Let® Will., štev. 123 Gelje, četrtek 4. novembra 1926. PoSfnina plačana y gofou!nta Izhafa v *orek, četriek In sobotc. Stane mesečno Din 1'— za inozcmstvo Din 20'—. Posamcena Stevisfka I l>in. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredniöivo in uprisV -. iätwo i Cetje Strossmayerjeva ulica 1 piitličjc. Rokopisi se ne VEaLajo7 Ggiaai po tarifu. Telefon int. štev. 65. Obrtna banka SHS pred ustanovitvijo. Rešitev vpraišanja ustanov.Hve Obrt- hg banke kraljevime S. H. S. se nahaja v zakljuenem stadiju. Zakon, ki daije pravue temelje banki, ki ji zagotavlja znatnio denairno pomoč s strain! vlade, ki jo oprošča taks, v^eh da.vkov in do- klad, koje morajo pmčati rse družbe, zaivezane javnemu polaiganju racunov, j in ji daje poleg tega še clruge prLvilegiqe pred zasebniiini clenamimi zavodi, je narodna skiipščina sprejela, tudi je miimister za trgov.imo in iindiustr.iijio že odobriil praivila banke, tako da se vrsijo sedaj samo še priiprave za redno poslo- vanje banke im njenih podruižniic. Srnelo smemio trdili, da ponienL ustaiuoviitev Obrtne banke S. H. S. nov mejniik v zgodo'vini razvoja našega obrtniištva, kajti kdor je okiiisdl greii- kost položaja, v katerem se je nahaijal. ko je zaman pro&il za krediite, potrebne za razši-riitev obra.ta, za naskup siirovin, kdor je ponovmio za.stonj trkal na ta ali ana vrata, temu ni treba pra.viti kaj mu pritnese novi zavod in ta sam more tndi. praviilno sodiiti o odlilčnom po>ine- nn tega zavoda, ki bo pra.va obrtiiiiska ustamova. Tenielijiem zakomskiih prhi- legiyev, more tudi novi zavod res po- inagati oJj.rtniiist.vu do zaželjenega i.n potrebiiiega razmaha. Zakonska določila skrbijo za lo, da bodo v upravi zavoda pravii obrtnii- ki vedino v večiini in samo v nadzor- stvu iinia veči/no država, ki hoče, sprlco 40% udeležbe na baxicni gla.vnici, po- tom svojih za,stopnikov, ki pa morajo Mti strokovnjaki liiilnMrstva trgovine im indii'Stri(je, narodne in državne hi- potekarne banke, nadziirati red no in pra.vil'no pasloivanje zavoda. Kakor pa mora ustanaviitev Obrt- ne banke v resnici odkrito.srcno razve- sseliiti vsakoga pravega obrtlniiika, ne J moremo vendar zaia'jiti dejistva, da bi bida custva slovenskega obrtmitka danes mnogo bolj radostna, če bi bil že danes gotov, da se istoea.sno s oentraTo osn.u- je tudi podnjžnka v Ljubljani. odnos- no ekspoziititra v Mari'born. Ko je slo- venßko obrtniJštvo prvič razpravljalo o uslanovi/tvi tega zavoda, je soglasno za- litevalo, da se nstanoviita tudi podruž- nici zavoda v Ljwbtjani in Mariboru. Ta Postulat je Zbornica za trgovino, obrt in iindustrij.o, pa tudi Zveza obrt- nijh zadrug z vsem povdarkom ponov- no talmačida na konipetentniili mestih, zanj so se zavzeli tudi naxodni poslan- ci. Toda prid'ike v skupščiini nivso bile slovenskeüiu odwtndikii naklonijene. — Medtem ko garantiira zakon poleg cen- tiraJe tudi istočasn.o u.stanov.itev po- družnice v Zagrebu, jo dobi Ljmfcljana sanio — po potrebi. Z ve.sel.Kjm pa da- nes u'gola'vljanio, da sincmo gledati -se- daj tudi na to vpražaraje s polnim za- upanjejn, kajti po razvoju razprav na zad'niji seijii sixsega odboi*a ustanovir teljev banko sinonio trdiiti, da se bo za- po.stavlja.nj« slm-enskega obrtnistva, koje so zaikrif\iiJ"e razmere v na:rodni skupseiini, vsaj deloma porpraviilo. V Boogradu se je va'süa dne 24. m. in. seja sinisega odbora ustanovirteljev banke. Na seji so bi'le sterilno zastopa- ne zbornice im oJwtiiiske zveze. Iz Slo- veniije so bili navzoči tajnik zbornice g. dr. Pless, načelniik zveze obrtnih za- drug v LjUibJjiami g. E. Fran,chetti in naceJiniik spl'osne zveze obrtnili zadrug v Mariiboru g. I. Bureš. Na seji se je sklepaJo o vsebini po- ziiva na vpi« deliuic, kl se mora po za- konu objftxiti v Sluzbenih Nov.inaJi visaij mesec clni pred začetkom vpiiso- vanja deJiiic. Poziiv je obj'avl'jen 1. no- vembra i. 1., tako da bo mogoce dobiti dein ice že 1. decenibra t. 1. Po-zlv vsebuje sanio glavna za- konska dolociii'a, predvsem o niaanenu im cil'j'iili banke. Üsnovna glavniica zna>- ša 75 miilijionov dinarjev in je ra&de- | l'jcna na 375.000 deJniic, vsaka po 200 dinarjev nominale. Država sodeluje na (lclniwki glaivjuiti s 40%, obrtniiki z 51 od.stotki, priijaiteljii otbrtni&tva pa z 9%. Pri vpisu je plačati za A;sako deTnico s-amo 20% nomiinalne vrednosti in 5 dinarjev za stroske; astalo je poravnati v enakiih lnesecni'h obroküi do 31. maa'ca 1929. Delni.ee bo doljili v Sloveniji pri Lju:l)lja.nski krediitni banki in njenrh podrir/nicaili, pri Gospodarsko-zadruž- nii banki. in njieniih podružnicaih im pri Obrtni banki v Ljnibljian.i im to od 1. decenibra t. 1. do 15. Januar ja 1927. Poziiv Asebuije obenem tudi val)ilo im dneMni red pralhodnega zbora del- nicarjev, ki se bo vršil 20. februarja 1927 v Beogradu. Upra.vičene zaliteve sloveiLskega obrtništvia so prisfe do prav posebnega iLzraza pri določitvi dnevnega reda za ta zbor. Po iizcrpnih, s tehtnimi raizlogi podprtih izvajanji.h tajnika g. dr, Plessa se je po debaiti sklenilo, da je poslaviiti na dnevni red lustanovnega zbora poleg točk, ki vse- buijejo izvolitetv piredsedništva zbora, porocido utstanovnega odbora o vpisu delnic, sprejein bancniih praviil, volitev rl'anov upra.vncga in nadzornega od- bora ter volH«v cJanov poslovnega od- bora glavne podruznice v Zagrebu, kot pasebna tocka tudi1: »ustanovitev po- družnice v Ljiutolljani.....in ekspozi- tnr v oniih mestih, koja so sedež take- ¦¦ ga ekononivskega piodroicja, ki je v sta- J nju z glavnico, kojio je vpiisalo in s so- razmerniini delom drža,^¦Ine ponioči vz- drževaiti .svojo ekspoziituro.