Štev. 8. V Mariboru, 25. aprila 1898. Tečaj XIX. Izhaja 10. in 25. dne vsakega meseca. Stoji za cclo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 60 četrt „ — „ 80 Posamezne štev. 15 kr. Ozn anila lkrat natisnena od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacijo pošiljajo se upravn ištv u v Mari bor. Odprte reklamacije so poštnine proste. POPOTNIK. Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Izdajatelj in urednik: M. J. Nerat, nadučitelj. Spisi in dop is i pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8. Pismom, na katera so želi odgovor, naj se pr deno primerna poštna znamka. Na anonimne dopise seneoziramo. Mrantavana pisma, se ne sprejemajo. Rokopisi oceno ] se ne vračajo. Pouk v r e alij a h- vzgoj e valu a sila. (Ludovik Cernej.) (Konec). Avstrija, ta prekrasna Avstrija! Otroci jo naj spoznajo, da jo bodo tem bolj ljubili! V zemljepisnem in prirodopisoein pouku seznanimo jih, kolikor možno v vsili točkah natanko ž njo! Z živo besedo poveličujemo njeno lepoto in naravno bogastvo! Ko pa govorimo o viharjih, ki so divjali nad njo, slišimo o raznih vojskah, katerih prezreti ne moremo. Pravi učitelj vedel bo uravnati svoje podavanje tako, da ne bo ž njim budil grozovitosti, ampak le navdušenje, darovati za dom imetje in kri. A tudi svoj rod ljubi pravi človek. To ljubezen naj goji posebno zgodovina in zemljepis. Naši učenci naj zvedo, kako dolgo smo že gospodarji te zemlje, na kateri prebivamo, gospodarji pravim, a ne tujci, ne sužnji! Zvedo naj nadalje, da nismo osamljena trohica, broječ komaj blizu poldrug milijon duš, ampak člen mogočnega slovanskega plemena, ki ne zaostaja za nobenim narodom na svetu, kojemu solnce skoraj nikdar ne zajde! Jezik posameznih slovanskih rodov je sicer površno različen, a to je nastalo le vzbok oddaljenosti, kakor nastanejo na pr. razna krajevna narečja, veže pa nas mogočna korenina in deblo, in zato veje slovanskega drevesa, segajoče med tuje narode, naj si še tako trpe, vendar krepko ženo. Vse to izvej naša mladina in uči se, ljubiti posebno svoj rod in svoje brate. Navdaj jo krepka, značajnežu prepotrebna samozavest! A dajmo vsakemu, kar mu gre! Ne zakrivajmo učencem vrlosti drugih, posebno sosednih narodov! Naši učenci naj se uče ljubiti svoj rod in spoštovati tuje, kateri so spoštovanja vredni! Vzgoja bodi vseskozi narodna, a ne neti slepega sovraštva do drugih narodov nikdar! Resnicoljubnost goji posebno zgodovinski pouk; zato pa se mora tudi izvrševati, kakor resnica zahteva. Naj nikakor ne poskuša kaj olepšati, hote tako doseči večji uspeh ! Pokorščino, pravičnost in odkritosrčnost takisto povspešuje najbolj zgodovinski pouk. Važno je le, da zna učitelj izbirati primerno snov in jo primerno podavati. Mladi duh hrepeni po vzorih, treba je le, da mu prave podamo! Varčnosti uči nas jasno narava. Poglejmo si na pr. žitno bilko! Tako je sestavljena, da bi je iz manj snovi tako čvrste noben človek sestaviti ne mogel. In živalska drobovina zložena je na pr. tako umetno, da bi je ne bilo možno spraviti v manjši prostor, ne, da bi se motila nje funkcija. Tudi v zgodovini slišimo o vrednosti varčnosti, a poleg tega zopet o veličastju, požrtvovalnosti o pravem času. Delavnosti, marljivosti in vztrajnosti se lahko učimo od marsikatere živalice. Vza-mimo lc bučelo, ali mravljo: koliko se peha in trudi za-se in za svoj rod! Uči nas pa 8 tudi povestnica, kako so napredovale posamezne slavne osebe in celi narodi le vsled vztrajne marljivosti. V zemljepisju pa bomo zopet govorili o primorani delavnosti ubogih narodov na pr. Kitajcev, ki se ubijajo in ubijajo pri najslabejši hrani in lakote mro, ker jih je vse prenapolnjeno. Slišali bomo še tudi o krajih, ker neusmiljeno žgo solnčni žarki in zopet o takih, kjer je skoraj večni mraz. In budili bomo zadovoljnost v naših učencih, ki je je dandanes, žal, tako malo na svetu. Ko jim bomo razkazovali, da na pr. tudi v Ameriki „ni jela brez dela", ampak, da se je treba tamkaj navadno še bolj truditi, nego pri nas, zraven pa zapravljati — pod nam neugodnim podnebjem, na pr. v Braziliji ljubo zdravje; ko jih bomo nadalje poučevali, kako bi se dalo marsikaj boljše narediti, marsikak prostor, ki nam zdaj ne prinaša nič, izvrstno izkoristiti itd., preprečili bomo gotovo, da se ne bodo dali poznej naši učenci premotiti, kakor stotine in stotine ljudij, ki zapuste svojo rodno zemljo in hite čez širno morje iskat svoje sreče, a se navadno še nesrečneji vračajo domu, če jih ni pokrila morda prezgodaj daljna, tuja prst ali pa jih niso požrli lakotni morski valovi. S takim in sličnim poukom prepričaj učitelj deco, kako resničen je pregovor: „Ljubo doma, kdor ga ima". O nravnosti naj se v ljudski šoli po mojem mnenju le malo govori in to jako previdno. Celo prezreti pa tudi tega ne moremo. V zgodovinskem pouku bomo omenili narodov, na pr. Rimljanov, kojim se je klanjal skoraj ves tedanji svet, dokler so trezno, pamentno živeli. Ko pa je izginila treznost in prevzela ljudstvo in vladarje požrešnost in razuzdanost, izginila je kmalu ta moč in vse je propalo. Kako se naj spoštuje starost, uče nas Grki, Kleobij in Bitom na pr. pa prave otroške ljubezni do starišev. Še nekaj važnega! Otroku je nekako prirojena strast, da bi vse razdrl. To opazujemo že pri dojencu. Daj mu cvetico, razstrga jo z vidnim veseljem, in kar dobi, vse bi razdjal! In ta strast raste Kolikokrat opaziš šolarja, da klati med potom nedolžne rastline. Odbija glavice cveticam, trga žitno klasje, tepta nalašč travo itd. Kolikokrat se