Let® Will., štev. 123
Gelje, četrtek 4. novembra 1926.
PoSfnina plačana y gofou!nta
Izhafa
v *orek, četriek In
sobotc.
Stane mesečno Din 1'—
za inozcmstvo Din 20'—.
Posamcena Stevisfka
I l>in.
Račun poštno-čekovnega
zavoda štev. 10.666.
Uredniöivo
in uprisV -. iätwo i
Cetje
Strossmayerjeva ulica 1
piitličjc.
Rokopisi se ne VEaLajo7
Ggiaai po tarifu.
Telefon int. štev. 65.
Obrtna banka SHS
pred ustanovitvijo.
Rešitev vpraišanja ustanov.Hve Obrt-
hg banke kraljevime S. H. S. se nahaja
v zakljuenem stadiju. Zakon, ki daije
pravue temelje banki, ki ji zagotavlja
znatnio denairno pomoč s strain! vlade,
ki jo oprošča taks, v^eh da.vkov in do-
klad, koje morajo pmčati rse družbe,
zaivezane javnemu polaiganju racunov, j
in ji daje poleg tega še clruge prLvilegiqe
pred zasebniiini clenamimi zavodi, je
narodna skiipščina sprejela, tudi je
miimister za trgov.imo in iindiustr.iijio že
odobriil praivila banke, tako da se vrsijo
sedaj samo še priiprave za redno poslo-
vanje banke im njenih podruižniic.
Srnelo smemio trdili, da ponienL
ustaiuoviitev Obrtne banke S. H. S. nov
mejniik v zgodo'vini razvoja našega
obrtniištva, kajti kdor je okiiisdl greii-
kost položaja, v katerem se je nahaijal.
ko je zaman pro&il za krediite, potrebne
za razši-riitev obra.ta, za naskup siirovin,
kdor je ponovmio za.stonj trkal na ta ali
ana vrata, temu ni treba pra.viti kaj
mu pritnese novi zavod in ta sam more
tndi. praviilno sodiiti o odlilčnom po>ine-
nn tega zavoda, ki bo pra.va obrtiiiiska
ustamova. Tenielijiem zakomskiih prhi-
legiyev, more tudi novi zavod res po-
inagati oJj.rtniiist.vu do zaželjenega i.n
potrebiiiega razmaha.
Zakonska določila skrbijo za lo,
da bodo v upravi zavoda pravii obrtnii-
ki vedino v večiini in samo v nadzor-
stvu iinia veči/no država, ki hoče, sprlco
40% udeležbe na baxicni gla.vnici, po-
tom svojih za,stopnikov, ki pa morajo
Mti strokovnjaki liiilnMrstva trgovine
im indii'Stri(je, narodne in državne hi-
potekarne banke, nadziirati red no in
pra.vil'no pasloivanje zavoda.
Kakor pa mora ustanaviitev Obrt-
ne banke v resnici odkrito.srcno razve-
sseliiti vsakoga pravega obrtlniiika, ne J
moremo vendar zaia'jiti dejistva, da bi
bida custva slovenskega obrtmitka danes
mnogo bolj radostna, če bi bil že danes
gotov, da se istoea.sno s oentraTo osn.u-
je tudi podnjžnka v Ljubljani. odnos-
no ekspoziititra v Mari'born. Ko je slo-
venßko obrtniJštvo prvič razpravljalo o
uslanovi/tvi tega zavoda, je soglasno za-
litevalo, da se nstanoviita tudi podruž-
nici zavoda v Ljwbtjani in Mariboru.
Ta Postulat je Zbornica za trgovino,
obrt in iindustrij.o, pa tudi Zveza obrt-
nijh zadrug z vsem povdarkom ponov-
no talmačida na konipetentniili mestih,
zanj so se zavzeli tudi naxodni poslan-
ci. Toda prid'ike v skupščiini nivso bile
slovenskeüiu odwtndikii naklonijene. —
Medtem ko garantiira zakon poleg cen-
tiraJe tudi istočasn.o u.stanov.itev po-
družnice v Zagrebu, jo dobi Ljmfcljana
sanio — po potrebi. Z ve.sel.Kjm pa da-
nes u'gola'vljanio, da sincmo gledati -se-
daj tudi na to vpražaraje s polnim za-
upanjejn, kajti po razvoju razprav na
zad'niji seijii sixsega odboi*a ustanovir
teljev banko sinonio trdiiti, da se bo za-
po.stavlja.nj« slm-enskega obrtnistva,
koje so zaikrif\iiJ"e razmere v na:rodni
skupseiini, vsaj deloma porpraviilo.
V Boogradu se je va'süa dne 24. m.
in. seja sinisega odbora ustanovirteljev
banke. Na seji so bi'le sterilno zastopa-
ne zbornice im oJwtiiiske zveze. Iz Slo-
veniije so bili navzoči tajnik zbornice
g. dr. Pless, načelniik zveze obrtnih za-
drug v LjUibJjiami g. E. Fran,chetti in
naceJiniik spl'osne zveze obrtnili zadrug
v Mariiboru g. I. Bureš.