« — S tem nam je zagotovljeno, da bo morala uis'tamovna skupscima sklepati o po- druižnici v Ljiuibljani im tudi o ekspozv turi v Maii'iiboTii in drug.ih mesti-h. Pre- prilcani srao, da bo tu.dli ust'anovnia .skupščina v iisti meri kakor šiirši cxlbor ustano'viitol'j.ev wazevaki zaliteve in po- trebe slovemskega obrtništva. Kar se tice podružniice v Ljubljia- iii, govori zakon samo o tem, da se le- ta ustanov.i po potrobi. Staviiti tu kake druigo pogoje, kakor vpis gotovega šte- viila delniic, bi pomenilo zahteva.ti od Slovenije obveznosti, koje se od Hrra.t- ske ni zahtevaJo. Tako stališče je za slo'vensko obrtniistvo poiiižujoče in po- nieiii brezobziirno zapostavljanje im.te- resov slovenskega obrtnika.. Zato bomo vöako tako zahtew, ki ni niti v zakonu ujtemei'jena, odlocno odklanjali. Ako se je dalo Za-grebu ])odi'Uižni<.'o brezpogojr nio, se jio mora daiti tudi Ljubljani. Po- trebo, ki jo zaihteva zakon za uistamo- viitev podru»žn,ftoe v Ljublijiani, utenie- l'jiuje viisoka razvojna stopnja sloven- j skega obrtniika, njegova številčnost, do- bra organ ilzaciijiči in spockilizitranost v vseh strokaJi, ko»ja mu omogoca, da vr- ši delo pijionLrja za celokupno obrtnii- ! štvo. Gospodarske fumkeije našega obrtništva so odlične viaznosti ne samo za našo ožjo pokrajiino, ampak za' celo drzavo in zato bi pomenilo zapostav- fjanje slovenskega obrtnika obenem tu- di za,postavljanj<3 interesov celokupne- ga gospodarsitva. Po jizvajanjiih. g. dr. Plessa na gori omonjeaii scji širšega odbora uetanovi- tel'jiev so podali zastopniiki bra,tov vSr- bov, kakor Hrvatov take izjave, da ne smemo dvomiti, da sc zahtevam po po- družniici v Ljubljani ne bo ugodilo. — Brez dvoma pa mora s^vensko obrtni- štvo pokazati, da ima na tej koristni in prevaini ustanovi največji interes s tem, da podpise delnice v čimvečjem številu. Naj ne bi bido obrtnika, ki ne bi bil demiičar tega res obrtniškega za- voda! Politika p TEŽEK POLOŽAJ VLADE. V sredo je narodna skupščina zopet za- čela s sejami. Edino delo, ki jo čaka obstoja v projektu malega zakona o !V>knadn:h krediitih za proracunsko le- to 1926-27. Gre tu v glavnem za do- polnilo nekatea-ili nezadostnih kreditov iz redneg-a budžeta za miiListrstvo pror- meta, predvsem za žefezničarske delav- ce. Tekom pireteklili pet dni odmora ni vladna večina niičesar pri.pra.vila za plenum Ntrodne skupščine razen pred- loga za spreineiubo čl. 205 zakona o prometnein osobjiu, s katerim se uki-> nija stalnost prometnega o^sobja še za nadaljnja tri let a. Verjetno je, da bo ta zakoTkski nacrt posta;vlj\an na dnevni red skupšcine te dni. Doslej vse kaže, da bo takoj Narodna skupščina ponov- no odgodena. Na agrarnein zakonu, ki je pred skured paAi^evci. Zato se je, kakar kažejo razmi znaki, glede nettun,skiJi konveneiij in urediitve agrarnili od.mošajev v Dalmaciijii dose- i gel spoxazuni v tem smisM, da pridejo konvent'ije pred parlament v dosodanjii obliki. Naigla»a.jo, da ni mogoče iizpre- meniiti nimsar na neltuimski'h k oilmen- ciijah. Tudi o tem vpraišanju se spra,v- Ija v zviezo priliod poslaniika BaTugdži1- ! ca v Beograd. Z druge strani nioiviij»o neka.teri, da se njegovo bivanje v pre- sitolmitei nanaša na nov-o •grupLrainje j evropskih ^¦e]e.si4 im na gotove zelo vai- ne (\ogodke na vzhodu Evrope, do ka- teriih mora baje praiv knialu priti. Cuje se, da je vse to v zvezi z našinii odno- saji do Rusijo. PrezgodnjI zakoni. Angleška vlada pripravlja zakon, ki bi predpißoval starost za ženitev ozi- roma možittev. Izvršilii so preiskavo o tem vprašanju in dognali. presenotrjive roči. Notranjii minister jo nedavno iiz- javil, da je studiral stare britanske po- stage o zakonskiih zvezah in meni, da je treba dolociü dvojno mejo za skle- panje zakonov. Praktično se sedaj za- čenjajo zakoni1 pri dekletih v 12., pri fantih v 14. letu sitarosti, da, dogaja se cel'o, da se nekatera dekleta poroče v starasti 10 let. Lansko leto se je poroči- la na Angreškem 1 trinajistletna dekli- ca, dalje so se omožile štiri 14-letne in 30 petnajßtletnih. Taki1 zakoni se sklenejo večinoma v cerkvi, kajti. tu se lažje prenmgajo težkoče glodo nedolotnosti nego pri ci- vilni'h zakonih. V uradiih nastajajo če- sto spo:rii glede starosti ženina ali ne- veste. Nedavno je neki uradnik vzei' na znanje zakon med žeiiiinom in nevesto, ki je trdila, da je atara 21 let. Ko sta zaročenca prišla k obredu, je zahteval dokumente. Nevesta pa je izjavi.la, da 2i j» mogia v Angliiji dobiti krstnega list a, ker se je rodila v Zelandiijk Uradniik jo moral odklonitt potrditev zakonske zveze im zaJ'jubljenca sta se žalostna vrniila domov, Sigurn.o je, da je bil a zai'oc'enka veliko mlajša. So tedaj tudi prinnori ko ženske povedo vočjo stairost kakor je res. V cerkvi piso tako strogi. V Car- matlien se je poročjla 12-letna dcklica brez ocetove vednosti z ucrteljem, ki jo je podučeval v šoli. Živela je ž njim čez počitniice, nato pa se je vrnila domov in je kmahi potem umrla. Kaj pa taki- le otroci vedo o zakonu in kaj sploh morejo vedetii? Zanimiv slučaj se je pripetii v Nottinghamshire. Med okli- cem v cerkvi je vstala neka deklica s klopi in vzkliikniila na ves glas? »Pre- ])ovedujem oklko«. Po cerkvenem opravü'u so jo povabidi v zakrkstij'O. Na veliko presenecenjie je župnik iizvedel, da je to ono dekle, čiigar možitev je bil pravkar razglasil s prizni.ee. Deklica je iizjavil'a, da se noče poročitK »Rcklr so mi, da se bom morala porociti, ko bom trikrat okli,cana,. Zato sem šla v cerkev, da hi zabraniJa oklice.