PROSVETNI
Štev. 14.	LJUBLJANA, 23. SEPTEMBRA 1955	Leto VI.
Urejuje urednišiti odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo in uprava Nazorjeva 3/L Telefon številka 21-379. — Letna naročnirta din 300.—. štev. cek. računa 60-KB-1-Ž-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja Slovenski poročevalec.
GLASILO ZDKDŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV
(jPlenum predsednikov 3
dročja splošnoizobraževalnega šolstva in izdajala publikacije. V načrtu je izdaja Zbornika II., ki bo obravnaval vprašanja splošnoizobraževalnih in strokovnih šol v inozemstvu in izdaja Biltena (dokumentarno gradivo, poročila in podobno).
STROKOVNO ŠOLSTVO
Komisija je o vprašanjih strokovnega šolstva organizirala več delovnih sestankov, katerih so se udeleževali stalni in zunanji člani; na njih so sodelovali tudi zastopniki gospodarskih združenj in strokovnih organizacij. Določena je bila metodologija in faze proučevalnega dela v zvezi z reformo strokovnih šol. V prvi fazi takšnega dela je bilo zbranega mnogo dokumentacijskega gradiva o naslednjih vprašanjih: 1. o vsebini in namenu posameznih tipov strokovnih šol, 2. o teoretičnem in praktičnem pouku, 3. o psihološkem in pedagoškem delu, 4. o metodah, ki jih uporabljajo šole, 5. o vlogi poklicnega šolstva v današnjem družbenem razvoju, 6. o potrebah po osebju, 7. o sistemu vzgoje učnega osebja v strokovnih šolah.
Komisija je delala na nomenklaturi standardnih poklicev in proučevala opise dela (profile) za vajenske, industrijske, srednje, strokovne, kmetijske in zdravstvene šole. To delo je opravljala s sodelovanjem Obrtne zbornice LR Slhvenije, okrajnih zbornic, podjetij v Kranju, Mariboru in Celju, Industrijske kovinarske šole »Litostroj«, In-
Študij
v inozemstvu
V tesni zvezi z delom za reformo šolstva je odhod prosvetnih delavcev na študij v inozemstvo po načrtu, ki ga je izdelal Zvezni izvršni svet v sporazumu z UNESCO. Stroške za izvedbo tega načrta je prevzel predvsem UNESCO. Po prvotnem predlogu naj bi odšlo na študij šolstva v inozemstvu 45 prosvetnih delavcev iz Jugoslavije, vendar se je pozneje to število zvišalo in znaša sedaj okoli 60. Dokončni izbor štipendistov UNESCO je izvršil Sekretariat za prosveto pri Zveznem izvršnem svetu na temelju predlogov Svetov za prosveto in kulturo posameznih republik.
Prve skupine štipendistov UNESCO so odšle na trimesečen študij v začetku marca t. 1.. V teh skupinah, ki so se medtem že vrnile, so bil tudi naslednji prosvetni delavci iz Slovenije:
1.	Peternel Franc, načelnik tajništva za prosveto pri MLO Ljubljana; študij sistema splošnoizobraževalnih šol v Angliji.
2.	inž. Savnik Viktor, prof. TSŠ; študij sistema in vsebine pouka na šolah kovinske stroke v Angliji.
3.	dr. Iva Šegula, član Komisije za proučevanje šolstva; študij učnih metod, učiteljske izobrazbe in pouka psihologije na Danskem, Švedskem in Norveškem.
4.	S t u p a n Bogo, v. d. načelnika Komisije za proučevanje šolstva; pouk družbenih ved
Diafuni za zgodovloo m umetnostno zpdovluo
dustrijske šole pohištvene stroke Gorica in drugih, Tehniške srednje šole, Gradbene srednje šole, strokovnjakov iz kmetijstva in zdravstva itd. itd. Doslej so izdelani profili za poklic: strojni ključavničar obrtne smeri, strojni ključavničar industrijske smeri, livar in modelni mizar, vsi profili poklicev, ki jih zajemajo Tehniška srednja šola, Gradbena srednja šola in Usnjarska srednja šola.
Izdelana je študijska analiza sistema vzgoje kvalificiranih delavcev. (Študija obsega preizkus praktičnega znanja učencev, ki so končali I. razred vajenske odnosno industrijske šole kovinarske stroke).
Delo na izdelavi profilov za različne poklice še traja.
V	pripravi je osnutek pravila za poklice, ki obsegajo Ekonomske srednje šole, Kmetijsko srednjo šolo in Administrativne šole.
V	pripravi je anketiranje vseh strokovnih šol glede na znanje, ki ga naj absolvent obvezne šole prinese v te šole.
Komisija pripravila tudi metodiko praktičnega dela za prvi letnik industrijskih šol kovinarske stroke. \
Komisija sodeluje z zbiranjem dokumentacijskega gradiva s področja strokovnega šolstva.
To je kratek obris dosedanjega in bodočega dela Komisije za proučevanje šolstva pri SPK LR Slovenije na področju splošnoizobraževalnega in strokovnega šolstva.
šolstva
v Angliji, na Danskem in švedskem.
Oktobra t. 1. bodo odšli na študij v inozemstvo še naslednji prosvetni delavci iz Slovenije:
5.	J u v a n e c Vlado, ravnatelj Šole za učence v gospodarstvu v Mariboru; sistem strokovnega usposabljanja industrijskih delavcev v Švici.
6.	Urbanek Julij, ravnatelj Elektrogospodarske šole v Mariboru; sistem strokovnih šol in šolanje kadrov za tehnične veje gospodarstva v USA.
7.	Humek Draga, ravnateljica učiteljišča v Mariboru; problemi -pedagoškega izobraže vanja učnega osebja.
8.	Vogelnik Marija, prof. risanja v Ljubljani; problemi estetske vzgoje v splošnoizobraževalnih šolah.
9.	inž. K a 1 a š Bogoslav, prof. Gradebne srednje šole v Ljubljani; šolanje kadrov za gradbeno stroko.
Akcija pošiljanja prosvetnih delavcev na študij v inozemstvo se je izvajala doslej točno po načrtu in bo brez dvoma dragocen prispevek k naporom za reformo našega šolstva. Izsledki študija prosvetnih delavcev v inozemstvu bodo v izvlečku objavljeni v publikacijah Zveznega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj; poseben Zbornik s prispevki slovenskih štipendistov UNESCO pa bo izdala Komisija za proučevanje šolstva pri SPK LR Slovenije.
V	zvezi z novo upravno-po-litično ureditvijo države je Centralni odbor učiteljev in profesorjev obravnaval na svoji seji dne 28. avg. t. 1. v Beogradu vprašanje nove organizacije naših društev. Na tej seji so bili sprejeti važni sklepi, med drugim: da naj bo nova organizacija naših društev izvedena do
1.	januarja 1956. — da se načelno ustanovi v vsaki občini samostojno društvo, če bo imelo društvo vsaj 15 članov — da se postopoma skličejo likvidacijski občni zbori sedanjih društev in novih društev, na to pa do konca tega leta občni zbori republiških združenj.
O teh sklepih sta razpravljala na skupni seji dne 29. avg. t. 1. tudi republiška odbora Združenja učiteljev in profesorjev, jih osvojila in sklenila, da zaradi ureditve teh važnih vnrašanj skličeta namesto plenuma sestanek vseh predsed-n.ikav učiteljskih in profesorskih društev. Ta setanek se je vršil v soboto dne 17. sept. Z malimi izjemami so bili zastopani vsi okraji in vsa društva. Tov. Ravbar, ki je sestanek vodil, je predlagal samo dve točki dnevnega reda: L organizacijsko vprašanje in 2. razno. Po črtanju sklepov Centralnega odbora se je razvil takoj živahen razgovor.
Kako gleda na novo organizacijsko ureditev članstvo? Po novi ureditvi republike bi bilo v Sioveniji okoli 120 društev. Samo nekaj občin je tako majhnih, da bi zaradi malega števila članov (pod 15) ne mogla v niih delovati samostojna dru-*lva in bi se zaradi tega zdru-ževala s šolo v sosednji občini v skupno društvo. O novi ureditvi so razpravljala že skoraj vsa dosedanja društva. Povscd se poko.zalo. da se članstvo strinja s sklepi Centralnega od-bt>i» in obe * Republiških odborov, to je, da se ustanavljajo samostojna društva v okviru novih občin in da se tudi povsod strinjajo s tem, da se or-gr. oziralo učitelji, predmetni učitelji in profesorji v skupnih društvih. Nekaj pomislekov so imet’ "lede združitve z očHelii in delitve društev po občinah, predvsem v Ljubljani, kjer je Društvo profesorjev in predmetnih učiteljev, ki je v preteklih letih doseglo lepe uspehe in povezavo med okoliškimi šolami in s šolami v središču ter je zaradi tega članstvo izrazilo željo, da bi ostalo pri dosedanji organizacijski obliki- Vendar pa je razgovor o tem vprašanju p o*-;--al. da bo vendar'e najboljša ureditev, kakor jo predlaga Centralni odbor, ker bedo vse šole morale imeti zelo tesno povezavo z občinskimi ljudskimi odbori in Sveti za prosveto, ter bi bile izolirane od življenja v svojem šolskem okolišu, če se ne bi društva vezala na občino. Tudi bodo povsod učitelji in profesorji ustanovili skupna društva, z izjemo občine Ljubljana-center, kjer bi even-tuelno ustanovili samostojni društvi profesorsko in učiteljsko. Poleg Ljubljane so se izrazili za samostojno društvo samo še profesorji v Celju. V vseh ostalih občinah so se učitelji in profesorji odločili za skupna društva. Pač pa so v Ljubljani učitelji in profesorji sklenili, da bodo imeli koordinacijski odbor, ki bo povezoval vsa nova društva v okviru mesta in pripravljal skupne tečaje, predavanja in ki bo vzdrževal socialni fond dosedanjega društva ter postopno pritegnil k sodelovanju tudi ostala društva v novem ljubljanskem okraju.
Na podeželju se je marsikje pokazala tudi želja, da bi se v nova občinska društva učiteljev in profesorjev vključili tudi vzgojiteljice, defektologi in učitelji oziroma profesorji poedi-nih strokovnih šol, ki bodo sedaj v n.ovih občinah ostali nekako osamljeni. Predsedniki so bili mneja, da njihovega sprejema nova društva v načelu ne odklanjajo, vendar pa morajo to vprašanje prizadeti urediti s svojimi republiškimi odbori.
Učiteljsko društvo v Šoštanju je predlagalo, da bi društva bila Popolnoma samostojna in da ni potrebno neko okrajno društvo, ker bi društva lahko bila vezana na republiški odbor. Ker okrajnega društva itak ne bomo Imeli, »emve« bo samo okrajni odbor vseh društev, ki pa ne bo predstavniški organ, temveč samo nekak plenum društev, bodo društva v resnici docela samostojna in vezana direktno na republiški odbor.
V	občinah, kjer bi učiteljsko društvo imelo premalo članstva za uspešno de'o samostojnega društva, se bodo član! dveh, ponekod tudi treh občin
V eno skupno društvo. Takih
društev bo sorazmerno malo. Izjema je Ptuj, kjer si učiteljstvo zaradi posebnih teritorialnih prilik želi, da bi imelo samo tri društva. O tem se bodo do konca pogovorili na likvidacijskem občnem zboru dosedanjega društva. Glede likvidacijskih občnih zborov je bilo razgovora v toliko, da jih bodo imeli samo ponekod, medtem ko so v nekaterih društvih že na zadnjih sejah dosedanjih društev pripravili vse potrebno za ustanovni občni zbor v občinah.
Sprejeti sklepi po diskusiji:
1.	Sestanek predsednikov je v načelu sprejel sklep, da se ustanovi v vsaki občini samostojno društvo. Zaradi prema-lega števila članov se izjemoma lahko druži članstvo v dveh ali več občinah v eno društvo.
2.	Ce je v eni občini število članov zelo veliko, lahko profesorji ustanovijo samostojno društvo poleg društva učiteljev. Priporočamo pa, da se zaradi bodoče šolske reforme tudi tam učitelji in profesorji združijo v eno društvo.
3.	Ker vse občine ne bodo imele lastnih samostojnih društev, naj se v združenih društvih ustanovijo pododbori za vsako občino, ki bodo v občinah zastopali koristi članstva in šole.
4.	Likvidacijstei občni zbori dosedanjih društev se lahko vršijo, niso pa obvezni. Pač pa marajo biti občni zbori novih občinskih društev izvedeni naj-
k....i«'« d" konca oktobra tena
leta. Kjer bodo imeli likvidacijski občni zbor, naj bo ta najkasneje do konca oktobra.
Ustanovne občne zbore po občinah naj sklicujejo iniciativni odbori, ki jih določijo likvidacijski občinski zbori dosedanjih društev ali zadnja seja društva.
5.	Na ustanovnih občnih zborih naj nova društva izvolijo na vsakih začetih 100 članov po enega delegata za republiški občni zbor.
6.	Okrajni odbori društev naj bodo sestavljeni iz predsednikov ali tajnikov občinskih društev. Prvi setanek okrajnega odbora skliče predsednik novega društva na sedežu okraja, če sta na sedežu okraja dve društvi (profesorsko in učiteljsko) naj skličeta oba predsednika.
7.	Društva, ki bodo imela likvidacijski občni zbor, naj sporočijo dan zbora pravočasno republiškemu odboru.
8.	Novi občinski odbori naj imajo od 5—9 članov.
9.	Do 31. decembra tega leta , moralo vsa dos“dan?a društva
brezpogojno likvidirati svoje poslovanje.
13. Pravni naslednik vse imo-vine razen finančnih sredstev dosedanjih društev naj bo novi okrajni odbor društev.
11 V’;i V--'!"torkov’'ih učiteljev ali profesorjev in defektologov naj nova društva za enkrat ne vključujejo v svoje vrste, dokler se prizadeti ne pogovorijo s svojimi republiškimi odbori.
Razno.
Pod razno so se obravnavala različna vprašanja. Uvodoma je tov. Peče poudaril, da ni pravilno nesmotrno razmetavanje in zavpravljanje društvenega denarja, kar se je pri sedanji reorganizaciji pojavilo Pri nekaterih društvih. Opozoril je predsednike na Pedagoški center za nadaljnje izobraževanje učiteljstva, ki je letos začel z delom. Pedagoškhi center se je ustanovil pa zaslugi in prizadevanjih republiškega odbora Združenja učiteljev in bo za nadaljnjo rast našega učiteljstva v splošni izobraževalnih in ostalih šolah velikega pomena. Center pa nima svojih prostorov. V teku je akcija, da si zgradi lastno poslopje in bo v ta namen dobil podporo od Izvršnega sveta, od SPK LRS in okrajnih ljudskih odborov. Apeliral pa bo tudi na vsa društva, da bi viške svojih sredstev dala v ta namen, namesto da jih nesmotrno zapravljajo. Tako bi učitelji in profesorji dobili v Ljubljani svojo zgradbo.
a)	Delitev članarine v novem letu:
Centralni odbor je predlagal, da se v bodoče deli čalnarina: 30% za občinsko društvo;
10% za okrajni odbor;
10% za občinski sindikalni svet; 10% za	republiški	sindikalni
svet:
25% za republiški odbor;
15% za centralni odbor;
Po razgovoru je sestanek predsednikov predlagal novo lestvico:
35% za občinski odbor;
20% za okrajni odbor;
5% za občinski sindikalni sv? .
5% za	republiški sindikalni
svet:
25% za republiški odbor;
10% za centralni od>or.
b)	Vsa društva so sprejela sklep, da se mora vsak prosvetni delavec obvezno naročiti na naše glasilo. Tak sklep je bil tudi soglasno sprejet na občnem zboru v Kopru in na Kongresu učiteljev in profesorjev v Opatiji. Kljub temu pa je društvo profesorjev m »predmetnih učiteljev Kranj poslalo uredništvu Prosvetnega delavca dopis, da se člani ne bodo naročili na glasilo. Podobno se je proti obvezni naročnini izjavila pismeno tudi profesorska grupa v Cerkljah. Sestanek predsednikov je ugotovil, da je sklep republiškega občnega zbora, ki je bil soglasen, obvezan za vse članstvo in ga je treba tudi izvajati. V bodoče naj se člani, ki ne bi sprejeli soglasnih sklepov občnega zbora, črtajo iz društva. Stališče profesorskega društva Kranj in grupe v Cerkljah je sestanek ostro grajal ia odklonil, istočasno pa je tudi ugotovil, da se društva niso dovolj zavzela, da bi zlasti mlajše ljudi vključila v aktivno delo v društvih.
c)	Podatki o stanju našega šolstva.
Na željo Izvršnega sveta bodo naša društva sodelovala pri izbiranju podatkov o materialnem stanju našega šolstva. Podatki bodo potrebni za proračunsko debato. Zbrati bomo morali sledeče podatke:
1.	Naš šolski prostor — koliko in kakšnih prostorov imamo v okraju.
2.	Šolska oprema in učila.
3.	Šolski proračuni in razmerja med osebnimi in funkeionar-nimi izdatki.
4.	Podatki o materialnem stanju prosvetnih delavcev.
d)	Ostalo.
V kratkem bo izšla prva knjiga žrtev prosvetnih delavcev med NOB. Knjiga, vezana v pol platno bo stala približno 250 dinarjev in jo morajo obvezno naročiti vse šole. Naročili pa jo bodo tudi svojci žrtev in ostali prosvetni delavci. Posamezna društva naj čimprej pošljejo število in imena naročnikov.
Ime novega društva oziroma združenja naj bi biio: Društvo— Združenje učiteljev in profesorjev.