Na seji se je sklepaJo o vsebini po-
ziiva na vpi« deliuic, kl se mora po za-
konu objftxiti v Sluzbenih Nov.inaJi
visaij mesec clni pred začetkom vpiiso-
vanja deJiiic. Poziiv je obj'avl'jen 1. no-
vembra i. 1., tako da bo mogoce dobiti
dein ice že 1. decenibra t. 1.
Po-zlv vsebuje sanio glavna za-
konska dolociii'a, predvsem o niaanenu
im cil'j'iili banke. Üsnovna glavniica zna>-
ša 75 miilijionov dinarjev in je ra&de-
| l'jcna na 375.000 deJniic, vsaka po 200
dinarjev nominale. Država sodeluje na
(lclniwki glaivjuiti s 40%, obrtniiki z 51
od.stotki, priijaiteljii otbrtni&tva pa z 9%.
Pri vpisu je plačati za A;sako deTnico
s-amo 20% nomiinalne vrednosti in 5
dinarjev za stroske; astalo je poravnati
v enakiih lnesecni'h obroküi do 31.
maa'ca 1929.
Delni.ee bo doljili v Sloveniji pri
Lju:l)lja.nski krediitni banki in njenrh
podrir/nicaili, pri Gospodarsko-zadruž-
nii banki. in njieniih podružnicaih im pri
Obrtni banki v Ljnibljian.i im to od 1.
decenibra t. 1. do 15. Januar ja 1927.
Poziiv Asebuije obenem tudi val)ilo
im dneMni red pralhodnega zbora del-
nicarjev, ki se bo vršil 20. februarja
1927 v Beogradu. Upra.vičene zaliteve
sloveiLskega obrtništvia so prisfe do
prav posebnega iLzraza pri določitvi
dnevnega reda za ta zbor. Po iizcrpnih,
s tehtnimi raizlogi podprtih izvajanji.h
tajnika g. dr, Plessa se je po debaiti
sklenilo, da je poslaviiti na dnevni red
lustanovnega zbora poleg točk, ki vse-
buijejo izvolitetv piredsedništva zbora,
porocido utstanovnega odbora o vpisu
delnic, sprejein bancniih praviil, volitev
rl'anov upra.vncga in nadzornega od-
bora ter volH«v cJanov poslovnega od-
bora glavne podruznice v Zagrebu, kot
pasebna tocka tudi1: »ustanovitev po-
družnice v Ljiutolljani.....in ekspozi-
tnr v oniih mestih, koja so sedež take- ¦¦
ga ekononivskega piodroicja, ki je v sta- J
nju z glavnico, kojio je vpiisalo in s so-
razmerniini delom drža,^¦Ine ponioči vz-
drževaiti .svojo ekspoziituro.« — S tem
nam je zagotovljeno, da bo morala
uis'tamovna skupscima sklepati o po-
druižnici v Ljiuibljani im tudi o ekspozv
turi v Maii'iiboTii in drug.ih mesti-h. Pre-
prilcani srao, da bo tu.dli ust'anovnia
.skupščina v iisti meri kakor šiirši cxlbor
ustano'viitol'j.ev wazevaki zaliteve in po-
trebe slovemskega obrtništva.
Kar se tice podružniice v Ljubljia-
iii, govori zakon samo o tem, da se le-
ta ustanov.i po potrobi. Staviiti tu kake
druigo pogoje, kakor vpis gotovega šte-
viila delniic, bi pomenilo zahteva.ti od
Slovenije obveznosti, koje se od Hrra.t-
ske ni zahtevaJo. Tako stališče je za
slo'vensko obrtniistvo poiiižujoče in po-
nieiii brezobziirno zapostavljanje im.te-
resov slovenskega obrtnika.. Zato bomo
vöako tako zahtew, ki ni niti v zakonu
ujtemei'jena, odlocno odklanjali. Ako se
je dalo Za-grebu ])odi'Uižni<.'o brezpogojr
nio, se jio mora daiti tudi Ljubljani. Po-
trebo, ki jo zaihteva zakon za uistamo-
viitev podru»žn,ftoe v Ljublijiani, utenie-
l'jiuje viisoka razvojna stopnja sloven- j
skega obrtniika, njegova številčnost, do-
bra organ ilzaciijiči in spockilizitranost v
vseh strokaJi, ko»ja mu omogoca, da vr-
ši delo pijionLrja za celokupno obrtnii- !
štvo. Gospodarske fumkeije našega
obrtništva so odlične viaznosti ne samo
za našo ožjo pokrajiino, ampak za' celo
drzavo in zato bi pomenilo zapostav-
fjanje slovenskega obrtnika obenem tu-
di za,postavljanj<3 interesov celokupne-
ga gospodarsitva.