« Pred Devonshiersko poroto se je nedavno obravnaval zanimity slucaj dvožonstva. Obtoženka 23-letna žena, je trdila, da jo je mati, ko je bila star a 16 let, prodaia za 12 liber nekemu po- nioivscaku, ki. pa je plaeal v gotovini le 1 lhbro. PorociJ'a se jie ž njim, po mate- riini smrti pa je mislila, da je prosta in je šla z drugim možem. Drugo dekle se je tudi» i)oroi'iilo v starosti 1G let za moža, ki je bil dvajset let starejši. Imel je dva mlada brata, ki sta ji oba zelo ugajafa. Ko je njen soprog umrl, sta ji oba ponudila ženi- töv, seveda se je odloeiila le za en-ega. Neka dekliiica se je poroeila s stai- rejsiin sinom iiz znane angleške rodbi- ne; kmalu nato pa si je vzel oče njeno sestro. To je tako razjezilo ml'ajsega ocotovega sina, da sc je oženil z mlajšo sestro žene svojega brata. Tako so se bratje oženili s svojimi tetami, postali lawtaii strki in svaki lastnega očeta. ! Ni red ok pfnner, da ima deklo, ki se prezgodaj omoži, ve.like zakonske iizkušnje. Neka žena je iizgubila dva so- proga ko je bila 23 let stara in se je v tej starosti porocifa s tret jinn. Komed'iya zmešnjav v zakonskem zi'Vljenju je tedaj taka, da angleška vla- da resno proucujo siilno zapredeno vprašanje, kako bi se te kocljive reči boljee urediie. Stenjka Raziii* Ime znamenitega ruskega uporni- ka iiz XVII. stoletjia Stenjke Razina je tudi pri nas splošmo zn.ano; saj so poje tudi med Slovenci ruska narodna pe- sem »Volga, Volga, mat' rodnaja«, v kateri igra Stenjka Razin gfavno vlo- gih Pesein pripoveduje, da se je vozil aitanian Stenjka s svojhni pajdaši po Volgi na^aji v matuško RusLjo im peljal s seboj lepo orijentalsko primteso, v katero se jo tako zaljubil, da je začel zanemarjati svoj glavni poklic. Pajdaši so začeli zbadati svojega poglavarja, da se je obabil in da ni več prejšnji ju- nak. To je Stenjiko Razina tako uje- zilo, da je pograbii primceso im jo v.rgel v valove. Med mnogimi pesnikK ki so ob- ravnavali žiivljenje toga narodnega ju- naka, je tudi ruski pesnik V. Giljarov- ski, ki je napksal o njeni 1. 1882. kra.sno pesniltev. Garska cenzura je to deio se- veda zaploniJa tako. da je bilo natisnje- no sole pod boljševiško vlado. Giljarov- ski opieuje justifikacijo Stenjke Razi- na, o kateri se splosn.o- niisli, da se je vršila na takozvanem Rdečem trgu v Mcxskvi. Pozneje so je pa pesnik mudil mod donskkni kozaki in slišal1 ustno izročilo, po katerem je bil Razin ob- glavljen na takozvanem inoskovskem »Blatu«, kjer je ostala njegova glava vec let. Boloto ali Blato sc imenuje otok med rekama Maskvo iji Ka.navo. G'Tja- rov.NOVA DOB A« St«*v. 123. Enrtto Splašno priljubtfen Kavni nadomesteifi < oteusen i cenen. Hoblva se v vseO dobro asorliraniß kolonijalniö irfjovinaf). V RUSIJA NA NOVI POTI. Na petnaj>sii konferenc i kom umisticne ätranke je poseglo v debato vec ruskih in tudi mozemskih komumisitov., Govo- riiLi so deloina o s-taJ>iJiKtvciijC kapiitaliiz- mu, deJoma pa o team, kakiho staliisče ] zavzema dio tega vprašamja opozicija. Soglasno sprejeta resolluciija odobrava izvajamja Builia;riina o diiianiiiiki m^d- - narodnib raznier in priporoca soTjjet- ski delegaciji v komiumkstični imterna- ciljonali, naj nadaljuije borbo proti skrajmo ievieairskiim itii desmii/čarskiim stirujani. Nadalju obsoja delovanje Zi- novjeva in ugotavlja, da ne more več stati na čelu iinternaciijionaie BuharLn jie naiglašal, da imaj'O v bodoče vodiima masta v tretji internaciiionali tudi ino- zemski clami. — Poročilo o gospodar- skem položajiu Rusije je bilo precej optimist it*no. Potrdiio je, da je Rusiija v stadijui gospodiarske in zlasti imdu- stritjske preosnove, ki jii mora biti ge- slo: praskrba potrebnoga kapiltaila z lastn o mocjo. Poročevalec Rykov je iz- jajviif, da sniatra večilna stranke vse to za popolnoma mogočtv dočiim bi opo- zkiiija irada kapiitulirala pred težavami te preosniove in socitjaJ'teticne struktu- re. — »Chicago Tribune« piše, da j»e ruiska vlada sklemila radikalno spre- iroenibo svoje politike. Predvsem hoee prepreviti nadaljmo vmešaivamje tret je imternacijonale v notranje zadeve dTu- giih držaiv iin u&taviti komunisticno propagando po svetu. Prva posledica tega sklVpa naj bi bil razpust propa- gandmih oddelkov. Rusija hooe tudi po- skušaiti doseči priiznaaije omiib držav, ki tega daslej so niiso storile in skleniiti z z njiiani pagodbe. p ČETRTI ATENTAT NA MUS- SOLINI J A. Ko je miiiiolo ncdelj:o mi!- luistrski pred.sed.Tiik Mussolini ob 6. u»ri zveoer odhajiail s kongresa, za pospeše- vanje znanosti na postajo v Bologni, je neki mTadeni'c ustrelil' nanj z revol- ver jean, a je zgrešil ciilj, ker se je kro- gla odbLla. AtaiUatcxrja je množica ta- koj ol>ko.li:la im liincaJa, doe.iiin je Mus-1 solini nadaljeval pot na postajo, kjer jie imie-1 nagov-or na oficiirje, nakar je ¦s posebniim vftik'ölni odpotoval. — Sto- ri'l;ec je sestnajfct let atari sitn tiskar- narja ZairnJjomjia- v Bologni, po fonenu Anteo. Zdi. pa se, da je bid ateWtal na šiiroko cKi'gaTiiiziiram. Zairotmiike bo tcžko ilzslediti, ker je moiožiica edimega, ki se je pokazal, ubMa. Razsirjiajo se vešti^ da Zamboni, ki ga je pobesnela faši- stovska midica zaklala, niiti ni bil ateai- tator. Zatrjugej.o naimreč, da družina Zambonijeva niikakor ni sovrazna fa- si'stom. Mladi Zaiinboni je še ]>red pa»r maseci bi.l sa,rn faisiist. Kakor &e za,go- tatvlja je policiija