Mnogi člani so na občnih zborih in sestankih zahtevali pojasnilo kaj je s knjigami »Pedagoškega tiska«, ker bodo morali ustaviti nadaljnje plačevanje, če ne bodo knjige redno izhajale. Glavna ovira oziroma vzrok za neredno izhajanje je v pomanjkanju zmogljivosti naših tiskarn in v manjši meri pomanjkanje papirja in zamuda v oddajanju rokopisov. »Pedagoški tisk« je storil vse, kar je biio v njegovi moči, da bi izdajo knjig pospešil. V kratkem času bodo člani dobili dve knjigi, pa tudi ostale so že pripravljene za tisk.
Predsednik UD v Ljutomeru je predlagal, da bi republiški odbor kupil v Primorju vilo, ki bi služila za oddih članstva. Vilo bi sicer lahko kupili, toda vzdrževanje poslopja je za naše združenje neizvedljivo. Prav zaradi tega smo pred kratkim morali odstopiti svoje poslopje v Rogaški Slatini tamošnjemu občinskemu odboru, ki ga je preuredil v učiteljska stanovanja.
Po zaključnem sestanku so predstavniki učiteljskih društev obravnavali predlog komisije za nagraditev najboljših učiteljev ob desetletnici osvoboditve. Združenje učiteljev je rapisalo nagraditev najboljših učiteljev v »prih raznih de*e'"’’Os*’b in določilo v ta namen 290.000 din. Na predlog komisije, ki je dobila številne predloge in je le težko izmed njih izbrala najboljše, je republiški odbor pozneje zvišal znesek na 300.000 din in bodo tako iz vsake skupine nagrajeni po trije člani. Poleg tega je pri?-'val SZDL 75.000 din za najboljše družbe-no-politične delavce in Ljudska prosveta enako vsoto za naj-marljivejše delavce na področju Liudsko-prosvetnega dela. Tako bo skupno nagrajenih 18 članov v šestih skupinah. Sestanek predsednikov je sprejel in odobril naslednje predloge:
I.	skupina:	težki pogoji —
uspešno delo: Maver Danilo — Koper; Turk Zinka Idrija; Gros Maksa — Kočevje.
II.	skupina: najboljše delo v razredu: Šavli Andrej Ljubljana; Zavašnik Rudi — Ljubljana; Zan Marija — Črnomelj.
III.	skurina: Javni pedagoški strokovni delavci: Cvetko Vladimir ~ Ljubljana,; Frlinc To-
Komisija je za plenum Sveta pripravila daljše poročilo, iz katerega posnemamo:
Načelni sklep p ustanovitvi Komisije je sprejel SPK LR Slovenije na XI. redni seji dne 4. junija 1954. Toda šele meseca oktobra so bili v komisijo imenovani njeni prvi stalni člani in potrjen tudi Začasni pravilnik.
Delo, ki ga predvideva Začasni pravilnik, je mogla Komisija pričeti šele novembra 1954. Njeno delo so že od začetka ovirale organizacijske težave, predvsem pa zelo majhno število njenih stalnih članov — Začasni pravilnik predvideva enajst delovnih mest, zasedenih pa je bilo samo p.et delovnih mest. Od teh stalnih členov sta odšla dva na trimesečni študij šolstva v inozemstvo po programu in s finančno podporo UNESCO. Delo zreduciranih stalnih članov so dobro dopolnjevali zunanji člani,' izbrani iz vrst vidnih prosvetnih delavcev, in zunanji sodelavci komisije. Pri proučevanju zelo zapletene problematike strokovnih šol je bila Komisija izključno navezana na sodelovanje zunanjih članov in sodelavcev, ker je delovno mesto stalnega člana, namenjeno za preučevanje strokovnega šolstva, ostalo dosedaj nezasedeno.
Komisija se j.e v svoji notranji organizaciji delila v dve delovni skupini, katerih ena je obdelovala vprašanja splošnoizobraževalnega šplstva, druga pa strokovnega šolstva. K takšnemu delu so bili vselej pritegnjeni tudi vsi njeni zunanji člani, inšpektorji SPK LRS in drugi vidnejši pedagoški delavci. Celotno delo Komisije je potekald v treh smereh:
1. delo v zvezi s pripravami za reformo šolstya, (Komisij a za reformo šolstva ^ri Zvezni ljudski skupščini. Zvezni zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj.);
----2. delo za Svetfcoa prosveto in
kulturo LR Slovenije in
3. delo po lastnem Internem programu.
V kratkem obrisu bi dosedanje, sedanje in prihodnje delo Komisije prikazali nekako takole:
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNO
ŠOLSTVO
Na posebnih delovnih sestankih je Komisija na osnovi referatov, koreferatov in diskusij obravnavala naslednja aktualna šolska vprašanja:
a)	Pojem in vsebina splošne izobrazbe.
b)	Pojem enotne šole in enotna šola v svojem zgodovinskem razvoju.
c)	Pojem enotnosti in pojmovanje enotne šoie danes.
d)	Občeizobraževalni pojmi pri pouku zemljepisa v I. razredu gimnazije. (Razglabljanje o tej tematiki je služilo določitvi metode proučevanja občeizobraže-valnih pojmov tudi za vse druge učne predmete in to na osnovi učbenikov.)
Glede na navedena aktualna šolska vprašanja j.e Komisija tudi deloma izvedla deloma pa sprožila nekaj anket v dnevnem
ne — Maribor; VVinkler Venčeslav — Ljubljana.
IV.	skupina: najboljši sindikalni delavci: Štubelj Miro ~ Murska Sobota: Švigel Viktor — Metlika; Pogačnik Janko — Celje.
V.	skupina; družbeno-politični delavci: Kožuh Jože — Kranj; Frluga Vera — Koper; Kafol Ludvik — Ptuj.
VI.	skupina: Ljudsko-prosvet-n: delavci: Rosner Edi — Slovenj Gradec; Brlot Srečko — Moravče, Gruden Franc — Šmartno (Litija).
Nagrajeni bodo povabljeni v Ljubljano 29. novembra tega leta, ko jim bodo nagrade svečano predane v prisotnosti zastopnikov Združenja učiteljev tn
•"TOfT	in
prosvete. Višina nagrade pa bo
30.030. 25:000 in 20.000 V. C.
in strokovnem tisku in dala še pobudo za razpravljanje o tej tematiki v Pedagoških društvih.
Komisija je izvedla to deloma obdelala doslej naslednje samostojne ankete: Za kaj se odloča mladina po dovršeni obvezni šoli? Katere so dobre in slabe strani našega 8-letnega obveznega šolstva glede na njegov sistem, organizacijo, metodo dela in izobrazbeno vsebino? Česa se učenci preveč in česa premalo uče? Izobrazbena vsebina obvezne šole glede na družbene potrebe to kakšen bi moral biti njen predmetnik? Vprašanje pouka tujega jezika v obvezni šoli. Vprašanje predmetov gospodarska znanja, ročno delo in gospodinjstvo. Reforma učiteljskega študija v zvezi s snovanjem Pedagoških akademij.
Komisija je izdelala orientacijsko študijo o mreži obveznega šolstva na Slovenskem glede na finančni efekt njene izpopolnitve. Pri študiji so sodelovali vsi okrajni ljudski odbori — sveti za prosveto in kulturo. Prav tako je sestavila več elaboratov o Pedagoških akademijah za Beograd (Komisija za reformo šolstva pri Zvezni ljudski skupščini. Zvezni zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj), Zagreb (Sekretariat za prosveto in kulturo NR Hr-vatske) in Svet za prosveto in kulturo LR Slovenije. Izdelani sta študiji: Organizacija telesne vzgoje v naši družbi in Družbeno upravljanje v šolah in te-lesnovzgojnih organizacijah glede na razvijanje telesne kulture v teh ustanovah. Poleg tega je bil sestavljen prikaz personalnih potreb učnega osebja v splošnoizobraževalnih šolah — posebno obveznih šolah.
Komisija je dala v tisk »Zbornik dokumentarnega gradiva o reformi obvezne šole — 1955«, ki bo predvidoma dotiskan v mesecu oktobru t. 1.
Komisiija je zbirala dokumentacijsko gradivo s področja spilo šno izob r a ž e v a in ega š ols t v a. Njeni člani so tudi v okviru strokovnih združenj pojasnjevali aktualna vprašanja v zvezi s šolsko reformo.
V zadnjem času se je Komisija lotila in ima še v načrtu naslednje naloge:
Analizirati hoče učne načrte in učbenike za posamezne učne predmete v obvezni šoli. K sodelovanju je povabila doslej že okrog 40 slovenskih šolnikov in vsa Pedagoška društva. Delo se je komaj začelo odvijati.
S sodelovanjem Psihološkega inštituta hoče Komisija v naslednjih dveh letih proučiti umsko zmogljivost učencev v obvezni šoli in to glede na sedanje zahteve učnih načrtov.
Potrebni so ustrezni poskusi na področju obveznega šolstva, ki naj razčistijo še mnoga nerešena vprašanja na tem področju in postanejo tehten prispevek k šolski reformi, zato bo pripravila Komisija program eksperimentalnega dela. K sodelovanju je že povabila mnoge vidnejše pedagoške delavce.
Skozi vse šolsko leto 1955-56 bo Komisija za vsako izmed stopenj obveznega šolanja (od 1. do 8.) izbrala 4 do 5 razredov (v mestu in na deželi), v katerih bo ično osebje pod neposrednim vodstvom članov komisije vse šolsko leto proučevalo (in vodi’" protokol) naslednje tri probleme:
a)	ustreznost predpisane učne snovi glede na njen izbor (stopnja aktualnosti) in glede na Otrokovo dojemljivost;
b)	ustreznost vseh dosedanjih oblik kontrole in ocenjevanja znanja;
c)	nujnost, kvantiteta,, kvaliteta in okoliščine otrokovega učnega dela doma —. vse v konkretno danih pogojih.
Proučevanje bo zajelo materinščino, matematiko, družbene in prirodne vede. Za praktične vede bo nabrano samo primerjalno gradivo.
Komisija pripravlja elaborat - Brezplačno šolanje učencev v obvezni šoli in elaborat: Izobraževanje mladine po končani obvezni šoli. V delu je tudi krajša študija: Praktični predmeti v obvezni šoli.
Komisija bo še nadalje zbirala dokumentacijsko gradivo s po-
»bkolski servis«, Zagreb, Iliča 28, je objavil v »Skolskih novinah« seznam diafilmov, ki jih ima na zalogi. Posredujemo seznam diafilmov za zgodovino in umetnostno zgodovino. Vsak film ima priloženo knjižico z ustrezno razlago k vsaki sliki. Cena falma je 500 din.
Zgodovina:
Zbirka P. I. Boji s Turki od carja Dušana do bitke pri Sisku 1593; Od miru na ustju Zitve do miru v Beogradu; Uskoki; Ilirske province; Reformacija v Nemčiji) Dubrovnik; Hansa; Izumi in odkritje Vzhodne pota v Indijo; Velika geografska odkritja na zahodu; Portugalska in španska kolonialna osvajanja.
Zbirka P. II. Kolonialna osvajanja Holandcev, Angležev, Francozov in Nemcev; Razvojna pot človeka v prvotni skupnosti; Življenje človeka v kameni dobi (neollt); Tridesetletna vojna; Poljedelstvo v stari Grčiji; Obrti v stari Grčiji; Viteška kultura; Srednjeveška mesta v zahodni Evropi I. in
II.	del; Kretsko-mikensks kultura I. to II. del; Benetke v 15. in 16. stol.
Zbirka P III. Kult mrtvih v Egiptu I. in II. del; Križarske vojne; Anglija do 106»; Boj za neodvisnost ZDA; Holandska revolucija: Francoska revolucija I. in II. del; Arabski kalif at od
7. do 11. stol.; Anglija za Tudorjev I. in IT. del; Kultura v Franciji za Ludvika XIV.
Zbirka P IV. Francija za Ludvika XIV; Grško-perzijske vojske; Napoleon I. in njegova doba; Privatno življenje Rimljanov; Rimske stavbe in spomeniki I. in II. del; Italijanski humanizem in renesansa; Angleška revolucija; Francosko-pruska vojna; Etruščansko stavbarstvo to spomeniki; Zgodovinski razvoj steklarske obrti; Noše in prebivališča L, II. in
III.	del; Kako so ljudje nekdaj stanovali; Kako so se ljudje nekoč oblačili: IV. in V. ofenziva; Naseljevanje Slovanov na Balkanski polotok; Svetno stavbarstvo sev. zah. Hrvatske v baroku.
UMETNOSTNA ZGODOVINA
Zbirka U I. Prazgodovina in pisana zgodovina; Antika I. in II. del; Starokrščanska in bizantinska umetnost; Umetnost romanske dobe; Arhitektura in kiparstvo gotike in renesanse; Florentinska in Sionska šola; Beneško slikarstvo' Leonardo-in Rafael; Micheisngelio in Cor-reggio; Diokiecianova palača in začetki umetnosti za Hrvat-skem.
Zbirka U II. Gotske slikarstvo; Naš ljudski lesorez: Ba~ rok v Nemčiji; Rodin; Moderno kiparstvo; Sayok na Hrvatskem.
PROŠNJA IN PGZSV
Naročnike »Prosvetnega delavca«, ki so prejeli pomotoma
po 2 izvoda štev. 11, prosimo, da takoj vrnsjo 1 izvod - z označbo ha naslovnem listku »NAZAJ«.
UPRAVA.
Predlog za nagraditev naffeoffših učiteljev
Oradnfa nove osnovne šole na Teznem se bliža h koncu
Kritične misli ob otvoritvi nove šole na Topoln
Vse šole so zopet odprle vrata Šolski mladini, le otroci osnovne šole na Teznem še čakajo, da tudi oni prestopijo prag svoje nove šole. 2e nekaj let sem je bila osnovna šola na Teznem razmeščena na štirih straneh, ker ni mogla matična šola š svojimi štirimi učilnicami sprejeti 550 otrok. Pomožne prostore so dobili na bivšem kvartu v Ukrajinski ulici, v bivši gostilni Felič v Zagrebški ulici, uvidevni direktor IK§ tov. Kuhar pa je v zgradbi IKS odstopil osnovni šoli tri učilnice. Tako je imela lahko osnovna šola s svojimi 16 oddelki menjalni dopoldanski in popoldanski pouk.
Na Teznem ni bilo sestanka, kjer ne bi obravnavali nujne potrebe po gradnji nove šole. Svet za prosveto in kulturo z načelnikom tov. Ferlincem Antonom je končno vendarle prepričal mestni zbor in zbor proizvajalcev, da je od vseh potrebnih šol v Mariboru Teznu najbolj nujno novo šolsko poslopje, ker narašča število otrok z vsakim dnem in bo v prihodnjem letu število šoloobveznih otrok za osnovno šolo doseglo nad 600.
MLO v Mariboru je naročil, naj takoj začno izdelovati načrte za gradnjo nove šole. To delo so poverili ing. arh. J. Černigoju pri »Projektu« v Mariboru; on je projektiral tudi magda-lensko osnovno šolo. Danes, ko stoji stavba že v vsej svoji lepoti, lahko rečemo, da je MLO Maribor poveril to nalogo dobremu in izkušenemu projektantu.
Mesto za šolo so izbrali v skladu z vodilno regulacijsko skico Maribora. Stavba stoji na
se vselijo- v nove prostore, kajti matično šolo je zasedla nova občina Tezno, v drugih pomožnih prostorih pa se je naselila gimnazijo Tezno, saj tudi tam iz leta v leto. raste število razredov.
Nova šola obsega 18 razredov, od teh dva za pouk težko vzgoj-ijive dece. 16 razredov je nameščenih v dveh enonadstropnih traktih; ti tvorijo obenem s traktom, v katerem je avia in uprava ter s telovadnico s hodnikom, zaključeno, med seboj povezano lepo stavbo.
Oba razreda za težko vzgoj-Ijive otroke sta razporejena v posebnem pritličnem traktu; ta je oddvojen od šolske avle. Vsi razredi so obrnjeni na. jug, na hodniku so nameščene garderobne omarice. Za rokotvorni pouk in za petje so predvideni posebni prostori. Učilnica za petje ima nekoliko večje razmerje in amiiteatralno rešena tla. Prostori za rokotvorni pouk so v podpritličju. Uprava šole z učiteljsko zbornico, knjižnico, upraviteljevo pisarno je nameščena centralno v prvem nadstropju zgradbe. Pod njo je šolska avla; v njej se bo lahko zbrala ob slavnostih vsa šolska mladina. Poseben pečat daje šoli pritlična, obsežna lopa; ta je dostopna te šolske avle in vodi do telovadnice. Služila bo v toplem letnem času med odmorom in ob slabem vremenu za sprehajališče. V podpritličju so tudi prostori za šolsko kuhinjo s shrambo in jedilnico, centralno kurjavo s kotlarno in šolsko ambulanto; ta bo služila lahko tudi kot posvetovalnica za mater in otroka. Poleg tega bodo v podpritličju še štirje prostori za mladinske organizacije.
zid pa je vdelana omara. Radio bo vključen centralno, in sicer posamezno ali na vse razrede. Prav tako se bodo lahko prenašala naročila in navodila iz upraviteljeve sobe na posamezne ali na vse razrede. Vsi razredi imajo v notranjosti zidu zastekljene odprtine za prečno ventilacijo preko hodnika. Tla na hodnikih in straniščih so te-laco, v vseh drugih prostorih pa je parket. Stavba je pokrita z valovito aluminijasto pločevino, ki jo je izdelala tovarna Impol v Slovenski Bistrici in je tako prva stavba v Mariboru, k: je bila pokrita z novim izdelkom te tovarne; njej je dobavila aluminij Tovarna glinice v Kidričevem. Voda bo ponlkova-la v posebnih jaških, dokler ne bo zgrajen prepotrebni odvodni kanal do Drave.
Osnovna šola Tezno bo po tridesetih letih prva šolska zgradba, zgrajena v Mariboru. Sledile bodo prihodnje leto osnovna šola Pobrežje, Melje in Košaki,
saj z leta v leto raste število otrok vzporedno z gradnjo novih poslopij v Mariboru.