celo prigodi, da vzamejo dečki mladiče iz gnezd, jih mučijo in pobijajo. Preljubi, to je žalostna prikazen, in ako se ji ne pride o prameni v okom, konča premnogokrat s potikanjem po ječah ali guganjem na vislicah! Starišev in tvoja dolžnost, učitelj, je, da se ji ustaviš z vso silo. Srčna beseda čustveno olikane matere izda s prva največ. Žalibog, daje takih mater malo! — Pozneje se posreči rešitev najbolj učitelju. Pri tem ga izvestno podpira prirodopisni pouk. Ako bo učenec uvidel, kako čudovito je ustvarjena najpriprostejša bilka, ako bo nadalje slišal, da tudi živali natanko čutijo vsako bolečino, odprlo se mu bo gotovo srce in opustil bo svojo grdo razvado. Jaz nisem za tisto prisiljeno čustvovanje, kakor n. pr. pisatelj „Slavoja in Ljudmile", ki je neznano srečen, da izpusti njegov gojenec — po njegovem posredovanju — metulja-škodljivca; ne, s škodljivci le preč, a mučiti — Bog varuj! In da končani. Ko govorim o človeškem telesu in popišem roko, ta stroj vseh strojev, ki je izvrševatelj uma, ki je vse naredil, kar je naretega, ki pošilja misli po svetu, pomaga pri nebeško sladki godbi in ustvarja prekrasne slike, tedaj spregovorim zamišljeni deci: ,,Otroci, glejte, tako modro je ustvaril dobri Bog človeško roko, da nam more služiti vsakdanji kruh, razširjati omiko in iznajdbe in vedriti duha! Ali ni človek dolžen, da sklene časih te roke, zahvaljuje se Stvarniku za Njegovo neskončno milost in dobroto? Bog ti je dal roki, da ju prosto rabiš sebi v srečo, bližnjemu v korist in Njemu v čast. Gorje pa ti, ako postaneš vsled hudobij nevaren človeškej družbi; tedaj pride svetovne oblasti čuvaj in ti zveže ti roki in te vrže v temnico . . . !" Gospoda, taka beseda o pravem času seže globoko, posebne v mlado srce. In če morebiti pri tem ali onem vendar nima zaželjenega uspeha, ti si storil svojo dolžnost. Enkrat se bo je nesrečnež spomnil in ko bo morebiti proklinjal Boga in ljudi — tebe, tovariš, proklinjal ne bode! Pri koncu sem. Dobre vem, da nisem podal nič korenitega. Ko bi se bil še tako trudil, vsega ni mogoče povedati. Pa tudi trebe ni! Vsak pravi učitelj bo vedel ves _ torej tudi realni pouk vravnati tako, da bo v prvi vrsti vzgojeval. Če sem koga pridobil za svoja načela in mu podal, četudi površno vodilo, me veseli. Komur pa sem .govoril iz srca, njemu stisnem v duhu radosten roko — on je popolnoma moj tovariš! --- Slovniška teorija Kernova. Piše dr. Janko Bezjak. (Dalje.) Pri tej priložnosti razjasnimo, zakaj rabimo izraz „predmet" namesto izraza „dopol-nilo". Ova beseda je sestavljenka in obsega dva dela: predlog pred in samostalnik met, ki se izvaja iz debla glagola metati. Z njo se prelaga latinski izraz „obieetum"; sličua je nemški besedi „Gegenstand". Predmet je torej v prvem smislu vse, kar pred nami leži, kar je zunaj nas, v drugem smislu pa 0110, s čimur se pečamo in po tem takem vse, na kar se nanaša dejanje naše. Tako pa je ta beseda prav prikladna stav-kovemu določilu, navajajočemu stvari, ki se na-nje ozira stanje, izraženo po glagolu; gotovo prikladnejša, nego beseda „dopolnilo". Kajti ta kaže, da se z njo nekaj dopol-njuje. Kaj neki? Gotovo pojem glagolov ali pridevnikov, kateremu služi v določilo. A poglejmo natančneje! Ali se res dopolni glagolov pojem? Ni li n. pr. glagolov čitati, pisati, premišljevati pojem popoln in jasen? Česa še neki pogrešamo, da bi ga mogli razumeti? Če koga vprašamo: Kaj delaš?, ali ga ne umemo, ako nam odgovori: Čitarn, pišem, premišljujem? Ni dvomiti, da ga umemo. Ko bi nam pa odgovoril: Čitani knjigo, pišem pismo, premišljujem nekaj, bi ga li sedaj bolj umeli? Bolj gotovo ne, a nekaj več bi izvedeli; pa v vseh treh odgovorih tudi ne. Prvi bi nam samo to pojasnil, da ni kaj nenavadnega, kar čita naš znanec, ampak nekaj, kar se navadno čita, namreč knjiga, več pa tudi ne bi izvedeli. Drugi bi dejanje pisanja določil nekoliko natančneje, ker bi nam povedal, da je predmet pisanja pismo in ne kaj drugega. Tretji nam bi pa ne povedal ničesa več, nego smo slišali prvič; kajti odgovor „premišljujem nekaj", se razločuje od odgovora „premišljujem" le kvantitativno, to je po obsegu, nikar pa po vsebini: kakor nisem vedel prej, tako ne vem tudi zdaj, kaj ali o čem premišljuje. Ko bi pa prijatelj prvikrat odgovoril: Čitain Prešerna, koliko več bi znali, koliko jasnejša bi bila predstava za nas! In še jasnejša ali še bolj določena bi postala pri odgovoru: Čitam Prešernove sonete, najbolj jasna in določena pri odgovoru: Čitani Prešernov sonetni venec. Menda pa se tudi s tem odgovorom ne bo zadovoljil vsakdo, češ da še je mogoče predmet čitanja določiti natančneje. No dobro; pa mu odgovorimo: Čitam zadnjo vrsto prve kitice v sonetnem vencu Prešernovem. A koliko stavkovih členov smo uporabili, da smo tako natanko določili predmet čitanja? Nič manje nego sedem. V vseh teh slučajih je pa glagol ostal isti; kajti dejanje se ni izpremenilo, ampak ostalo je isto. Le določilo se je in pojasnilo, a nikakor ne popolnilo. Čitanje je čitanje, 8* naj čitam to ali ono, poezijo ali prozo, sveto pismo ali posvetno zgodovino. Tako pa se tudi pojem glagolov ni dopolnil, ampak le določil. Tako določuje tudi pridevek pojem svojega samostalnika, tako prislovno določilo pojem svojega glagola. Nasprotno pa bi mogli tudi tu trditi, da pridevek dopolnjuje svoj samostalnik in prislovno določilo svoj glagol, ko bi tam poudarjali, da predmet dopolnjuje glagol. Na tak način smeli bi pridevku in prislovnemu določilu tudi nadeti ime dopolnila. Po tem takem pa bi imeli sama