pred priliodom v Bo- logno zaplendila mnogo letakov, na ka- teriih je biilio tit&kano, da duce ne 1)0 za- pust.il Bologne zvv. Nadal'je je policija he pred sfovesnostjo v Bologni Üala za- preti okrog 2(XX) osumljiencev. Iz tega se da sklepati;, da ni del'al Zamboni sain. Suniničiijio še eno gospo, ki je ma- lo pred mestiom atentatla prodrla voja- ski koa'don im sla preko ceste, vsled Ce- sar je moral MussolLndijev avtoiriobil vioziti na kritičnein mestu bolj počasi. Poriiciija domneva, da je ta gospa za- pletena v atentat. Doslej ie se niso mo- gli dobili. škiih prevodov knjige neznanega An- gleža, Tei je biila napisana leta 1671. v Arhaingelsku. Giljarovski jie pa našei važen dokuiinent, ki nosi nap its: »Zako- niiti zapisnik i& t 1674. o prevozu v •Moskvo sainiozvan ca Vorobjeva, zna- nega pod imenom carevica Simeona Aleksejeviča.« Vorobjev je bil lnlade- niiic, ki ga je vozi;l Razin vedno s seboj in ga kdajal za prestolonaslednika. Ko so Raztoia njeli in obgla.vili, se je skri- val Vorobjev mod donskiimi in zaporor- skiinii kozaki do leda 1074., ko so ga sfednjiiic ujeli in umorili na Rdečem trgu v Moskvi na niaci'n, da so ga prir viezali za roke in noge h konjskim re- pom. : .^' V omenjienem dokumentu je reče- no, da je catr zapoivedal prenesti mjeigo- vo razüctvorjieno telo na Boloto in obe- sWi na kol poleg zlockica in iizdajalca Sten-jke Raziina. Poleg lega je \zs\n le- ta 1677. v Amsterdamu knj-%a »Za- pilski m dnevnik potovanja carskega : sla, ki je bit v Moskvi od januarja do juiliija 1676«. V tej kmjiffi. ie tudi odstar vek, kii govori o tern, ka-ko-je sei ca'.rski sel na Boloito pogledat Rst*ina glavo i>n Vorobjeva telo. Stenjka Razin je bil to- rej obglaA'ljen na rnalain otoku nied re- karna Mosk-vo in Kanavo. Seja oblastnoga odbora I SDS. ¦ Celje, 30. 10. *92& ^ l)a.nes pop'oldjie se je \^šila;. v; CeljisikeiTrdoinu seja oblastnega(iodbora: S. D. S. za rnariborsko^oblast. !Seje ;so se JUJdel^žili" del-ögati v^eih srezkih or- ganizaicig. V sniislu strankinega sta- tmta se je oJ>la.sitno načefstvo na niovo konstiituiiralo ter je bil soglasno izvo- ljen zopet za obliaistnega pred'sednika. g. dr. Franjio Lipold, za podpredsed- niike gg. Lovro Peitovar, dr. Milan Go>- rišek im dr. Ernest Kalan, za taijn.ika dr. Ljudeviit Piivko, za blagajnika pa Ivan Kejižar. V ök.sekuti»vo stra.iiike so bull delegirani poteg predsedstva gg. Jainko Lešniča.T, Ivan Kejžar, Anton Kador in dr. Kar el Koderrnan. ¦ Nato ,sta podala poliitično poročilo iiiarodni poslanec g. dr. Ljudevit Pif\"ko in mim. n. r;"g. dr. Albert Kramer, oblastni tajndtk g. Veka^lav Spindler, okiiožni tajinik g. Drago Žabkar, dele- gati srezkih orgamilzacij pa so referiira- rii o orgainizaitornilh vprašanjiJi. Vsa porociila so bila po ziwahni dobati so- glasno in z odobraivanjem vzeta na znanje. : 4 NaTodinoniiu poslancu g. dr. Ljiu- devilu Pivku, pasLanskeniu klubu SI)S ter sefoma stranike gg. Svetozarju Pri- bijcevicu in dr. Žerjaivu jo ebila izreče- na zaiiipn.iica. — r. Zbor SDS v Celju. Celje, dne 1. novembra 1926. Včeraj ob osmhh zvečer je prire- diila Saniostojma deinokratska stranka v Gelj'skeni domu jaiven strankin zbor, na katerem sta porociala o politicnem pofožaju narodni poslanec g. dr. Lju- devit Pivko im mim. n. r. g. dr. Albert Kramer. Mala d voran a Geljskega do- ma je bidčt nabilto polna, nad 300 zbo^- rovalicev je pazno im z zaniimanjem sfediilo iizviajainjiem. Iz obeli goArorov je brio posneti sle- steče: Politiicne prilike v drzawi so skraijino sl'abe iai so omajale v ljutdisbvu zaupanje v parlanienla.rii/jem. Današ- niJL reeimi je popollnoma nesposoJ)eiii ujstviariiti kakršnekoli gospodarske za- konie, ker je njega glaMia skrb izrav- na;ti vecne spore ined vJadnima stran- kaina.. Najjiviečje veselje v vladi je ta- krat, kadar Radic molci. Po enoletmem delovanju nima danaišnji režiim niiče- sa.r pozitivnega ziianainovati. Izeiwice- mje daivkov, ono najbolj jDerečih gospo- darskiih vprašanj., je stavl'jeno z d'nev- nega reda, pač pa se krlia konstantno čimovniški zakon tako, da je ostafa le še kariikatiira. Vprašamjie kronskiili penaijioniotov, ki je največja kultuTna srani'ota, je sploli imdiiskutabel. Inva- lidski zakon ustvarja dvoje vrst inva- lidov in deli njih želodce na srbijanske im precanßke. Narodna banka daje kre- clitte po večiniL le tuierodnim eleinen- tom. iii uničuje s tern našega trgovca in obrtnika. Dasi so te razmere naš ])arlamen- tarizem skoro popoluioma ubile, vendar ne smemo zgubiti vere vanj, tem\-ec nio- ramo stremeti za tern, da ga ozdravi- mio in ga izročimo borjšim Ijuidem. Po porociilili, katerinia so zboro- valici naivduseniO priitrjevali, so bile sprejete resolucijie gospodiar&kega, so- cijalnega, naciijionalnega in političnt^ga značaja. Ob 23. uri je zakljucil predsednik krasno uspeli zl)or, ki je dokazal, da je deniokralska misel v Celjai vzlic buta- nju raznih nasproinivh valov trdna ki neornajna — r. Celjska kronika. c KNJIGE VODNIKOVE DRU- ŽBE. Poverjenik za Vodnikovo družbo v Gelju naiznanjia ustanovnikom in čla- noin, ki so se bili priqavili pri celjskem poverjjieniištrvu, da dobijo knjige od sre- de, di^e'SS: novenubra naprej med 18.30 do 19. lire v tutjäto-promeJtTli pißa-rni (posfopje podTuinice PWÖ 'hryätske stedioniice). Kdor pride po knjige naj priini'se s seboj potrdiio in pa 50 par za postnino. Istocaisno bo povorjeni- štvo pobiivalo Clanarimo za leto 1927., ki zaraša 20 Diln, ustanovnima za oseil)e 500i J J i ji, 7a\ zavode, društva