{Priloga „Novicam" št 51.) Bleiweisova svečanost v Ljubljani.*) Poročilo zastopnika hrvaškega pedagogieno-književnega zbora Mijata Stojanoviea, Upravni odbor je izvolil v svoji seji dne 15. novembra t. 1. izbrati mene kakor svojega člana in podpredsednika , da zastopam pedagogično - književni zbor dn^ 19. novembra pri svečani proslavi sedemdesetletnice velezaslužnega slovenskega rodoljuba dr. J. Bleiweisa v Ljubljani. Hrvatski pedagogično-književni zbor, izročevaje mi to častno in patriotično misijo , se je nadejal, da ga v njega smislu in vredno zastopam pri omenjeni svečanosti. Z veseljem sem sprejel to poslanstvo , in si kakor dolžnost smatram, zboru poročati o svojem poslanstvu. Pred odhodom iz Zagreba v Ljubljano skrbel sem sporazumeti se z gg. poslanci drugih Zagrebških društev, katera so za isti namen poslala svojih zastopnikov v Ljubljano, in dn6 18. novembra sešli smo se malo ne vsi zastopniki Zagrebških društev, kakor: Jugoslovanske akademije znanosti in umeteljnosti, vseučilišča, Matice hrvatske, zdravniške družbe, hrvatskega Doma itd. itd. na Zagrebškem kolodvoru, ter krenemo v Ljubljano. Pripeljali smo se do Zidanega mostu okolo poludne, a v Ljubljano okolo 3. ure popoludne. Nekateri Hrvatje smo še isti večer obiskali velezaslužnega jubilanta, pri katerem smo našli našega Hrvatskega odlienika g. prvosednika akademije znanosti in umeteljnosti, kanonika dr. Račkega. Predstavimo se jubilantu , kateri nas prisrčno sprejme in Ijubeznjivo pri sebi pridrži, da z okna njegovega stanovanja vidimo bakljado, katera je bila jako sijajna in velikanska. Iz tisoč grl je odmeval gromoviti „živio!^* Jubilant stanuje v svoji hiši, nasproti škofijskemu poslopju, v vrlo lepih ulicah. Neizrečeno mi je dvignilo srce, videvši, kako je jako zaslužni jubilant in oča naših bratov Slovencev v dan svoje preredke in presi-jajne svečanosti zbral okolo sebe skoraj same Hrvate. On Hrvate zelo čisla in se jako rad zabava z njimi. Med nami Hrvati je bil pri tej priliki tudi jeden brat Dalmatin, duhovnik, vnet rodoljub in pisatelj. Dolge in primerno prostorne ulice, kjer je hiša dr. Bleivv^eisova, so bile tako nagnjetene z ljudmi, da, ako bi kdo bil z okna doli vrgel jabolko , ne bilo bi moglo pasti na tla. *) Da čitatelji „Novic" iz kratkega a jako lepega popisa zvedo vršitev cele svečanosti na spomin TOletnice gospoda dr. Jan. BIeiweisa, podamo jim po ,,Napredaku*' poslovenjeno poročilo, ki je ob enem ponovljeni dokaz, kako srčno zauzeti bili so tudi naši bratje iz Hrvatske za narodno to svečanost, o kateri je jubilar v svoji javni „z ah vali'* rekel, da je ne jemlje „za odlikovanje sebi, marveč vzvišeni stvari, koji služi 36 let.*' Založniki „Novic''. Baklje in lampijoni razširjajo čarobno svetlobo; godba svira; pevci mojstersko pojo pesmi na slavo jubilantu in na slavo slovenske domovine in slovenskega naroda; jedna pesem bila je lepša od druge. Pozno je uže bilo, ko se poalovimo pri jubilantu, a bakljada odide dalje po mestnih ulicah. Množina naroda kliče zopet in zopet: „živio dr. Bleiweis, oča slovenskega ndroda*'! Dnč 19. novembra so se v čitalnični dvorani sprejemala poslanstva iz raznih krajev Slovenije in drugih slovanskih pokrajin. Naša Hrvatska domovina se je lep6 zastopala pri tej svečanosti. Dr. Franjo Rački je zastopal našo akademijo znanosti in umeteljnosti; vseučilišče dr. Suk; ndrodni klub našega zbora profesor dr. Spevec in župnik in zastopnik našega naroda v zboru Straži-mir; Dalmatinsko Matico zastopnik Dalmatinskega narodnega kluba in urednik „Nar. Lista*' Biankini; vseučiliščno akad. društvo v Zagrebu „Hrvatski dom** vseučiliščni mestjani: Dane Gruber, Ivan Mate šari (Dalmatin), Ivan Music (Sloven), Igor Vežic, Spas Vacov (Bolgar), in prvosednik J. Milčetič; pevsko društvo „Kolo'* je zastopal (5j. Eisenhut in Stro^zzi; pevsko društvo „Danico** iz Siska mestni učitelj Sva-c o v; Hrvatsko zdravniško društvo dr. F o n ; Hrvatski „Sokol** dr. F o n, Malin in učitelj Hochmann; „Matico Hrvatsko** A. S eno a, a jaz naš Hrv. pedag.