dopolnila razven osebka in povedka, a nobenih drugih stavkovih členov. Priprosto bi sicer bilo to, a pravilno ne. Iz tega je menda tudi jasna postala razlika med določevanjem in dopolnjevanjem. Predmet torej določuje dejanje, ki ga zaznamuje glagol, a nikakor ga ne dopolnjuje. Radi tega pa mu tudi ne gre izraz „dopoluilo". Že dosedanji del razprave jasno kaže, da je razločevanje med prislovnim določilom in predmetom za umevanje stavkovega sklada potrebno. Kmalu bomo to razliko razjasnili še z drugega stališča. Za sedaj pa ostanimo pri predmetu in premišljujmo dalje o tem stavkovem členu ! Rekli smo, da so predmeti oni stavkovi členi, ki odgovarjajo vprašalnim besedam: koga ali kaj? komu ali čemu? koga ali česa? Kern pa je pojem predmeta omejil samo na ona določila, ki odgovarjajo vprašalnicama koga ali kaj? Kernov predmet mora in le more biti v tožilniku. Dajalniški in rodilniški predmet je pri njem le sklon (Casus), ne pa predmet. Že pri drugih slovničarjih naletimo na to mnenje, če tudi pri tistih ni tako odločno izraženo. Na strani 101. II. dela velike slovnice lleysejeve čitamo: „Die objectiven Verba driicken Tbatigkeiten aus, welche von dem Subjecte ausgehend auf irgend einen Gegenstand einvvirken oder sich beziehen. Sie setzen daher ein Gegenstandswort in Dependenz oder regieren es in einem der drei abhangigen Casus Gene ti v, Dati v oder Accusati v". — Malo pozneje pa pravi: „Diejenigen objectiven Verba, vvelche ein Gegenstandswort im Accusati v regieren, heissen Transi ti v a und das in diesem Casus regierte Wort in bestimmterem Sinne das Object oder das Ziehvort". Ju kadar Heyse govori o dajalniku in rodilniku, izogiblje se besede Object. Tudi Miklosich trdi v svoji »sintaksi" na strani 373.: Der accusativ bezeichnet das object einer grossen anzahl von verben, die man wegen dieser fiigung verba transitiva nennt. — das object ist der die unmittelbare einvvirkung erfahrende gegenstand, der beim passivum durch den nominativ ausgedriickt wird". In kakor I le vse tudi Miklosich pri rodilniku in dajalniku ne rabi besede Object. Ne bomo trdili, da to ne bi bilo res, kar trdita omenjena učenjaka; samo temu se protivimo, da bi predmet zaznamovali le s tožilnikom, a nikakor z dajalnikom in rodilnikom. Poudarjamo torej odločno, da je Kernova trditev o predmetu preozka in preveč omejena. To hočemo dokazati, primerjaje rodilnik s tožilnikom. Kaj pomeni tožilnik iu kaj pomeni rodilnik, to že vemo. Sedaj pa borno motrili one slučaje, v katerih rabi istemu glagolu v istem pomenu sedaj tožilnik sedaj rodilnik. Na take slučaje naletujemo v raznih arijskih jezikih. Začnimo z nekaterimi primeri! V slovenščini lahko govorimo: želeti česa, želeti kaj; čakati sestre, čakati sestro; iskati pokoja, iskati pokoj, pozabiti nadlog, pozabiti nadloge; uživati sreče, uživati srečo itd. V nemščini prav tako čitamo: Man bedarf des Rathes, man bedarf den Rath; er entbehrt desAckers, er entbehrt den Aeker; er genieCt des Lebens, er geniefit das Leben; schonet des Unglucklichen, schonet den Ungliick lich en; nimm der Stunde wahr, nimm die Stunde wahr itd. Primerjaj še sledeče grške stavke: To av&poimvov fevo? iistsikrffsv a <> % v 7. i i a TO 7tš;j.;ttov [j.spoc 00 [J,ste&7]pe nov tpr^cov; avftpMjroo to5 tMoo [astšvsi, olStb? oufpoibvrfi 7rXsiatov jj-ste/s'. itd. Kako razložiti to enakost v rabi rodilnika in tožilnika? (Je hočemo pravo pogoditi moramo svojo pozornost obrniti na takozvani p a r t i t i v n i ali delni rodilnik v slovanščini. Komu ni znano, da Slovan še dandanes natanko razločuje med celoto in delom pred-metovim; da stavi tožilnik, ako se stanje glagolovo nanaša na celi predmet in da rabi rodilnik, če hoče izraziti nedoločen del predmeta? — Pravimo torej: Prinesi vode, olja, kruha; potrosi zrnja; nanosi stelje, pokosi trave, a nasproti: Prinesi stol, knjigo; potrosi zrnje (vse, kolikor ga imaš, 11. pr. en liter); pokosi travo na travniku itd. Prav dobro spoznamo to razliko v sledečem stavku: Rezal je otrokom kruha, da je ves kruh narezal. Ta delni rodilnik je bil nekdaj skupno blago vseh arijskih jezikov. Tekom časa se je začel poizgubljati. Najbolj ga je izgubila nemščina, da-si še tudi v nji nahajamo njega ostanke; vzlasti pri pesnikih. V znani Schiller-jevi romanci »Der Graf von Habsburg" čitamo v prvi kitici: „Und es brachte der Bohme des perlenden Weins". Ta partitivni rodilnik pa se ne rabi samo za izraz dela, ampak tudi v drugih slučajih, kjer bi ne pričakovali rodilnika. Grimm razlaga ta pojav prav imenitno (v 4. delu svoje slovnice na strani 146.) rekoč: „Der aecusativ zeigt die entschiedenste bevvaltigung des gegenstandes; geringere objectivierung liegt im genitiv. die thatige kraft wird gleichsam nur versucht und angehoben, nicht erschijpft". In Miklosich pravi na 487. sti ■ani svoje »sintakse": »Der partitive genitiv stellt sich namlich bei manchen verben nicht nur dann ein, wenn deren bedeutung nur einen theil des gegenstandes, sondern anch dann, vvenn sie zwar den ganzen gegenstand, jedoch in irgendvvie beschranktem masse, etvva auf eine bestimmte zeit trifft". Da je s tem razkladanjem zadel pravo, kaže vzlasti ruščina, kjer se rabi pri glagolih hotenja, žel en j a, iskanja in enakih zdaj rodilnik zdaj tožilnik s to razliko, da znači rodilnik prizadevanje, doseči to, kar se išče, želi itd., tožilnik pa dosego samo. Tožilnik torej stoji pri glagolih dovršnikih, ki izražajo dovršenost dejanja: iskati, mesta in st. iskat k mesto, (gl. Miklosich-evo sintakso str. 490.) Sicer se daje ta