im dr. pa 1000 Din. Kdor boče iimeti priliodnje Deito wazane knjilge, plača 8 Dim več. Knjdlge se bodo deli'le izkljincno le v označenem času in prostoru. c REDNI SESTANEK ČLANOV KRAJEVNE ORGANTZACIJE SDS ZtA CELJE - MESTO odpade ta t^den radi ra(znih važniili seiji. — Iz ustega vz- roka odpade tudi redni sestanek SDS za Celjie-okoiiico. c MESTNO GLEDALIŠflE. V če- trtek dne 4. t. m. bo gostovala v Gelju l'jiu^ljanska drama s komedijo »Dr. Knock alii Triivmif mediinme«. V glarv- ni vi'ogi g. Rogcxz. Režija g. p'rof. Še- sta. Sodelujejio dame: Rogozova, Re- ka.rjeva, Wintro\ra, Ježekov, Gorj-upo- va ter gg. Lipah, Gregorin, Peöek, Ce- sar im drugi. Vstopnice so v prodaji v kngiga-rni Goričar in Le.skw"šek. c OKROŽNT URAD ZA ZAVA- ROVANJE DELAVCEV opozarja na dejstvo, da se v zadnjem casn pojav- ljajo sumlj'i.vi elementi pri delodajal- ciili tor pod p.retvezo, da so nameščenci urada, imkasirajo zavarovalne pri- .spevke. Delod'aijaloi, sie obvešča.jo, da posed lujiejio vsi uraidovi nameščenci. ka.teriim je poverjeno inkaso priisQpev- kov, uradno poobla.sitiilo, veljavno za območje prkst.ojuw ekspoziture in urad- no leigi.tiimacijo s fotografijo. V sum- ljiviili slu/6ajiili na.j interesenti za.bteva- jio predJožittev navedenih pooblastil, da se obvaruijejio škode. Osebe, ki. se ne , morejio zadostno legitimilrath?. j*»'" izra- j cilti oblastem. : >•'¦ ' c POZOR NA POŠTNE ZNAM- KE! Kakor smo že poročalii so prišle 1. t. m. v promet nove poštne znamke z zvišamimi, even ami, ki oslanejio v ve- ljavi le do konca novembra. Doklad,a k nomitnalni ceni znamk je nam'Pnjena za podporo oškodovancem po povodnji. Z miiHiolim pondeldkoan do ;konca no.-- vein bra so iizgiiibiile vefjavo dosedanj^ poštne znamike. Piisma in druge pošilj- ke, na kaiterih bodo nalepljene dose- danije poištne zmanike, se bodo smatra.le za nefranikovane. c TEORIJA IN PRAKSA. Na zadnjii seji krajnega šolskega sveta za Celje - okolliico so se oddala še zadnja dela, ki so potrebna pri novi šolsiki staivbi. Zaniniiko je, da dobi pri tej zgradbi lep zashižek obrtnik, ki kot za- «topnik gospodarske st ranke v okol/t- skein občimskem svetu ruje proti nwi soli. Vsi drugi bhvšii opozicij^omalci pa že račumajo köt trezni možje z dejstvi ter so se s solo spriijazniü. c SPREMEMBA POSESTI. Na jaivni draabi, ki se je vršida v petek na okrajnem sodišču, je kupiila botel »Pri kromii« mestna obeima celjiska za zne- sek 450.000 Dim od dosedanjega laist- nifka hotolirja Mifeiiia. Čanaka v Zagre- bu. Občilna naanerava dviigmdti trak ob Ljubljainski oesbi za eno nadstropje, r hieve pa pod ret i in zgradi'ti hiiso, ter j potein v»e porabili za st an ov ah ja. c PROTEST RADI BOOTŠKE- GA ZAVAROVANJA. Pomočii/iski zbor j grejniiia trgovcev v Celju sklicnje za petek dne 5. t. ni. protest no zbor ov an je proti naineravainemn ukidu trgovskega bolniiskega iin podporneiga drustva. Z bor o van je bo ob 8. zveoer v saionu Nairodinega doma. Baneni uTadniki. privaitnii. nannescencii im. trgovski so- trudiiiiiki, pridite, da protestiraimo pro- ti intriigam krogov, ki nani hočejo kra- tiiti prasvice in se polastiti našega de- narja! c PRORAČUNSKA SEJA 0B- ČINSKEGA SVETA se ne bo vršila v petek dne 5. novembra, ampak šete te- den pozneje. V petek dme 5. novennbra bo saini'O red na mesečna pleaiarna seja, na kateri se bo razpravijalo, OAporoičilih ite odsekov. " ' ¦ ¦ i» 5 c PRVA PEVSKA VAjJACELJ- SKEGA PEVSKEGA DRIJŠTVA se radi gowtovaiijta Ijubljanske dxanie pre- ložL na petek 5. t. m. ob 8.'UEi v mali dvorani Narodnega doma.. Pričakuije se, da se je udeleže vsi pevci in pevke, ki so bili že svojčas redni obiskovalci pevskih vaj>. Vabiijo se pa hidi novi pevci in pevke, ki imajo posluh in vo- tjio za resno, smotreno CLelo. Pet je bo poučeval g. Giiril Pregelj. c KNJIŽNICA NARODNE ČI- TALNIGE bode v petek 5. t. m. zaprta. — Knjiižmča.r. c NARODNA ČITALNICA ponovi v nedelijo dne 7. t. m. ob štirih popoi- dne Finžgarjevo ljudsko zgodbo v treh' dejanjith »Verigo*. c obCni z.B(;r ülasbe>~e ma- TICE. Glasbena Matica v Geljo vabi clane im prijatelije drustva na rednl oboni zbor, ki se bo vršil v peiek, dne 12. novembra ob 20. uri v poslopju Glasbene Maitice na Slomškovem trgu. c MOJA IND1JA IN KRŠC.AN- SXVp. 0 tem predm^tu bo predaval v srödiö', dne 3. t. m. zv-ecer ob pol devetili v evaiigelski cerkvi miisijonar Sadhu Jöhbl Nelson Gliris^tatanda. Pred,a,va- telj je rojen Indiijec, ki ,miisi|jonari v svoji domovini. On potuije iz Azije pre- ko Evrope v Ameriko. V Novem Sadu je bil gost pravosTavmega škofa ÖiTica. c PODRUŽNICA ŠUMARSKEGA UJ3RUŽENJA jie imela v petek, dme 29. oktobra v klubovi sobi Geljskega doma izredem obeni zbor, na kaiterem , se je izvolilo novo predsedstvo. Pi"ed- sedniikom jie bil izvoljen veleposestnik im vLadmi svetniik dr. Otan Detefa, podpredisednikom pa img. Anton ŠMc, oblastni referent v Ljubliani1. Sprejeta je biila resolucija za pre.pot-rebno go- zdarsko sol^o v Sloveniji, ki bi naj vz- gajala dober goizdairski nairaščaj. Za to solo naj se preidpise kot pogoj spre- jenia izobrazba popolne nieščanske sole, c NE DRAŽI MIRNIH LJUDI! Dne 29. ni. m. je opravljal mizarski pamočnik Miiam Pjtc na dvor;i»čii hiše Prcseirnova iifiica 10 neko delo. Pri tem ga je naid'liegoval z neumeistniini opaz- kami tani »staiinuijioci 13 let »taxi Edm. Mariinsek. Ker kl^jub opomimom doček f ni odnelial, mu je Piirc vrgel kladivo : v gla.vo im ga je tafco nesrečno zadol, da mu je preklal gornj'o ustmico, mu poškodovai kost im iiabiit tri zobe. Dec-ek i je odšel v boliniico, mm pa je bil na.