Po jizvajanjiih. g. dr. Plessa na gori
omonjeaii scji širšega odbora uetanovi-
tel'jiev so podali zastopniiki bra,tov vSr-
bov, kakor Hrvatov take izjave, da ne
smemo dvomiti, da sc zahtevam po po-
družniici v Ljubljani ne bo ugodilo. —
Brez dvoma pa mora s^vensko obrtni-
štvo pokazati, da ima na tej koristni in
prevaini ustanovi največji interes s
tem, da podpise delnice v čimvečjem
številu. Naj ne bi bido obrtnika, ki ne
bi bil demiičar tega res obrtniškega za-
voda!
Politika
p TEŽEK POLOŽAJ VLADE. V
sredo je narodna skupščina zopet za-
čela s sejami. Edino delo, ki jo čaka
obstoja v projektu malega zakona o
!V>knadn:h krediitih za proracunsko le-
to 1926-27. Gre tu v glavnem za do-
polnilo nekatea-ili nezadostnih kreditov
iz redneg-a budžeta za miiListrstvo pror-
meta, predvsem za žefezničarske delav-
ce. Tekom pireteklili pet dni odmora ni
vladna večina niičesar pri.pra.vila za
plenum Ntrodne skupščine razen pred-
loga za spreineiubo čl. 205 zakona o
prometnein osobjiu, s katerim se uki->
nija stalnost prometnega o^sobja še za
nadaljnja tri let a. Verjetno je, da bo ta
zakoTkski nacrt posta;vlj\an na dnevni
red skupšcine te dni. Doslej vse kaže,
da bo takoj Narodna skupščina ponov-
no odgodena. Na agrarnein zakonu, ki
je pred sku
red paAi^evci.
Zato se je, kakar kažejo razmi znaki,
glede nettun,skiJi konveneiij in urediitve
agrarnili od.mošajev v Dalmaciijii dose-
i gel spoxazuni v tem smisM, da pridejo
konvent'ije pred parlament v dosodanjii
obliki. Naigla»a.jo, da ni mogoče iizpre-
meniiti nimsar na neltuimski'h k oilmen-
ciijah. Tudi o tem vpraišanju se spra,v-
Ija v zviezo priliod poslaniika BaTugdži1-
! ca v Beograd. Z druge strani nioiviij»o
neka.teri, da se njegovo bivanje v pre-
sitolmitei nanaša na nov-o •grupLrainje
j evropskih ^¦e]e.si4 im na gotove zelo vai-
ne (\ogodke na vzhodu Evrope, do ka-
teriih mora baje praiv knialu priti. Cuje
se, da je vse to v zvezi z našinii odno-
saji do Rusijo.
PrezgodnjI zakoni.
Angleška vlada pripravlja zakon,
ki bi predpißoval starost za ženitev ozi-
roma možittev. Izvršilii so preiskavo o
tem vprašanju in dognali. presenotrjive
roči. Notranjii minister jo nedavno iiz-
javil, da je studiral stare britanske po-
stage o zakonskiih zvezah in meni, da
je treba dolociü dvojno mejo za skle-
panje zakonov. Praktično se sedaj za-
čenjajo zakoni1 pri dekletih v 12., pri
fantih v 14. letu sitarosti, da, dogaja se
cel'o, da se nekatera dekleta poroče v
starasti 10 let. Lansko leto se je poroči-
la na Angreškem 1 trinajistletna dekli-
ca, dalje so se omožile štiri 14-letne in
30 petnajßtletnih.
Taki1 zakoni se sklenejo večinoma
v cerkvi, kajti. tu se lažje prenmgajo
težkoče glodo nedolotnosti nego pri ci-
vilni'h zakonih. V uradiih nastajajo če-
sto spo:rii glede starosti ženina ali ne-
veste. Nedavno je neki uradnik vzei' na
znanje zakon med žeiiiinom in nevesto,
ki je trdila, da je atara 21 let. Ko sta
zaročenca prišla k obredu, je zahteval
dokumente. Nevesta pa je izjavi.la, da
2i j» mogia v Angliiji dobiti krstnega list a,
ker se je rodila v Zelandiijk Uradniik jo
moral odklonitt potrditev zakonske
zveze im zaJ'jubljenca sta se žalostna
vrniila domov, Sigurn.o je, da je bil a
zai'oc'enka veliko mlajša. So tedaj tudi
prinnori ko ženske povedo vočjo stairost
kakor je res.
V cerkvi piso tako strogi. V Car-
matlien se je poročjla 12-letna dcklica
brez ocetove vednosti z ucrteljem, ki jo
je podučeval v šoli. Živela je ž njim čez
počitniice, nato pa se je vrnila domov
in je kmahi potem umrla. Kaj pa taki-
le otroci vedo o zakonu in kaj sploh
morejo vedetii? Zanimiv slučaj se je
pripetii v Nottinghamshire. Med okli-
cem v cerkvi je vstala neka deklica s
klopi in vzkliikniila na ves glas? »Pre-
])ovedujem oklko«. Po cerkvenem
opravü'u so jo povabidi v zakrkstij'O. Na
veliko presenecenjie je župnik iizvedel,
da je to ono dekle, čiigar možitev je bil
pravkar razglasil s prizni.ee. Deklica je
iizjavil'a, da se noče poročitK »Rcklr so
mi, da se bom morala porociti, ko bom
trikrat okli,cana,. Zato sem šla v cerkev,
da hi zabraniJa oklice.«
Pred Devonshiersko poroto se je
nedavno obravnaval zanimity slucaj
dvožonstva. Obtoženka 23-letna žena,
je trdila, da jo je mati, ko je bila star a
16 let, prodaia za 12 liber nekemu po-
nioivscaku, ki. pa je plaeal v gotovini le
1 lhbro. PorociJ'a se jie ž njim, po mate-
riini smrti pa je mislila, da je prosta
in je šla z drugim možem.
