Uveljavljanje družbenega dogovora O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU ŠTIPENDIJSKE POLITIKE V SRS IN SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI ŠIŠKA V LETU 1977 (vključno do maja 1978) Ob uveljavitvi Samoupravnega sporazuma o štipen-diranju učencev in študentov so se v preteklem ob-dobju pokazale tendence zmanjševanja kadrovskih šti-pendij, kot rezultat miselnosti, da je z odvajanjem 0,5 °/o od bruto osebnega dohodka v skladu združenih sredstev zadovoljeno njihovi kadrovski politiki. Taka stališča so nekje prisotna še vedno »z utemeljitvijo« premajhnih razpoložljivih sredstev iz 1 % za Iastno kadrovsko štipendiranje. Rezultat takih stališč in vse-kakor preširok cenzus je povzročil silovit pritisk šti-pendistov na združena sredstva kakor v občini Šiška tako v celotni republiki. Z poostritvijo kriterijev: niž-jega cenzusa, upoštevanje dvojnega cenzusa (pred-nostnih in neprednostnih poklicev) kakor večjega uve-ljavljanja 12. člena Samoupravnega sporazuma o šti-pendiranju obveznosti štipendista združenih sredstev in ukinjanja štipendij zaradi neustrezne poklicne usmeritve (nizek učni uspeh), se je njihovo število iz 529, (kolikor jih je bilo 31. 12. 1976) znižalo ob preho-du v šolsko leto 1977/78 na 355 štipendistov. Od skup-nega števila 355 študentov, učencev in dijakov jih je iz preteklih let ostalo 203, novih pa je 152. Od tega je kadrovsko vezanih 185 ali 52,3 %. Po strukturi šolanja so: na višjih in visokih šolah na srednjih šolah na poklicnih šolah 70 ali 19,7 % 119 ali 33,5 % 166 ali 46,7 % Največ otrok, ki prejema socialni del štipendije je iz kmečkih oziroma delavskih družin, kar 69,7 °/o. Po-vprečna štipendija iz združenih sredstev znaša 709,17 din. Kot dediščino prvotnih konceplov socialnega šti-pendiranja imamo na čistem socialnem štipendiranju pretežno študente in dijake, ki so usmerjeni v nepred-nostnih poklicih. Celotna politika štipendiranja pa bo morala v bodoče nujno upoštevati prednostne smeri kakor deficitarne poklice. V ta namen je bila izdelana študija — plan kadrov v občini šiška z opredelitvijo prednostnih oziroma neprednostnih poklicev. Glej prilogo 1 — Poročilo o štipendijah iz združe-nih sredstev. — Plan kadrov občine Šiška — prednostni poklici. Izplačevanje socialnega dela štipendij se opravlja y zadnjem obdobju brez zastojev. Tehnična opravila izvaja strokovna služba Skupnosti za zaposlovanje. S štipendisti so sklenjene pogodbe. Uvedena je celotna evidenca in prek objavljanja v Krajevnih skupnostih zagotovljena javnost podatkov. S 1. 4. 1978 je bil izvr-šen prenos finančnega dela opravil na strokovno služ-bo Skupnosti za zaposlovanje. S Strokovno službo za-poslovanja se vzdržujejo stalni stiki. Tako v drugi po-lovici leta 1977 že lahko ugotovimo saniranje kritič-nega stanja socialnega štipendiranja in realizacijo sklepav 30. zasedanja zborov skupščine z dne 5. 5. 