Vse te šole bomo zgradili z narodnim dohodkom, ki ga ustvarjajo pridne roke naših delovnih ljudi po vseh naših podjetjih širom po naši domovini. Mladini se v prihodnje obetajo lepši časi, saj bo svoja šolska leta prebila v novih, zračnih ter pedagoškim predpisom ustreznih učilnicah; tako bc znala ceniti dobrine naše socialistične družbe.
Posebno pa bo vesel nove šole tudi bivši predsednik MLO Maribor, tov. Miloš Ledinek, zvezni poslanec. On je razumel prizadevanja in potrebe tezenskega bazena in je znal s predsednikom Sveta za prosveto in kulturo tov. Ferlincem spodbuditi mestni zbor in zbor proizvajalcev MLO Maribor, da sta se odločila zgraditi prepotrebno šolsko poslopje na Teznem.
Turk Jože
V Sloveniji je za raizvotj in napredek šolstva nekdanji okraj Ljubljana — okolica skrbel tako dobro, da ga labko postavimo za vzgled vsem ostalim. V zadnjih treh, štirih letih je zgradlii vrsto novih šolskih poslopij 5n ustvaril s tem temelje za kukur-nii napredek zaostalih krajev, mladini pa dal prijazne šolske prostore. Zadnja v vrsti novih šol je bila v nedeljo, dne 11. sep-
tembra odprta enooddelčna šola na Topolu pri Medvodah.
Topol poznajo Ljubljančani kot pniljuhlijeno izletno točko (Katarina). Danes ima kraj dvooddelč-no šolo s približno 50 učenci, ki se je stiskala doslej v zasilni u-čilmici v župnišču. Če vemo, da so Topolčanom obljubljali novo šolo že v stari Avstriji in pozneje v predvojni Jugoslaviji, si lahko mislimo, s kakim veseljem so no-
Nekaj skušenj s potovanji
Letos je Združenje prosvetnih delavcev Jugoslavije mnogim prosvetnim delavcem omogočilo, da so lahko obiskali druge dežele. V sodelovanju z organizacijami prosvetnih delavcev v teh deželah je bila organizirana vrsta študijskih potovanj, tečajev in podobno — vse po medsebojni zamenjavi.
Glede na finančne in druge možnosti smo z uspehi lahko zadovoljni. Tako je n. pr.: letos 200 prosvetnih delavcev obiskalo Pariz in ostalo tam dva tedna.
edinem velikem, še nezazidanem prostoru ob Prekmurski ulici na Teznem tik radiooddaj-ne postaje; tam je pripravljen prostor tudi za bodočo tezensko gimna&ijo. Rob stražunskega gozda nudi možnost, da se v prihodnje zgradi ob šolskih stavbah tudi fizkultumj prostor za vso tezensko šolsko mladino.
Gradnjo nove šole je prevzelo izkušeno, dobro mehanizirano gradbeno podjetje »Gradis«, Kidričevo. Marca 1. 1594 je začelo po dovršenih pripravljalnih delih z buldožerji kopati temelje. V stotih dneh je podjetje spravilo stavbo pod treho. Danes v zgradbi dovršujejo zaključna dela, pridni obrtniki priganjajo drug drugega, ker čas teče in šolarji že nestrpno čakajo, da
Severozahodno od šolskega poslopja je predviden šolski vrt za pouk prirodoslovja. Na robu tega vrta je postavljena nizka, dvostanovanjska zgradba za oba šolska pomočnika.
Telovadnica je s šolsko zgradbo neposredno povezana. Ima po spolu ločene slačilnice, umivalnice, prhe in shrambe ter poseben prostor za telovadnega učitelja. Tudi prostor za telovadno orodje je predviden. Od telovadnice bo vodila pot do plavalnega bazena; ta je predviden na območju prihodnje gimnazijske zgradbe.
Razredi so vsi enako veliki: 6.6 X 9 m za 40 otrok. Učilnice so visoke 3.55 m. Table bodo gibljive in štirilistne. Levo od table je nameščen umivalnik, v
V Mentonu se je 25 pedagogov udeležilo tritedenskega tečaja za učitelje francoščine. Približno 250 prosvetnih delavcev je odšlo na študijska potovanja, in sicer v Anglijo, Grčijo, Turčijo in na Dansko. Poleg tega se je okrog 70 srednješolskih profesorjev mudilo mesec dni v Angliji pri svojih vrstnikih. Prav toliko prosvetnih delavcev in profesorjev iz tujine je obiskalo naše kraje in tu več ali manj ostalo.
Iz tega kratkega pregleda vidimo, da je Komisija za stike s tujino opravila obsežno in važno delo. Nihče ne more reči, da pri tem ni uspela! To potrjujejo pohvalne Izjave posameznikov in skupinskih vodij. Seveda je treba takoj odkrito povedati, da so se dogajale tudi pomanjkljivosti,
vendar pa bi bile lahko skoraj vse odpadle, če bi bila krajevna društva bolj pomagala in čutila več odgovornosti, prav tako so bili posamezni udeleženci premalo disciplinirani. Res so se pripetile administrativne napake tudi Komisiji, posebno pri registraciji prijav, toda vse to se je hitro uredilo. Bolj pogosto in hujše napake so delala krajevna društva, zlasti pa posamezni prosvetni delavci!
Predvsem je treba naglasiti: nekateri prijavljene!, ki so bili izbrani po konkurzu, so neupravičeno in zadnji hip odpovedali potovanje. Tako so onemogočili odhod v tujino tistim prosvetnim delavcem, ki bi bili radi šli, a so na konukurzu izpadli, ker je bilo preveč prijavljehcev.
Premnoga društva niso dala dovolj obširnih in utemeljenih mnenj o kandidatih, ki bi radi potovali v tujino. To je silno otežkočilo Komisiji delo; dogodilo se je celo, da so nekateri izredno sposobni prosvetni delavci zaradi tega izpadli.
Na potu in v tujini so sem in tja posamezniki pokazali pretirane zahteve po udobju in anarhični svobodi. Nekateri posamezniki se niso držali reda, da bi bili s skupino obiskali tiste ustanove, kakor je bilo predvideno, temveč so se tja v tri dni sprehajali po mestu in brez koristi izgubljali čas z nepomembnimi drobnarijami. Nekateri so od vodje skupine zahtevali nemogoče stvari in se vedi tako, kot da to niso njihovi tovariši, za katere so prevzeli odgovorno dolžnost, čeprav niso prejeli nobene nagrade, pač pa skrb, da bi bilo potovanje čimbolj uspešno. Nedisciplina in anarhičnost posameznikov pa tudi celih skupin se je kazala v samovoljnem spreminjanju načrta. S tem je bila zrahljana vez med udeleženci v isti skupini. Včasih si dobil vtis, kakor da udarjajo na dan partikularistična prizadevanja, posebno tedaj, kadar so posamezne skupine nastopale ločeno po republikah, okrajih in podobno. Razumljivo je, da so vsi taki pojavi vnašali nered in s tem škodovali namenom, ki so jih imeli naši obiski. Od vsega tega pa so imeli udeleženci le škodo.
Moramo pripomniti, da nekaj
prosvetnih delavcev ni bilo dovolj pripravljenih za potovanje v tujino. Nekateri niso poznali niti navodil, čeprav so bila tiskana v našem strokovnem tisku prav v zvezi s temi potovanji. Zato ni čudno, če so nekateri profesorji francoščine prišli na tečaj v Menton brez zadostne priprave. Ti tovariši niso mogli uspešno spremljati tečaj, to pa je zanje brez dvoma škoda. Se neprijetneje je to, da so ti tovariši opuščali predavanja in s tem napravili silno slab vtis.
In končno so bili tudi taki, sicer redki posamezniki, da so ta potovanja izrabili v druge namene, celo v trgovske. Ta nagnjenja so jih tako prevzela, da so taki imeli najmanj koristi od teh potovanj. Ti se pač lahko pohvalijo, da so bili v tem ali onem mestu, nič pa ne morejo povedati o kulturi, prosveti in javnih ustanovah v njem, še manj pa o življenju te dežele. Zelja za špekulamtskimi transakcijami je gnala posameznike tako daleč, da so izgubili mero in pozabili temeljne postulate kulture in vedenja v družbi. Samo tako si lahko razložimo ravnanje nekega tovariša, ki se je v banki, kjer je zamenjal denar, branil vrniti uradniku devize, ki jih je po pomoti-preveč dobik
Z eno besedo, posamezniki so v tujini pozabili, da so prosvetni delavci in državljani socialistične Jugoslavije.
Komisija je brez dvoma storila prav, ko je okrajnim društvom (podružnicam) dostavila imena tistih, ki se niso vedli, kakor se spodobi, in zahtevala, da na rednem sestanku obravnavajo te primere. To pa še od daleč ni dovolj. Nasprotno, iz letošnjih skušenj moramo dobiti važne zaključke in storiti vse, da se podobne nerednosti drugo leto ne bodo ponovile. Menimo, da morajo prvenstveno naša krajevna društva in s posebno skrbjo ter odgovornostjo izbrati kandidate za odhod v tujino. Brez dvoma bo prihodnje leto odvisen uspeh potovanja v tujino od tega, kdo bo šel tja. Zato se krajevna društva v marsičem odgovorna, ali bodo prosvetni delavci, člani naših društev dostojno predstavljali našo domovino in njen učni kader.
Nedeljko Savič
vo šoilo pričakovali in pozdravili domačini, posebej še seveda otroci. Zal jim je veselje nekoliko skazilo slabo vreme, toda kljub vsem:	šolo so odprli in
sprejela je v svoje okrilje mladino in odrasle.
Prisostvoval sem slovesnosti in kot pedagog sem bil nove šole vesel. Samo poslopje naipravti na človeka, ki prihaja k šoli, dober vtis. Lepo se sklada z okoljem, simpatično pa je tudi to, da je nekaj korakov od njega zgrajena tudi prijazna stanovanjska hišica za učiteljstvo. Nikakor pa ne more biti pedagog vesel notranje . ureditve nove šole, saj je vse drugo prej, kakor pedagoško ustrezna, in o cem bi ždel napisati nekaj besed. Zdi se mi namreč, da v bodoče pri gradnji no-vfih šolskih poslopij pedagogi ne bomo smeli več stati ob strani ali v ozadju, kakor se je to dogajajo doslej.
Skušal bom notranjo razdelitev opisati, ker bomo tako dobili naj-'bdljšo njeno podobo. Ob vhodu je še dovolj velik prostor za slačilnico, toda tla so betonska. Ker je prostor tudi brez ogrevalne naprave, si ne moremo misliti, kako bo služil slačenju in sezuvanju otrok v hladnem deževnem in še posebej v zimskem času. Prostor pred razredom in pisarno (konferenčno sobo), to je nekak hodnik, je kamnit in zavzema skoraj polovico vse zgradbe. Verjetno bi naj služil tudi za zasilno telovadnico, katere ni, žal pa je tudi ta brez ogrevalne naprave in ker je pod kamnit, seveda za tak namen ne ustreza. Učilnica je zelo velika, svetla in skupna z razmeroma zelo prostornim odrom, ki se da z leseno steno zapreti in tako ločiti od učilnice. Žal je učilnica samo ena, čeprav je šola že takrat, ko so pripravljali načrte za šolo, bila dvoodidelčna. Pisarna, ki naj bi bila obenem tudi konferenčna so- , ba, je lepa in zelo prostorna, kabinet za učila pa je čumnata (1,5 x 1,5 m), ki dobiva le malo svetlobe skozi okrogle linice. V enaki izmeri je čumnata, v kateri bo imela snažilka spravljene metle in cunje — s to razlilkd, da ima ta dovolj svetlobe. Enako miniaturna so tudi stranišča, ki so sicer sodobna (angleška), toda moraš iti vanje po strani, ker se vrata zaradi školjke ne dajo odpreti v celoti. O manjših nedostatkih (slaba in nesolidna pleskanja, premalo zavarovane stene pri vratih, premalo solidna izdelava mizarskih izdelkov itd.) ne bi razprav-
ljal. Pač pa bi še omenili stanovanjsko zgradbo, ki ima dve samski stanovanji (z ločenima vhodoma!) — garsonjeri. Vsako ima lepo sobo in miniaturno kuhinjo, v kateri pa bo komaj stal električni štedilnik, za mizo 'P3 ne bo več prostora. Prav ta«o ima vsako stanovanje tudi kopalnico s tušem, nobeno pa nima niti na jmanjše shrambe za živda.
Takšna je bežna slika nove šole na Topolu. Pedagog si jo ogleduje z mešanimi občutki, ki se prelivajo v revolto. Zastareli in nazadnjaški bi bili, če bi hoteli danes projektantom novih šol vsi-Ijevafli misel, naj se zgledujejo pri starih šolskih poslopjih. Kakor povsod, se moramo učiti tudi pri gradnji novih šol povsod — doma in v tuljini, da bi dobili v resnici nekaj lepega, dobrega in solidnega. Toda v prvi vrsti M morale biti naše šolske zgradbe pedagoško ustrezne, če se lahko izraizlmo s takimi besedami. S tem mislim, da bi morale služiti v resnici svojemu namenu, projektant in investitor pa bi morali upoštevati tudi to, da nova šolska poslopja niso enotlnevnice, ker bodo morale sllužrJi svojemu namenu dolgo vrsito let in celo desetletij.
Če pogledamo stara šolska poslopja, ki 'So jih gradili pred desetletji, moramo priznati, da so v svojem času v polni meri u-strezale takratnim zdravstvenim higienskim in pedagoškim zahtevam. Še več: še danes kar dobro sihižiljo po večini tudi nam. O novi šoli na Topolu tega ne bi mogli ugotoviti miti danes, ko je nova. Šaj že danes ne ustreza potrebam same šole, ki ima vendar dva oddelka in samo eno u-čilnico, da o drugih napakah sploh ne govorimo. Če še pomislimo, da v tej novi šoli ci no-bentiih možnosti, kjer IS lahko imeli vsaj skromno šolsko delavnico, šolsko kuhinjo in za kraj sam najbrž prepotrebno knil/nico in evenruelno sobo za pevski in dramatiki krožek, je naša ugotovitev samo še močneje argumentirana.
Ne vem, kako in poliko so pedagogi sodelovali in soodločali pni gradnji nove šole oziroma pri njenih načrtih.' Praktično se mi zdii, da se ponavlja, kar smo doživeli takrat, ko smo imeli v Ljubljani posvetovanje ped geslom »Od stare k novi šoli«. Takrat iti tam smo bili popolnoma nepripravljeni in zaradi tega potisnjeni ob stran. Samo da se na žalost to ponavlja sedaj pri zidanju novih šolskih poslopij, ki bodo še čez desetletja našim zanamce«! živo pripovedovala o naših napakah in nepripravljenosti. Razume se, da bodo načrte za nove spiske zgradbe deilallj strokovnjaki. Toda strokovnjaku bodo nujno morali poslušati in upoštevati potrebe in zahteve, ki jih bodo postavljali zdravniki m še posebej pedagogi. Dokler ne bomoi. prišli do tega, bodo še nadalje rastje šole. kij bodo, kakor nova šola na Taboru« ne samo pedagoškem ddlavcem, temveč tudi vsej ljudski skttpn0" sti, ki te šole gradi s svojimi žulji — ne samo v spomenik in v ponos, temveč tudi resno opozorilo. Skrajnji čas je že, da začnemo pri gradnji novih šol upoštevati 'poleg novih in zanimivin idej En zamisli tudi in celo prvenstveno pedagoške potreb« in življenjske potrebe kraja, v katerem nove šole rastejo, da bodo koristno služile nam in našim zanamcem.
Vladimir Cvetko
Ernest Tiran:
Marginalije k razpravi o šolski reformi
MisMm, da vprašanja šolske reforme nikakor ne H smeli obrav-narvaiDi niti ločeno od vseh drugih vpfašimj nase graditve niti Santo z vidika vsak svojih ,posebnih in zato zob razlikujočih se potreb in želja, ker bi bila to u&adna zmota in bi naše delo tako ostalo samo zamujanje dragocenega časa, še en, ponesrečen poskus več v nizu vseh naših dosedanjih iskanj. Šolska reforma je po mojem mnenju samo eden izmed mnogih kamnov, ki jih še moramo vgraditi v svojo novo stavbo. Res da bistveno važen in tehten, pa vendarle samo eden. Na tem našem stavbiščii je vse tako resno prepleteno in povezano med seboj, da ničesar ne smemo odtrgati od vsega drugega, če nočemo, da bi se krvni obtok pretepali in bi refo>rma ostala mrtva kakor sam cesarjev sin in še sto drugih.
In tudi tisti bi se zmotil, še bolj, kdor bi lahkoverno mislil, da smo do danes pač učiti d po starem*, jutri pa, ko bomo strnili vsa dob>r,i dognanja naših razpravljanj v urejen sistem in bo izšla tista številka Uradnega lista, bomo reformirani in bo potem vse dobro in vse prav in se bomo po opravljenem delu lahko oddahnili.
Kakor vsaka, je tudi naša sedanja šolska reforma samo košček razvofja in sploh nikdar ni prenehala, samo da je zdaj že do-
segla tako količino kvantitetnih sprememb, da se bo zdaj zdaj pomaknil kazalec za minuto naprej. Zato ji tudi samo lahko zavestno ustvarjamo vedno ugodnejših pogojev za rast, jo s primernimi u-krepi pospešimo, jo spretno raz-sejemo v sir, rasti same ji pa ue moremo dekretiraii, saj nas uči zgodovina, da je z dekreti niti preprečiti niso nikdar mogli. Ra-stla bo sama, kakor bo sijalo sonce, kakor bo njiva pognojena, kakor bo seme izbrano, setev o-kopana . . . Vedno taka, kakršni bomo mi sami. Mi, — to ne pomeni samo šolnikov in tistih, ki Še po svoji uradni dolžnosti pečajo s temi vprdsmji in o njih odločajo. Mi, — to pomeni prav vsaikega našega državljana, celokupno našo družbo.
