda- nji desetdinarski bankovci urnak- njeni iz prometa. Naš novi roman Königsmark bo začel izhajati v kratkeiu, S iein vOTuanom bomo gotovo zelo ustreyli cenj. čitateljein. Ne zamudite začetka in naiocite takoj „Novo Dobo" d Za veliko sokolsko proslavo v Ko- njicah na dan Sv. Petra in Pavla 29. junija, ki se je bo udelezü tudi g. ban dr. Drago MarušiČ, je zaprošeno za četrtinsko vožnjo in za poscben vesierni vlak iz Konjic s priključkom na vlake na glavni progi Celje—Ma- l'ibor. d V nedeljo 26. junija se udeležile vsi proslavo 50-letnice Sokolskega društva v Mozirju! d Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franc Joželove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodej- no na obdlele organe. Ustvaritelji klasičnih ucnih knjig za ženske bo- lezni pišejo', da so ugodno učinkova- nje »Franc Jožefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franc Jo- žefova« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in specerijskih trgd- vinah. d Dunaj ska vremenska napoved za torek 21. junija: VeCinoma oblac- iu), nagrijenje k padavinam, možnost neviht, soparno. Celje in okolica c Celjski občinski svet bo imel pri- prihodnjo reclno so jo v petek 24. t. in.. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odsekov. c Občni zbor Sreskega gremija tr- govcev v Celju. Po sklepu načelstvene seje z due 10. t. m. se bo vršil občni zbor Sreskega gremija trgovcev v to- rek 12. julija s prieetkom ob 8. zju- traj v mali dvorani Celjskega doma V Celju. Med obiCajnimi razpravami dnevnega re da so bo na tem občnem zboru gremij proosnoval po novem xakonu v »Udruženje trgovcev za sre- ze Celje, Gornjigrad in Šmarje pri Jolšah«. Razpravljalo se bo tudi o no- vih pravilih in o obligatnem zavai-o- vanju ti'govcov zopci1 bolezen, starost in smrt. Razpored zborovanja dobi jo člani s posebnimi vabili. Važno je, da se vsi trgovci polnoštevilno udele- že toga zborovanja. c Gremij trgovcev v Celju opozar- ja vse člane, da bodo trgovine na Vi- dov dan 28. junija odprte ves dan. razen med slovesno službo božjo. c Trgovine na Vidov dan. Clani Sroskcga gromija trgovcev se opozar- jajo, da morajo biti trgovine na Vi- dov dan 28. t. m. zaprte le dve uri dopoldne in sicer od 8. do 10. Na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. pa morajo biti trgovine zaprte ves popoldan. c Državna dekliška me^čanska so- la priredi dne 26., 27. in 28. junija razstavo ženskih ročnih del, risb in pismenih izdelkov učenk. Razstava bo otvorjena v nedeljo 20. t. m. ob 8. in bo ta dan in v pondeljek o'dprta od 8. do 12. in 14. do 18. Na Vidov dan ob 11. se otvori. Upraviteljstvo naj- sreneje vabi k posetu vse, ki se zani- majo za razvoj sole, ki vzgaja žensko mladino za praktiCno življenje. Vstop prost. Kopalne obleke cevlje in cepice nudi v veliki izbiri trgovina Miloš Pšeničnik, Celje c Proslave 50-letnice mozirskega Sokola, ki se bo vršila v nedeljo 26. t. m. v Mozirju, se bo udeležilo tudi članstvo iz Celja,. Ce se bo do srede 23. t. m. Sokolski župi v Celju pri- glasilo dovolj udeležencev, bd dalo celjsko mestno avtobusno podjetje na razpolago poseben avtobus. Vožnja z avtobusom iz Celja v Mozirje in na- zaj bi stala samo 20 Din za osebo'. c Društvo hišnih posestnikov vCe> lju bo prircdilo v sredo 22. t. m. ob 20.30 v hotolu »Pošti« sestanek, na katcrcm so bo razpravljalo o občin- skem kuluku v celjski mestni obči- ni ter napravi novih najemninskih pogddb in pobotnic. Na sestanku bo tudi predaval g. Frelih iz Ljubljane. c Iz sodnopisarniške službe. (iosp. Fran Skale, jetniški paznik pri okrož- nem sodišču v Celju, je upokojen. c Vlom v sredini, mesta. V noči od ncdelje na pondeljek 20. t. m. so ne- znani storilci vlomili v krojaško de- lavnico in trgovino g. Franca Mcška v Aleksandrovi ulici. V delavnico so prišli z dvorišča. Prva vrata niso nič poškodovana, pač pajevvratih tret- je sobe izrezana luknja, skozi katero je najbrž vlomilec scgel, da je mogel odpreti vrata. Vlomilci so odnesli razno manufakturno blago, vrst bla- ga in višine škode pa še niso ugoto- vili. c Raketa povzročila požar. V pe- tek 17. t. m. okrog 19. je spustil Mar- tin Kovač, ki ima hišo g. Vidmajerja iz Gaberja v Pečovniku, t. j. nekda- nji Belejev mlin, v najemu, pred hi- šo rake to v zrak. Ogorki rakete so po nesreči pa.dli na slamnato streho hiše. Streha se je takoj vnela. Gaše- nje z vedri vode ni zaleglo in v krat- kem ?:as>i so ostali od hiše le Še goli zidovi. Nekaj pohištva in pcrila se je posrečilo rešiti. Kovač stanujo sedaj s svojo rodbino med obžganimi zido- vi V hiši brez strehe. c Težka nesreča. V soboto 18. t. m. zjutraj so prepeljali z reševalnim av- tomobilom