1977. Celotna politika štipendiranja je v letošnjem in v naslednjem letu usmerjena v zadovoljevanje kadrov-skih potreb gospodarstva, tej zahtevi se podreja tudi Titov sklad. Zato bo ena osnovnih nalog skupne ko-misije upoštevanje teh načel ob novih sprejemih iti-pendiranja in doslednejše izvajanje poklicnega pre-usmerjanja. Po prehodni krizi kadrovskega štipendiranja regi-striramo v zadnjem obdobju izboljšanje. Analize kad-drovskih štipendij občine Šiška so pokazale, da ima 62 OZD oziroma TOZD kadrovske štipendiste. Za pro-file pedagoških in zdravstvenih delavcev štipendirajo Mestna izobraževalna skupnost, Republiška izobraže-valna skupnost, Klinični center, ter Zveza skupnosti olroškega varstva. Tako imamo za te deficitarne pro-fiJe 147 štipendistov. V šolskem letu 1977/78 je v ob-čini Šiška kadrovsko vezanih pri OZD in TOZD 1190 štipendistov, od tega: poklicne šole II srednje šole III višje in visoke, IV in V 656 ali 55,1% 268 ali 22,5% 266 ali 22,3% — Glej tabelo 2 — Kadrovske štipendije v občini Šiška — Smeri in stopnje. Iz analize je razvidno, da so stopnje in smeri kad-rovskih štipendistov v skladu s planom kadrov kakor s planom občine Šiška. Tako so najmočneje zastopani profili šol: — poklicna šola — kovinarji, — pedagoška gimnazija, — ekonomska srednja, — strojna tehniška, — kemijska tehniška, — ekonomska fakulteta, — strojna fakulteta, — elektro fakulteta, — filozofska fakulteta, — kemijska fakulteta. Kljub zgoraj navedenim podatkom pa je številčno stanje kadrovskih štipendistov v občini Šiška v pri-merjavi s številom zaposlenih in s povprečjem kad-rovske vezave v drugih občinah y Sloveniji nezadovo ljivo. Povprečje vezave kadrovskih štipendistov glede na število zaposlenih naj bi bilo v Sloveniji 6—7 %, za občino Šiška pa znaša 4,3 %. Med štipenditorji so po kadrovski vezavi štipendi-stov velika odstopanja in terjajo poglobljena analitič-na dela na področju štipendijske problematike. Od skupnega števila 1190 štipendistov največ šti-pendistov vežejo Titovi zavodi Litostroj kar 35,9 %. Močno so zastopane v številu štipendistov Lek, Me-grad, Slovin, TOZD Iskre, Slovenija avto, Aero, Color in drugi. Ob analizi kadrovskega štipendiranja se je pokazalo, da se podpisnice Samoupravnega sporazu-ma ob štipendiranju pri dodeljevanju kadrovskih šti-pendij pridržavajo načel sporazuma. Za realizacijo lastnih kadrovskih planov se poslužujejo podpisnice predvidenih podatkov, tako dajejo svoje podatke na deficitarnost poklicev: Lek, Megrad, Torbica, Slovin, ZG Vzdrževanje voz in strojev, Monter, Kovinarstvo Maja, Iskra, Litostroj, Agrostroj, Viator, Olepšava, PAP, Avtomontaža. Odprt problem ostaja nagrajeva-nje, štipendiranje in vrednotenje učencev v gospodar-stvu, ki ga bo moral novi Samoupravni sporazum o štipendiranju sistemsko rešiti. Analiza letošnjih razpisov kadrovskih štipendij je potrdila naše predhodne ugotovitve o prehodu iz kri-ze kadrovskega štipendiranja, saj OZD in TOZD obči-ne Šiška razpisujejo za šolsko leto 1978/79 145 kad-rovskih štipendij več, kot v preteklem letu. Po stop-njah šolanja so razpisi naslednji: poklicne šole srednje šole višje in visoke 282 ali 63,8% 106 ali 22,6% 63 ali 13 % Analiza znotraj stopenj tudi potrjuje predhodne ugotovitve, saj so najmočnejše grupacije na profilih: kovinarji in njim ustrezni poklici, ekonomskem teh-niku, kemijskem, strojnem, elektrotehniku za šibki tok, dipl. ekonomistu in dipl. strojnemu inženirju in elektro inženirju. Skupno število kadrovskih štipendij zajetih v enoten razpis (vključno Litostroj, ki je po-motoma izpadel) je 467. Za plačila socialnega dela štipendij se iz 0,5 % bru-to osebnega dohodka ^združuje v občini Šiška 13 mili-jonov din, pri