- znanjen držaivnemu pravdništvu radi težke teles ne poskodbe. c STRELSKA DRUŽINA V CE- LJU. Miinoli petek zvwer se je Tjršil v mia,li. dvorani (Mjiskega -doana nstanov- ni oJ)čni zbor »StreLske druziime«. Ude- ležili so se zbara oficirji, čfani Orjiune im Sokola in drugi imiteresentr. Pred- sedova,! jo g. dr. ICrvin Mojiak. Polkov- Modna trgovina A. DROFENIK ¦ -l-i . -V ll , : Celje, Glavni trg 9. Perilo, ,,trikotaža, kravate; Žeprii robei, svila, dežniki, volna in DMC prejca v vseh .bärvah, modni nakiti, Sivalne potrebščine, čipke in vezenina, toletno milo i. t. d. ~ Priznano najbolj5e nogavice. Samoprodaja „Bat'a" čevljev. ]t>x»^^.-tissl«:a.x»ij3at. Vedno dwO! — Cene Mbnocie! —¦ PHzm pnrovrstao Mip! — PKhSi loco«! Štev. 123. >NQV A D 0 B A« Stran 3. Od ust do ust ¦ ^ i r gre govorica. kar tudl prava je resnica, . ,, - da- manufakturno blago po i ceni doblm edino le pri 10-10 Valentin Hladin CE LJE, zraven nemske cerkve. niiik g. Na'unioVi\c je razložiil' pornen družim za obraim>bo domovine proti sjo- vražn.ikom. V innen u piriipravl.jalne;ga otLbora je i&javdl g. Kraijnc, da je glede odibara dogovor med aktivnimi oiiciir- ji, reyxsrviriiinai oficirji, SokoLam i(n Or- jiirno. Ptri voTMvah je bil izvoljen pred- sodnihkom g. polkovnik Nainnovi.č, pod- predsedaujikom Lokairnair g. Arko, tajn.i- kom pproenik g. SLekovee, blagajmitkoni pa gg. Dniigo Siirec, dr. Milko Hrašo- vec, AdoJi Sadair in Lojze Rithteršič. c RAZŠIRJENJE ULICE BEN- JAMINA 1PAVCA. V petek se je vršila seja ohnajinega za.stopa eeljskega. Na ke} sejiii je. biilo sklenjenio na, troške akraj.nx*ga zaistopa popraiviti iln r&zši- riti ulico Benjiainina Ipa.vca, zaenkrat do javme bolkiice, v smiisiLu načrta, ki je bil zamiišljen že svoj čas. Tako bo su- daj r-egufirana tudi ta cesta, kakor so popr-avljoiiie ce,stte v Zatvodni in na Bre- gn. Ta ukrep moraino iiskreno pozdra- visti, s&j ce-sta kakar je bila že dolgo ni več mogla vzdrževati prometa. c NESREČA Z AVTOMOBILOM. V petek o poldevetih dopoldne je na Ljuhljanski cesti pri mestni plinarni povozi.1 sofer Miško Jurimac s svojim avtomobikxm Rozo Jesih iz Medloga. Avtomobil je nesreöno žensko pograbil itn podrl ter jo vfckel nekaj časa s se- boj., kont'jio pa z n-jo vired zavotzil v ja- » rek. Jesiihovo, ki je dabiila znatne po-. ' škodbe, so prepeljali v bolnico. — Zad- njije čaisc se čiije, da nekateri vqzniki zelomalo paizijio,! (la'nore po cestaJi ka- kor obsedenii in da sediljo pri1 krmilu baje.celo piijatnk V. tem smißlu bo ^pba preiiskati tudi ta šTiičaj. c MA,RTIN0V VEČER. Godbo.no društvo železnilcaTJev v Gelju priredi v soboto (). novemibra 1926 v gostislni »Zel«ni traivmik« Mairti-nov več-er z raz- nov.rstoiiim s]>orcdom. Začetok ob 7. mri, vsitopnima 5 Din. Mestno gledališče. Repertoar: Četrtok, 4. novembra: Doktor Knock alL Triiumf ni-odicine. Gaslov-in.jc IjfubljctinsJce dnune. Kino. KINO GABERJE. V četrtek 4., petek 5. iČlovek'z\lru(jeqa svetcu. Kat doclatok pogreb zrlarneniitega igralca Rudolf a Vatentiiiiia. — V oetrtok 4., petok 5. i:n soboto 6. rnavieinbra »Klinika Ijnhezni«. Gudna zgodba iz paxiiskega življenja. UNION ČOKOLADA KAKAO BONBONI Pred sodniki» Vidiite, gaspodjo, sa>j: nrsom nič sl'a- bega stcurio, a so me vendar prijeli. So- daj pa stojiim tu pred vami kakor kak liudodfeiLciC. üo že zahtovate, pa bom opravd1! generalno spoved; sam* pro- slm, da iriii. daste potem odv'ezo. Tako- le je biilo: Na.velQČal sern se del a in od- šel sem od svojega mojstra-slikaTja. Imam1 tako žilico za kaj večjioga. Na Rogaöki Slatini je bila s^izona; zakaj bi' mene tain ne bilo? Krediita sem iniel dovolj. Kd'O pa ne bo jiBinal denarja, če mu ga poanjijajo; pasebno pa dekldta, ko sem fant o4 fare. Še šoferJAi sem se iaiko dopadelj^da" me ja vozij| sem pa tja1 in se ci^n^jr mi je ^al: Veite, je bilo boljf/za.rcwctalic). No, j^,, tudi' pet paro-v CGvlije.V'^e^mp'ral ianeti, če sem že ho- tel igraiti grofača. Ne veste, kako so me gledale tinte poinalane babnioe; kar oči so obraicale za. niaaio. Pravite, da sem liotel ogoljufati vse te šoferje, nataka- riice itn. biirte. Saji nv. res. Ce bi imel do- volji denarja, bi vse pi'a,čal, tako pa n.e morem. Tma.ni tako smolo, da so ml v,se spremoni. Tndi1 dena.r v kovčeg.u se mi: je spremenil v slikarske čopiče. Ko- liko praviiite, da bo pokore? Sti.ri me- s,ece? Sem zadovoljen, sarao za en cas me še pus!He na proslem. Ne? Pa poj- va, go.^i)od jietnicar, naprej, ričot otepat. * Sedhj pride pa Trbovšek na vrsto. — Ga ni. — 0 Je pokličiite ga, je dol.i v shrambi,. No, Francelj,, koliko si star? 28 let, posestnika sin v CreSnjevcih pri Frankoi'ovem, že po § 128 kaznovan. Je praiv, kaij? Dobro. Ali se še nisi spa- meitova.1, saj si. vendar že za ženi.t', pa delas take neuniinosti. Take!« raziiiz- dance, ki ne pustuk) niti stii'i im pol leta starih dekM'c pri. mi.ru, kaznujemo prL naß zelo strogo. Ker že vse pri'znas, ti bonio da.li sanio pet niesecev težke jece. Vsak teden bos dvakrat na trdem ležal. a vsake štiriinajst dni se boš pa past if. da se ti preve.