s celjskega kolodvora v bolnico 25-letnega Vinka Novaka, doma iz Ambrusa pri Novem mestu. Novak je imel odrezano levo roko in težke poškodbe na glavi. Kje in kako se jo zgodila nesreča, še ni bilo mo- gočo ugotoviti. c Smrtna kosa. V Vincgradu pri Novi cerkvi je umrl v ncdeljo 19. tm. 67-letni cai'inski upravnik v p. Just PiSc'anec. V celjski bolnici je umrla 17. t. in. 80-letna občinska rova Ma- ri j a Janežičeva z Braslovč, 18. t. m. 23-letna služkinja, Marija Hendl iz Celja (Vodnikova 4), v nedeljo 19. tm. 11 mesecev stara hčerka kočarja Ani- ca Oračeva od Sv. Štefana pri šmai*- ju in 31-letna posestnikova žena Ana Cesarjeva iz St. Vida pri Planini, v pondoljek 20. t. m. pa 22-letna posest- nikova žena Julijana Cimpermanova s Polzcio. N. p. v in.! c Odbor Glasbene Matice v Celju je na svoji seji 1. t. m. naklonil Dncv- nemu zavetišču 250 Din od čistega donosa dobrodelnega koncerta, ki ga je priredilo učiteljstvo Glasbene Ma- tice. Kuratorij Dnevnega zavetišča se za denarni prispevek najiskreneje zahvaljujc. c Mestni kino Celje ostane do na- daljnega zaprt. c Ljudsko delo in odkupnina za občinske ceste v mestu Celju v letu 1932. Mestno načclstvo v Celju raz- glaša: V smislu čl. 17. in 19. pravil- nika o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju dravske banovine z dne 20. decembra 1930, Služb. list od 8. Jan. 1931. štev. 5/2, se objavlja, da so seznami obvezancev za ljudsko delo za občinske ceste v mestu Celju javno razpoloženi na vpoglcd prebi- valccm mesta Celja pri mestnem na- čelstvu celjskem v sobi St. 2 ob na- vadnih uradnih urah v dobi od 13. do vključno 27. junija 1932. Pritožbe se vlagajo odn. prijavljajo na zapis- nik v navedenem roku pri pristoj- nem poročevalcu v zgoraj navedeni sobi. Pritožbe so podvržene državni taksi Din 20.—. Z odlokom kr. ban- ske uprave dravske banovine v Ljub- ljani z dne 11. Jan. 1932, V. No. 136- 1193 se je odredila za leto 1932. upo- raba ljudskega dela v dveh cnotah po zakonitih določilih o nedržavnih cestah in določilih pravilnika o upo- rabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v ob- močju dravske banovine. Dnina za odkup cestne obveznosti je doloöena na Din 15.—. V smislu čl. 13. cit. pra- vilnika se pozivajo osebe, ki so za- vezane osebnemu delu, da, podajo svojo ustmeno izjavo v zgoraj nave- deni pisarni in v zgoraj navedenem času, dali hočejo svojo obveznost od- služiti osebno ali po na.mestniku, ali pa hočejo to obveznost odslužiti oseb- no ali po namestniku, ali pa hoöejd to obveznost odkupiti. Osebe, ki te izjave v določenem roku ne bodo po- dale, se bo obravnavalo, kot da hoče- jd svojo obveznost odkupiti. Pripom- ni se, da so osebnemu delu zavezani vsi za delo sposobni moški prebival- ci od polnih 18 do polnih 55 let. Oseb- no delo je dovoljeno tudi za osebe do 60 let, nadomestitev pa tudi za osebe iz iste hiše od 16. izpolnjenega leta. c Plačujte točno mestni elektrarni in plinarni! Mestno načelstvo v Ce- lju razglaša: V zadnjem času se iz- vi-šuje inkaso elektrarne in plinarne vodno slabše in tcžje. Strankc se od- tegujejo plačilu deloma nehote, mno- gokrat pa nalašč, tako da naši inka- santi obiskujejo stranke po veCkrat in še to brezuspešno. Zneski neplača- nega toka, porabe plina in materi- jalnih in instalacijskih računov se od meseca do meseca množe. Elek- trarna, kakor tudi plinarna mora svoje obveznostii napram dobavite- Ijem točno izpolnjevati, če hoče ne- moteno obrato'vati. Da preprečimo mostnim podjetjem in strankam ne- potrobne stroške, opomine in sitnosti, obveščamo vse odjemalco toka in pli- na: Zneski za porabo toka, plina, ma- torijal in instalacije so plačljivi pri predložitvi računa. Ako inkasant ne dobi stranke doma, oziroma ne prej- me denar j a, pusti stranki knjižicc in event, racune. Stranka mora potem dolg sama poravnati pri blagajni mestne elektrarne, Ljubljanska ccsta 12. Ako v teku 3 dni po prihodu in- kasanta ne poravna dolga, se ji uki- ne tok in plin in to brcz nadaljnega obvestila. Zopetna priklopitev se iz- vi-ši šele po plačilu dolga z zamudni- mi obrestmi ter stroškov za odklopi- tev in priklopitev. c Odlaganje smeti v mestu. Mest- no načelstvo v Celju razglaSa: Želez- niSka uprava je prepovodala odlagati smeti v železniškem ti-ikotu med glavno in velenjsko progd v Gaber- ju. Ker je s tem odpadlo svoječasno določeno smetišče ter ni na razpola- go drugega definitivnega prostora, je občinski svet sklenil, da se naj smeti Štev. 50. »Nova Doba« 20. VI. 1932. Stran 3. Ljubljanska kreditna banka | Ustanovljena 1900 j podružnica Celje, Aleksandrova ulica Ceeifrala v Liubljani Ustanovljena 1900 Delniška glavnica Din 50,