čemer porabimo za lastno pokritje 2,8 milijona din, ostalo se preliva v solidarnost za ostale nerazvite občine. Kadrovsko štipendiranje zajema sredstva iz 1 % bruto osebnega dohodka, kar predstavlja ca. 26 mili-jonov din. Analiza porabljenih sredstev za kadrovsko šlipendiranje v OZD, TOZD in SIS občine Šiška je pokazalo, da je bilo v letu 1977 porabljenih v ta na-men 15,441.509,00 din. Ostala sredstva so se predvido-ma porabila za izobraževanje ob delu. (Za ilustracijo te oblike izobraževanja — TITOVI ZAVODI LITOSTROJ imajo 273 delavcev, ki se izob-ražujejo ob delu, 960 sodelavcev se je udeležilo izobra-ževanja ob delu v delovni organizaciji sami, medtem ko se je 422 sodelavcev udeležilo izobraževanja izven organizacije. Od 3,6 % bruto osebnega dohodka izdvo-jenega za izobraževanje se je porabilo 3,763.725 din. Od skupnega števila 3.493 zaposlenih se je udeležilo izobraževanja ob delu kakor funkcionalnega izobraže-vanja 47,3 % zaposlenih. Na razpolago nam je analiza izobraževanja Dekorativne, ki izobražuje ob delu 49 sodelavcev, od tega na srednjih 39, na višjih 9, na vi-soki 1. Skozi razne oblike funkcionalnega izobraževa-nja je šlo v preteklem letu 380 zaposlenih. V ta na-men je bilo porabljenih 512.810 din.) Kompleksna analiza štipendiranja ugotavlja: 1. da gospodarstvo y svojih programih kadrovskega štipen-diranja v celoti upošteva potrebe svojega razvoja, (pri čemer so določene organizacije, ki »živijo« na račun velikega števila kadrovskih štipendij drugih organiza-cij). 2. V celotnem sklopu kadrovanja oz. realizacije planov izstopa vsekakor problem poklicnega usmerja-rja, ki je že vrsto let neusklajen in se je razgalil y preteklosti prav prek njegove realizacije — štipendi-ranja. Občina Šiška v tem ni izjema zaradi svoje šte-vilčnosti je lahko celo vzročna. 3. Glede na potrebe gospodarstva se letno odloča za šolanje na višjih in visokih šolah 15,5 %, za srednje šole 14,1 % preveč mladine, medtem ko je glede na potrebe gospodarstva pri poklicnih šolah deficit usmeritve minus 16,9 %, pri priučitvah pa znaša kar minus 30,5 %. 4. Analiza poklicnih namir osnovnošolcev kakor gimnazijcev, da se po profilih v glavnem opredeljujejo za prednostne smeri, pri čemer je vsekakor očiten deficit zaradi ge-neracijskega primanjkljaja. 5. Problem neusklajenosti, ki ni tipičen samo za občino Šiška, temveč je že ne-kaj let boleč slovenski problem, nujno zahteva čim-prejšnjo uveljavitev usmerjenega izobraževanja ter dialoga med šolstvom in gospodarstvom. — Glej prilogo 3 — Poklicne namere osnovnošol cev in gimnazijcev Izvršni odbor skupne komisije podpisnic Samo upravnega sporazuma o štipendiranju je na svoji 12. seji februarja 1978, kjer je obravnaval zgoraj navede-no problematiko, posebej opozoril na nezadostno šte-vilo štipendistov Titovega sklada iz občine Šiška in na nujnost aktivnejšega sodelovanja z družbenopoli-tičnimi organizacijami pri kadrovanju ob novem raz-pisu. V tekcčem letu bomo sprejemali in uveljavljali y praksi dopolnjen Družbeni dogovor o oblikovanju šti-pendijske politike ter ustrezni Samoupravni spora-zum, kakor Družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike v SR Sloveniji. Priprava in sprejem teh doku-mentov so odraz novo nastale situacije in nujnosti vsebinskega in strokovnega poglabljanja na tem