razlika opazovati tudi v slovenščini. Tako pravimo, Prosil je dovoljenja, izprosil si je dovoljenje; iskal je zavetja, prenočišča, poiskal si je zavetje, prenočišče itd. Heyse razlaga ono razliko med rodilnikom in tožilnikom drugače, rekel bi manj elegantno, če se tudi njega razklada ne da popolnoma zavreči. Pravi namreč, da se stavi pri glagolih entbehren, entrathen, ermangeln, schonen in enakih oni rodilnik, ki smo ga imenovali rodilnik ločitve (glej 23. št. I. 1.); pri glagolih geniefien, gedenken, lachen, spotten, vergessen, wahrnehmen itd. pa da stoji takozvani rodilnik izvora ali vzroka. A po našem današnjem naziranju sta se izpremenila oba pojma (pojem ločitve in pojem izvora) v manj živi pojem samega določila, in zato seje rodilnik zamenil z abstrakt-nejšim tožilnikom. (Dalje s!edi.) -©se-- Drobiž o računstvu. (Piše Iv. Vrščaj na Dunaju.) I. Grube zahteva »vsestransko" obravnavo števil, meneč soštevanje, odštevanje, množenje, merjenje in deljenje; no, to gotovo ni »vsestransko", ampak »mnogo-st ran s ko". Zakaj pišemo račune? Gotovo le zato, ker naš spomin ne obvlada obširnejših sestavov števil; vendar je ustmeno računanje fuudament vse matematike. Ustmeno računanje ima veliko obrazovalno moč, pismeno pa da potrebno gotovost in zanesljivost. Zveza obeh je ena najeksaktnejših ved. Pouk v računanju se opira na stvari; številna razmerja in številne predstave obstoje le na stvareh — predmetih — in ne same na sebi. Rimljani so označili število pet s kotom med kazalcom in palcem — kažoč pet stegnjenih prstov. Zmagoviti divjak pokaže prste obeh rok, hoteč povedati, koliko belokožcev je zadavil. V šoli imamo uporabne naloge. V šoli govorimo: „40 je 5krat veči nego 8", ali „3 je 4krat manjši nego 12". To je uapačno. Po teh besedah je: 40 = 8 + (5 X 8) in 3 = 12 — (4 x 3). Reči se mora: „40 je 5krat toliko kakor 8" in „3 je 4. del od 12". Za deljenje in merjenje (meritev) rabimo na višji stopnji dve znamenji: dvopičje „:" in predlog „v". Da je eno teh znamenj preveč, kaže že to, da rabimo pozneje samo dvopičje oziroma pri ulomkih vodoravno črto, katera naj bi se pa tudi v istini črtala vodoravno, inače dobe ulomki z mnogoštevilčnini števcem aH imenovalcem čudno obliko. Čisto lahko shajamo z dvopičjem; kajti ko delimo, pišemo: 18:2 = 9, čitaj: število 18 deljeno s številom 2 je 9; ko pa merimo, pišemo lahko ravno tako in čitamo: število 2 v številu 18 je 9krat, ali: število 18 merjeno s številom 2 je 9. Če hočem število 18 meriti s številom 2, moram prej imeti število 18, katero kanim meriti, nego število 2, t. j. mero, s katero vršim meritev. Pri množenju je to v obče v navadi; vsikdar pišemo prej innoženec nego množitelj ; prt subtrakciji pišemo prej zmanjševanec (minuend) nego odštevanec (subtrahend). Izražanje: ,3 je v 12 štirikrat zapopadeno" ni logično. Saj ne morem od te besede rabiti velevnika, kakor pri soštevanju, odštevanju, množenju, deljenju in dalje pri vzmnoževanju (potencovanju), razkoreujevanju in logaritmovanju. Pri vseh operacijah označujemo dejanje računarja. Množi, soštej, odštej, deli iu meri! lahko rečemo, a o „zapopadenju" tega ne moremo. Otroku je tudi popolnoma neuinljivo: „3 svinčniki so v 9 svinčnikih trikrat zapopadeni". Saj ni eden svinčnik v drugem! Dobro še pomnim, kako sem gledal v prvem razredu zveženj 8 svinčnikov, o katerih je učiteljica trdila, da so-„4 v njih 2krat zapopadeni". Deljenje in merjenje je suh t rakci j a. Prašanje: ^Kolikokrat po dva svinčnika lahko vzameš od desetih (desetorice) svinčnikov? lahko odgovori vsak normalen otrok, ker lahko takoj poskusi to bodisi na prstih ali pa s pikami. Ravno tako je multiplikacija le adicija enakih stnnandov. Saj je vendar znano, da si šolan človek težko predstavlja 10 enot vsako posebe v istem momentu. Kako naj si nerazvit otrok predoči: 5x7 = 35 kot ločene jednote! — Deljenje in merjenje ste bistveno ista operacija — subtrakcija in le olajšamo si stvar, če rabimo za oboje samo eno znamenje: dvopičje „:". Nedoslednost se nahaja tudi v rabi besed: „deliti s 6, 8, itd." in „deliti na 6, 8, itd." V zadnjem slučaju manjka beseda „del" (Theil), a da-si je ta oblika jezikovno morda pravilneja nego prva, vendar je prva bolj praktična. Neprava pa je raba „ deliti skozi 6, 8, itd." To je vpliv nemščine, kjer je zopet pravilneje rabiti izraz „durch" nego „mit" ali celo „in". Izraz „menj" za „minus" se mi zdi preslab, ker ima premalo vokalične kvantitete in konzonantiške ostrosti. Dokler sem deloval na Slovenskem sem rabil s pridom krepko besedo „proč", samo da sem moral malim panonskim Slovencem v Ljutomeru prej za-bičiti, da pomeni „proč" isto kar njihov „fkraj" (vkraj). (Še pride.) - es$!© ------ Slovstvo. 