Drugo dekle se je tudi» i)oroi'iilo v
starosti 1G let za moža, ki je bil dvajset
let starejši. Imel je dva mlada brata,
ki sta ji oba zelo ugajafa. Ko je njen
soprog umrl, sta ji oba ponudila ženi-
töv, seveda se je odloeiila le za en-ega.
Neka dekliiica se je poroeila s stai-
rejsiin sinom iiz znane angleške rodbi-
ne; kmalu nato pa si je vzel oče njeno
sestro. To je tako razjezilo ml'ajsega
ocotovega sina, da sc je oženil z mlajšo
sestro žene svojega brata. Tako so se
bratje oženili s svojimi tetami, postali
lawtaii strki in svaki lastnega očeta. !
Ni red ok pfnner, da ima deklo, ki
se prezgodaj omoži, ve.like zakonske
iizkušnje. Neka žena je iizgubila dva so-
proga ko je bila 23 let stara in se je v
tej starosti porocifa s tret jinn.
Komed'iya zmešnjav v zakonskem
zi'Vljenju je tedaj taka, da angleška vla-
da resno proucujo siilno zapredeno
vprašanje, kako bi se te kocljive reči
boljee urediie.
Stenjka Raziii*
Ime znamenitega ruskega uporni-
ka iiz XVII. stoletjia Stenjke Razina je
tudi pri nas splošmo zn.ano; saj so poje
tudi med Slovenci ruska narodna pe-
sem »Volga, Volga, mat' rodnaja«, v
kateri igra Stenjka Razin gfavno vlo-
gih Pesein pripoveduje, da se je vozil
aitanian Stenjka s svojhni pajdaši po
Volgi na^aji v matuško RusLjo im peljal
s seboj lepo orijentalsko primteso, v
katero se jo tako zaljubil, da je začel
zanemarjati svoj glavni poklic. Pajdaši
so začeli zbadati svojega poglavarja,
da se je obabil in da ni več prejšnji ju-
nak. To je Stenjiko Razina tako uje-
zilo, da je pograbii primceso im jo v.rgel
v valove.
Med mnogimi pesnikK ki so ob-
ravnavali žiivljenje toga narodnega ju-
naka, je tudi ruski pesnik V. Giljarov-
ski, ki je napksal o njeni 1. 1882. kra.sno
pesniltev. Garska cenzura je to deio se-
veda zaploniJa tako. da je bilo natisnje-
no sole pod boljševiško vlado. Giljarov-
ski opieuje justifikacijo Stenjke Razi-
na, o kateri se splosn.o- niisli, da se je
vršila na takozvanem Rdečem trgu v
Mcxskvi. Pozneje so je pa pesnik mudil
mod donskkni kozaki in slišal1 ustno
izročilo, po katerem je bil Razin ob-
glavljen na takozvanem inoskovskem
»Blatu«, kjer je ostala njegova glava
vec let. Boloto ali Blato sc imenuje otok
med rekama Maskvo iji Ka.navo. G'Tja-
rov.NOVA DOB A«
St«*v. 123.
Enrtto
Splašno priljubtfen
Kavni nadomesteifi <
oteusen i cenen.
Hoblva se v vseO
dobro asorliraniß
kolonijalniö irfjovinaf).
V RUSIJA NA NOVI POTI. Na
petnaj>sii konferenc i kom umisticne
ätranke je poseglo v debato vec ruskih
in tudi mozemskih komumisitov., Govo-
riiLi so deloina o s-taJ>iJiKtvciijC kapiitaliiz-
mu, deJoma pa o team, kakiho staliisče ]
zavzema dio tega vprašamja opozicija.