pod-ročju. SKUPNA KOMISIJA PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UCENCEV IN ŠTUDENTOV V OBClNI SlSKA PLAN KADROV DO LETA 1980 ZA OBČINO LJUBLJANA-ŠISKA Na osnovi zakona o temeljnih sistemih družbenega planiranja (Ur. list SFRJ, št. 6/67) je zavod za druž-beno planiranje izvedel popis obstoječega stanja ter z metodologijo minimalnih kazalcev plan kadrov do leta 1980. Od vseh zajetih OZD jih je odgovorilo ca. 90 °/o. Na osnovi tako zbranih podatkov smo izvedli analize po stopnjah šolanja in poklicih. Skupno število zaposlenih je bilo 27.130. V to šte-vilo je vključenih 425 različnih poklicev. Od tega: profil I. 192 profil II. 87 . profil III. 5fr ¦ profil IV. 39 profil V. 49 V enakem razmerju se grupira tudi število zaposle-nih na posameznih stopnjah. I. — priučitev, II. — po-kJicna šola, III. — srednja strokovna šola, IV. — viš-ja, V. — visoka. Občina Siška p f-i Zaposleni Struktura Sred. razvoj. Skup. zaposl. Struktura Profil let. Profil stop. rronl 31. 12. 1975 % pot. do 1980 do leta 1980 % potreb rasti 1 2 3 ~ 4(3+1) 5 6 1 I • 9.825 36^-^ 1.307 • 11.132 -., 30,6, 326 —5,6 II 9.741 ¦* X&'.*-< 4.1«^ ¦¦¦-'• 13.936 -¦ 38i 1.040 +2,4 in •- 4.597 ¦¦¦- Ifcj:-•-¦' - 1.995 -^- 6.592 18 - 494 +1,1 IV 1.489 - 1,9 •> 982 2.391 6,5 221 +0,6 V 1.478 5,9 847 2.325 6,3 204 +0,4 SKUPAJ 27.130 100,0 9.246 36.376 100,0 2.285 Kot je iz razpredelnice razvidno, sq bili med zapo slenimi leta 1975 najmočneje zastopani profili I in II. Skupaj so profili na stopnji priučitve in poklicnih šol v strukturi zaposlenih zavzemali kar 72,1 °/o, medtem ko so profili IV in V (višje in visoke šole) zavzemali samo 11,8 °/o. Nekje v sredini je srednje strokovni ka-der s 16,9 %. Plan potreb do leta 1980 predvideva po-rast zaposlenih za 9.246, pri čemer je povprečno letno povečanje ca. 2.200 delavcev. Analiza strukture ob povečanem številu zaposlenih pa je pokazala, da se le-ta ne bo bistveno spremenila. Premiki so očitni sicer pri vseh profilih; najmočnejši je iz I in II, kjer letno lahko predvidevamo zmanjša-nje za — 5,6 %, tudi pri profilih II, III, IV in V je zaznati poraste, ki pa so blago rečeno minimalni. Ta-ka struktura zaposlenih ne zadostuje sedanji, zlasti pa bodoči stopnji tehnološke razvitosti našega gospo- darstva. Vsekakor pa bi bila slika popolnejša, če bi bilo moz.no (glede na način obdelave) grupirati po pa-nogah gospodarstva. Na stopnji profila I so najmočneje zastopani tisti poklici, ki se jih pridobiva prek priučitve na delov-nem mestu. Čas priučevanja ne presega 6 mesecev. Nastopa kot deficitaren poklic varuhinja, za katerega se je šele pred kratkim pričelo organizirano izobra-ževanje oz. priučevanje. Na stopnji srednjih šol so najmočneje zastopani poklici: ekonomski tehnik, strojni in administrativni tehnik. V planu potreb je izstopil kot deficitaren poklic kemijski tehnik, za ka-terega trenutno ni realnih potreb; (je pa kemična in-dustrija v dogovoru o osnovah družbenega plana ob-čine Ljubljana-Siška za obdobje 1976—80 prednostna panoga in je ta profil odraz perspektivnih potreb). Na stopnji III srednje izobrazbe nastopi edini suficita- ren poklic gimnazijski maturant. Pri poklicih z višjo izobrazbo je najmočneje zastopan strojni inženir, sle-dita mu ekonomist, komercialist in elektro inženir. Pri organizatorjih