3STo-vosti. „Cesar in kralj Frančišek Jožef I." V zalogi Karla Jansky-ja v Taboru na Češkem je izšla in se tudi tam kakor v vsaki knjigarnici prodaja nova 110 X 82 cm velika, v 14 barvah, z zlatom in srebrom okrašena nastenska slika Njpga Veličanstva cesarja in kralja Frančiška Jožefa I. V sredi je prelepa in natančna doprsna podoba cesarjeva. Ob straneh so zabeleženi najimenitnejši degodki in najvažnejši podatki iz njegove postavo-dajalne delavnosti na polju pravice, narodnega gospodarstva, industrije in ljudske prosvete. V ob-robku, ki obdaje podobo, se nahajajo gradovi Nj. Veličanstva na Dunaju, v Pragi in Budimpešti, grbi vseh kronovim z letnicami, kedaj je dotična kronovina pripadla Avstriji, rodovinski grb in prapori vojske in mornarice. Ta podoba je umetno delo v pravem pomenu besede ter najlepši okrasek za šole, pisarnice in tudi zasebna stanovanja. Za šolo je ob enem najboljše učilo pri pouku v ustanovo- in domoznanstvu. To, v vsakem oziru dovršeno sliko priporočamo slovenskim šolam kar najtopleje. Učila iz zaloge gospoda Jansky-ja so znana slovenskemu učiteljstvu kot priznano najboljša, a ta slika nadkriluje vsa druga učila. Cena sliki je S gld., r črnem okviru 3 gld. 50 kr., po pošti 36 kr. več. „Zlati jubilej preljubega cesarja Frančiška Jožefa I., ki ljubi in vodi svoje narode kot pravi oče že petdeset let. — Slavnostni spis za jubilejno leto 1898." — To bo naslov krasni knjigi ki bo izšla v kratkem v zalogi gospoda J. Giontinija v Ljubljani in na katero že danes opozarjamo slovensko učiteljstvo, šolska vodstva in krajne šolske svete, da si jo naroče pravočasno za obdarovanje otrok povodom praznovanja cesarjeve 501etnice. Knjigo bodo krasile lepe slike, ki nam kažejo najvažnejše dogodke iz življenja našega cesarja. Kaj več o tej jubilejni knjigi v prihodnjih številkah. „Štirideset napevov za šolske pesmi" v Koprivnik-Majcen-ovi „Začetnici". Na svetlo dal A n t o n K o s i , učitelj v Središču. Cena 25 kr. (50 h) s poštnino vred. — V Ljubljani, 1898. V založbi izdajateljevi. — Tisek ^Katoliške Tiskarne". — To je najnovejše delce marljivega našega tovariša in sotrudnika, ki bode slovenskemu učiteljstvu, zlasti učiteljem (icam), kateri rabijo pri pouku Koprivnik-Majcenovo „Začetnico", gotovo dobro došlo. V podrobnosti se ne moremo spuščati, ker še nismo mogli napevov natančneje pregledati in presoditi. Vtegue se pa to zgoditi v kateri prihodnjih številk. Za danes na lično delce le opozarjamo. Zgodovina ljutomerske šole. Odlomek iz ljutomerske kronike, spisal Matej Slekovec. (Dalje.) Nižja realka. Ustanovnik nižje realke v Ljutomeru je dr. Ivan Gottvveis, bivši oskrbnik in najemnik Braneške graščine, potem veleposestnik in trgovec v Ljutomeru. Ta mož, ki si je za Ljutomer in okolico pridobil največjih zaslug, se je narodil v Mariboru od nepoznatih starišev. Dne 26. dec. mes. 1779. 1. so ga našli pred vrati mestne župnije, ter ga pogojno krstili na ime Ivan s priimkom: Gottweis. * Krstni list se glasi doslovno: „Ich Endes Gefertigter bescheine, dafi im Jahre 1679 den 26. December in der Kirche der katholischen Gemeinde alhier getauft worden sey — Johann (Weisgott) GottweiC, ein versetzer Knab, wobei Patbe war Herr Josef Holzinger, biirgl. Bildhauer. * Pisatelju teh vrst je pravil rajni Davorin Terstenjak, da je dr. Gottweiss bil sin neke pekovske hčeri. In Urkund deljen ist meine Namens-Unterschrift und Fertigung. Stadtpfarr Marburg, den 20. Jann. 1795. Joseph Low m. p., Kurmeister. Ker je fantek, katerega so botri odgoje-vali, kazal veliko nadarjenost, dal ga je mestni župnik in dekan Andrej Kavčič v višje šole. V Gradcu je študiral modroslovje, potem še pravo, ter postal doktor prava. Ko je dne 11. marca mes. 1803. umrl Jurij Oblak, profesor poetike na gimnaziji v Gradcu, namestil je gubernij na njegovo mesto dr. Ivana Gottvveissa kot suplenta s polovico profesorske plače. Pa že 16. nov. mes. i. 1. je moral v Maribor, kjer je bil dne 14. decembra nameščen kot pravi profesor stilistike. Ondi je slovel kot nemški pesnik, zlasti lirik, a ker mu učiteljska služba ni ugajala, odšel je 1. 1807. za uradnika v Branek, ter si je 1. 1809. vzel v zakon Alojzijo, hčer Franca Kokl-na, najemnika Braneške graščine in Katarine roj. Neubauer. Ta mu je ondi 25. dec. mes. 1810. 1. porodila sina Friderika, ki pa je že 13. okt. mes. 1814. 1. umrl. Pozneje je vzel graščino v najem, ter si je pridobil precej premoženja. Zadnji čas je živel v Ljutomeru. Bil je izveden v svoji stroki, ter goreč prijatelj slovenščini. Okoli njega se je zbirala mladost in starost, kmet in gospod, vse ga je vpraševalo za svet, in vsem je bil tudi dober svetovalec, odkritosrčen prijatelj in dobrotnik. Bil je ud štajarske kmetijske družbe in njen načelnik, nadvojvoda Ivan ga je v tej ali drugi stvari vprašal večkrat za svet. L. 1848. je bil tudi deželni poslanec v štaj. dež. zboru, kjer se je odlikoval kot zvedenec in v politiki zmeren mož. Bil je domoljub v pravem pomenu besede, ter je za Ljutomer in okolico mnogo storil. Ustanovil je trgu še za svojega življenja bolnišnico, zasadil okoli Ljutomera dva drevoreda, zravnal Globetko od ceste do ogerske meje, ter skrbel v vsakem oziru za olepšanje trga. Vsled njegovega prizadevanja je bil trg po silnem požaru 1. 1827. sezidan lepše in varnejše kakor pred požarom. Najlepši spomenik pa si je postavil v svoji oporoki z dne 16. nov. mes. 1848. 1., zapustivši 8000 gld. v srebru za ustanovitev obrtnijske šole v Ljutomeru, ki se je bila 1. 1861. osnovala, a dne 3. avg. mes. 1863.1. v enorazredno nižjo realko prestrojila. V oporoki je določno povedal, da ima na omenjeni šoli biti učni jezik slovenski in nemški. Tudi v Cezanjevcih je on 1. 1824. ustanovil šolo. Ravno je hotela vlada tega zaslužnega moža poslaviti z zlatim križcem, ko ga je zadela huda bolezen, vsled katere je dne 1. majnika mes. 1850. 1. umrl, star 71 let. Njegovi zemeljski ostanki počivajo v Cezanjevcih na strani sinčeka, a žalibog je gomila tolikega domoljuba in dobrotnika še vedno brez dostojnega spomenika. C. kr. namestnija v Gradcu je ddo. 5. jan. mes. 1863. 