Kdor je pa,zljivo bral vse neštete članke o vprašanju reforme naše šole, je lahko ugotovil, da
je
ppvič, zahteva po temeljiti vsebinski in organizacijski spremembi našega današnjega šolskega sistema postala že vsesplošna. Ravno v tem se najbolj kasie njena tesna povezanost z vsem ostalim našm družbenim dogajanjem in preabraižanjem;
dmgič, da je bilo — razen nekaj ozkega, cehovskega gledanja in sem in tja tudi precejšnje naivnosti — izrečenih na račun naše šole, kakršna je, precej očitkov,
ki ne bomo smeli preko njih, ker so globoko upravičeni. Treba jih bo razčleniti in jim poiskati in izruvati korenine.
Tretjič, da so se vse te ugotovitve in predlogi v zvezi z njimi vendarle držali nekako bolj na površini problematike, ker so se diskutanti ustavljali večinoma ob posameznih podrobnostih, recimo ob vprašanju osemletne ob-veztne splošnoizobraževalne šole, .ob upravičenosti ali neupravičenosti nadaljnjega obstoja naših nižjih gimnazij, ob učnih načrtih in učnih smotrih, ob družbenem upravljanju šole in njegovih oblikah in kompetencah in podobnem, — v globino pa se niso spuščali in so posamezna zelo važna dejsvta ali popolnoma prezrli, ka kor da jih ni, ali pa so se jih samo tako rahlo dotaknili, kot da bi bila več ali manj samo spo-rednega pomena.
Drži seveda tudi to, da ravno teh vprašanj, ki jih tu mislim, v okviru časopisnega članka dovolj izčrpno res ni lahko zajeti. Nekatera med njimi so povrh še dokaj kočl jiva in so se jim čla n -karji morda tudi zaito rajši izognili.
Ugotavljati bolezen je premalo. Diagnoza še ni zdravljenje.
Je pa prvi pogoj zanj.
T reba torej sin e ira et studio preiskati vzroke.
Ali je res samo učiteljstvo kpi-vo, da je naša šola zaostaln nekje na repu razvoja? T o mnenje se mi zdi ne samo zelo kamodno, temveč tudi zelo naivno in predvsem tudi zelo krivično. Kajti — ne more prejeti velikih obresti iz hranilnice, kdar je vanjo malo vložil. Niti družba ne. In druž-
ba danes za prosveto, za šolstvo še posebej, čeprav daje zelo veliko, ne daje še dovolj, predvsem pa ne toliko, kolikor bi morala in tudi mogla, če bi se že dovolj zavedala svoje odgovornosti. Tudi mogla! Nihče me ne bo prepričal, da so vidiki, po katerih se še tolikokrat razdeljuje denar skupnosti, vselej pravilni in smo-term. Včasih se mi zdi, da je ta naša skupnost kakor otrok na sejmu . . . Vzemimo za primer tiste tisoče in tisoče največkrat docela nepotrebnih — nepotrebnih po povsem javni oceni kritik v časopisju, ne morda samo moji! — ali vsaj ne nujnih, nekontroliranih, včasih celo ugledu države naravnost škodljivih potovanj v inozemstvo. Na račun »podjetja*, čigavo pa je podjetje?! Kaj vse bi se dalo s tem tako po nemarnem zofrčkanim denarjem napraviti! lin takega neodgovornega zapravljanja je danes mnogo. Denimo, razsipno razkošna oprema raznih trgov skih in še posebno' gostilniških lokalov celo po Kurjih vaseh. V konkretnem slučaju, ki ga je z zgražanjem zabeležilo časopisje, je stala nekje Sama točilna miza toliko, kolikotr dobi povprečno naša pe-trazredna šola kje na deželi vseh dotacij v osmih do desetih letih. Pa hipodrom za 20 ljudi, če jih j e sploh dvajset. Kakšne ginljive utemeljitve so privlekli na dan, Čudom se čudim, kako smo sploh mogli toliko časa brez njega. Pa se nam še samjal-o ni, česa nam tako krvavo manjka. In koliko je še ta-ga na vseh oglih. Kaj je Potrebnejše: sraiea ali kravatna igla?
Reforma šole je če sploh kaj kulturna, gospodarska in politič-
na zadeva in potrebn vse naše skuipurositi. Naša skupnost pa je samo ena in nima in ne sme imeti gostilna svoje m prosveta svoje in kavalerija spet svoje.
Nihče ne taji. Tudi učiteljski stan ima svoje invalide. Saj jih imajo vse drugi stanovi tudi in se mi včasih celo zazdi, da drugi še več.
Ali pa je družba pravilno in pravično ocenila delo učiteljice nekje v hribih bogu za hrbtom? Mimogrede:	Tudi tam žive dr-
žavljani, ki imajo absolutno enako pravico, samo ne časa za hipodrom, pa jim je dobra izobrazba edino, kar jim družba lahko vrne za njihov prispevek. Primerjajte to učiteljico in pa njeno tovarišico v Ljubljani ali Mariboru ali Celju. Primerjajte njuno dnevno delo po vsebini, po teži, na-pornosti in — last not least — po njeni osebni žrtvi. Taka naša tovarišica ali tovariš v hribih nima prav nobene možnosti za kulturno so doživljanj e, nima no-bene ali skoro nobene možnosti za strokovno izpopolnjevanje, niti najmanjšega impulza za svojo osebno rast. In še marsičesa drugega ne. Ne zamerite ji preveč, če v svoji kulturno gluhi okolici z leti z leti zakrni in jo potem če jo srečate kdaj v mestu, takoj spoznate in s? ji taiko superiorno - pomilovalno - samozadovoljno nasmehnete: Tršica gre!
Saj ne trdim, da se vse naše tovarišice posušijo. Se davno ne in prav nasprotno! Velika večina se jih po nekih skrivnostnih bioloških zakonih o nadomeščanju odpadlih udov razvije v posameznih primerih morda res kdaj nekoliko čudaške, pa ven-
darle nadvse dragocene in nadvse požrtvovalne in — nadvse pozabljene javne delavke, ki so si — največkrat za ceno resignacije na svojo osebno srečo — postavile trajen spomenik v srcih svoje okolice. Če pa katera kdaj spodrsne, — ne zavijajte oči! Vprašajte raje, kdo je. kriv?! Zakaj ste jo pozabili? Zakaj ji niste porogali? / Ne mečite kamenja, odbilo se bo od vas samih!
Živo si predstavljam, s kakšno indignacijo bi marsikateri teh samozvanih sodnikov odklonil, če bi mu obljubili dodatek tisoč alt tudi dva tisoč dinarjev, da bi šel službovat na njeno mesto. Prav bi bilo in družba bi storila samo svojo dolžnost, če bi tem borcem na mrtvi straži dala namesto posmeha malo vec poznanja. Naj bi vedeli, da niso pozabljeni, da jih družba njihovemu prispevku primerno ceni. Če bi jim dali v počitnicah prosto vožnjo po Jugoslaviji _ m dvojno plačo v tem času, bi to še vedno ne doseglo niti približnih stroškov raznh inozemskih potovanj, bilo bi pa mnogo koristnejše.
Sploh: Od kogalr družba zahteva, da naj se ji ves posveti, — in od nikogar tega ne zahteva tako glasno kakor ravno od učitelja, — temu mora odvzeti vsaj toliko peze njegovih krušnih skrbi, kolikor je res največ more. H kruhu štejem tudi dnevni časopis, kulturno revijo, vso potrebno strokovno boraturo, semintja lepo knjigo, in vsaj od časa do časa, da se duša priveže, gledališče in razvedrilo. Skromni smo bili že vedno in smo danes pod težo razmer, še bolj. Dobro se. za-
vedamo, da ne moremo vsi imeti ne avtomobila ne vile ne dc.e-ža na raznih legalnih in po-Ue-galnih dobičkih, kakor jih uživajo nekaiteri drugi. Nismo jim za-vidni, le tega dvoma se ne moremo znebiti, da bi bilo njihovo delo res za toliko bol, družbeno koristno kakor je nase. In ravno pri teh in takih spot in spet zu-dpvnmc na klerikalno miselnost, da je šola neproduktivna, da živi na njihov račun. Na njihov račun? Kdo živi od koga?!
Vse dohle'r bo tako, bo učiteljski poklic neprivlačen in sc bo to seveda tudi kazalo na kvaliteti šole. Danes že vsak dvanajstleten frkovec ve, da se »študiram,je* ne izplača, najmanj pa še učiteljski študij. Preprosto primerjajo. V tovarni 450 dinarjev, na opekami po šihtu še 500 dinarjev, to je na mesec čez 30 tisoč dinarjev. VseučiAiški profesor ima pa dvajset.
Če bi ostalo pri tem, borno sčasoma ostali brez naraščaja, vsaj brez takega, hi bi se ga veleli in ga morali dobiti, čr hočemo šalo dvigniti. Povsod drugod izločajo stroje, ki so manj produktivni, manj ekonomični, samo v šolstvu naj jih začnemo uvajati?!
Tu sem sipada tudi feminlza-cija našega poklica in posredno z njo duha šole, ki se od letajo leta bolj širi. Naj mi _ tovarišice ne zamerijo ali pa naj vsaj zamerijo vsem, ki tako mislimo^ m ki nas ni malo:	Da namreč ta
feminizacija vsebuje v svojih posledicah nevarnost, da se tzo vzgoja našega mladega ^ *odu začela razvijati v napačno smer-Kdor je bil pazljiv, je prve niett4
Namestitve, premestitve, upokojitve
4. SEZNAM
V	UČITELJI:
BabniJc Ivana z os. š. v Semiču na os. š. v Črnomlju; Bogovič Ivana iz Dolencev v Tišino; Bran-ce.ij Franc se i>o lastni prošnji razreši dolžnosti ravnatelja na nižji gimnaziji v Metliki; Cajnar Martina — premest. iz Sinjega vrha v Adlešiče; Časar Zora z os. š. Gorenji Slaveči na os. š. Močan-ci; Cigan Alojzija iz Zibike na n. g. v Rogaševcih; Cegovmk Terezija s Konjskega vrha v Rečico ob Savinji; Cerni Marija, iz Cren-šavcev v Beltince; Češarek Justina iz D obli če v na Str-ažnji vrh; Čibej Marija ostane, na n. g. v Hrpeljah; Cotar M.arija in Srečko ostaneta na os. ^ v Gorjanskem; Flisar Matilda na n. g. v Tišini razrešena na Iv&tno odpoved; Fras Zorislava premeščena iz Doljnih Slaveč na i^. g. v Beltincih; Furek Irena na ts. š. Brezovici podala odpoved; Garbič Marija prem. iz Petrove 'Vasi v Crmošnjice; Gerk-šlč Slavica iz Starega trga v Pre-Ic.lvo, Grahek Katarina iz Gabra na Planino kot šol. uprav.; Haupt-nvjth Zora iz Nove Gorice v okr. C/feije; Horvat Zora iz Srednje Bistrice v Hotizo; Hriberšek Iva iz Gančanov v Odrance; Jaklič — Ivane Aflica postavljena za zač. šol. uprav v Karlovim; Jerič Mira v Benediktu v Slov. goricah podala odpoved; Jordan Valerija premešč. iz Suhorja v Semič; Kampuš Tatjana iz Sredice na n. g. Rogaševci; Kerčmar Ela iz Domazzjševcev v Sredico; Kos. Berta, v Zitečki vasi — upokojena Z 31. 3. 55.; Kristan Jožica v Semiču — odpoved s 1. 9. 1955; Keižan Ana s Kmet. gospod, šole v Gradacu na os. š. v Podzemelj; ^Kučan Zoltan z n. g. v Puconcih na n. g. v Cankovi; Majzelj Marija iz Črešnjevca v Štrekljevec; Mazovec Vida s Talčjega vrha v okr. Novo mesto; Muha Slava hon. nameščen na os. š. Obrov; Muha Jolanda iz Slivja v Ocizlo; Papež Nada iz Stalcerjev na os. š. v Kočevju; Feilschmidt Marija iz Domanjševcev v Dobrovnik; Peil-schmidt Viljem z Mostja v Dobrovnik; Pelc Marija iz Tešanov-cev v okr. Ptuj; Planinšek Ivana iz Papežev na os. š. Vas Fara; Požar Slava postavljena za šol. uprav, na os. š. v Prestanku; Požun Ana premešč. iz Starega trga cb Kolpi v Preloko; Prokšelj Katica od OLO Karlovac na gim. v Črnomlju; Puhan Terezija iz Markovcev v Trnje (Mur. Sobot.); Rutar Vida nameščena na os. š. v Bregimju; Skok Anica iz Mo-ščancev v okr. Celje; Slokar Ela z n. g. v Polani na os. š. v Lendavi; Šilc Dragomira z os. š. v Beltincih na n. g. v Beltincih;
Alojzija iz Loškega potoka v Karlovico; Siraj Ivan iz Loške-Potoka v Karlovico; škraban Marjeta od Sv. Štefana v Brezov-C(r’ Škulj Jožica Iz Ljubnega — Podružnica šola Raste na 8 let. š. Kentski vrh; Stangelj Angela iz Adlešičev na Sinji vrh: Štangelj Rudolf iz AdleŠičev na Sinji vrh; Šubic Julija iz Podzemlja v Črešnjevec in postavljena za šol. uprav.; šuc Danica ostane na os. š. v Slivju; Suler Vera premeščena z n. g. v Beltincih na n. g. v Veliki Polani; Tem Uti Štefan honor. namestitev na o-s. š. v Cankovi; Tenaček Ivana iz Prihove v Maribor: Tibaut Alojzij iz Andrejcev v Markovce; Tičar Ferdinanda iz Turnišča v Markovce, je pa podala odpoved s I. 1955; Troškar Zlata z n. g. v Beltincih na n. g. v Puconcih; T rolam Marija iz Markovcev v Dolence; Tržan — Jazbec Cvetka iz n. g. v Veliki Polani v okr. Celje; Usar A vreli j a iz os. š. v Lovrencu na Pohorju v Maribor; •Vidmar Angela z n. g. v Rogaševcih na n. g. Velka Polana; Višič Pavla iz Trnja v Crenšovce; Vivodu Janezu na os. š. v Prestranku odobren stud. dopust za vpis na VPS; Vrečko Ivanka, premešč. z n. g. v Rogaševcih na n. g. v Crenšovcih; Vrhovčak Ivanka Iz Ruš v Maribor: Zgoda Marjeta z os. š. Dolini Slaveči na n. g. v Beltincih; Zalar Ana iz Semiča v ZiHje kot šol uprav.; Zalezina Berta iz Zgornje Kungote v Maribor; Zelko Koloman iz Dobrovnika v Motvarjevce; Zoran Ivana iz Suhorja v Semič; Zniderš’č Greta iz Dolnje Bistrice podala odpoved, razrešena 31.	8.	1955:
Božič Anica honor. namešč. _ na os. š v Strunjanu: Breceli Milka nameščena na os. š. v Izoli; Furlan Marija premeščena iz ttalij. os. š. v Semedeli na italijansko osemletno šolo v Izoli; Gorup Marta, honor. namešč. na os. š. v Vanganelu; Gregorič Pavla. bon. namešč. na os. š. v Dekanih: Kaligariču Rena+u na 8 let. š. Šmarje odobren dopust za študij na Sred. glas. š.; Kocjančič Marjan ostane na os. š. v Gažonu; Lam-
piču Francu z os. Š. v Vanganelu odobren dopust za študij na VPš; Mlakar Franc z V. n. g. v Mariboru premest. na os. š. v Izoli; Semiču Josipu z ital. sred. teh. š. v Izoli odobren študijski dopust; Špinači Anita premešč. na os. š. v Cežarjih; Tomič Ana premest. z os. š. v Zg. Šiški na os. š. v Kambreškem; Umeru Angelu, os. š. v Koštaboni. odobren dopust za študij na VPŠ; Mešič Marija z os. š. v Trbovljah na os š. v Piranu; Lendarič Jožica iz Povirja na os. š. v Piranu; Butola-Schiozzi Lucia z it. 8 let. š. v Sečovljah na it os. š.,v Piranu; Kavšek Dušan z os. š. v Dekanih v okr. Postojno.
