Gospodarstvo. Vinogradništvo. Toplo vreme zadnjega tedna je zelo ugodno vplivalo na rast trte, ki se lepo razvija. Nastavek je bogat. Ker še vlada v splošnem vlažno-toplo vreme, ki siceit zelo ugaja razvoju vinske trte, bi priporočali našim yi-> nogradnikom, da začnejo takoj škropiti in žveplati, ker to vreme ugaja tudi razvoju peronospore in pepela. Ako bo vreme lepo, bi priporočali prej žveplanje, aka pa bi prišla vsak dan Kaka rosica, kakor v pretečenem tednu, bi se žreplo izpralo in potem je boljše najprejl škropiti. Ne dajmo grešiti na podlagi lanske suše, ki je storila vsa ta dela skoraj nepotrebna. Svetovni vinski trg. Položaj na svetovnem vinskeni trgu je sledeč: V Sloveniji: V Sloveniji se opaža, da so vmske cene stalne, ponekod še celo naraščajo iz vzroka, k lctos vinska trta vsled neugodne in dolgotrajne zi-< me ter vsled neugodne prve pomladi ne obeta kako po-» scbno dobre vinske letine. Za navadna bela in črna vi&al ponujajo po 1800 do 2400 K za hl, za sortirana vina pai sevcda mnogo višje cene. — V Dalmaciji počiva vinskai trgovina. Bela vina plačujejo po 350 do 400 dinarjev hL V srednji Dalmaciji ter na otokih Vis in Hvar so vin-* -ske cenc slalue. Zlasti se iščejo črna vina z najmanjl 12 odstotki alkohola, za katera ponujajo po 125 do 143 din. Nekaj dalmatinskega vina je šlo preko Trsta v At^ strijo. — Vojvodina. Tudi v Vojvodini je bila vinska lcupčija slaba, toda cene niso padle. Bela vina z 9—10 odstotki alkohola plačujejo po 1350 do 1500 K, z 12 od-?totki 1900 do 2000 K hl. Črna vina z 10 in pol do 11 odstotki po 1400 do 1700 K hl. Za vina od 11 in pol do 12 ^dstotki pa 1900 do 2000 K. — Hrvatska: Na Hrvatsketu piačujejo vina po 2600 do 2800 K hl. Cene so stalne. — ^vstrija: Vinska kupčija je slaba. Uvažajo se večinoma vina iz .Grčije, Italije in Španije, nekaj malega tudi iz 3(adžarske. — Madžarska: Na Madžarskem ni opazovati nobene vinske trgovine. Vina prodajajo po 28 do 34 madžarskib K. — Čehoslovaška: V Čehoslovaški stane hl vina po 650 do 1000 čehoslovaških K. — Španija: V Španiji naraščajo vinske cene venomer ter so že dosegle nebotieno višino. — Francija: V Franciji naraščajo vinske cene iz vzroka, ker je dolga in huda zima vitiski trti zelo škodovala. — Italija. V tej državi vlada zastoj v vinski kupčiji. Le čehi so pokupili nekaj laškega vina po 156 do 192 lir za hl. Ako bi naša država ne bila zaplankana s kitajskim zidom, bi naša vina, zlasti vina iz Slovenskih goric, našla obilo odjemalcev •v- Avstriji. Uvoz italijanskega vina. Neka velika italijanska viuska tvrdka z imenom «Fratelli Cora« iz Turinja si je pri Splitu v Dalmaciji ustanovila (kdo je to dovolil?) tovarno za izdelovanje pelinovca in šampanjca. Da bi lepše zakrila svoje namene, ni dala tcmu v Jugoslaviji ležečemu podjetju svojega pravega imena «Fratelli Cora«, ampak je to podružnico imenovala «Brata Klein.« Takoj po ustanovitvi je zaprosila pokrajinsko vlado v Dalmaciji za uvoz 15 vagonov, to je približno 1000 hl italijanskega ali grškega desertnega vina za prvi obrat fabrike. Deželna vlada jc to prošnjo za uvoz tujih vin kratkomalo odklonila z motivacijo, da ima Jugosla\ija, oziroma Dalmacija, takih vin dovolj na razpolago in da je torej uvoz nepotreben. Pripomnila še je, da bi samo enkratna dovolitev uvoza tujega vina tvorila podlago za nadaljne prošnje in s tem nedogledne posledice t škodo našega vinugradništva. Prefrigana italijanska tvrdka se je nato obrnila naravnost v Belgrad in črez nekaj dni je imela v žepu dovoljenje za uvoz 1000 hl iujih vin. Kaj pravijo k temu naši vinogradniki? 