Zmaga Kumer
60 LETNICA ETNOMUZIKOLOGA JULIJANA STRAJNARJA
Po starših Dolenjec, po rojstvu (7. januarja 1936) pa Francoz, ker je bil rojen v Franciji kol sin rudarja izseljenca, je jubilant vendar z vsem srcem Slovenec, čeprav se je vrnil v domovino skupaj s starši šele leta 1946. V Franciji je še obiskoval ljudsko šolo, gimnazijo pa že doma v Kočevju in Ljubljani. Po maturi se je vpisal na romanistiko, pozneje pa študiral še etnologijo in muzikologijo. Diplomiral je kasno, saj je še kol študent moral v službo, da je pomagal obolelemu očetu preživljali družino. Na srečo je že V Franciji dobit osnovno glasbeno izobrazbo. izredna glasbena natlarjenosi pa mu je omogočala, da je - čeprav predvsem violinist - mogel seči po vsakem glasbilu in se uveljavil kot "muzikant". Dolga leta je bil violinist v orkestru Radia Ljubljane, hkrati pa tudi član instrumentalne skupine pri AFS France Maroll. Tako je prišel v slik z Glas-benonarodopisnim inštitutom, ki ga je I. julija 1964 sprejel za svojega sodelavca. Na tem mestu je kot uspešen etnomuzi-kolog delal polnih 30 let, do upokojitve letos, nazadnje tudi kot upravnik inštituta.
Bolj praktik kakor teoretik je odličen terenski raziskovalec, transkriplor melodij s tenkim posluhom in bil kol glasbeni redaktor sodelavec pri mnogih knjižnih objavah ljudskih pesmi. Zlasti ga je zanimala inštrument al na glasba, posebej rezijanska plesria in značilno slovensko pritrkavanje, čemur je posvetil več let raziskovanja. Udeleževal se je domačih m tujih strokovnih posvetovanj oz. kongresov, postal leta 1967 član mednarodne študijske skupine za raziskovanje ljudskih glasbi! ter vrsto let predaval glasbeno narodopisje na Akademiji za glasbo in na seminarjih za vodje folklornih skupin. Za ruzstavo Jugoslovatiska ljudska glasba v Zagrebu leta 1973 je pripravil slovensko gradivo in bil soavtor razstavnega kataloga, leta 1991 je postavil razstavo slovenskih glasbil v Slovenskem etnografskem muzeju. Kol poznavalec ljudske glasbe je bil večkrat izbran v strokovne žirije in razne Studijske komisije. Za AFS France Marolt in za mnoge druge skupine je priredil melodije ljudskih plesov za odrske postavitve, pripravil pa tudi veliko število radijskih oddaj.
Od samostojnih izdaj je treba posebej omeniti knjigo Citira (Viden-Trst 1988), ki v slovenščini in italijanščini obravnava glasbila, melodije in način igranja rezijanskih godcev. Zbirka Rožmarin (Viden 1992) je celo trojezična, saj so objavljena
pesemska besedila prevedena v italijanščino in angleščino. Kakor Citirije tudi tu dodana kaseta zvočnih primerov. Knjiga Lepa Ana govorila... (Ljubljana 1989) prinaša belokranjske melodije, ki jih je 1914 posnel na fonograf Jure Adlešič in pozneje deloma prepisal v note Niko Štritof Na srečo .so se valji ohranili in bili po Strajnarjevem prizadevanju na Dunaju presneti na zvočni trak. Za seznanjanje javnosti z našo ljudsko glasbo je zasnoval serijo gramofonskih plošč z izvirnimi pos netki in sam pripravil tri: Porabje (1979), Koroška (1983) in Pritrkavanje (1985).
Kot upravniku instituta mu je uspelo navezati slike Z dunajskim Phonogramm-Archivom in je dosegel, da je bil s sodelovanjem in denarno pomočjo te ugledne ustanove pri našem inštitutu urejen tonski laboratorij za obnovo in preureditev zvočnega arhiva, saj je bil že zadnji čas za rešitev najstarejših posnetkov.
Še marsikaj bi bil naredil, da ga ni pred dvema letoma bolezen potegnila dobesedno od pisalne mize. Na srečo se mu je zdravje vrnilo in mu ob 60-letnici želimo, da bi kakor doslej - Se prihajal med nas in bi ob ljudski glasbi užival vesel in zadovoljen svoj delavni pokoj Na mnoga leta, Julijan!
Julijan Strajn ar.
Foto: Ca v m en Narobe. Fotodokumentacija GNI ZRC SAZLJ.
GLASN1K SED 35/1995, šl. 4
65