5. SEZNAM
UČITELJI:
Bevk Konstancija hon. namešč. na 8 let. šoli v Šmarjah pri Kopru; Blažič Viktor na niz. gimn. v Mirni na lastno prošnjo razrešen; Božič Ljubica z Višje gosp. šole v Grabljah v Ljubljano; Čampa Ernestina z os. š. v Stopičan v okr. Krško; Cerček Zora v dij. domu v Šmihelu pri Novem mestu, razrešena, ker je upokojena; Dodič Dino z os. š. v Baredl na os. š. v Gradinu; Feuk Ver« iz Boršta v Pomanj; Grum Adolf postavljen za ravnatelja n. g., za uprav. os. š. in upravnika otr. vrtca v Trebnjem od 1. 9. 1954; Jaki Zofija z os. š. v Dobravi na študij v VGS v Grobljah; Janež Herman iz Podpreske v Stari log; Jakše Ana iz Mirne peči v dij. dom v Šmihelu pri Novem mestu; Jankovič Olga iz Gaberja v okr. Krško; Jeleršič Ana honor. nameščena na os. Š. v Babičih; Jogan Almira z n. g. na Črnem vrhu na gimn. v Novi Gorici; Laviriič Jožefa z o. š. v Šmihelu pri N. m. razrešena, ker bo upokojena; Marinč Martin ravnatelj n. g., upravitelj os. š. in upravnih otr. v. v Šentjerneju; Mikulič Oto iz Podčetrtka na Zidani most; Močnik Sonja iz Marezig v Pregaro; Nag lav Ivan iz Brusnic v Svibno; Nečimer Jelka iz Zreč v Šmihel pri Novem mestu; Ogrinc Ljudmila z os. š. Trava na os. š. v Livoldu in zač. post. za šol. uprav.; Pipa Rudolf iz Livolda invalidsko upokojen s 1. 9. 1955; Pogačnik Marija na os. š. Sv. Lucija, odpoved s 1. 9. 1955, ker bo upokojena; Praprotnik Angela po prošnji razrešena honor. službe v Gor. Sušicah; Sedlak Ljerka na n. g. v Dornbergu se razvrsti v naziv učitelj; Sivec Ivana z gimn. v Trbovljah v okr. Ljubljano; Siraj Alojzij iz Loškega potoka v Ponikve; Toht Marija iz Šmartnega pri Slov. Gradcu v okr. Ptuj; Udovič Dolores iz Ga-žoha v Gradin; Vehar Katarina pogodbeno namešč. v Dij. dom v Kopru; Vilčnik Emil z 3 let. 6. Raven na os. š. v Kortah,
PROFESORJI:
Albert Zlata na gimn. v Ribnici na Dol., upokojena s 1. 9. 1955; Barbarič Štefan z gimn. v Ravnah na Kor. na Prird. mat. filoz. fakult. v Ljub.; Belec Borut nameščen na učiteljišču v Novem mestu; Ham Drago na gimn. v Kopru razrešen po lastni prošnji; Hrvatin Željka hon. nameščena na učiteljišču v Kopru; Kosi — Amon Mira z n. g. v Šoštanju na gimn. v Murski Soboti; Meze Jakob z gimn. v Murski Soboti v okr. Sežano; Stopar Bogomir z Gostinske šole v Ljubljani v Narodni muzej v Ljubljani; Trop Bogomila z n. g. v Šentilju v Slov. goricah v Maribor; Žnidar Janez na učitelj, v Tolminu, razrešen s 3:1. 10. 1955.
PREDMETNI UČITELJI:
Kac Dragica z gimn. v Murski Soboti v Maribor; Rojc Zlata z n. g. v Limbušu v Maribor; Tajč-man Jožica z n. g. v Vinici na n. g. v Metliki; Žele Ivan. postavitev za ravnatelja na n. g. v Metliki.
STROKOVNI UČITELJI:
Češarek Emilija s Kmetijske šole na Grmu v Okrajni gospod, center v Novo mesto; Ermenc Ernest z n. g. v Rogaševcih na n. g. v Svečini; Gril Franc na n. g. v Jarenini, razrešen, ker je podail odpoved; Janžekovič Marija z os. š. v Slovenski Bistrici v Maribor.
VZGOJITELJICE:
Koprivec Marija iz otr. vrtca pri os. š. v Velikih Laščah v otr. vrtec v Ribnici; Kovačič Leopold iZ Radovljice v otr. vrtec v Hrastniku; Mlakar Olga iz Maribora v otr. vrtec v Piranu; Skubic Cecilija iz Kočevja v otr. vrtec v Velikih Laščah.
6. SEZNAM
UČITELJI:
Bombač — Cerišek Vera iz Ptujske gore v okr, Celje; Cilenšek Vinko iz Skopic — odpoved; Cvitan Štefanija iz okr. Murska Sobota v Vzg. zavod El v. Vatovec Portorož; Celhar Ciril z 8 let. š. v Kortah na n. g v Izoli; Cič Albin iz Polenšaka v Veliko Nedeljo; Cič Ivana iz Polenšaka v Veliko Nedeljo; Dimeč Jožica z os. š. v Velenju na n. g. v Šoštanju; Divjak Ela iz Velike Nedelje v Kidričevo, Drobnič Sonja iz Tabora v Šmartno ob Paki; Gabrovec Ana iz Žiri v Ljubljano; Gabrovec Benedikt iz Žiri v Ljubljano; Gašperšič Marija nameščena na os. š. v Hajdini; Glavač — Mazovec Vida iz. Tolčjega vrha na n. g. v Mirni peči; Grilanc Jožica z n. g. v Šempetru na n. g. v Dornberku; Jagodič Marija z gimn. v Novi Gorici na n. g. v Dornberku; Jogan Dragica z vajen, šole v Vrhpolju v okr. Sežano; Kejžar Leopold z os. š. na Hrušici na n. g. v Železnikih kot ravnatelj; Knafelc Alojzij se postavi za upravitelja os. š.^ v Cirkovcah; Kosem — Žagaj šek Frančiška iz Vidma pri Ptuju v Maribor; Lakovič Franc iz Hrastnika na os. š. Hrastnik-Rudnik; Letonja Silva iz Podlehnika na n. g. v Dobrepolju; Lozinšek Angela z n. g. na os. š. v Gorišnici; Marušič Almira iz Krkavč na os. š. v Kopru; Medved Marija z os š. v Podlehniku na n. g. v Makolah; Mihalj Dragica iz Raven v Krkavče; Miklavžina iz Šentjanža pri Velenju na os. š. v Velenju; Mlakar Vida z os. š. v Velenju v okr. Maribor; Mohar Marina nameščena na os. š. v M lin šč ah; Nakrst Miroslav z n. g. v Črnem vrhu k OLO SPK v Gorici; Pišek Kuža iz okraja Buje na gimn. v Kopru; Potušek Justina iz Hrastnika na os. š. Hrastnik-Rudnik: Rakar Marija iz okr. Murska Sobota na os. š. v Izoli; Ravbar Nada z 8 let. š. v Kortah na n. g. v Izoli; Ravter Mirko z n. g. v Gorišnici v Maribor; Rues Angela z Zenske obrtne šole v Kopru na os. š. v Kopru; Skok — Bratuž Vida iz Cepovana na os. š. Slap ob Idrijci; Strnad Julija iz Dražgoš v Stražišče; Šetor Ivana iz Gruškovja v Podlehnik; Sturm Janko z it. 8 let. š. v Izoli na nižj, g. v Izoli; Turkuš Branko z os. š. v Majšperku na n. g. v Gorišnici.
7. SEZNAM
UČITELJI
Bende Ruža namestitev na 8 letno Solo v Podlehniku; Borko Julij iz Vurberka — odhod v.TLA; Breška Vida iz Velike Nedelje v Cirkulane; Čuk Nuša z os. š. Frana Levstika na os. š. v Zg. Siškt v Ljubljani; Farkaš Rozalija nameščena na os. š. v Rogaševcih; Ferlan Ana iz Podlehnika v Desternik; Galičič Ivana iz Polja na os. š. Frana Levstika v Ljubljani; Gašperin Frančiška nameščena v Leskovec pri Ptuju; Gregorič Vekoslava iz Ježice na os. š, Bežigrad v Ljubljani: Jančar Marija, viš. ref., z os. š. Liubljana-Vrtača k SZSP LRS; Jovanovič Marija iz Podkuma v Zg. Šiško;
s Prul v Ljubljani k SPK LRS za načelu, pedagošk. centra; Zupanc Angela iz Ptuja v Kostanj.
VZGOJITELJICE:
JSkše Marija nameščena v okr. Trbovlje; Juršič Božena nameščena v okr. Maribor; Marinko Kristina namešč v okr. Murska Sobota za Ljutomer; Paglavec Ivanka iz otr. vrtca v Ormožu v Maribor; Pirc — Cimprič Vera iz otr. vrtca Stožice v Ljubljani v otr. vrtec Loke-Kisovec pri Zagorju ob Savi; Požar Silva namešč. v Dom Ekonomske srednje šole v Ljubljani; Šinkovec Sonja v okr. Ptuj.
STROKOVNI UČITELJI
Borko Rozina namešč. na gimn. v Ptuju; Cotič Ivo z it. 8 let. š. v Izoli na n. g. v Izoli; Djurdje-vič Marcel se namesti na it. gimn. v Piranu; Klančar Mirko z IX. gimn. v Ljubljani za tehn. sekretarja pri Komisiji za upokojene vojaške osebe v Ljubljani; Lilik Miroslav v Zel. industr. š. v Ljubljani k Direkciji JD2 v Ljubljani; Petrovič Peter s TSS v Ljubljani razrešen zaradi študija na PF; Zoran Terezija nameščena na Ekon. srednjo šolo v Kranju.
PREDMETNI UČITELJI;
Bolje Josip z 8 let. š. v Kortah na n, g. v Izoli; Cimperman — Bren Majda z n. g. v Sostrem na
VII.	gimn. v Ljubljani; Herman Matilda na XIII. gimn. v Ljubljani upokojena z 31. 8. 1953; Hočevar Vera z n. g. v Šmartnem pod Šmarno goro na XIII. gimn. v Ljubljani; Jemec Marija iz Kočevja na VII. gimn. v Ljubljani; Jovanovič Mihailo na lastno prošnjo razrešen 31. 10. 1955. leta na V. gimn. v Lj.; Knehtl Peter s V. gimn v Ljubljani v Maribor; Kos Karel z VIII. gimn. v Ljubljani k SPK — LRS; Križaj Bojan imenovan za ravnatelja n. g. v Mozirju; Rajgelj Marija iz vzga-jališča v Smledniku v Tržič na n. g.; Simič Vida hon. z gimn. v Ajdovščini na gimn. v Vipavo; Terčelj Marija z gimn. v Vipavi na gimn. v Ajdovščini; Tribušon Zorka z n. g. v Dobrovem na n. g. na Cmem vrhu; Vončina Olga z n. g. v Komendi na n. g. v Sostrem.
PROFESORJI SREDNJIH SOL:
Ing. Ažman Franc z Ekonomske sred. š. v Ljubljani za ravnatelja Ekonomske srednje šole v Kranju; Bizjak Vida z vaj. š. za trg. stroko v Ljubljani na Ekon. sred. šolo v Ljubljani; Erker Rihard na gozdarski sred. š v Lj. na lastno prošnjo razrešen 30. 9.; Fux Boža iz Doma TSS v Ljubljani na ESS v Ljubljani; Gabršček Ludvik razrešen kot inšpektor bivšega OLO Gorica; Herfort — Micheli Klotilda s V. gimn. v Ljubljani razrešena na lastno prošnjo z 31. 8. 1955; Janež Stanislav z Gradbene sred. š. v Ljubljani na Filozofsko fakulteto v Sarajevu; ing. Jerman Janez z Gozdarsko sred. š. v Ljubljani na inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo LR Slovenije; dr. Jurkoviču Ljubo-miru na VI. gimn. v Ljubljani se zniža učna obveznost na polovični del. čas na podlagi odi. ZSZ; Kompare Zorka s XIII. gimn. na Gradbeno sred. šolo v Ljubljani; IKopčaver Ileana nameščena na
Tečaj za angliste v Portorožu
Juvan Majda iz Preserja v Dalj- TSŠ v Ljubljani; Koporc Srečko njo vas-Lavrico: Klemenc Vika iz -	x''‘ ~~ *”x''	‘ "
z glasbene šole na Viču na Sred. vzg. šolo v Ljubljani; Korenjak Franc nameščen na gimn. v Ptuju; Kretič Slavko razrešen kot inšpektor bivšega OLO Gorica; dr. Koprivnllk Rudolf na VI. gimn. v Ljubljani upokojen z 31. 8„ 1955; Marn Duša z gimn. v Kočevju v okr. Kranj; Novinšek Emil nameščen na gimn. v Kopru; Onič Slava s III. gimn. na v. gimn. v Ljubljani; Plestenjak Janez na-
...... meščen na gimn. v Murski Soboti;
Lavrice na Barje”. Marek Zlata z Remic Vera iz Novega mesta na vajen. š. raznih strok T. v Celju L gimn. v Ljubljani; Snoj — " '	-	. .	Senegačnik Jožica z n. g. v Za-
gorju ob Savi na V. gimn. v Ljubljani; Sotošek Janko s VII. gimn. na III. gimn. v Ljubljani; Sumi Ivan z Ekonomske sred. š. v Ljubljani v Ekonomski inštitut
Zg. Šiške na Pruie v Ljubljani; Knez Majda Iz otr. vrtca Savska kolonija v T Jubilant v Zg. Šiško na os. š.; Kocijančič Slavka s Sole za otroške negovalke v Ljubljani na os. š. Vrtača v Ltubljani; Kokolj Marija z os š. Ljubljana-Polje upokojena s 30.	9.	1955;
Koren Karel iz velike Nedelje v vitomarce; Lenič Majda z os. š. Frana Levstika v Li. v So. Šiško; Levstik Franio iz Batine vasi —
na vajensko šolo raznih strok v Ltubljani; Marvirt Jelka iz Podlehnika v Potenšak; Močnik Milena z Barja na os. 5, narodnega herola Toneta Tomšiča v Liub-Uanj: Pavlič Ana Iz Jarš na os. š. Frana Levstika na os. š. na Viču; Ferda" Veronika iz Borovnice v Zg. Šiško; Porenta Marila Iz Dragomelj na os. š. Vrtača v TJnbljSini; Požar _ Kogoi Ana iz Sostrega na Hrušico:	Rebernak
Franc iz Markovcev v JLA; Rem-škar Franc iz Sostrega na os. š. T,1uWara-Led,ina: Sašek Antonija In Slavko na os š Prana Levstika v Ljubil ant: e'bii Albert z Vrtače t' Sostro:	Sribar Marija
z os. 5, Frana Levstika na os. š. TJubPana-.Tarše:	Tomič Ana iz
Zg Šiško v okr. (Sorico: Tomšič Ana s Hrušice na os. š. narodnega herola Toneta Tomšiča v TJublia.ni: Vidmar Milena Iz Preske v Zg, Šiško: Zdešar Henrik
LRS v Ljubljani; Tomažič Milan razrešen dolžnosti šolskega inšpektorja bivšega OLO Gorica; Ture! Mirjana nameščena na VI. gimn. v Ljubljani; Urek Marija nameščena na gimn. v Trbovljah; Uršič Mila s Pomorske sred. šole v Piranu na XI. gimn. v Ljubljani; Valentinčič Barbara nameščena na učiteljišču v Ljubljani; Valentinči Jožef z učiteljišča v Tolminu k OLO Koper — tajništvo SPK; Verbič Marjeta nameščena na gimn. v Kopru; Vranič — Šiško Ruža z vajen, šole na Reki na Ekon. sred. šolo v Kopru; Vrečar — Vedenik Pavla z n g. v Žalcu v Maribor; Zajc Jožica nameščena v okr. Kranj.
Svet za prosveto in kulturo LRS je v letošnjih počitnicah posrečeno izbral Portorož za enomesečni tečaj angleščine, namenjen profesorjem, ki poučujejo ta jezik na srednjih šolah. Manj posrečen je bil — vsaj po mnenju nekaterih — čas tečaja, saj so prišli udeleženci nanj neposredno po zaključku šole, torej ne najbolj pripravljeni za zbrano in vztrajno delo. Bolj primeren čas bi bil avgust, in sicer le tri tedne, ki pa bi bili bolj intenzivno izkoriščeni. Konkretno pa to zaradi pogodbe z MLO Portorož letos ni bilo mogoče.
Organizacijski vodja tečaja tov. inšpektor Prezelj Jože je požrtvovalno storil, kar se je v danih prilikah dalo storiti, da je bilo 45 udeležencem kljub številnim pomanjkljivostim bivanje prijetno. Stanovanjske prilike so bile zelo skromne, saj nas je bilo po šest v eni sobi, na trdih ležiščih, brez omar in druge opreme. Sprejeli smo take pogoje, ker je bilo bivanje ob morju mikavno, v prvi vrsti pa, ker se zavedamo svoje dolžnosti do nenehnega izpopolnjevanja v živem jeziku. Seminar ni bil za udeležence brezplačen; večina je prispevala po 8.000 din, vendar so nekateri našli pri svojih okrajih toliko uvidevnosti, da so jim plačali vse stroške. Načeloma bi ti tečaji morali biti brezplačni in bi se jih morali izmenično udeleževati zlasti anglisti, ki še niso imeli prilike bivati v Angliji.
Prvi dan tečaja nas je komisija angleških predavateljev po svojih kriterijih, in sicer na podlagi čitanja in kratkega razgovora s posamezniki razvrstila v skupine po 6—8 članov. Delo-v teh skupinah je bilo vsebinsko in metodsko enako. Delo je bilo organizirano večidel po skupinah, bila pa so tudi predavanja za vse tečajnike skupaj v enem prostoru.
Prva jutranja ura od 8.—9. ure je bila namenjena skupnemu predavanju za vse tečajnike iz izbranih poglavij angleške literature s komentiranimi teksti. G. Ch. Webster nam je s trezno erudicijo približal Shakespearea, angleško romantiko in mo.derno poezijo. Z veliko zavzetostjo je komentiral Hamleta, nas uvajal v recitacijo monologov, ki jih je predvajal na gramofonskih ploščah v izvedbi najboljših angleških igralcev. Kolikor je dopuščal čas, je na magnetofonski trak posnel tudi naše recitatorje. Moderne literarne tekste v prozi nam je z veliko osebno toplino in pesniškim občutjem posredoval g. J. Donne. Poglavje iz angleške stilistike (kompozicija, stil in humor v korespondenci, značilnosti angleškega humorja) nam je v dognani, zgoščeni, esejistični obliki, ki pa jo je sproti prelival v sočno, živahno in dovtipno angleščino, podajal g. Thompson, ki zna združiti visoko znanstveno kvaliteto s prikupnim pedagoškim prijemom.