5000 špricalk za vinske gorice dobi naše poljedelsko ministrstvo iz Nemčije na račun reparacijskega denarja. Koliko od teh špricalk dobi Slovenija? Preskrba s soljo. Poslanci Roškar, Škulj in Žebot so dne 17. maja interpelirali finančnega ministra v zadevi preskrbe soli za prebivalstvo. Dasiravno ima naša država soli v svojih rudnikih v izobilju, kljub temu naroča naša vlada sol v Angliji, Alžirju, Ameriki in drugih daljnih pokrajinah. Ta tuja in povečini ničvredna sol je dva- do trikrat dražja nego ona iz Nemčije ali iz ATemške Avstrije. A pri nas sedanja demokratsko-srbiIjanska-samostojna vlada nima smisla za to. Vladinim agentom je samo za to, da dobijo mastne provizije. V naših krajih, celo na Slovenskem, se nahajajo v zemlji relike zaloge soli, n. pr. na Grmadi pri Vurbergu. V juinih pokrajinah pa je je toliko, da bi je še bilo za izvoz, ako bi vlada se le količkaj potrudila in bi začela izrabIjati naravne zaklade, ki so zakopani v zemlji. Naši poslanci zahtevajo od ministra, naj preskrbi prebivalstvu cenejšo in boljšo sol, naj stori potrebne korake, da se odprejo domači solni rudniki in da, dokler nimamo doToijne množine soli iz domačih krajev, naj dovoli uvoz soli iz Nemške Avstrije in Nemčije. Uvozna carina na sol se naj zniža. Radovedni smo, kaj bo minister odgovoril našim poslancem. Tranjo Rudl, Maribor. Kako ime naj imata krava in bik? Pridem v hlev in vprašam posebno dotičnega, kafcri že ima več glav na krmilu, kako stara je ta ali ona krava in od katere krave je ta ali ona telica? Malokedaj dobim zanesljivo pravi odgovor, če bi tudi res posestnik ali pa hlapec rad povedal resnico. Kmet ali pa hlapec nima več v spominu, oziroma pozabil je, zabeležiti rojstni dan in rojstno leto matere in bika. Jaz sem si v praksi narean sistem, po katerem sem V trenutku vedel, od katere krave je tele in kako stara je vsaka žival v hlevu. Dva znaka tega sistema sta: 1. Vsaka letina ima svojo začetno črko. 2. Vsako tele dobi od krave soglasno ime. Na primer: Krava rojena leta 1920 — Alma — Alfa — Alza; lik: Arzus. Leta 1921 — Balma — Balfa — Balza; bik: Barzus. Leta 1922 — Calma — Calfa — Calza; bik: Carzus. Leta 1923 — Dalma — Dalfa — Dalza; bik: &arzus. Leta 1924 — Elma — Elfa — Elza; bik: Er?us. Leta 1925 — Falma — Falfa — Falza; Farzus. >eta 1926 — Galma — Galfa — Galza; bik: Garzus. Lela 1927 — Halnia — Halfa — Halza; bik: Harzus. Leta 1928 — Jalma — Jalfa — Jalza; bik: Jarzus. Leta 1929 — Kalma — Kalfa — Kalza; bik: Karzus. Leta $30 — Lalma — Lalfa — Lalza; bik: Larzus itd Kako izgleda to v praksi? Na primer, ja,- ¦-"• m "•Hel pridno rodovitno kravo, katera je tvorila v ku-va tokozvano izvirno plemensko steblo, njeno ime je bilo ^cimo Alma. Ta kravica je rodila leta 1922 prvo tele *i dotično dobi ime Calma, ker ima letnik 1922 črko *C«. Potem rodi Alma spet leta 1923 drugo tele in ta do •i ime Dalma, če pa leta 1924 nima teleta, pa črka «E« ^pade in rodi spet leta 1925, pa se imenuje telička "ftlma. Torej so Calma. Dalma in Falma hčerke od '"atere Alme, oziroma CaLmus, Dalmus in Fabnus si"ovi od matere Abne. Živinorejci! Dajte vsaki kravi ime! Zapišite dolič"^ z velikimi črkami na steno ali pa na tablicc. Hlap- ci in dekle se morajo navaditi, da pokličejo vsako žival po imenu, ker žival si ime dobro zapomni. Če bo-  ste v hlevu poklicali Dalma, vas pogleda hčerka Dalma,  pa tudi mati Alma, ker sta si v sorodu. Za umno živinorejo je poleg posebnega zapisnika ta sistem imena neobhodno potreben, ker s tem si vsak lahko zapomni plemenito rojstvo, kakor letino in zasledi uspeh, od posebno rodovitne krave, kakor obče rodbine. Pri tem sistemu ni potrebno številk si posebno zapomniti, kakor je to bil običaj pri staroavstrijskih živinorejcih. Vsekakor so poleg imena tudi zaporedne šlevilke dobre. Umni živinorejec vodi na primer zapisnik, ker iz tega vidi množino goveje živali, koliko jih je v hlevu od začetka gospodarslva vzgojil, oziroma krmil. Tako ima na primer telica Valma številko 60, ker je ta že šestdeseta v hlevu. Biki, kakor voli dobijo navadn> lastne zaporedne številke. Imena pa so važnejša nego številke pri živino- rtji, ker nam dajejo pri popisanem sistemu takoj sliko  sorodstva. S tem sistemom se lahko zasleduje prva, druga, tretja in vsaka bodoča generacija in tvori temelj da se doseže cilj visoko plodne živinoreje. Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem v Mariboru dne 19. t. m. se je pripeljalo 202 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov komad 350—400 K, prašiči 7—9 tednov 600—700 K, 3-4 mesece komad 1300—1400 K, 4—6 mesecev 1500—1600 K, 8—10 mesecev 2000—5500 K, pol pitane 1 kg žive teže 60—62 K ,1 leto plemenske komad 2500—300 K. Cene sirovim kožam. Naše zunanje amerikansko posojilo še vedno visi v zraku, radi tega je tudi naše valutno stanje spremenljivo in iz teh razlogov si nabavljajo tvornice za usnje le najbolj nujno potrebne količine sirovih kož. Vsi usnjarski fabrikanti gledajo, da bi se rešili starih zalog usnja in jih ne zaloti preobrat v valuti pri polnih zalogah. Težke goveje kože se proizvajajo le neznalno in se gibljejo v cenah od 47—48 K 1 kg, lažje kože pa so bile po 42—43 K, telečje po 70—75 K, ovčje po 30-40 K. Zagrebški žitni trg. Vsled nastopa toplejših dni je bilo na zagrebškem žitnem trgu minuli teden povpraševanje po koruzi in moki živahneje kot poprejšnji teden. Glede stanja setev v našib žitorodnih krajih treba pripomniti, da so setve vsled zadnjih hladnih dni po naših žitnicah dokaj zaostale, a bi jim zopet hud pritisk suše škodil, ker bi žito prehitro dozorelo. Travniki so se na Hrvatskem in po Slavoniji zelo bujno razvili, a vendar ne bo toliko sena, kot se je prvotno pričakovalo, ker je mnogo trave vsled lanske suše čisto usahnilo in je letošnje seno dokaj redko. Zitne cene so bile minuli teden v Zagrebu sledeče: pšenico so prodajali od 1450—1550 K. Promet s pšenico je bil neznaten, ker mlini v tem času ne kupujejo. Po rži je bilo veliko povpraševanje in jo je težko dobiti. Rž srbijanske kakovosti se je plačevala po 1280, ona bačvanske za eno krono dražje. Koruzo so zelo ponujali in jo prodajali po 115*5 kron. Trgovina s koruzo dela kupcem veliko preglavice, ker je je zelo mnogo pokvarjene in so plačevali čisto zdravo robo po 1300 K. Ječmena sploh ni bilo na trgu in se giblje običajno v ceni po 1300 K. Povpraševanje po ovsu je tudi neznatno in je cena po 1250 K. Po moki se je minuli teden zelo veliko povpraševalo in so bile cene glede na Kakovost moke nularice zelo različne in so se dvigale ali pa padale glede razlik do 3 K pri 1 kg. Prvovrstna moka iz največjih mlinov se ni prodajala izpod 24 K, manjši mlini pa so popustili glede cen do 21 K. Izvoz se radi porastka dinarja ni mogel razviti. Ako bi se žitne cene nekoliko znižale, bi oživel izvoz, osobito moke in koruze. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je v pretekli dobi hmeljska trgovina nekoliko oživela. Srednjedobri hmelj so kupovali po 2500 do 3000 čehoslovaških kron za 50 kg. V Gehoslova.ški dela mrčes bmeljski rastlini veliko škodo in so hmcljski nasadi v razvoju zelo zaostali. Lesne cene meseca maja 1922. V mesecu maju so sledeče lesne cene za kubični meter franko naloženo na vagon: Hrastovi hlodi prvovrstni po 2000 do 3200 K, drugovrstni 1000 do 1600 K, za furnire 3000 do 4400 K, fina hrastova roba 6000 do 700 K, hrast za zrcalni rez 8000 do 11.000 K, hrast izborno blago 11.000 do 14.000 K, hrastove deske do 5 cm debele 4000 do 6000 K, čez 5 cin debele 4800 do 5400 K, Bukovi hlodi prvovrstni 600 do 800 K, javorovi hlodi 2000 do 2400 K, jasenovi blodi 2000 do 2400 K. brestovi hlodi 1600 do 20000 K,- mehek tesan les 800 do 1200 K, mehek rezan les 1200 dol800 K, brzojavni drogi 600 do 800 K, jamski les III. razreda 350 do 420 K, mehka drva 200 do 250 K, trda drva 300 do 400 K, brezov les 600 do 900 K, jelšov les 500 do 700 K, lipov les 1200 do 2000 K, kostanjev les 3.vrste 100 kg 350 do 420 K. Vrednost dcnarja. Ameriški dolar slane 268—274, francoski frank stane 24.40—25.45 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 2.84—2.90, za 100 čehoslo- vaških kron 5.29—5.34, za 100 nemških mark 91—94 in za 1 laško liro 14.20 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.86 centima (1 centim — 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone padla za ¦* točke.