Soglasno sprejeta resolluciija odobrava
izvajamja Builia;riina o diiianiiiiki m^d- -
narodnib raznier in priporoca soTjjet-
ski delegaciji v komiumkstični imterna-
ciljonali, naj nadaljuije borbo proti
skrajmo ievieairskiim itii desmii/čarskiim
stirujani. Nadalju obsoja delovanje Zi-
novjeva in ugotavlja, da ne more več
stati na čelu iinternaciijionaie BuharLn
jie naiglašal, da imaj'O v bodoče vodiima
masta v tretji internaciiionali tudi ino-
zemski clami. — Poročilo o gospodar-
skem položajiu Rusije je bilo precej
optimist it*no. Potrdiio je, da je Rusiija
v stadijui gospodiarske in zlasti imdu-
stritjske preosnove, ki jii mora biti ge-
slo: praskrba potrebnoga kapiltaila z
lastn o mocjo. Poročevalec Rykov je iz-
jajviif, da sniatra večilna stranke vse to
za popolnoma mogočtv dočiim bi opo-
zkiiija irada kapiitulirala pred težavami
te preosniove in socitjaJ'teticne struktu-
re. — »Chicago Tribune« piše, da j»e
ruiska vlada sklemila radikalno spre-
iroenibo svoje politike. Predvsem hoee
prepreviti nadaljmo vmešaivamje tret je
imternacijonale v notranje zadeve dTu-
giih držaiv iin u&taviti komunisticno
propagando po svetu. Prva posledica
tega sklVpa naj bi bil razpust propa-
gandmih oddelkov. Rusija hooe tudi po-
skušaiti doseči priiznaaije omiib držav, ki
tega daslej so niiso storile in skleniiti z
z njiiani pagodbe.
p ČETRTI ATENTAT NA MUS-
SOLINI J A. Ko je miiiiolo ncdelj:o mi!-
luistrski pred.sed.Tiik Mussolini ob 6. u»ri
zveoer odhajiail s kongresa, za pospeše-
vanje znanosti na postajo v Bologni,
je neki mTadeni'c ustrelil' nanj z revol-
ver jean, a je zgrešil ciilj, ker se je kro-
gla odbLla. AtaiUatcxrja je množica ta-
koj ol>ko.li:la im liincaJa, doe.iiin je Mus-1
solini nadaljeval pot na postajo, kjer
jie imie-1 nagov-or na oficiirje, nakar je
¦s posebniim vftik'ölni odpotoval. — Sto-
ri'l;ec je sestnajfct let atari sitn tiskar-
narja ZairnJjomjia- v Bologni, po fonenu
Anteo. Zdi. pa se, da je bid ateWtal na
šiiroko cKi'gaTiiiziiram. Zairotmiike bo tcžko
ilzslediti, ker je moiožiica edimega, ki se
je pokazal, ubMa. Razsirjiajo se vešti^
da Zamboni, ki ga je pobesnela faši-
stovska midica zaklala, niiti ni bil ateai-
tator. Zatrjugej.o naimreč, da družina
Zambonijeva niikakor ni sovrazna fa-
si'stom. Mladi Zaiinboni je še ]>red pa»r
maseci bi.l sa,rn faisiist. Kakor &e za,go-
tatvlja je policiija pred priliodom v Bo-
logno zaplendila mnogo letakov, na ka-
teriih je biilio tit&kano, da duce ne 1)0 za-
pust.il Bologne zvv. Nadal'je je policija
he pred sfovesnostjo v Bologni Üala za-
preti okrog 2(XX) osumljiencev. Iz tega
se da sklepati;, da ni del'al Zamboni
sain. Suniničiijio še eno gospo, ki je ma-
lo pred mestiom atentatla prodrla voja-
ski koa'don im sla preko ceste, vsled Ce-
sar je moral MussolLndijev avtoiriobil
vioziti na kritičnein mestu bolj počasi.
Poriiciija domneva, da je ta gospa za-
pletena v atentat. Doslej ie se niso mo-
gli dobili.
škiih prevodov knjige neznanega An-
gleža, Tei je biila napisana leta 1671. v
Arhaingelsku. Giljarovski jie pa našei
važen dokuiinent, ki nosi nap its: »Zako-
niiti zapisnik i& t 1674. o prevozu v
•Moskvo sainiozvan ca Vorobjeva, zna-
nega pod imenom carevica Simeona
Aleksejeviča.« Vorobjev je bil lnlade-
niiic, ki ga je vozi;l Razin vedno s seboj
in ga kdajal za prestolonaslednika. Ko
so Raztoia njeli in obgla.vili, se je skri-
val Vorobjev mod donskiimi in zaporor-
skiinii kozaki do leda 1074., ko so ga
sfednjiiic ujeli in umorili na Rdečem
trgu v Moskvi na niaci'n, da so ga prir
viezali za roke in noge h konjskim re-
pom. : .^'
V omenjienem dokumentu je reče-
no, da je catr zapoivedal prenesti mjeigo-
vo razüctvorjieno telo na Boloto in obe-
sWi na kol poleg zlockica in iizdajalca
Sten-jke Raziina. Poleg lega je \zs\n le-
ta 1677. v Amsterdamu knj-%a »Za-
pilski m dnevnik potovanja carskega :
sla, ki je bit v Moskvi od januarja do
juiliija 1676«. V tej kmjiffi. ie tudi odstar
vek, kii govori o tern, ka-ko-je sei ca'.rski
sel na Boloito pogledat Rst*ina glavo i>n
Vorobjeva telo. Stenjka Razin je bil to-
rej obglaA'ljen na rnalain otoku nied re-
karna Mosk-vo in Kanavo.
Seja oblastnoga odbora I
SDS.