Na tem tečaju so bila gotovo najbolj koristna in potrebna predavanja in vaje, ki jih je imel vodja angleških predavateljev g. W. J. Barron, ki je izvrsten teoretik in preprost posredovalec fonetičnih izsledkov. Kljub svoji navidezni nezainteresiranosti in statični na-
turi je budno prisluškoval vsaki naši angleški besedi, določal vsakemu glasu njegovo kvaliteto in nas strokovno popravljal. To je zlasti mojstrsko izvaja! pri fonetičnih vajah v skupini, kjer je analiziral napake posameznikov, nas v kratkih in taktnih pripombah opozarjal na naš izgovor ter nam svetoval primerno vajo za odpravo ne-angleške izgovorjave. Zdi se mi, da smo učitelji angleškega jezika najbolj potrebni teh vaj in takega mentorstva in da bomo po njegovem navodilu morali zdaj po končanem tečaju pridno posegati po knjižici fonetično transkribiranih, zelo koristnih in uporabnih tekstov iz vsakdanjega življenja, ki je bila naš priročnik na tečaju. (N. C. Scott, English Conversa-tions in Simplified Phonetic Transcription, Heffer & Sons, Cambridge.) Taki teksti naj bi postali osrednja os anglističnih tečajev, saj se v teh kratkih konverzacijah iz vsakdanjega jezika seznanjamo z bistvenimi problemi konverzacijske metode in vsebine (Essential English).
Delo v šestih grupah se je razvijalo pod vodstvom enega angleških lektorjev, ki so se menjavali vsakih 5 dni, tako da je grupa delala pod različnimi vodstvi in v različnih oblikah. Druga ura je bila namenjena praktičnim vajam iz raznih poglavij moderne angleške slovnice. Tu je bilo opaziti, da delo med predavatelji ni bilo docela koordinirano in so se vaje včasih ponavljale. Na teh urah smo se prepričali ,da še ne znamo brezhibno uporabljati tako pregledno in jasno napisanega učbenika kot je Allenov »Living English Structure« in da leži v njem še več bogatih izsledkov, kot smo si prej že sami mislili. Za prihodnji tečaj bi bilo prav zaradi takih slovničnih vaj priporočljivo že vnaprej povedati, kaf se bo predavalo, ker sicer v naglici ne opazimo problemov, ura pa je namenjena predvsem problematiki ob ponavljanju že znane slovnice.
Težišče dela v grupi je bilo zamišljeno s tretjo uro, ki jo je vodil po en predavatelj po 5 dni. Tu bi ob čitanju tekstov imeli priliko pokazati, koliko obvladamo živo govorico, koliko smo kos angleškemu stavku v izgovoru, intonaciji in ritmu. Tu ..so bili naši angleški učitelji preveč popustljivi in so pogosto dopuščali branje, ki — vsaj po našem mnenju — ni bilo docela angleško. Tu naj bi bila prilika za izmenjavo misli ob tekstu, za literarno konverzacijo, v kateri bi se pokazala naša individualna sposobnost za razumevanje in razlago teksta. Teksti so bili posrečeno izbrani (J. B. Priestley, G. B. Shaw) in je ob njih možnost pronikniti v angleško miselnost in pojmovanje družbenih odnosov in navad. Uspeh bi bil lahko večji, če bi bile te ure kritično pripravljene in če bi se od nas zahtevalo več aktivnega sodelovanja poleg samega čitanja. Polno je bila ta ura izrabljena, kot je bilo že prej povedano, pri fonetičnih vajah. Prav tako je to uro plodno izkoristila ga. Sommerfield s stenskimi slikami. Bilo bi umestno, da se s tem načinom pouka začne tudi v srednjih šolah, saj metoda pri nas ni nova, potrebna
so le skromna sredstva — stenske slike in ključ za razlago slik. Za naslednje tečaje bi morda kazalo kritično obdelati in pripraviti ta način dela v tečaju (konverzacija v grupi) in mu s fonetičnimi vajami odmeriti večji de!, morda tri četrtine vsega časa na tečaju.
Po dopoldanskem delu je bila odprta knjižnica z izbranimi deli, predvsem iz angleške književnosti. Kdor je bil zadosti vztrajen, je lahko v popoldanskih urah prebiral angleško literaturo. K temu je pomagalo vreme, saj je bila tretjina dni deževnih, klimatično ugodnih za delo.
Popoldanska ura od 6.—7. ure je bila namenjena družabnim igram in petju angleških ljudskih pesmi. Pri teh igrah, ki jih brez težave in s pridom lahko prenesemo v naše razrede, smo se seznanili z raznimi načini bogatenja in preizkušanja svojega slovarskega znanja. G. in ga. Thompson sta nas ob pesmarici naučila lepo število angleških pesmi, ki so pripravne za naše mlade zbore in nam odkrivajo del angleškega čustvovanja. Vsi si želimo na tečajih še več takšnih večerov, kot so bili tisti, ko so predavatelji v obliki diskusije (»brain trust«) odgovarjali na pismeno postavljena vprašanja. To je najlepša prilika za izmenjavanje misli, dokler ni vzpostavljen osebni kontakt v prijateljskem razgovoru. Bila sta, na žalost, le dva taka večera. S pravo umetniško domačo slaščico sta nam postregla g. in ga. Thompson z odlično interpretacijo Shavvove enodejanke.
Priliko za osebni stik s predavatelji Angleži smo imeli v popoldanskih urah pri kopanju, na skupnih družabnih večerih in na izletih, ki jih je vodstvo priredilo v Strunjan, Koper in Rovinj. Pri navezovanju teh stikov smo se znašli cesto v zadregi in ostajali redkobesedni. Ti osebni stiki in živa konverzacija ostajajo vprašanje, ki ga najbolj zadovoljivo rešijo naslednji tečaji. S tem v zvezi je morda važno tudi dejstvo, da naj vodstvo tečaja brezizjemno zahteva od udeležencev, naj bo razgovorni jezik izključno samo angleški. To je potrebno predvsem zato, ker je za večino slušateljev dana na tečaju edina konkretna prilika za vajo v konverzaciji in edini živi stik z Angleži.
Na prisrčnem poslovilnem večeru, kjer smo se zahvalili našim učiteljem za njihov požrtvovalni trud, je g. A. W. J. Barron izrazil zadovoljstvo z našim delom. Bivanje in delo na cvetočem obmorskem koščku slovenske zemlje je bilo koristno in prijetno tako angleškim gostom-predavateljem kot nam.
K. V., Lj.
Usnjarski tehnikam
15. t. m. se je zbralo na otvoritveni proslavi v UT v Domžalah 65 gojencev iz raznih krajev FLRJ — med njimi so Makedonci, Srbi, Vojvodinci, Hrvatje, Dalmatinci in letos je tudi sedem deklet, ki jih doslej ni bilo, razen 1. 1948 le nekaj.
Zbranim je govoril ravnatelj doc. ing. tov. Vizoviček Ivan, ki jim je želel čim več uspehov pri učenju.
slabe vplive že zaeutM Trsa in čustvenim razsojanjem m odločanjem manj podložna moška vzgaja je nujno potrebna, če že za nič drugega ne, vsaj za tehnično usmeritev pouka, ki jo terjamo, ker jo terja čas in ki ženska že po svoji naravi zanjo nima toliko smisla, kakor bi ga bilo potrebno, da bi jo mogla aktivno voditi. Potem in ne nazadnje pa tudi za izenačenje m za korekturo značatja, kajti življenje je res sola, samo žal ne vedno materinska . . .
Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je naših sol, kjer poučujejo danes same ženske? Kaj ukreniti, da se bo stanje še pravočasno izboljšalo? Odgovor je spet isti: povečati stimulacijo. Dobrega učitelja bo treba ' dobro plačati. Naj ne velja zakon o ponudbi in povpraševanju samo pri pomarančah.
Še en vzrok bi utegnil biti, da naša šola ni, kakor bi si jo vsi želeli. Sicer upam in želim, da sem se zmotil, da sem imel samo smalo, da bi torej ne smn skle-petani iz posameznega primera, ampak — imel sem priliko spoz-znati nekaki hospitantov in kospi-tamtk u&iteljiščmkov. Biti so .. . prvič, ivcimo . . ■ zelo samozavestni. Kar je privilegij mladosti in sem bil, natanko se sicer več ne spominjam, ker je že dolgo, ~~ verjetno tudi jaz kdaj tak, sa-ntio da sem pravopisna pravila vkljub temu še upošteval. Dru-f«c so bili — razen v športnih ‘n filmskih zadevah — zelo ne-borljcni. Kar jim pleve na Njihovo zorno mladost tudi še gre preveč zameriti. T tret je pa
je teže. Da so namreč tudi svetovnonazorsko bili samo za jazz in ples, kvečjemu še za TT, nad vse drugo pa visoko vzvišeni. Strogo nevtralni.
Kdo pri nas sploh odgovarja za ideološko formiranje naših bodočih prosvetnih delavcev?
Razen tega so vsi trdno računali, da bodo nameščeni če že ne doma, pa vsaj v neposredni bližini, kvečjemu, v skrajni sili, kje ob železnici. Zdaj so varjetno že po službah in težko mi je ob misli kako so se znašli, če se jim želja le ni izpolnila in so morali na niže organizirane šole. TakU mlad človek, brez vsakega merila in vsake izkušnje bo, prepuščen sam sebi in kvečjemu še sebi enakim, nujno otrpnil ze takoj] na svoji prvi razvojni stopnji. Delu, hi ga družba upravičeno pričakuje od njega, ^ne bo kos. Kako bi tak zakrknelček aktivno in zavestno pomagal prt preobrazbi sveta?
Tudi na te stvari bodo. motra-li misliti tisti, ki bodo nosili skrb za reformo Šole.
Troje vprašan) je, M bi si morali biti o njih‘'predvsem na čistem.
1.	Materialna baza in njene možnosti na naši . današnji družbeno razvojni stopnji. Njenega bistvenega vplivanja na uspeh ali neuspeh pač ne bo mogoče zanikati.
2.	Jasna in vsaj za določeno razdobje vnaprej ugotovljena perspektiva, smoter, ki ga hočemo doseči in ki se krije seveda z vsakokratnimi potrebami dobe in časa. Da to ni lahka naleta, je razumljivo iz
razgibanosti našega življenja na prehodu med dvema dobama. Vendar se ta njegova dinamika ne bo smela več izražati samo z izmenjavanjem več ali manj malopomembnih drobcev. Take skoraj nevidne retuše na sliki ne le da nič ne zaležejo, temveč tudi motijo. Morali bomo mnogo bolj odločno poseči v globino in širino, pri tem pa tenko prisluhniti življenju, da nas spet ne prehiti...
Tretje pa je vprašanje človeka, kj, mu bo družba reformo zaupala v neposredno izvršitev, iičitelja (pri čemer mislim tukaj in v nadaljnjem učitelja vseh stopenj in nazivov).
Smatram, da je vsako teh troje vprašanj enako važno in z ostalima dvema nerazdružno povezano. Če se bom dotaknil najprej in najobširneje tretjega, nisem hotel s tem oceniti ostalih dveh, kakor da bi bili kakor koli manj tehtni. Bojim se namreč, da bo naša šolska reforma v svoji prihodnji uzakonjeni obliki, pa čeprav stokrat rezultat in plod najiskrenejšega in najtemeljitejšega razmišljanja vse naše skupnosti, ostala vendarle neučinkovita in mrtva črka, če ji ne bo neposredno vdahnil življenja in je ogrel tisti, ki jo bo v praksi izvajal. Od njega in od njegove zavesti, od njegovih moralnih kvalitet, od njegove v poklic (v poklic, ne v službo!) usmerjene aktivne volje in sposobnosti bo odvisno, koliko ji bo znal, mogel in hotel dati življenja.
In tudi ta »znal«, »mogel« in »hotel« so spet sama kompleksna vprašanja. »Znal«. To je vprašanje učiteljeve izobrazbe, njegove usposobljenosti za izvrševanje naloge, ki mu jo je družba poverila. Naše učiteljstvo se že dolgo in vedno bolj zaveda, da dobiva premalo na pot. Odtod njegova stara zahteva po vseučiliški izobrazbi, ki je pa zaradi razrednih interesov takratne družbe ni dosegel. Danes so razmere seveda druge, vemo pa zdaj, da univerza, kakršna je še, ni najprimernejša šola zanj, vsaj za učitelja ne, ki naj posreduje splošno in za vse obvezno izobrazbo. Univerza to tudi sama ugotavlja: V »Naših razgledih« št. 126 z dne 19. marca 1955 piše Božo Škerlj: »... kajti fakultete niso nobene poklicne ali strokovne šole, temveč so po splošnem zakonu o univerzah dolžne gojiti in razvijati znanost, vzgajati visokokvalificirane strokovnjake...« - (Podčrtal jaz.) Da so s tem strokovnjaki mišljeni specialisti in da učitelj, ki naj posreduje praktično koristno splošno izobrazbo, ne more biti samo na eno samo ozko omejeno področje specializiran znanstvenik, je jasno. To sem na lastni koži poskusil: čim boljši profesor, tem slabši učitelj. Se pred nekaj leti sem naletel spet nanj. Matematik, eksakten duh. Zanj je bila na svetu samo njegova stroka važna. Vse drugo ga ni zanimalo: pri literarnem večeru je na ves glas aaspal. Ampak resničen
strokovnjak. Pa se je zgodilo, da mi je dijak — užitek mu je sijal z obraza — prinesel točno s table prepisano matematično nalogo. Štiri grde slovnične napake v enem samem stavku. Pd sem se znašel pred celo vrsto problemčkov: Kako bom zavaroval prijateljevo in tovariševo avtoriteto, kako mu bom lepo dopovedal, da je grdo, če kot Slovenec ne zna slovensko, kako bom spodbil mnenje dijakov, da pri matematiki slovnica ni važna.
Ne, učitelj ne more biti iskalec, temveč kolikor le mogoče široko razgledan, spreten, domiseln, gibek oblikovalec in posrednik tistega in takega znanja, kakor je potrebno za polno sodoživljanje in aktivno sodelovanje v poklicnem, političnem, gospodarskem, kulturnem življenju čim širšega povprečja naših ljudi. Torej niti ne samo učitelj, temveč predvsem tudi voditelj in vzgojitelj. Družbena vrednost takega kulturnega in prosvetnega delavca leži resda v docela drugem polju kakor specialistova, ni pa zato prav nič manjša in ne bo smela biti prav nič slabše nagrajena kakor njegova.
Kaj torej namesto univerze? Pedagoško akademijo? Višjo pedagoško šolo? Podaljšano učiteljišče? Vse troje obenem?
Ime. kako se bo to bodoče vzgojevališče našega učiteljskega naraščaja imenovalo, ni važno, potrebna pa je brezpogojno enotnost njegovega izobrazbenega nivoja. Na naših
obveznih šolah je sedaj le prevelika razlika. In ker od učiteljskega pripravnika in morda še tečajnika povrh ne moremo zahtevati enake norme kakor od profesorja, nivo izobrazbene kvalitete od šole do šole, celo od razreda do razreda zelo močno niha. Posledica tega pa je, da so vse naše ocene doseženega uspeha popolnoma iluzorne in s tem se nam izmakne tudi možnost, da bi vplivali nanj. To dejstvo močno ovira dviganje naše šole in šele, ko bo z enotno izobrazbo učiteljstva to odpadlo, bomo prišli tudi tu na trdna tla.
Tudi starostno dobo kandidatov za naš poklic bo treba pomakniti navzgor. Štirinajstleten otrok ima na svoje bodoče delo čisto drugačen pogled kakor recimo osemnajstletnik, oziroma ga sploh še nima.
Starši ne morejo odločati, njim gre največkrat za sam kruh, učiteljska služba pa ne sme biti samo kruh, temveč v prvi vrsti — poklic. Krvh bo svojemu delavcu za protivrednost njegovega dela družba prav gotovo dala, saj Je to v njenem najbolj lastnem interesu.
Višja pedagoška šola je bila potrebna in koristna, ko je bilo treba na naglico popol-niti toliko in toliko mest za predmetni pouk na številnih novih nižjih gimnazijah. Seveda je bilo to mogoče samo za ceno kompromisa med širino in globino in zato ni mo-
gla biti dosežena niti širina in še manj globina. Pri tem seveda VPŠ ne zadene nobena krivda, dajala je v izrednih prilikah maksimum sploh možnega. Potrebni optimum pa to ni bil, če gledamo učiteljevo nalogo, kakor sem jo zgoraj skušal orisati. Optimum bi bila mogla doseči samo z mladim človekom, ki bi se bil priglasil k študiju iz notranjega nagiba, iz veselja do poklica, ne pa iz sekundarnih motivov, recimo iz želje po boljšem mestu, višji plači, večjem družbenem ugledu itd. Ta mladi človek, ki se je torej že dokaj zrelo odločil za svoj bodoči poklic, bi moral splošno izobrazbo prinesti že s seboj in bi ga šola sedaj uvedla samo še v poklicno snov: psihologijo, pedagogiko, zgodovino njeno, metodiko, osnove sociologije, narodne ekonomije, v prvine izvenšolskih oblik prosvete t. p., vse ob izdatnih seminarskih vajah.
Da bi ta kakor koli imenovana šola morala imeti raven in stopnjo pisoke šole, je jasno.
Ce se hočemo znebiti končno enakrat našega diletantizma. ki zdaj na tolikih področjih živimo od njega, se bo treba odločiti za celo .rešitev. Dilentatizem nam pride predrago, čeprav morda kdo naivno misli, da je zastonj. Zahteva po storilnosti in po kvaliteti se nam v prosveti postavlja prav enako ostro kakor v v-nizrodnii. V krogu smo se že dosoli dolgo vrteli.^
(Nadaljevanje sledi)
Stran 4
Štev. 14
Trije jubileji zaslužnih tovarišev
Ljudje dela so vedno skromni. V tem je njihova veličina in tudi uspeh, saj se ne pokaže morda vselej takoj in ne v bučnih odobravanjih in priznanjih, ampak največkrat neopazno, zato pa tem prodorneje in trajneje.
Taki ljudje dela so trije naši mariborski tovariši, od katerih je obhajal eden od njih 70-let-rdco, dva pa polstoletnico. Vsi trije so bili, vsak na svojem področju, med tistimi težaki v slovenskem šolstvu in javnem življenju, ki so marsikje in v marsičem orali ledino od prvih početkov naše narodnostne in kulturne pozneje tudi politične osvoboditve.