1. poslala ustanovno listino za to šolo, iz katere povzamemo sledeče važneje določbe: Dr. Ivan Gottweifi zapustil je 8000 gld. 0. M. za ustanovo meščanske šole v Ljutomeru, da ima učitelj letnih 400 gld. obresti za plačo. Pouk je brezplačen, ter se ravna število učencev po prostoru v šolski izbi, vendar imajo učenci iz trga in župnije ljutomerske prednost. Pouk naj bo „slawisch und deutsch, daclier der Lehrer ein gebo-rener Slawe, jedocli ohne Beriicksichtigung eines Stammes sein muli". Pri zasedanju učiteljskega mesta ima najvišja deželna šolska oblast pravico predlaganja, župan trga pa z vedenjem tamkajšnjega župnika pravico imenovanja. Dalje se naj porabi 3000 gld. za nabavo masnega oblačila, globusa in omare za kra-njevanje risarskih predlog, steklenic i. dr., ter za napravo mize in stolov za risarsko sobo. Ako bi za vse to denarja zmanjkalo, naj se še več glavnice v to porabi. Vse risarije, steklenice, stojala in knjige o arhitekturi, vzgojeslovju in pouku, ter zemljevidi GottweiŠ-ove lastnine naj se za šolo porabijo. Za vse te potrebe bila je 1. 1863. glavnica 10.080 gld. av. velj., katera je po 5% naložena. Na tej šoli poslovali so sledeči učitelji: 1. Medved Karol, začasni učitelj od 1861 do 22. maja mes. 1862. Rojen v Vojniku dne 15. oktobra mes. 1835. i., ter je začel 26. oktobra 1857. 1. kot podučitelj službovati na spodnji realki v Celju, od koder je prišel 1. 1861. v Ljutomer, kjer je dne 22. maja mes. 1862. 1. umrl. 2. Hafner Franc, začasni učitelj od 1862. do 1863. 1. Rojen v Gornjemgradu 1. avg. mes. 1839. I., začel je službovati 1. novembra mes. 1858. 1. kot podučitelj pri Sv. Križu bi. Slatine, od koder je prišel 1. 1859. za podučitelja na glavno šolo v Celje. Od tam prišel je 1. 1862. v Ljutomer, 1. 1863. pa za učitelja v Slovenjigradec, kjer je postal 1. 1870. nadučitelj ter okr. šolski nadzornik za okr. glavarstvo Slovenj-gradec. Vsled ministerijalnega odloka z dne 1. julija mes. 1872. je prišel 1. novembra t. 1. za c, kr. vadniškega učitelja v Maribor, kjer je postal 1. nov. mes. 1875 okr. šolski nadzornik za okrajni glavarstvi Ptuj in Ljutomer. Umrl je v Mariboru 2. nov. mes. 1876. 1. * 3. Motz Jožef, učitelj od 1. febr. mes. 1863 do 1868. Rojen v Gorici 28. marca mes. 1839, prišel je 1. febr. mes. 1863. v Ljutomer, od koder se je 1. 1868. preselil v Maribor, ter ondi služboval do 1. 1870., ko je postal c. kr. profesor v Gorici. 4. Sponda Karol, učitelj od 1868. do 1870. Bil je Čeh iz Schahote pri Naklu. 5. Krvi Ivan, učitelj od 4. decembra mes. 1870. Rojen 14. maja mes. 1842. 1. v Naklu pri Olmucu, postal je 3. julija mes. 1869. meščanski učitelj v Brnu. Od tam je prišel 4. decembra mes. 1870 v Ljutomer. (Konec sledi.) * Erster Bericht der k. k. Lehrerbildungs-anstalt in Marburg (1892), 40. — 121 — Društveni vestnik. Iz Zaveze slovenskih učiteljskih društev. V proslavo in spomin na 50letno vladanje Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. je ustanovila „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" v Ljubljani „šolski muzej" ki se bo slovesno otvoril letos prve dni avgusta povodom X. glavne skupščine „Zaveze slovenskih učiteljskih društev." V „muzej" se bodo sprejemali ti-le predmeti: I. Pedagogiško-literarni proizvodi in sicer: 1. Dela in razprave o pedagogiki in sicer a) občno vzgojeslovje; b) dušeslovje; c) zgodovina vzgojeslovja; c) šolsko zakonodajstvo; d) šolsko zdravstvo. 2. Dela in razprave o didaktiki in sicer aj občno ukoslovje; b) podrobno (specijelno) ukoslovje; cJ nazorni nauk, čitanje, računstvo, realije. 3. Učne in pomožne knjige: Abecedniki; Berila; knjige za zemljepis in zgodovino, za pirodoznanstvo in prirodoslovje, za risanje in pisanje, za deška in dekliška ročna dela, za kmetijstvo itd. 4. Mladinski spisi: Teoretiški del o mladinskih spisih, o knjižnicah za mladino in o ljudskih (narodnih) knjižnicah, potem pravi mladinski spisi in sicer zabavni in poučljivi. 5. Perijodični spisi: Strokovni listi, učiteljski koledarji, šematizmi in ročni katalogi. 0. Godba in petje: Pesmarice, pevske šole, šolske narodne in pevske skladbe. 7. Uradni spisi. II. L e p o s 1 o v n i proizvodi, ki so jih spisali slovenski učitelji.* III. M e t o d i š k o - t e h n i č n i proizvodi (učila) in sicer: 1. Učila za otroške vrtce: Predmeti (modeli) in podobe za nazorni nauk, pletarska dela, izšivalna dela, omarice (stolpi) za stavljenje, modelirska dela, igre in igrače. 2. Učila za I. razred: Podobe in predmeti za nazorni nauk, čitalni in računski stroji, table, pisalno orodje in zvezki za I. razred. 3. Učila za srednjo stopnjo : Predmeti in podobe za nazorni nauk, čitalni stroji, nazorni pripomočki za domoznanstvo, učila za risanje in lepopis. 4. Učila za višjo stopnje (meščanske šole): Modeli in podobe za nazorni nauk, aparati, oprave, predloge, karte, načrti, tabele, table, stojala itd. za računstvo, pisanje, zemljepis, zgodovino, prirodo-znanstvo (somatologijo), prirodoslovje, kemijo, telovadbo, godbo, deška in dekliška ročna dela, kmetijstvo itd. * To je : ljudski, vadniški in meščanski učitelji, šolski nadzorniki in srednješolski profesorji. 