¦ Celje, 30. 10. *92& ^
l)a.nes pop'oldjie se je \^šila;. v;
CeljisikeiTrdoinu seja oblastnega(iodbora:
S. D. S. za rnariborsko^oblast. !Seje ;so
se JUJdel^žili" del-ögati v^eih srezkih or-
ganizaicig. V sniislu strankinega sta-
tmta se je oJ>la.sitno načefstvo na niovo
konstiituiiralo ter je bil soglasno izvo-
ljen zopet za obliaistnega pred'sednika.
g. dr. Franjio Lipold, za podpredsed-
niike gg. Lovro Peitovar, dr. Milan Go>-
rišek im dr. Ernest Kalan, za taijn.ika
dr. Ljudeviit Piivko, za blagajnika pa
Ivan Kejižar. V ök.sekuti»vo stra.iiike so
bull delegirani poteg predsedstva gg.
Jainko Lešniča.T, Ivan Kejžar, Anton
Kador in dr. Kar el Koderrnan. ¦
Nato ,sta podala poliitično poročilo
iiiarodni poslanec g. dr. Ljudevit Pif\"ko
in mim. n. r;"g. dr. Albert Kramer,
oblastni tajndtk g. Veka^lav Spindler,
okiiožni tajinik g. Drago Žabkar, dele-
gati srezkih orgamilzacij pa so referiira-
rii o orgainizaitornilh vprašanjiJi. Vsa
porociila so bila po ziwahni dobati so-
glasno in z odobraivanjem vzeta na
znanje. : 4
NaTodinoniiu poslancu g. dr. Ljiu-
devilu Pivku, pasLanskeniu klubu SI)S
ter sefoma stranike gg. Svetozarju Pri-
bijcevicu in dr. Žerjaivu jo ebila izreče-
na zaiiipn.iica. — r.
Zbor SDS v Celju.
Celje, dne 1. novembra 1926.
Včeraj ob osmhh zvečer je prire-
diila Saniostojma deinokratska stranka
v Gelj'skeni domu jaiven strankin zbor,
na katerem sta porociala o politicnem
pofožaju narodni poslanec g. dr. Lju-
devit Pivko im mim. n. r. g. dr. Albert
Kramer. Mala d voran a Geljskega do-
ma je bidčt nabilto polna, nad 300 zbo^-
rovalicev je pazno im z zaniimanjem
sfediilo iizviajainjiem.
Iz obeli goArorov je brio posneti sle-
steče: Politiicne prilike v drzawi so
skraijino sl'abe iai so omajale v ljutdisbvu
zaupanje v parlanienla.rii/jem. Današ-
niJL reeimi je popollnoma nesposoJ)eiii
ujstviariiti kakršnekoli gospodarske za-
konie, ker je njega glaMia skrb izrav-
na;ti vecne spore ined vJadnima stran-
kaina.. Najjiviečje veselje v vladi je ta-
krat, kadar Radic molci. Po enoletmem
delovanju nima danaišnji režiim niiče-
sa.r pozitivnega ziianainovati. Izeiwice-
mje daivkov, ono najbolj jDerečih gospo-
darskiih vprašanj., je stavl'jeno z d'nev-
nega reda, pač pa se krlia konstantno
čimovniški zakon tako, da je ostafa le
še kariikatiira. Vprašamjie kronskiili
penaijioniotov, ki je največja kultuTna
srani'ota, je sploli imdiiskutabel. Inva-
lidski zakon ustvarja dvoje vrst inva-
lidov in deli njih želodce na srbijanske
im precanßke. Narodna banka daje kre-
clitte po večiniL le tuierodnim eleinen-
tom. iii uničuje s tern našega trgovca in
obrtnika.
Dasi so te razmere naš ])arlamen-
tarizem skoro popoluioma ubile, vendar
ne smemo zgubiti vere vanj, tem\-ec nio-
ramo stremeti za tern, da ga ozdravi-
mio in ga izročimo borjšim Ijuidem.
Po porociilili, katerinia so zboro-
valici naivduseniO priitrjevali, so bile
sprejete resolucijie gospodiar&kega, so-
cijalnega, naciijionalnega in političnt^ga
značaja.
Ob 23. uri je zakljucil predsednik
krasno uspeli zl)or, ki je dokazal, da je
deniokralska misel v Celjai vzlic buta-
nju raznih nasproinivh valov trdna ki
neornajna — r.
Celjska kronika.
c KNJIGE VODNIKOVE DRU-
ŽBE. Poverjenik za Vodnikovo družbo
v Gelju naiznanjia ustanovnikom in čla-
noin, ki so se bili priqavili pri celjskem
poverjjieniištrvu, da dobijo knjige od sre-
de, di^e'SS: novenubra naprej med 18.30
do 19. lire v tutjäto-promeJtTli pißa-rni
(posfopje podTuinice PWÖ 'hryätske
stedioniice). Kdor pride po knjige naj
priini'se s seboj potrdiio in pa 50 par
za postnino. Istocaisno bo povorjeni-
štvo pobiivalo Clanarimo za leto 1927.,
ki zaraša 20 Diln, ustanovnima za oseil)e
500i J J i ji, 7a\ zavode, društva im dr. pa
1000 Din. Kdor boče iimeti priliodnje
Deito wazane knjilge, plača 8 Dim več.