-književni zbor. Ko je prišla vrsta na-me, pozdravil sem jubilanta tako le: ,,Velezaslužni, velecenjeni gospod doktor, pre-mili nam jubilant! Čast mi je, pozdravljati Vas v imenu Hrv. pedagogično-književnega zbora in častitatiVam na srečno doživljeno Vašo sedemdesetletnico. Previdnost božja je bila tako milostiva, da se je nad Vami izpolnilo ono v četrti božji zapovedi — „spoštuj očeta in mater, da dolgo živiš in se ti dobro godi na zemlji^* — izrekano obetanje, kajti Vi ste vse svoje dolgo življenje spoštovali in ljubili domovino, svojo milo mater, in za nje napredek ste neumorno in vspešno delovali. Vsi Vaši spoštovatelji hočemo imeti pred očmi Vaš lepi vzor in bodemo Vas nasledovali, kolikor dovoljujejo naše moči, ako tudi znamo, da so redki, kateri bodo Vas dosegli. Storiti hočemo za rod in dom po Vasem vzoru, kolikor je moči komu v svojem pozivu; a Vam, dični in mili naš jubilant! želimo od Boga zdravja, ter, da še mnogo let vspešno kakor do zdaj delate na polju narodne prosvete. Živio !** Opomniti mi je tudi tega , da so prvi pred jubilanta stopili državni in deželni zastopniki slovenski, zastopniki mesta Ljubljane s svojo čestitko, katero je čital »fflf^rtjv^ Grasselli in se med drugim slove: „Vsa rodoljubna srca, kar jih je na slovenski zemlji, od sinje Adrije do preko Drave, od Soče do Mure, od Zilje do Kupe, radostna z Vami praznujejo današnji dan/' Za tem so se ^sprejemale velike deputacije Slovencev Kranjskih, Stajarskih, Goriških, Primorskih itd. Poslanstva so se sprejemala do polu ene Čez poludn6. Potlej je bil sijajni b a n k e t v hotelu „Evropa'', pri katerem smo tudi mi Hrvatje kakor mili gostje Slo-venom imeli častno mesto ter smo se lepo zabavali do 6. ure. Pri banketu je vladal najlepši red; vse je bilo, kakor si je kdo želel. Velezaslužni jubilant utrujen od sprejemanja častilcev, odpočil si je do 3. ure, potlej je došel v banketno krasno z zelenjem in cvetjem olepšano dvorano, kjer smo ga vsi navzočni vstanši pozdravili z gromovitim mnogokratnim ,,živio!" Zdaj so se napijale zdravice. Prva Nj. c. kr. apostol. Veličanstvu F ran j i Josipu L, Nj. Veličanstvu cesarici in kraljici Elizabeti in vsej slavni hiši Habsburgski. Druga jubilantu itd. itd. Pri tej priliki je mnoga krasna krilata beseda izletela iz navdušenih prs bratov Slovenov in Hrvatov: beseda o bratinstvu, o slogi in zajedinstvu, o slovanski vzajemnosti, o boljši bodočnosti Slovanov na Balkanskem poluotoku itd. Vse je bilo radostno od miline bratovske ljubezni, vsakdo navdušen in zadovoljen ter poln sladke nadeje, da bode ta bratski shod rodil najboljši sad obema bratovskima sosednima narodoma, Slovencem in Hrvatom, katere deli samo mali potok Sotla, a ni kri ni beseda, ni želje ni težnje, niti pismo niti cerkev. Po okončanem banketu okolo 7. ure popoludne smo odšli h koncertu z gledališko predstavo. Pevci so s svojim krasnim, more se reči, izvrstnim petjem popolnem zadovoljili poslušalce, a vesela je bila tudi kratka predstava iz življenja nemškega uradnika