5. Učila za nadaljevalne tečaje, za obrtne šole obrtne nadaljevalnice in obrtne strokovne šole : Modeli in podobe za nazorni nauk, predloge, zbirke vzorcev i. dr. 6. Učila za učiteljišča: Predmeti in podobe za nazorni nauk, aparati, karte, podobe za psiohologijo, geografijo, zgodovino, prirodoznanstvo (somatologijo), prirodoslovje, kemijo, kmetijstvo, ročna dela za kandidate in kandidatinje. IV. Šolsko orodje (šolska oprava): Klopi, table, stojala, katedri; telovadno orodje itd. V. Šolske potrebščine: Zvezki, držala, peresa, svinčniki itd. Poslane stvari bo presojala razstavna sodnija — „Jury" — ter jih priporočala za rabo v ljudskih, meščanskih in srednjih šolah. Vsakemu predmetu bodi pridejan naslov razstavljavca (izumitelja). Učila naj se pošiljajo taka, kakoršna so v prometu pri trgovcih; če pa niso v prometu, naj se pa pošiljajo modeli, risbe ali načrti (če le možno barvani.) Želeti je, da se prilože u&ilu tudi popisi o uporabi, tvrdka, kjer se učilo izdeluje ali prodaja cena, recenzije in priporočila. Vse predmete, ki ostanejo last muzeja, je poslati najkasneje do dne 1. julija meseca t. 1. gospodu Jakobu Dimni k-u, mestnemu učitelju v Ljubljani. Direktorij „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" L. Jelene s. r., D. Česnik s. r., t. č. predsednik. t. č. tajnik. Fr. Luznar 1. r., blagajnik. Maribor. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico je zborovalo dne 6. aprila meseca t. 1. v okoliški šoli. Predsednik prisrčno pozdravi navzoče, posebno novega uda gospoda K. Mejovšeka, nad-učitelja na Reki ter gosta gospoda Sr. Mahor-ja iz Makol in K. Pfibila iz Beča. Tajnik gospod A. Požegar prečita zapisnika zadnjega zborovanjo in zadnje odborove seje, ki se odobrita. Predsednik naznani, da je današnje zborovanje sklical samo zaradi volitve delegatov k Lehrer-bund-ovem zborovanju. Poroča tudi o shodu načelnikov spodnjštajerskih učiteljskih društev v Celju in omeni resolucije, ki so itak znane iz „Popotnika." Gospod ravnatelj H. Schreiner omeni glede resolucij, da so sicer opravičene, da pa naj ž njimi slovenski delegatje v sedanjem položaju nikakor ne nastopijo. V Lehrerbundu smo združeni kot učitelji, narodnega programa tamkaj ni mogoče razvijati. Govornik predlaga, naj bi delegatje našega društva jutre v tem smislu vplivali. Se sprejme. Ob enem izjavi gospod ravnatelj, da ne sprejme več nobene izvolitve v Lebrerbund, kar naj blagovolita naša odposlanca načelniku javiti. To izjavo vzamejo poslušalci potrtim srcem na znanje, kajti vsakdo ve, da izgubimo tako našega najboljšega zastopnika. Delegatom k jutrajšnjem zborovanju se izvolita gospoda A. Požegar in M. Lichtenvvallner. Potem je podaval gospod A. Požegar o telesnih vajah. Razjasnil je, da so telesne vaje eminentne važnosti ter tudi priporočal, naj bi jih uvedli v šoli v zimskem tečaju tam, kjer ni telovadnic. Kdor se zanima za stvar, naj si naroči knjigo „Heilgym-nastische Zimmeriibungen" von Dr. Schreber. Predsednik se zahvali gospodu podavatelju za prav počuljivo podavanje, čemur pritrdijo navzoči s hvalo izražajočim ploskanjem. Predsednik še vpraša, kam in kedaj bi se priredil majnikov izlet, ob kateri priliki se tudi obhaja društvena 251etnica. Po daljši debati se sklene prirediti izlet 2. dne junija meseca t. 1. v Ruše. Preden zaključi predsednik zborovanje, zakliče še gospod M. Nerat vsem udeležencem „veselo allelujo". Davorin. Sv. Martin v rožni dolini. (U zborovanju učiteljskega društva za celjski in laški okraj), ki se je vršilo dne 3. aprila meseca t. 1. Zbralo se nas je 2S tovarišev (tovarišic). Zavoljo predsednikove odsotnosti (kojo je opravičil) predseduje podpredsednik gosp. Schmoranzer in pozdravi prisrčno zbrane društvenike ter nam predstavi dve vrli gospodični iz konjiškega okraja, kateri smo z veseljem pozdravili. Živel konjiški okraj 1 Gospodje linatlič, Stukelj in Rupnik so opravičili odsotnost. Z veseljem smo nadalje pozdravili gospoda Ante Bega, urednika ^Domovine", koji je stopil v naše kolo kot podporni ud. Bog ga živi! Po pozdravu se spominja gospod Schmoranzer nepozabnega tovariša, gospoda Gašper Vrečerja, bivšega nadučitelja na Teharjih, katerega je tekom leta neusmiljena smrt pobrala iz naše sredino. Bil je izvrsten učitelj, vzoren tovariš in veren društ-venik. Nikdar se ni vstrašil slabe poti, truda in stroškov, kadar je bilo treba k zborovanju društva, kojemu je bil član od ustanovitve, torej dolgih 26 let. — Posnemajmo ga! — Spoštovanje do rajnega tovariša skazali smo s tem, da smo vstali ginjeni raz sedeže. I. Zaradi odsotnosti pevovodje se prva točka dnevnega reda — petje — opusti. II. Društvene zadeve. G. Schmoranzer prečita nad 20 dopisov, iz kojih povzamemo, da se bodo vsa bratska društva strinjala s sklepi, storjenimi, na shodu društvenih predsednikov dne 13. marca meseca t. 1. v Celju. Gospod Praprotnik naznanja da je izstopil iz „Lebrerbunda" kot odbornik ter da ne sprejme več nikake volitve. — Prečita se članek iz graške »Tagespošte"1 z dne 27. marca meseca t. 1. št. 86 „Zur Griindung eines deutsch-steirischen Lehrerbundes". V jako dolgi polemiki zgražajo se mariborski nemškutarski prevzetneži, kako more sedeti nemški učitelj zraven slovenskega tovariša, ne da bi zgubil svojege pruskega sijaja. Delegatom za volitve dne 7. aprila meseca t. 1. v Gradci so bili izvoljeni sledeči gospodje: Gnus, Gradišnik, Krajnc, Schmoranzer; namestnikom pa gospoda Culek in Petfiček. Društvo se izreče za učiteljski shod v Celju; kar se samo po sebi razume, ne more nastopiti gospod Horvatek kot govornik, ker ni vešč slovenščine. Ako se bode shod vršil, primorani so se ga udeležiti tudi naši poslanci, da se prepričajo o naših težnjah in zahtevah, mi pa spoznamo njih mnenje in voljo, pomagati nam do boljšega gmotnega stanja. III. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. IV. Govor gospoda Supaneka se opusti, ker je referent zbolel. V. Iz šolske prakse. Jako zanimivo je bilo podavanje gospoda Jos. Brina r j a. Snov za svoje poročilo povzel je iz domačih konferenc. 1. Ima li šolski vodja dolžnost, poslati popravek, ako se j a v n o i n p o k r i v i c i n a p a d a učiteljstvo njegove šole v političnih časopisih? Da, ima moralno dolžnost, potegniti se za čast podrejenega mu nčiteljstva! Ako tega ne stori, ni vreden imena kolega. 