Knjdlge se bodo deli'le izkljincno le v
označenem času in prostoru.
c REDNI SESTANEK ČLANOV
KRAJEVNE ORGANTZACIJE SDS
ZtA CELJE - MESTO odpade ta t^den
radi ra(znih važniili seiji. — Iz ustega vz-
roka odpade tudi redni sestanek SDS
za Celjie-okoiiico.
c MESTNO GLEDALIŠflE. V če-
trtek dne 4. t. m. bo gostovala v Gelju
l'jiu^ljanska drama s komedijo »Dr.
Knock alii Triivmif mediinme«. V glarv-
ni vi'ogi g. Rogcxz. Režija g. p'rof. Še-
sta. Sodelujejio dame: Rogozova, Re-
ka.rjeva, Wintro\ra, Ježekov, Gorj-upo-
va ter gg. Lipah, Gregorin, Peöek, Ce-
sar im drugi. Vstopnice so v prodaji v
kngiga-rni Goričar in Le.skw"šek.
c OKROŽNT URAD ZA ZAVA-
ROVANJE DELAVCEV opozarja na
dejstvo, da se v zadnjem casn pojav-
ljajo sumlj'i.vi elementi pri delodajal-
ciili tor pod p.retvezo, da so nameščenci
urada, imkasirajo zavarovalne pri-
.spevke. Delod'aijaloi, sie obvešča.jo, da
posed lujiejio vsi uraidovi nameščenci.
ka.teriim je poverjeno inkaso priisQpev-
kov, uradno poobla.sitiilo, veljavno za
območje prkst.ojuw ekspoziture in urad-
no leigi.tiimacijo s fotografijo. V sum-
ljiviili slu/6ajiili na.j interesenti za.bteva-
jio predJožittev navedenih pooblastil, da
se obvaruijejio škode. Osebe, ki. se ne ,
morejio zadostno legitimilrath?. j*»'" izra- j
cilti oblastem. : >•'¦ '
c POZOR NA POŠTNE ZNAM-
KE! Kakor smo že poročalii so prišle
1. t. m. v promet nove poštne znamke
z zvišamimi, even ami, ki oslanejio v ve-
ljavi le do konca novembra. Doklad,a k
nomitnalni ceni znamk je nam'Pnjena
za podporo oškodovancem po povodnji.
Z miiHiolim pondeldkoan do ;konca no.--
vein bra so iizgiiibiile vefjavo dosedanj^
poštne znamike. Piisma in druge pošilj-
ke, na kaiterih bodo nalepljene dose-
danije poištne zmanike, se bodo smatra.le
za nefranikovane.
c TEORIJA IN PRAKSA. Na
zadnjii seji krajnega šolskega sveta za
Celje - okolliico so se oddala še zadnja
dela, ki so potrebna pri novi šolsiki
staivbi. Zaniniiko je, da dobi pri tej
zgradbi lep zashižek obrtnik, ki kot za-
«topnik gospodarske st ranke v okol/t-
skein občimskem svetu ruje proti nwi
soli. Vsi drugi bhvšii opozicij^omalci pa
že račumajo köt trezni možje z dejstvi
ter so se s solo spriijazniü.
c SPREMEMBA POSESTI. Na
jaivni draabi, ki se je vršida v petek na
okrajnem sodišču, je kupiila botel »Pri
kromii« mestna obeima celjiska za zne-
sek 450.000 Dim od dosedanjega laist-
nifka hotolirja Mifeiiia. Čanaka v Zagre-
bu. Občilna naanerava dviigmdti trak ob
Ljubljainski oesbi za eno nadstropje, r
hieve pa pod ret i in zgradi'ti hiiso, ter j
potein v»e porabili za st an ov ah ja.
c PROTEST RADI BOOTŠKE-
GA ZAVAROVANJA. Pomočii/iski zbor j
grejniiia trgovcev v Celju sklicnje za
petek dne 5. t. ni. protest no zbor ov an je
proti naineravainemn ukidu trgovskega
bolniiskega iin podporneiga drustva.
Z bor o van je bo ob 8. zveoer v saionu
Nairodinega doma. Baneni uTadniki.
privaitnii. nannescencii im. trgovski so-
trudiiiiiki, pridite, da protestiraimo pro-
ti intriigam krogov, ki nani hočejo kra-
tiiti prasvice in se polastiti našega de-
narja!
c PRORAČUNSKA SEJA 0B-
ČINSKEGA SVETA se ne bo vršila v
petek dne 5. novembra, ampak šete te-
den pozneje. V petek dme 5. novennbra
bo saini'O red na mesečna pleaiarna seja,
na kateri se bo razpravijalo, OAporoičilih
ite odsekov. " ' ¦ ¦ i» 5
c PRVA PEVSKA VAjJACELJ-
SKEGA PEVSKEGA DRIJŠTVA se
radi gowtovaiijta Ijubljanske dxanie pre-
ložL na petek 5. t. m. ob 8.'UEi v mali
dvorani Narodnega doma.. Pričakuije
se, da se je udeleže vsi pevci in pevke,
ki so bili že svojčas redni obiskovalci
pevskih vaj>. Vabiijo se pa hidi novi
pevci in pevke, ki imajo posluh in vo-
tjio za resno, smotreno CLelo. Pet je bo
poučeval g. Giiril Pregelj.
c KNJIŽNICA NARODNE ČI-
TALNIGE bode v petek 5. t. m. zaprta.