na Slovenskem v jednem dejanji pod naslovom; ,^Berite Novice". Istega dne je došlo nebrojno brzojavnih čestitek, izmed katerih so se pri koncertu razglasile samo najvažnejše, ki so se pozdravljale z: živeli! ali: živio! Ob tej priliki izroči jubilantu gospd Albina Va-lentova dragocen lavorjev veoec iz srebra položen na blazino iz črnega baržuna. Na vsakem listu venca je vrezano ime jedne onih rodoljubivih goapij in gospic, katere so dale venec napraviti, a na pozlačenem traku se nahaja ime dr. Janeza Bleiweisa. Izročevaje venec jubilantu je omenjena gospa govorila kitice, katere je zložila gospa Lujiza Pes Jakova. („Novice" so to primerno in krasno pesem uže objavile Častitim bralcem svojim; vrli „Napredak" je natisnil celo). Na to nastopi neka mlada kmetica slovenska iz okolice Tržaške, narodno oblečena , držeča v roci velik šopek prekrasnih cvetic, katerega poda jubilantu z naslednjimi besedami: „Oča naroda slovenskega! Ne samo sinovi, nego tudi m& hčere naroda slovenskega, smo prišle sem k tebi, da ti izrečemo najgorkejše želje svoje. Pogledi tega cvetja, katero smo ti nabrale na obalih jadranskega morja. Podajemo ti ga v znamenje ljubezni, v znamenje hvaležnosti svoje. Kajti tudi do naših kolib je prikrilil tvoj glas ter v naših srcih prebudil ljubezen za prekrasno domovino našo. Zato se zahvaljujemo Vsemogočnemu, ter ga prosimo iz vsega srca, da te ohrani še mnogo let mili nam domovini!" — Ginjen do solz odgovori jim jubilant med drugim : „Drago mi je, da se tudi nežni spol udeležuje te narodne svečanosti; to me veseli tem bolj, ker tu vidim zbranih gostov iz raznih strani, kateri, vrnivši se v svojo domovino, bodo pripovedovali, da tudi srca slovenskih hčerk toplo bijejo za domovino. Nimam besed, da bi se Vam tako zahvalil, kakor čuti srce moje. Da, naša prislo-vica veli: „Hiša ne stoji na zemlji, hiša stoji na ženi". A tudi domovina ne stoji na zemlji, ona stoji na ženi" •— nadaljuje jubilant — >,kajti kedar bodo matere bodočemu naraščaju z dušo in telesom zavzete za narodno stvar, takrat ne bode izroda, takrat..." In tu prejenja, solz6 mu zapro besedo. — Globoko ginjeni smo stali in gledali starčeka — da! kar smo čutili v tem hipu, ni moči mi popisati. In tako je jubilant na vsak pozdrav, na vsako čestitko odgovoril več ali menj, vedno primerno in jedrnato, da se je vsak čuditi moral velikemu duhu njegovemu v navidezno slabem telesu. Ko človek vidi dr. B1 e i w e i s a in ga čuje govoriti, ter mu pogleda v modre jasne oči, iz katerih odseva čarobna iskra rodcljubja in blage, poštene duše slovenske, mora simpatizovati za-nj. Meni se je zdel njegov pogled mil in nedolžen, iskren in odkrit, kakor pri nedolžnem detetu. Pri tej svečanostni priliki je pokazalo vse Slovan-stvo, da dostojno spoštuje „očeta" slovenskih bratov svojih. Bog daj vsakemu slovenskemu rodu takosnih mož in rodoljubov, kakor je dr. Jan. Bleiwei8 svojemu slovenskemu narodu! Po koncertu in predstavi so bile posebne zabave v Čitalnični gostilni. Tu se je culo mnogo lepih zdravic in mnoga važna, resna in mila beseda. Bratovska srca so si bila odprta; Slovenci in Hrvatje so sklenili in še bolj utrdili bratovsko zvezo, katera združuje jedne z drugim. Ideja slovenske in hrvatske duševne združitve ni sama želja, ampak se bode promenila ob srečnejši bodočnosti v živo istino, a tako se bode oživila tudi slovanska vzajemnost, in mi, postavši složni, postanemo jaki, zavedni, napredni, srečni in slavni. V ta namea pomozi Bog! Po Zagrebškem „Napredaku*' J. Charpontier.