č razdražena in razbuirje- na kri olifadL Ko priideš ven, pa prosi očeta, da te ozen'ijo. Si razmel? Le pojdi. * Gromsfka strela, Janez, ne boš vo- zil po našili ozarah, ne. Ti, krivopriisez- nik, ti, ki si še večjii tait kakor jaz. Da boš d'riiigiic vedel se z mano tožarit', ti jiLh naložim s temle koljom. Na, tu imaa! In, jte Janeza Korlcek res malö ošlatal, za' kaari. so'ga gaspod sodniik v ŠmaTJu položiiK' na hladno za pet dni Ker pa ni. bil zadovol\jen, se je priitožiil na Ge- lije; pa, doh.ta.rja je gor vzel. Gospodjie so malo prestudilralii vse te grebe to so rekli, da je že tako prav kakor so go- spod v Šniarjiii rekli. * Janez, pustite dekleta pri miru, cfe1 vas rie marajo. Vemo, da ste k sla- b^munagnjen, a.Tii kar tako ssilo pa le ne smete nastopati. Sai imate tarn na Slemefniiku vendar kaj deklet, ki bi vas miarale. Sewda bo zdaj malo težje, ko boste iimeli uma,za'ne kondiiiiite. Dva me- seca boste pri nats sluzili za košto in kvartir; drugič vas bomo pa v Mari- bor poslali. Ste ra-zumeli? Martini Pristolič iiz VHan.ja, vi ste se svojemu narodu popolmoma izneve- riifi. Bi'valii site dotgo easa rued Nenrei in postali hud renegat. čeprav ste po rojstvLi Slovenes. Kaj, pijani ste billi iln se ne spoinnite? Varn bomo pa mi povedalii, kaj ste ¦govorilii. »Kaj nas bo učil tak kwiindel tain doli, jaz bi najraje postrelil te proklete Srbe, Hrvate in Slovencei.« To potrjiujejo price, da ste na javnem, prostoru govoriH Sram vas bodi, da kot Sl'ovenec kaj' takega miisli- te, a so holj, da govoriite. Za sedaj vas bodemo ka.znova.li po § 103 samo na 250 Dim globe, drugič se priipravite na riicot. Spajnetujte se in pomislitts, da bi se vaša jijanti v grobu obrnila, če bi ve- dela, da tako, zas/raanujete njen jezik. :*¦ Naij prideta oba1 paglavca notri! — Ti Jožek, ti si lep ticek. Pred trenni tedn* si bil tukaji itn, si nam obljubil, da se boš poboljšal, a si že zopet eno na- štimal. Kaj ti vendar v glavo pade, da grozis svoji sosedij s požigoin. Komaj petnajst let iniaš, pa boš že drugič z j>oO^i(U > > O O yCD>ÜHhwOi<; V ^lf- en O ^ iZ Dečman Ferdinand------3----------2---------------248 — - — | Esih Matija ....------3------24--------61 - - - -Friedrich Ivan ...------1----------2—-------49_ _ __ Gorenjak Joslp ..------13155 — — --- — — — — — Hohnjec Viktor . .-------II— 2 16---------------47 — - - -Hole Martin . . . .------1------------------— — — 100 90 — — — Junger Ludvik . .----------2------4-------_— _ _ _ _ _ Kroflič Alojz ....------2------21---------96- - _ -Lapornik Ivan ...------1— 1 62 — — — — — _ _ _ _ Leskošek Ivan ...--------------1— 1 — — — — 69 — — _ — Hohnjec Stefan w. .----------1- 1 2- —------------- — _ _ _ Permozer Anton . .------1 —j----------— — — - — — — _ — Rebeuschegfi: Franc------610 — 24 9—- - 180 429 87 - _ — 16 telet izvoz Urbančlč Adolf ..------2----------1 - - _ - 209 — - _ — Voisk Rozallja ...------i| 1 9---------_— — - - _ _ Reicher ivan ....------2 %- 1,1 — — - -• 109 — — _ — Zany Viktor . . . .----------, 2 -?. ~ 9- - — — 140 - 227 - - -Zavodnik Alojzija ------2 — - 21---- 45 - - - _ Gunžer Frldrik .. 4------:--------------— —_.— — — ___ Reberšak Anton . . —------------------l _ - _ — — _ _ ___ Pilih Karl.....----------i 1---------------------------- _ Mlakar (Šoštanj) - -1--------------'- ------------------ — _ - _ Plešivčnik Ana . .------------------1 —--------- — 245 38 - — — Lebič Fani . . . . —-------------------i 1---------------->>*- i«r ->t ~ — Robek Anton . .------------— 1 — —,------— 56 ,vp- ^-ojh+> — I Skoberne Fric . . .---------------1 2r,h- — - |- m H- -^ Bernardl Drago . .-------------------1-------------55 — — — — Janžek Marija ..-----1-----1 1 -.*_-_ — _ _ _ _ Zasebne stranke .-------------------! 7---------— -_ — — _ _ Skupno . . . I 4 — 28 22j 8J48|57---------II320 I8I8'442 — - - m Siran 4. »NOVA DOBAc Štpv 123. in uporabijaite še nadaije davno preizkuieni la pocenjuje kavo,jo krepča in ji daje dober okus. *sudi k žihu 5pada neobhodno Ravi TrancL. š REDUKCIJA TELEFONSKIH TAKS. Kctkor poročajo iz Beograda, je poštni minister izdal naredbo, s katero se. s 1. Januarjem prlhodnjega leta zni- žajo takse za instalaciijo in prenos te- Mona. Znižanje znaša 10 do 40 odstot- kov od sedanjiih tak«. Ena.ko uino.stna bi bila tudi redukcija ostalih telefon- ski'h pristojpbin, zlasti za telefonske razgovore na krajše razdalje. š PATRIJARH DIMITRIJE 80- LETNIK. Patrijarh srb.sko-pravoslav- ne cerkve, DimLtrije, je praznoval dne 2. novembra osemdesetletnico. Po vz- gledu stariih grbskiih patriijarliov si po- sta.vi sponiienik v posebni »zadužbilni«: zgradif bo impozantno cerkev v staTo- srbskem slogu. š PODRUŽNICA DRŽAVNE HT- POTEKARNE BANKE V LJUBLJA- NL Med miaistroni trg ovine in indu- strije tor glavnvm odborom clržavne hi- potekarne bainko so se prieela posveto- vanja glede ustan.ov.itve novih p od.ru ž- n'ic v vseli važnojših gospodarskiih sre- diščiih države. V načrtu jo tudii iisia- novilev podrii'zn.iiec državne liifpotekar- n.e banke v Ljtubljani. š »ITO« pasta za zobe — najbolja. Š TIHOTAPEC S SAHARTNOM. Pkotski hotel he Pera SinLljanic se je na dobeTo bav.il s tiliotapljenjem saha- Üii.eHc za gospode, dame.fante, dt K lice in , otroke, . kakor tudi bluze, krila, :' pUsče.zim- slc|au pri kolodvoru,ter se priporočam za cenj. naročila. Josip Zidarič, carinski posrednik, Celje. rina. Policija jo poslala k njeniu tri detektiVe, ki SiO se mu prcdstavili. kot tihotaipci ,iin prekitpoevalci s sahari- nom. Gazda Pera je sei na lim. Pri njem so nažli 12 kg sahairina, ki se je naJiaijal v posebnih ploče.vimastih škat- 1 jab. š ZA ZLATO SV0BOU0. Ziiani fimamcier v ponareje\ralski aferi v Vrš- cu Ivan Ditsch, ki sc naliaja v zaporu v Novem Sadu, je poslal sodišču proš- njo,. da ga proti ka.veiji 60.000 dinarjev izpusti iiz preiiskovalnega zapora. Šo- dišče prošnji ni ugodilo. Sedaj je Ujitsch priipravljen piacati