dela velja pripomniti, da se ta pro-fil prvenstveno kadruje prek izrednega študija (študij ob delu). Visokošolski profili ne odstopajo bistveno od višješolskih; izjema je dipl. ing. kemije, ker zanj ni dvostopenjskega študija. Ob izkazanih planih za zdravnike specialiste mora-mo naglasiti, da imamo na skladu združenih sredstev 13 štipendistov medicinske fakultete, ki jim ne more-mo dobiti kadrovskih štipendij, ker zanje ni razpisov. Profil. dipl. farmacevta se je pojavil kot specifična potreba občine Šiška zaradi organizacije združenega dela Lek. Značilna potreba občine Šiška je tudi profil elektro stroke in to na vseh stopnjah šolanja od po-klica do visokošolske. Ostale potrebe so v glavnem usklajene z Ijubljanskim kakor širšim območjem Slo-venije. PRILOGA 2 KADROVSKE ŠTIPENDIJE V OBCINI ŠIŠKA SMERI IN STOPNJE Višje in visoke število štipendij Število Srednja šola III. štipendij 1. pedagoška gimnazija 47 2. vzgojiteljska 21 3. srednja medicinska 23 4. STTŠ: pletiljska 20 5. upravno-administrativna 14 6. ekonomska srednja 39 7. gimnazija 2 8. farmacevtska tehnična 2 9. SŠT kemija 20 10. gradbena tehnična šola 5 11. usnjarska-galanterijska 1 12. laboratorijska tehniška 1 13. STš elektro — jaki tok 13 14. STš elektro — šibki tok 21 15. STŠ strojna 34 16. TSŠ papirno grafična 5 17. STS metalurška 3 Skupaj v III. 268 Število Poklicne šole II. štipendij 1. kemijski procesničar 2 2. železniška poklicna 7 3. papirniški poklici 28 4. strojni ključavničar 169 5. pleskarji 3 6. kovinarji 258 7. gradbeniki 74 8. salanteristi 3 9. grafiki 7 10. avtokleparji 2 11. kuharji 1 12. elektrikarji 2 13. RTV mehanik 14 14. razni poklici 83 15. administratorji 3 Skupaj v II. 656 število Višje in visoke IV. in V. štipendij 1. pedagoška akademija 16 2. VŠTK 5 3. akademija za glasbo 1 4. FSPN 3 5. FNT 6 6. filozofska fakulteta 29 7. VŠZD 5 8. ekonomska fakulteta 45 9. FNT — kemija 21 10. pravna fakulteta 17 11. farmacija . 13 12. strojna fakulteta 42 13. FAGG 3 14. višja tehniška 1 15. visoka komercialna 2 16. VŠOD 7 17. FZE — elektro 46 18. višja šola za socialne delavce 1 19. VUŠ 1 20. biotehniška fakulteta 2 Skupaj IV. in V. 266 Stopnja Štev. štipendij v % 1L 656 554 III. 268 22,5 IV., V. 266 22,3 1.190 100 RANG LESTVICA KADROVSKE VEZAVE Poklicne šole II. 1. kovinarji 2. strojni ključavničarji 3. gradbeniki 4. obrtni poklici Siednje šole III. 1. pedagoška gimnazija 2. strojna tehniška 3. ekonomska srednja 4. medicina 5. elektro 6. vzgojiteljska Višje in visoke šole IV. in V. 1. elektro fakulteta 2. ekonomska fakulteta 3. strojna fakulteta 4. filozofska fakulteta 5. pravna fakulteta 6. kemijska fakulteta 7. pedagoška akademija 8. farmacija PRILOGA3 POKLICNE NAMERE OSNOVNOŠOLCEV IN GIMNAZIJCEV OBČINE LJUBLJANA- ŠIŠKA ZA ŠOLSKO LETO 1977/78 V 13 osnovnih šolah občine Šiška končuje v šol-skem letu 1977/78 955 učencev šolsko obveznost. Od te-ga je 471 dečkov in 484 deklic. Po podatkih zbranih na osnovi ankete o izbiri poklica so njihove poklicne namere naslednje: — za nadaljevanje šolanja v 4-letne srednje šole 577 ali 60,4 %, — v 2—3-letne poklicne šole 209 ali 21,8 %, — v zaposlitev 1 ali 0,1 °/o, — neodločenih 168 ali 17,6 %. Ob razčlenitvi namer za nadaljevanje šolanja v 4-lelne srednje šole se je pokazalo, da je med njimi naj-močneje zastopana usmeritev v gimnazijo, tako da predstavlja skoraj polovico namer za srednje šole. Učenci, ki se usmerjajo v gimnazijo pa so vsekakor potencialni kandidati za nadaljevanje šolanja na viš-jih in visokih šolah. 