Zadnjega julija je obhajal sedemdesetletnico profesor tovariš Fran Fink; njegovo ime najdemo v vseh naših pedagoških publikacijah od leta 1908 do danes, največ v Popotniku, edicijah Slovenske šolske matice, Roditeljskem listu, Sodobni pedagogiki in drugod. Izdal je celo vrsto metodik, učnih knjig za osnovne, meščanske, vajenske šole in tečaje. Bil je študijski referent in predavatelj na vojno-mornariški šoli v Šibeniku, Trstu in v Keszethelyju ob Blatnem jezeru in šolski referent na vojno-momariškem ministrstvu na Dunaju. Po 1. svetovni vojni je na posredovanje velikega pedagoga in takratnega ravnatelja učiteljišča Henrika Schrainerja postal profesor na mariborskem učiteljišču; za tem je opravljal celo vrsto odgovornih ( poklicev: mestni šolski nadzornik in inšpektor na bivšem slovenskem Štajerskem, pozneje direktor meščanske šole, organizator, upravnik in nadzornik vajenskih šol; za šolstvo je ogromno storil in še se ni utrudil, kajti njegovih sedem križev ga nič ne ovira, (in se mu tudi ne pozna), da se ne bi stavil radevolje na razpolago za pouk na vajenskih šolah in tečajih, da ne bi dajal dragocenih metodičnih nasvetov v SP, Zbornik pedagoških člankov za strokovne šole, da ne bi pisal učnih knjig in vrsto upoštevanja vrednih člankov, ki jih prinaša tudi naše dnevno časopisje, kakor vzgojna stran Večera (7-dni) i. dr. Njegova predanost poklicu, njegova žilava delavnost, njegova ostroumnost in
kritičnost ter njegova narodna zavednost — med okupacijo je odklonil službo na graškem učiteljišču in drugod — more služiti za vzor mlajši generaciji prosvetnih delavcev. Fran Fink je rojen 31. 7. 1885 v Celju kot sin slaščičarja in pozneje kmeta v Žičah pri Slov. Konjicah. Šolal se je na gimnaziji v Celju, na učiteljišču v Mariboru ter v svoji stroki na Dunaju. Prva njegova služba je bila leta 1904 pri Sv. Urbanu pri Ptuju, nato pa na vadnici in pripravnici.
Drugi naš jubilant je tovariš Oskar Hudales, mladinski pisatelj, pisec šolskih učbenikov m priročnikov za zgodovino in zemljepis, poljudnoznanstvenih knjig in publicist. Kot učitelj na Kaplji na Kobanskem in v Šmartnem ob Paki, kot odbornik bivšega Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, Mladinske Matice, Učiteljskega pokre-ta, kot člankar strokovnih listov še bolj pa kot mladinski pisatelj je bogatil s svojimi črticami in povestmi letnike Razorov, Našega roda, Zvončka, pozneje Cicibana in Pionirja ter izdal celo vrsto originalnih mladinskih povesti socialne vsebine; od njih bi moralo biti tudi njegovo najboljše delo »Mladost med _ knjigami« uvrščeno med obvezno čtivo v višjih razredih osemletnega šolanja.
Oskar Hudales je rojen 18. avgusta 1905. v Žagi pri Bovcu. Oče je takrat služil kot finančni stražnik v materini rojstni vasi tik ob italijanski meji v kobariških hribih«, piše sam v pravkar omenjeni knjigi. V osnovno šolo je hodil v Gorico. Med 1. svetovno vojno je delil s tisočerimi primorskimi rojaki begunstvo v Strmškem taborišču; od tam so se sprva nastanili pri očetovih sorodnikih v Okonini pri Radmirju v Savinjski dolini, nato pa v Mariboru, kjer je študiral na učiteljišču. Zaradi svoje načitanosti, borbenosti, govorniškega daru je že na zavodu bil priznan med sošolci kot avtoriteta, da so ga izvolili za predsednika učiteljskega naraščaja takratne UJU in je že takrat — dve leti pred deklaracijo — kritiziral nedemokratično vodstvo učiteljske organizacije ter vlival v organizacijo naraščaja novega duha, ki je pozneje dovedel do teme-
Rajko Vrečar — osemdesetletnik
V metropoli Savinjske doline — v Žalcu — je te dni proslavljal visok jubilej, svojo osemdesetletnico, zaslužni šolnik in pisec lokalne zgodovine Savinjske doline, Rajko Vrečar. Na slavnostni seji Turističnega društva, čigar predsednik je jubilant, so se zbrali poleg članov odbora še zastopniki občine. Turistične zveze Slovenije iz Ljubljane, zastopnik Stalne turistične konference iz Celja in pevci žalskega sekstela. Jubilantu je podelil zastopnik Turistične zveze Slovenije za njegovo dolgoletno požrtvovalno sodelovanje pri razvoju slivenskega in zlasti savinjskega turizma zlato značko, hkrati pa pa je proglasil za fizičnega člana zveze.
Rojen leta 1875 v Teha-rjih v učiteljski družini, je študiral v Celju in Mariboru, kjer je leta 1894 maturiral na» moškem učiteljišču. Že kot dijak je rad potoval, še rajši pa prepeval. Z drugim tenorjem je odločno sodeloval v dijaškem kvartetu, ki so ga tvorili štirje sošolci, katerih priimki so se vsi pričenja-lis črko V. Po maturi je nastopil službo učiteljskega pripravnika-v Vojniku, kjer pa je ostal le nekaj mesecev, nato je bil premeščen v prijazne Griže. Tu in pa v Šempetru ob Savinji je potem služboval po štiri leta, od leta 1902 do svoje upokojitve 1924 pa v Žalcu, kjer že dolgo vrsto let uživa sredi nenehnega dela svoj zasluženi pokoj.
Zgledno je nad dvajset let učiteljeva! na žalski osnovni in obrtno-nadaljevalni šoli, ki ju je tudi več let uspešno vodil. Kot navdušen pevec in priznan pevovodja je bil zlasti odličen metodik pevskega pouka, o čemer je večkrat predaval na uradnih učiteljskih konferencah. Trideset let je bil pevovodja žalskega pevskega zbora »Edinosti«, ki mu je bil tudi soustanovitelj. Pri tem je vneto zapisoval narodne pesmi in jih harmoniziral, nekaj umetnih pa je sam komponiral. Bil je tudi pevovodja Učitelj ?kega pevskega zbora v Celju. S šestinde-vetdesetčlanskim zborom je koncertira! v Celju Mariboru ob priliki skupščffie slovenskih učiteljev.
Veliko je potoval in je prepotoval razen avstroogrskih pro.vin-c skoraj vse srednjeevropske in zahodnoevropske države. Na poti na kongres slovanskih žurnaldstov v Sofijo leta 1909 je bil z drugimi slovenskimi udeleženci v Beogradu gost desetega srbskega pešpolka. Iz Sofije je potoval v Carigrad in še čez Bospor v. Skutari. O svojih popotovanjih, je tudi večkrat predaval.
Bil je dolgoletni predsednik Olepševalnega in Dramatičnega društva ter Jadranske straže. Kot dopisnik se je tudi publicistično udejstvoval, zlasti pa je znana njegova lokalni Zgodovina Savinjske doline, ki jto je izdal leta 1930 v samozaložbi. Se danes prav rad dopisuje v Turistični vestnik Slovenije, žalska Svoboda pa pripravlja izdajo njegove kronike Žalca.
Jubilant je tudi znan organizator razstav, saj jih je pripravil doslej kar devet, med drugimi tudi po eno v Celju, Mariboru in v Ljubljani, Zadnjo zelo uspešno razstavo ob priliki stoletnice hmeljarstva v Savinjski dolini je organiziral lani, ko je bil v Žalcu kongres Evropskega biroja hmeljarjev. Čestitkam se pridružujemo tudi mi z iskreno željo, da bi tovariš Rajko Vrečar še dolgo vrsto let zdrav in zadovoljen užival jesen svojega plodonosnega življenja.	p.
Ijrte reforme učiteljske organizacije, JUU in rodil najnaprednejši mladi Učiteljski pokret. Kot učitelj je imel neprestane borbe z reakcionarnimi lokalnimi in drugimi faktorji. Po pregnanstvu v Srbijo je postal po osvoboditvi federalni inšpektor, pozneje urednik kulturnega oddelka mariborskega Radia, v začetku upravnik Založbe Obzorja v Mariboru, dokler ni moral zaradi svoje stare vedno znova povračajoče se bolezni iti predčasno v pokoj. Kljub temu, da ga ta bolezen večkrat za dalj časa priklene na posteljo, neprenehoma ustvarja, kakor je to delal Voranc, ki ga je razve-dreval — največkrat pa on Oskarja — v zadnjih mesecih življenja. Pred kratkim je izšla pri Kmečki knjigi njegova poljudnoznanstvena in zanimiva knjižica »Tibet streha sveta« ter originalna pravljica »Vila atom-ka«. »Prosvetni delavec« od 8. t. m. napoveduje v svojem članku o Založbi Obzorja serijo njegovih knjig »Veselo potovanje« za domoznanski pouk ter zbirko zanimivih zgodovinskih črtic »Bilo je nekoč«, katere bodo spet poživile naš — doslej zanemarjen — zgodovinski pouk, kakor je to delala nekoč Mladinska matica s Kardeljevo knjižico Potovanje skozi čas, Klemenčičeve črtice in dr. Izpod Hudalesovega peresa mi in mladina še mnogo pričakujemo.
Tretji slavljenec je tovariš Miloš Ledinek, saj je 27. septembra srečal Abrahama. On je pravi sin našega obmejnega Kozjaka, drfma pri Primožu nad Muto: neuklonljive borbenosti, delavnosti in volje kakor granit, na kateri je zmagovito in uporno kljubovala njegova in njegovih sosedov kmečka domačija vsestranski germanski penetraciji. V dnu pa je dober in klen kakor zemlja šentpri-možkih njiv in zrak tamošnjih smrekovih gozdov. Bil je učitelj na Ojstrici, na Prevaljah, v Črni in v Teznem pri Mariboru. Med okupacijo je več mesecev prebil v zaporu na mariborskem sodišču in v taborišču v Rajhenburgu; bil je obveščevalec in na drugih odgovornih mestih v Bosni med NOB, po osvoboditvi okrožni prosvetni načelnik, pomočnik ministrstva za prosveto LRS, prosvetni načelnik in pozneje predsednik MLO Maribor, zdaj pa je sekretar pomurskega okraja. Kamorkoli ga je . postavila domovina, vsepovsod je zvesto in vzgledno izvrševal vrhovno zapoved vsakega poštenega pedagoga in javnega delavca: podrediti svoje lastne koristi in ugodja koristi skupnosti, napredne ideje, socialistične stvarnosti in delav-skega razreda kot nositelja, ustvarjalca in predstavnika no-vega časa. Nikoli se ni z ničimer okoriščal, tudi ko je imel pravico do tega, ampak je strog do sebe v zadevah skupnosti zahteval isto vestnost tudi od drugih, ker pravilno vidi le v tem ozdravljenje vsega našega javnega življenja za zmago tistih idej, ki edine jamčijo srečno prihodnost našega človeka. Kljub velikim nalogam izven svojega osnovnega poklica je temu vedno ostal zvest. Kakor se je pred osvoboditvijo s svojo zanimivo psihološko-sociološko študijo »Moj razred« ter z mnogimi članki v Popotniku, Prosveti, Učiteljskem tovarišu in
drugod pokazal prvega naprednega pedagoga, je tudi po osvoboditvi v Sodobni pedagogiki, v Novih obzorjih, v svojih člankih v političnih dnevnikih, s soavtorstvom pri osnovnošolskih »Računicah« ter na vseh omenjenih odgovornih mestih imel v prvi vrsti za mladino, za šolstvo in prosvetne delavce vsepovsod največje razumevanje. Saj je na primer Klub prosvetnih delavcev v Mariboru, ki postaja danes zbirališče prosvetnih in kulturnih delavcev vsega okraja, akcija za postavitev spomenika velikemu učitelju Henriku Schreinerju, omogoči-tev in izvedba Blejskega kongresa ZPD, Vzgojna svetovalnica v Mariboru V veliki meri njegovo delo in njegova zamisel, da omenimo samo majhen izsek njegovega soustvarjanja in soodločanja v okviru ljudske oblasti. V problemih šolstva je gledal stvari vedno življenjsko, kakor velja zanj prav posebno stih Petra Levca: Ne, ni za sanjske mu gradove! Prepričani smo, da bo v sedanjem poklicu med drugim dovedel do bujnega življenja tudi pomursko šolstvo, saj so ga toliko let starojugoslovanski režimi tako mačehovsko potiskali v stran in se je šele po osvoboditvi prebujalo iz omrtvelosti. Miloš Ledinek je bil za svoje dosedanje delo v NOB in po osvoboditvi odlikovan z Redi hrabrosti, zaslug za narod ter bratstva in edinstva.
Njihovi bivši sošolci, stanovski tovariši, soborci in učenci želimo vsem trem slavljencem za boljšo prihodnost našega šolstva še mnogo let plodnega življenja v korist naši mladini, našemu šolstvu, naši duhovni in materialni kulturi in vsej naši socialistični domovini.
Obisk pri grških učiteljih
Našo skupino, ki je letos potovala po Grčiji, je doletela smola, da ni imela pravega voditelja. Tako smo bili člani skupine prisiljeni, da smo si sami napravili načrt za ogled raznih zanimivosti. Toda urediti si bivanje v tujem velikem mestu, ni enostavno. Iz naših nevšečnosti so nam prijazno pomagali člani Glavnega odbora Združenja grških učiteljev.
G. Kostas Lazarides, član Glavnega odbora, sicer pa učitelj iz Janine, nas je obiskal v našem hotelu, nas vodil po Atenah in Akropoli, nato pa nas povabi) v prostore Združenja. Hkrati nam je sporočil, da so nam člani Glavnega odbora ves čas našega bivanja v Atenah pripravljen; pomagati in nas voditi po mestu in njegovih znamenitostih.
Naslednji dan je naša 16-član-ska skupina odšla v prostore Združenja v Ksenofontovi ulici.. Tam sta nas sprejela predsednik g. Elias Asimakopulos in glavni tajnik g. Nikola Deme-trikaliis. Sejna dvorana je bila ozaljšana z jugoslovansko in grško zastavico, to nas je posebno prijetno presenetilo.
G. Asimakopulos, ki se je z g. Demetrikalisom v maju udeležil našega kongresa v Opatiji, nas je pozdravil kot drage goste. Potem smo se ob prigrizku prijateljsko pogovarjali, g. De-metrikalis pa nam je odgovarjal na naša vprašanja. Sukala so se seveda okrog grškega šolstva.
Grško šolstvo se od našega precej razlikuje. Predšolski otroci so v otroških vrtcih. Teh je v vsej Grčiji okrog 1000. Na-
to poznajo Grki obvezno šolanje, vendar pa traja pri njih le 6 let (do izpolnjenega 14. leta). Glede obiskovanja je zanimivo to, da otroci na vasi šolo redno obiskujejo, medtem ko se v mestih to ne dogaja. Baje je kontrola nad šolskim obiskom na vaseh uspešna, v mestih pa se precej otrok ukvarja s trgovino, s snaženjem čevljev ali podobnimi drobnimi posli in zaradi tega ne hodijo v šolo.
Višjo izobrazbo dobiva mladina na gimnazijah; te so 6-let-‘?e:. S-I?er je klasična. Poučujejo latinščino in starogrščino. Ta tudi grškim dijakom povzroča velike preglavice. Razen klasičnega tipa gimnazije poznajo Grki tudi maloštevilnejše realke (lycee pratigue). Od tujih jezikov poučujejo na gimnazijah obvezno samo francoščino, učenje angleščine pa je fakultativno, razen na trgovskih šolah, tam pa je obvezno.
Državnih strokovnih šol ni. Strokovne šole so zasebne, vendar jih država subvencionira, jim predpisuje učni program in jih nadzira. Šole so samo po večjih mestih. Šolanje traja 3 —
6 let. Seveda mora vsakdo najprej zadostiti splošni šolski obveznosti.
žanimivo je, da gre največ teh učencev po dokončanem šolanju v državne službe, v vojsko ali mornarico.
Razen strokovnih šol poznajo v Grčiji še specialne šole za slepe, gluhoneme in za defektno deco. V zadnjem času so šele dobili vzgajališči za kriminalce. Ustanovila ju je kraljica.
V Grčiji ocenjujejo drugače
Dan prosvetnih delavcev v Mariboru
V okviiru tedna kulture in prosvete v počastitev 10. obletnice osvoboditve Federativne ljudske republike Jugoslavije in sindikata prosvetnih delavcev b0 od 19. do 27. novembra 1955 v Mari-
Seznam gimnazij in učiteljišč po novih okrajih
Vzgops sredstva noše dmžine
To je po osvoboditvi že druga knjižica priznanega pedagoga Gustava Šiliha v Knjižici za starše, ki j.o izdaja Založba Obzorja v Mariboru. Delo je posebno primerno tudi za šolnike, saj bodo našli v skoraij sto strani obsegajoči knjigi mnogo dragocenih misli za svoje vzgojno delo v šoli ,pa tudi za vzgojna razmišljanja in predavanja - na roditeljskih sestankih i'n na tečajih za starše. Šilih je v tem svojem delu obdelal najvažnejša poglavja o vzgojnih sredstvih. To so: vzgled, navajanje, zaposlitev, praznovanje, nadzorstvo, ukaz, opozorilo, kazen, spodbuda, proučitev, sovzgo-ja ali koedukacija ter tekmova-nje.^ Oblikuje: res v nekoliko pre-zgpščenii, a tudi za preproste starse dovolj razumljivi oblika, zajema pa iz svojih bogatih in mnogoletnih izkušen j, jz neštetih predavanj, ki jih je imel skoraj v vseh predelih Slovenije, ter iz ugotovitev _ najvidnejših domačih in svetovnih pedagogov in psihologov teoretikov in praktikov; vse je podkrepil z mnogimi primeri. Uvodni poglavji Utemeljujeta potrebo po poznavanju vzgojnih sredstev in nekaj splošnih besed o bistvu, vrednosti in rabi vzgojnih sredstev votbče. Sikhovo delo je vredno, da segajo po njem večkrat pridno vsi, ki imajo opravka z mladino, pa tudi nobena šolska in javna knjižnica naj bi ne bila brez te knjige-
boru tudi Dan prosvetnih in kulturnih delavcev, in to v soboto dne 26. novembra tega leta.