2. Gospod Jos. Brinar usoja si vprašati plenuin slavnega okrajnega šolskega sveta, ni li edino pravilno, da o slučaju, ako je predsednik učiteljske seje referent, odda predsestvo začasne drugemu.izmed udov konference? Razlogi: a) § 39 ministerijalnega ukaza z dne 20. avgusta meseca 1870. 1. štev. 7648 določuje: „Im Kal le der Verhinderung ubernimmt den Vorsitz der voin Schulleiter bestimmte Lehrer." Ali ni predavanje predsednikovo tudi tak zadržek, kajti predsednik mora skrbeti, da referent ne govori proti zakonom in interesom šole in da nepristransko vodi debato, kar v tem slučaju, da je podavatelj identičen z nadzorujočim predsednikom nikakor ni mogoče, b) Splošne parlamentarne navade so podlaga vsakemu zborovanju in sleherni seji, torej potemtakem tudi domačim učiteljskim konferencam. VI. Nasveti: Tovariš Kramar iz Vranskega vabi naše društvo na izlet v Vransko. Ker nismo bili več sklepčni (kar za odišle tovariše nikakor ni častno, da ne morejo vstrajati do konca) tudi nismo mogli več glasovati. Odbor se pooblasti, da skliče za mesec majnik zborovanje ali pa izlet. — Ivan Kvac. Šoštanj. Učiteljsko društvo šaleške doline imelo je svoje prvo letošnje zborovanje dne 12. aprila mes. v Šoštanju. Zbralo se nas je tokrat izvanredno veliko število, 10 udov, med temi „ena" cenjenih tovarišic. Čast ji! Ona se hvala Bogu zaveda, da je tudi učiteljica, da se ima boriti za ravno iste težnje, kakor mi. Dal Bog, da bi se tudi druge „učne moči", naj si bodo stare ali mlade, držale gesla „Svoji k svojim" ! Delujmo skupno za sveto stvar, navdušujmo drug drugega z besedo in kažimo tudi v dejanju, da smo učitelji, ki se zavedamo svojih dolžnosti. Akoravno je morebiti naše politično mišljenje različno, pa to nas nikakor ne sme ovirati, da bi ne delali skupno vsi za enega in eden za vse. „Z združenimi močmi" naj bode tudi naše vodilo, da bodemo lahko odbijali napade naših sovražnikov, katerih v šaleškej dolini ne manjka. Prizadevajmo si postati vsaj nekoliko resneji pri našem delu, da se povzdigne naše društvo na isto stopnjo, na katerej so že druga bratska društva. Toda k dnevnemu redu. Gospod predsednik M. Rataj pozdravi z navdušenimi besedami navzoče ter zakliče zaščitniku šole, presvitlemu cesarju Francu Jožefu I. trikratni „Zivio". Potem prečitajo se došli dopisi in preide se k volitvi novega odbora. — Načelnikom izvoljen je bil gospod Fran Hernaus, njegovim namestnikom in blagajnikom gosp. Miloš Levstik, tajnikom gosp. A. Šumljak, pevovodjem gosp. Alojzij Trobej, namestnikom pa gosp. Fran Skaza. Po volitvi vstane starosta našega društva, načelnik gosp. Fran Hernaus ter povdarja krepko in prosi, naj se brezizjemno udeležujejo vsi udje vestno zborovanja in polaga vsem na srca, da bi se oglasil pri vsakem zborovanju eden ali drug gospodov tovarišev oziroma gospodičin tovarišic k predavanju, kajti naloga in glavni smoter društvenih zborovanj je, da se tovariši med seboj utrjujejo v svojem težavnem poklicu, in da dobijo drug od drugega primerne duševne hrane. Njegovim besedam se je glasno pritrjevalo in upati je, da se njegova želja uresniči že pri drugem zborovanju, katero se vrši v Velenju na binkoštni torek. Svetinje pri Ormožu. Zborovanja učiteljskega društva po nedeljah so nekoliko problematična, osobito z ozirom na učitelje-orglavce, pa tudi ne-orglavcem lahko neprilična. Ipak je zadnje naše zborovanje, če tudi se je vršilo baš na cvetno nedeljo, bilo razmeroma bolj obiskovano, nego mnogo prejšnjih, ki so bila razpisana na mnogo ugodnejši dan. Tako je prav, cenjene tovarišice in tovariši! No, nekojim pa je itak zastonj vse prigovarjanje, če tudi bi jim ob vsaki priliki po vzgledu Rimljana Kato-na zatrobil svoj: „Ceterum censeo". Pri tem zborovanju poročal nam je gospod Porekar o celjskam posvetovanju ter naznanil ukrepe dotičnega shoda, kateri so društvenikom prav uga- | jali. Pač resnično nam je treba tesne združitve in solidarnega postopanja, ako hočemo kaj doseči. Toda, kakor podoba kaže, se z Nemci ne bo dalo skupaj hoditi in utegnemo še se prepričati, da je imela „Domovina" prav, ko nam je ob priliki shoda v Ljubnem zavpila, češ, prav se nam godi, če nas Nemci zametujejo, kaj pa imamo iskati med njimi. „Popotnik" je sicer v zadnji svoji številki prinesel za nas zelo ugodno poročilo o graškem shodu delegatov, a „Padagogische Zeitschrift" mi, ravno ko to pišem, prinese v celo stvar čisto drugo luč. Ve-deremo! Čakam še, kaj poreče Killer, s katerim bolj simpatujem. Tudi naš gospod načelnik je mnenja, naj bi se v „Lehrerbundu" ne naglašala preveč narodnost, ker tam ni polja za njo in se tudi ne strinja vselej rada resnična narodnost z bombastičnim napihovanjem in neprestanim povdarjanjem narodnosti. Ze Schiller odgovoril je na vprašanje: „Warum schreibst du nichts iiber Religion ?" kratko: „Aus Religion". — In baš tako je tudi z narodnostjo! Ni ravno najboljši narodnjak, kdor svojo narodnost vedno na jeziku nosi, nego oni, ki tiho in mimo v procvit naroda svojega deluje. — Pa sedanji nemški naši tovariši se često zelo malo ravnajo po svojem dijaškem idealu — Schillerju, sicer bi ne zanesli v „Lehrerbund'1 take nesloge. Za poročilom gosp. Porekarja sledilo je poda-vanje gospice Milčinski o „ No ve j vadnici" Scbreiner-Bezjakovi. Iz tega podavanja razvideli smo, da je knjiga res velikega pomena, a da je treba še pač, da se o njej dobro poučimo, predno jo bomo mogli po vrednosti ceniti. Na drug