4-letne srednje šole M Skupaj % gimnazija 112 159 271 46,9 druge srednje šole 153 153 306 53 SKUPAJ: 265 312 577 100 Poklicne namere učencev glede na stopnjo šolanja so v zadnjih letih precej slabe oz. kažejo aspiracijo navzgor, zato jih lahko z veliko sigurnostjo primerja-mo s potrebami, ki jih izkazujejo plani kadrov. Stopnja-profil Namere Plan. struk. 1980 Namere — + ali — M Ž Skup. % gimnazija 112 159 271 28,3 4-letne sred. šole 153 153 306 32 2—3-let. pokl. šole 116 93 209 21,8 zaposlitev — — 1 0,10 neodločeni 90 78 168 17,7 SKUPAJ: 471 484 955 100 12,8 (IV, V) % + 15,5 % 18,3 (III) % + 14,1 % 38,3 (II) % — 16,9 % 30,6 (I) % — 30,5 % (usmerjali se bodo v vse stopnje) Pričujoča primerjava želi podati samo globalno sli-ko odstopanja; iz objektivnih razlogov ni mogla za-jeti osipa, ki se pojavlja tekom šolanja, ter drugih činiteljev, ki še bolj podkrepijo neusklajenosti (izreden šludij, neustreznost smeri, idr.). Toda ne glede na po-manjkljivosti jasno vidimo neusklajenosti med potre-bami in namerami. Tako je 15,5 % več namer kot po-treb za višje in visoke šole, 14,1 % za srednje šole, usmeritev za poklicne šole je za 16,9 % manj, največji deficit pa je pri potrebah za priučitev, teh je kar za 30,5 %. Delno se deficit pokrije iz osipa iz poklicnih ali srednjih šol, kakor tudi števila neodločenih. Ven-dar je y potrebah še zelo močan. Tudi v občini Ljub-Ijana-Šiška je občuten generacijski primanjkljaj. I_z osnovnih šol prihaja ca. 1.000 učencev letno, gimnazij-skih maturantov je ca. 160, prdvidene letne potrebe pa znašajo ca. 2.200 novih zaposlitev vseh profilov. Gospodarstvo si pomaga z zaposlitvami iz drugih re-publik (priučitve, poklicne šole), kakor z dnevno mi-gracijo. c Analiza poklicnih namer glede na smeri šolanja pa je pokazala veliko bolj zadovoljivo sliko. Učenci so se v veliki meri odločali za poklice, ki so deficitarni. Izmed vseh poklicnih odločitev je problematičen pred-vsem gimnazijski maturant vse do uveljavitve usmer-jenega izobraževanja, ki bo moralo neskladja v ne-znatni meri korigirati. Rang lestvica namer za 4-letne srednje šole Namera Število gimnazijski maturant ekonomski tehnik gradbeni tehnik elektro tehnik 271 50 44 31 Namera Število strojni tehnik 31 pedagog ¦ 27 medicinska sestra 18 ostali tehniki 17 kemijski tehnik 15 administrativni tehnik 14 Rang lestvica namer za 2—3-letne poklicne šole Namera Število prodajalec ključavničar avtomehanik elektromehanik klepar frizer administrator PTT manipulant grafik elektrikar 72 28 16 16 10 7 3 5 5 4 Ob analizi poklicnih namer učencev osnovnih šol prihaja do izraza v znatni meri spolna neusklajenost, glede na stopnjo, kakor na smer šolanja. Pri odločit-vah za gimnazijo vodijo dekleta z 58,6 %, medtem kq so pri poklicnih šolah močneje zastopani dečki. Edini poklic na stopnji poklicnih šol, ki je »rezerviran« za dekleta, je poklic prodajalk, zanj se je odločilo 61 de-klet, v skupini odločitev za poklicne šole je to celih 67,7 %. Verjetno je komentar k temu vprašanju od-več; pri poklicni emancipaciji žensk smo še vedno na začetku poti.