Prosvetni delavci okraja Maribor in ostalih okrajev severne Slovenije, ki je pretrpela v okupaciji najstrašnejše muke, ko je nacizem s svojim udarcem menil uničiti celotno stoletno slovnsko kulturo, in katera je po mračnih štirih letih in krvavih žrtvah še prav posebno hrepenela po dnevu odrešenja in svobode, pripravljajo za ta dan svečanost s temi glavnimi prireditvami:
1.	Slavnostno zborovanje vseh prosvetnih delavcev okraja Maribor, Ptuj, in Pomurje ter delegatov in gostov vseh okrajev naše republike hi iz ostalih republik.
2.	Odkritje spomenika enemu izmed največjih slovenskih in jugoslovanskih pedagogov Henriku Schreinerju.
3.	Prvi javni koncert Pevskega zbora prosvetnih delavcev »Slavko Osterc«.
Poleg omenjenih glavnih prireditev si bodo mogli naši gostje ogledati tudi razstavo šolstva in vse dejavnosti na področju kulture im prosvete v mariborskem o-kraiju, nadalje razne kulturne inštitucije ter prireditve.
Ker bo to praznik vseh prosvetnih :n kulturnih delavcev,
pričakujemo številno udeležbo iz vseh okrajev LRS in delegatov iz ostalih bratskih republik. Zato prosimo, da stanovski tovariši v vseh društvih prosvetnih delavcev, to je v Društvih vzgojiteljic, Društvih učiteljev. Društvih profesorjev in predmetnih učiteljev, Društvih profesorjev in učiteljev strokovnih šol, v Zvezah kulturnih in prosvetnih delavcev, v Društvu likovnih umetnikov na njihovih zborovanjih in občnih zborih razvpravljajo o tem našem prvem skupnem Dnevu (prosvetnih delavcev in o odkritju prvega javnega spomenika pedagogu.
Podrobnejši program in nadaljnja obvestila bodo objavljena v prihodnjih številkah Prosvetnega delavca.
Odbor
kot pri nas. V osnovni šoli ocenjujejo z ocenami od 0 — 10. v gimnaziji pa od 0 — 20. Ocene od 0 — 4, odnosno od 0 — 10 so negativne.
^ Podoben izpit kot je matura na gimnaziji, imajo tudi na osnovnih šolah. V zadnjem razredu osnovne šole pišejo namreč dvakrat nekakšne zaključne naloge in na osnovi teh priznavajo učencem zrelost. Študij bodočega učitelja poteka takole: po 6-letnem obveznem šolanju mora končati še gimnazijo, nato pa obiskuje 2-letno pedagoško akademijo. Ce naj učitelj doseže mesto upravitelja ali inšpektorja, mora po 3-letnem delu na šoli na pedagoški inštitut univerze. Med študijem na univerzi mu teče redna učiteljska plača. Glavni inšpektorji pa morajo na specializacijo v Švico, Anglijo, ZDA ali Francijo. Tako visoko specializirani pedagogi morejo postati tudi predavatelji na pedagoški akademiji ali na univerzi.
število v Združenjui organiziranih učiteljev je 17.000. Profesorji se izobražujejo podobno kot pri nas: na osnovni šoli, gimnaziji in univerzi. Ce opravijo specialne študije v zamejstvu, postanejo inšpektorji, profesorji na pedagoški akademiji ali univerzi. Inšpektorska služba je urejena tako, da nižji inšpektor nadzoruje 60 — 120 šol, višji inšpektorji pa nadzorujejo nižje. V vsej Grčiji je 120 nižjih in 9 višjih inšpektorjev.
Na koncu smo se pogovorili še o plačah. Te so enake za poročene in samce, torej družine ne dobivajo nobenih otroških dodatkov. Pokojnino dobivajo po 35 letih službovanja, če pa izstopijo iz službe predčasno, je procentualno manjša.
Začetnik učitelj dobi 1.400 drahem, čez dve leti pa poviši-co 200 drahem. Cez dve leti dobi novo povišico, nato se mu plača zviša vsako tretje leto.
Začetna profesorjeva plača je 1.750 drahem. Kakor je na prvi pogled plača precej visoka (v Grški nacionalni banki so nam zamenjali 1.000 din za 47 drahem), so pa temu ustrezne tudi cene. Najdražja so stanovanja, saj poberejo skoraj polovico plače (okrog 800 drahem). Na žalost si nismo mogli ogledati nobene šole, da bi videli, kako so urejene. Prav tako nismo mogli priti v «-';ik s predstavniki Združenja grških profesorjev, tako da smo si lahko ustvarili približno sliko o gimnazijah in njihovem predavateljskem kadru le na osnovi razgovora 9 predstavniki Združenja grških učiteljev.
B. H.
Pisma staršev

I. Okraj Celje višje gimnazije:	Celje I,
Celje II.
t>) nižje gimnazije: Bistrica ob Sotli, Dobrna, Gornji grad, Kozje, Laško, Ljubno ob S., Mozirje, Pilštanj Polzela, Prebold, Rogaška Slatina. Slov. Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Štore, Velenje, Vojnik, Vransko, Žalec.
c) učiteljišče: Celje.
II. Okraj Gorica
a)	višje gimnazije: Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica.
b)	nižje gimnazije: Bovec, Cerkno, Črni vrh, Dobravlje, Dobrovo, Dornberg, Kanal, Kobarid, Kojsko, 'Komen, Miren, Šempeter. Tolmin. Vipava
c)	učiteljišče: Tolmin.
III. K o č e v j e
a)	višje gimnazije: Kočevje.
b)	nižje gimnazije: Dobrepolje, Fara, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče.
IV,	Koper
a)	višje gimnazije: Koper slov.. Koper i-talj., Piran italj., Postojna, Sežana.
b)	nižje gimnazije: Hrpelje, Ilirska Bistrica Piran, Pivka, Podgrad, Tomaj.
c)	učiteljišče: Koper.
V.	Kranj
a) višje gimnazije:	Jesenice,
Kranj I. Škofja Loka.
tt) nižje gimnazije: Bled, bohinjska Bistrica. Cerklje, Duplje, Koroška Bela, Kranj II., Kranj III., Kranjska gora, Poljane-Šk. Loka. Preddvor. Radovljica. Tržič. Železniki. 2iri. Žirovnica.
VI. Ljubljana
a) višje gimnazije:	Kamnik,
Ljubljana klas., Ljubljana I., Ljubljana H., Ljubljana III., Ljubljana V., Ljubljana VI., Ljubljana VII., Ljubljana VIII.. Ljub-na XII, Stična.
Ijana XIII, Logatec. Mengeš, Mota) nižje gimnazije:	Borovnica,
Brdo-št. V‘Vi, Cerknica, Domžale. Gabrovka, Grosuplje, Komenda, Krka, Litija-, Ljubljana XI., Ljubljana XII. Logatec, Mengeš, Mo-
ravče, Nova vas-Bloke, Polhov-gradec, Preska, Sostro, Storitelj, Šmartno p. Šm., Št. Vid — Stična. Vrhnika.
c) učiteljišče: Ljubljana.
VII. Maribor
višje gimnazije:	Maribor
Maribor L, Maribor II.,
a)
klas..
Ravne.
b)	nižje gimnazije: Cerkvenjak. Črna, Hoče, Jarenina, Kamnica, Lenart, Limbuš. Lovrenc P., Maribor III., Maribor IV., Maribor V., Maribor VI., Maribor VII., Maribor-Pobrežje. Maribor-stu-denci, MaribOr-TeznO, Mežica. Oplotnica, Poljačne. Prevalje, Rače, Radlje ob Dravi, Ribnica P., Ruše, Selnica ob Dr., Slivnica pri -M.. Slov. Bistrica, Slov Gradec, S - "'cinja Polskava, Svečina. Šentilj, Vuzenica.
c)	učiteljišče: Maribor.
VII. Murska Sobo ta
a)	višje gimnazije: Murska Sobota.
b)	nižje gimnazije: Apače. Beltinci, Bogojina. Cankova, Čren-sovci, Gornja Radgona, Grad, Kostanj, Križevci. Lendava, Ljutomer, Puconci Rogaševci, Tišina, Velika Polana. Videm ob Šč.
IX Novo mesto
a)	višje gimnazije:	Črnomelj,
Novo mesto.
b)	nižje gimnazije: Kostanjevica, Metlika, Mirna, Mirna peč, Mokronog, Stopiče Šentjernej, Šentrupert, Šmarjeta, Toplice. Trebnje. Vinica, Žužemberk.
c)	učiteljišče: Novo mesto
X. P t u j
a)	višia gimnazija: Ptuj,
b)	nižje gimnazije: Cirkulane, Hajdine. Lovrnec P.,
Makole, Markovci. Ormož. Središče.
Gorišnica..
Majšperk,
Trbovlje gimnazije:	Brežice,
XI.
a)	višje Trbovlje.
b)	nižje gimnazije: Artiče. Dobova, Dol pri Hrastniku, Hrastnik, Krško, Leskovec p. K., Radeče, Senovo, Sevnica. Tržišče, Zagorje.
Pismo iz Žvaba
26. avgusta 1955. je umrl na Žvabu, OLO Ljutomer, naš stanovski tovariš Vertot Ivan. Širša javnost ga bolj malo pozna, tem bolj ga pa pozna ves tisti rod, kateremu je on posredova! teoretično in praktično znanje. to je šolska in pošolska mladina.
Rodil se je 18. avgusta 1873 v Radmirju v Savinjski dolini. Študiral je v Ljubljani in je tudi tam maturiral. Njegovo službeno mesto je bilo v Zrečah. Leta 1897. pa je bil nameščen na Runču, okraj Ljutomer, prijazni vasici Prlekije. Tu je služboval kot upravitelj vse do upokojitve leta 1924.
Leta 1931. mu je umrla žena in mu zapustila 9 otrok, med njimi je bilo 6 nepreskrbljenih Tako je moral prevzeti tudi družinske skrbi na svoja ramena.
Pokojni šolski upravitelj tovariš Vertot Ivan velja za zaslužnega šolnika in prosvetnega delavca. Delal je in vzgaja! mladi rod v duhu globokega patriotizma ter hodil, novemu času nasproti.
Delo pokojnega tov. Vertota naj bo , svetal spomin na človeka, kj je živel in delal za svoj rod in svojo domovino.
Z. B.
PROSVETNI. DEl.AVEC 14. številko Prosvetnega delavca pošiljamo spet na naslov šolskih uprav in jih prosimo, da razdele številko med članstvo. Prihodnjo, to je 15. številko, pa bodo člani in uprave šol že prejele na svoj individualn.j naslov.
Uprava Prosvetnega delavca
. Prosvetnim delavcem
Letošnja veličastna slavja ob desetem jubileju naše nove Jugoslavije so že dosedaj pokazala, kaikšen velik doprinos so dali razni kolektivi, društva, organizacije in naše ljudstvo nasploh, vključujoč tudi nas prosvetne delavce ter preko nas našo šolsko in izvenšolsko mladino, v počastitev letošnjega jubilejnega leta osvoboditve,, ko smo na njih prikazali veliko ustvarjalno pot in uspehe destih let naše svobode. Vsi tudi vemo, da vsega tega ne bi bilo, da ni vse to zraslo iz veličastne in junaške borbe jugoslovanskih narodov v času NOB, ki je postavila temelje vsem našim dosedanjim in bodočim uspeh n in rasti. Tudi prosvetni delavci so tako v času NOB, kakor tudi v sedanjih desetih letih graditve dali velik doprinos in smo ponosni na prehojeno veliko pot naših rtarodov. Vendar pa bi bilo vse to za-dov ijstvo nepopolno, ko bi se v okviru letošnjih proslav desete obletnice naše svobode ne spomnili še posebej tudi vseh mrtvih in živih borcev, aktivistov, partizanov-prosvetnih delavcev, ki so tako kot borci ali aktivisti, učitelji pomagali soustvarjati v NOB sedanjo šolo in prosveto. Zato bi bilo prav, da bi Združenje prosvetnih delavcev Slovenije ob pomoči Glav. odbora ZB Slovenije dalo pobudo za sklicanje prvega zbora prosvetnih delavcev, borcev in aktivistov iz NOB. kjer naj bi si ob prvem sestanku segli v roke in pomenili o takratnih velikih dneh ter sedanji prehojeni poti v novi socialistični Ju-g-J vijl. Naj bi to sklicanje prvega zbora ravno ob letošnjem slavju dalo nam vsem novih pobud in ob spominih na čase, ko smo ustvarjali v partizanski šoli današnjo novo šolo, tudi ponovno zbližalo vse prosvetne delavce partizane. Oglasite se k temu predlogu!
Marjan Tratar, Ledinek
Dopisi staršev »Prosvetnemu delavcu« so redki, čeprav smo pripravljeni dati tudi njim besedo. — Danes priobčujemo pismo, ki nam ga je poslal pravnik Jože Kuri, kj krivi uaše učne načrte za šolske neuspehe.
Vzroki neuspehov na gimnazijah in na univerzi so ▼ sestavu učnih načrtov
Sistematičen pouk na klasičnih gimnazijah, zgrajen na kremenitem izreku »non ranita, sed multunu, daje mladini tako temeljito splošno izobrazbo, da je trdna podlaga za fakultetni študij na univerzah' Zato ne morejo tečaji latinščine in žJvik tujih jezikov na univerzi nadomestiti gimnazijske izobrazbe klasičnih jezikov, na podlagi katere visokošolec z lahkoto prisvoji mednarodno strokovno grško-latinsko terminologijo v pravu, medicini, botaniki, zoologiji. kemiji —. ki je življenjske važnosti v poklicnih službah.
Odkar poučujejo na realnih gimnazijah latinščino šele v visiih razredih francoščino oziroma angleščino pa že od prve šole naprej, so neuspehi dijakov v angleščini nenadoma narasli- Vzroki slabih ocen v angleščini ne tičijo toliko v nestrokovni metodi poučevanja. temveč v strukturi učnih predmetnikov.
Latinščina je po svojem ustroju podlaga za pouk raz-
Poučna ekskurzijo pedagogov v Avstriji
Skupina slovenskih pedagogov In praktikov ie letos od 21. do 30. septembra na obisku na Dunaju in v Gradcu, tam si pod vodstvom znanega socialističnega pedagoga, ki ie po osvoboditvi že češče predaval v Mariboru in v Ljubljani, dr. Friedricha Hille-brandta, ogledujejo najznameni-ucne, vzgojne in socialne
tepe
7"3vv0^e' To osvoboditvi že drugič slovenski solniki, člani Pedagoškega društva, navezujejo stike z avstrijskim ,šolstvom.	To bo
poglobilo prijateljstvo med našimi in tamošniimj naprednimi solniki. Izmenjali bomo medse-botne Izkušnje, to pa bo prav gotovo doprineslo tudi k še pravičnejšemu izboljšanju saimostaoj-ne k u< turne rasti našega slovenskega življa v AvsiditjL
roja romanskih in germanskih jezikov, od katerih sta najtežja francoščina in angleščina. Pri obeh' je tako velika razlika med pisavo in izgovorjavo, kakor v nobenem drugem živem jeziku. Historični pravopis in izredno težka fonetika, ki jo prištevajo po fiziologiji k višji matematiki, delata prvošolcu neverjetne težave, ker se mora vsak glas naučiti popolnoma mehacicno. cm be«edo pravilno piše in približno izgovori s slovenskimi govornim organi, ki so precej drugačni kakor angleški. Pri takem učenju na pamet se mladina po nepotrebnem duševno izčrpava, da mora zaradi tega druge učne predmete zanemarjati- Na jezikovnih temeljih latinščine, ki je enostavna v pisavi in izgovorjavi, pa že lahko dojema višješolec angleščino lako. da mu ne ostane samo v drobcih na površju, ampak da mu prodi® globlje v duševnost. Dokažimo to trditev na sledečem primeru. Najboljši dijak-pr-vošolec je naredil prvič pri pisanju stavka »people is not natioii«, štiri napake, v stavku »populus natio non est« pa samo eno napako. Pri pisani" ‘Zvokov >tiis‘oria vtae magistra«, »non sholae. sed v‘t»e«. n‘•imuni vi vere. de I® philosophari« in v stavku »patria nostra magna et pulc-hra est« ni napravil noben# napake. Ti primeri in še ne* nešteto drugih dokazujejo, da je angleščina štirikrat težja o-d latinščine. Višješolec pa, ki se uči latinščine od šole dalje, je napisal prvič brez napake besedi beautv in beaute. ker jih je prisvojil » razumom, na podlagi latinske besede beati-tudo- Ta primer nam jasno pokaže, da je pravi vzrok neuspehov v angleščini v strukturi učnega načrta, ki je postavil angleščino z zgodovinskim pravopisom in s težko fonetiko v prvo šolo. lahko latinščino, ki I® temelj, za razumevanje angleščine. pa šele v višjo gimnazijo Narobe svet! Učna načrta za anglešč»o in francoščino. ki ‘'isita v zrni-u i® treba postaviti na temelje la-tinski™''
v angleščini izpremenili v uspehe in duševne sile bodo dijaki, lahko porazdelili enakomerno na druge predmet®. •