tudi G00.000 dimairjev, ako ga izpuste. š VLOM V PTU.TSKI IDAVČNI URAD PÜJASNJEN. Kakor sino po- rocal'i.,, jo bid pred meseci izvršen drzen vlom v ptuj.ski davčiii u-rad. Vlomilci so sicer pozabili svoje vlomilsko orodje v btagajniskem prostoru, vendar pa se dolgo ni posrečilo priti vlomiltern na sled. Sodaj se je končno ugotovilio, kje je bilo knpljeno vlomilsko orodje in na ta miičin je policija tudi eruiirala stot- riil'ce — dva profesijionaLna madjairska vlomil'ca. š ŽENA DRŽAVNI PRAVDNIK. Pri aairajevskem sodišču je bila kot dr- žaivni pravdniik nameščena ga. Zora Iličcva, ki ima za to mesto popolno kvafifikacijio. Te dni jie bida premežče- na in sioer za tajnico k upravnemu socliscu, ker še do danes ni principin- j jd.no rešeno vprašanjc, da-li je žena ', lahiko sodniik. ß Gdda se v najem s. o b a in kuhinja tistemu, ki odkupi pohištvo spalnice. Naslov v upravi lišta. Preii nWM \\W0 in iz pseti druuiti radntUou tiobavlja if, UM\i na doai v mesfn _________ in okollci Franjo lost, CELJE, Aleksandrova nl. 4 untwiaiHnoaBinaaaHHaaagHHnnmMMniBi Protii^iava. Na izjavo svojega moZa v »Novi dobi« izjavljam, da svojemu možu doslej nisem napravila nikakih posttanskih dolgov, za katcre bi on moral biti plačnik. Zu blago pa, ki se ga porabi v skupnem gospodinjstvu, pa on mora biti phičnik. Ni lepo, da me tako spravlja ob dobro ime v časopisu. Roza Čepin, soproga uradnika OUZD v Celju. š SAM0M0R RABI NEZIVESTO- BJCu V Mostai'u se je z lizolom zastru- pida 25-lotna Saveta Maxic. MotiJv sa- momora j,e nezvestoba ljubimca, ki se jo porotcil z druigo. Stanje mladenke je opasno. I š nenava;dna bolezen med SELJAKI. V sdu Mravici pri Šiibeni- ku se je pojavila čudna botezen. Več seljaköv jie dobiilo liudo mrzlico in ne- kateri so brinlniidi krii. Vzrok bolezni še ni znan. I š RIBIG ÜSTRELJEN PRI STRE- i LJANJU NA TARČ0. Na Ra;tncm ostrviu pri Novem Sadu se je v torek , viršilo obiicaj.no vojaško strel'janje na j tai'co. Pri tej priliiki je bil slučajno ! ustreljen ribič Miile Ivanisevic, ki se je s čolnom vozi'l okoli otoka, oeprav je bilo to zaradi streljanja prepovedano. Krogla ga je zadefa iz daljave 1500 m. Ribi.c je obležal n,\ mestu mirtev. š VIHAR POVZROGIL SMRT SELJAKA. V selu Presanče v skop- Ijanskem srezu se jio v pondeljek Rist a I Seku'lic v bližin.i svoja hiše povspel H8Ü • b.ra,s-t, da naklesti stelje za živino. Vi- ha,r, ki je mal tern nastal, je Ri:sto str- moglaviil s hTasta. Padel je na tla tako iiiesrečnio, da si je zlomif tifliiik in ob- ležal mrtev na tleb. š RAZVELJAVL.TENA SMRTNA OBSODBA. Mariiborsko porotno sodi- \ see je svojeas obsodiJo hlapca Ivana ¦ Pecovnika iz St. Pavla pri Preboldu I radi ropairskega um,cnna na smrt na ve- ffsaldh. Na podla^gi nicnostne pritozbe je stol sednioriee sedaj> to sodbo razve- ljaiviT ter odredi'l ponovno razpravo, ki se bo viršiila v zimiskem terminu. Pe- čovnik se je skušal po obsodbi v svoji celiici obesiiti, vendar pa so njegovo na- mero še pra,vocasno preprečill. š STRAŠNA SMRT. V Žabji vaist je paidala tirileitna Frančiška Florjan- čičeva, hčerka ruxlairja na zapadnem okrožjiu v Trbovljali, v sod, poln vire- lega luga. Nesreičnega ötroka so pre- peliiali sicer takoj v iDohiiico, vendar mu ni biio več pomoči. Deklica je iine- la tako težke opekline po vsem životn, da je kmalu nato med strašnimi bole- ciinami izdilniiila. Poigreb se bo vrsil dame« pop old ne. š NEMSKA Sola v št. ilju v SLOV. GORK^AH. V ol)iiiejnem Št. Iliju nad Mai'iborom v.zdrzuje na&a država še vedno nemško šolo kot viden sinoier bivše Siidmarkiine trdnjave ob Muri. :'6o\o obiskirje komaj 32 učencev Ln uceiik, otrok nemških starišev, ki jili je bila svoj čas pred vojno naselila, SQdmarka v svrbo germaiiiizacije paisu od Spi'lja do Maribora. Kako je pa na Koroškem- š 0DL1K0VANJE SLOVENSKIH Š0LNIKOV. Z .redom Sv. Save III. stopnje jc bil odl'i-kovan dr. Janko Bez- jak, vpokojoni oblastni šolski Inspektor in odi'i'cni slovenski pedagog, z redom Sv. Save IV. stopnje je odlikovan vpo- kojeni profesor Janez Vreže. Razširjajte „Wovo Dobo"! Za ^eseü in zitno Pristno češko in ang'esKo sukno za površnike, raglane in obleke, srajce, kravate, ovratnike, razno volneno in trikotno perilo, rokavice, noga- vice, poluverji itd. Pliše, otomane, vel ourj e za plašče, veüka izbira najmoder- nejšcga volnenega bl.iga za obleke in kostume, volnene nogavice, rokavice itd. P Delaj, nabiraj K in hrani, varčevati M se ne brani. Pop»lnoma varno Daložile denarne prioranke pri zad^ugi Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v staiosti ! waTljivost, treznost, varčnost, so predpogoj ,nravnosti 1 stavbena in kreditna zactruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Ceiju Obrestujc hranilnc mO| l vloqe po ° /0" Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vlogc nad 1,500000 Din. Iz maiega rate veliko! l? ZSfS&SSknrcS. Pisarna v Celju, Prešernova m. 6. Puoilapnovaren in javnokoristen denarni zavod celjskega mesta Mestna liranilnica celjska Ustanovljena leta 1864. — Pod trajnim državnim imdzofstvom. V lastni palači pjr»i kolodvoK>u. V8LlsranllnlCnSi>osliseS2vrduJe|o na|K Hönlneje. tttiro Infoč« no. Ugoitvio obresiovanje. Polasnlln in nasveti brezplačno, Vrednost rezervnih zakladov nad Krori 2S.OOO.OOO*— Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premozenj^m in z vso svojo clavcno moejö. PL Tiska in izdaja Zvezna tisknrna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tiskarno Milan Četina | zajedakcijo Vinko V. Gabor«. - Oba v Celju.