— Knjiižmča.r.
c NARODNA ČITALNICA ponovi
v nedelijo dne 7. t. m. ob štirih popoi-
dne Finžgarjevo ljudsko zgodbo v treh'
dejanjith »Verigo*.
c obCni z.B(;r ülasbe>~e ma-
TICE. Glasbena Matica v Geljo vabi
clane im prijatelije drustva na rednl
oboni zbor, ki se bo vršil v peiek, dne
12. novembra ob 20. uri v poslopju
Glasbene Maitice na Slomškovem trgu.
c MOJA IND1JA IN KRŠC.AN-
SXVp. 0 tem predm^tu bo predaval v
srödiö', dne 3. t. m. zv-ecer ob pol devetili
v evaiigelski cerkvi miisijonar Sadhu
Jöhbl Nelson Gliris^tatanda. Pred,a,va-
telj je rojen Indiijec, ki ,miisi|jonari v
svoji domovini. On potuije iz Azije pre-
ko Evrope v Ameriko. V Novem Sadu
je bil gost pravosTavmega škofa ÖiTica.
c PODRUŽNICA ŠUMARSKEGA
UJ3RUŽENJA jie imela v petek, dme
29. oktobra v klubovi sobi Geljskega
doma izredem obeni zbor, na kaiterem ,
se je izvolilo novo predsedstvo. Pi"ed-
sedniikom jie bil izvoljen veleposestnik
im vLadmi svetniik dr. Otan Detefa,
podpredisednikom pa img. Anton ŠMc,
oblastni referent v Ljubliani1. Sprejeta
je biila resolucija za pre.pot-rebno go-
zdarsko sol^o v Sloveniji, ki bi naj vz-
gajala dober goizdairski nairaščaj. Za
to solo naj se preidpise kot pogoj spre-
jenia izobrazba popolne nieščanske
sole,
c NE DRAŽI MIRNIH LJUDI!
Dne 29. ni. m. je opravljal mizarski
pamočnik Miiam Pjtc na dvor;i»čii hiše
Prcseirnova iifiica 10 neko delo. Pri tem
ga je naid'liegoval z neumeistniini opaz-
kami tani »staiinuijioci 13 let »taxi Edm.
Mariinsek. Ker kl^jub opomimom doček
f ni odnelial, mu je Piirc vrgel kladivo
: v gla.vo im ga je tafco nesrečno zadol,
da mu je preklal gornj'o ustmico, mu
poškodovai kost im iiabiit tri zobe. Dec-ek
i je odšel v boliniico, mm pa je bil na.-
znanjen držaivnemu pravdništvu radi
težke teles ne poskodbe.
c STRELSKA DRUŽINA V CE-
LJU. Miinoli petek zvwer se je Tjršil v
mia,li. dvorani (Mjiskega -doana nstanov-
ni oJ)čni zbor »StreLske druziime«. Ude-
ležili so se zbara oficirji, čfani Orjiune
im Sokola in drugi imiteresentr. Pred-
sedova,! jo g. dr. ICrvin Mojiak. Polkov-
Modna
trgovina
A. DROFENIK
¦ -l-i . -V ll , :
Celje,
Glavni trg 9.
Perilo, ,,trikotaža, kravate; Žeprii robei, svila, dežniki, volna in DMC prejca v
vseh .bärvah, modni nakiti, Sivalne potrebščine, čipke in vezenina, toletno
milo i. t. d. ~ Priznano najbolj5e nogavice.
Samoprodaja „Bat'a" čevljev.
]t>x»^^.-tissl«:a.x»ij3at.
Vedno dwO! — Cene Mbnocie! —¦ PHzm pnrovrstao Mip! — PKhSi loco«!
Štev. 123.
>NQV A D 0 B A«
Stran 3.
Od ust do ust
¦ ^ i r gre govorica.
kar tudl prava je resnica,
. ,, - da- manufakturno blago po
i ceni doblm
edino le pri 10-10
Valentin Hladin
CE LJE, zraven nemske cerkve.
niiik g. Na'unioVi\c je razložiil' pornen
družim za obraim>bo domovine proti sjo-
vražn.ikom. V innen u piriipravl.jalne;ga
otLbora je i&javdl g. Kraijnc, da je glede
odibara dogovor med aktivnimi oiiciir-
ji, reyxsrviriiinai oficirji, SokoLam i(n Or-
jiirno. Ptri voTMvah je bil izvoljen pred-
sodnihkom g. polkovnik Nainnovi.č, pod-
predsedaujikom Lokairnair g. Arko, tajn.i-
kom pproenik g. SLekovee, blagajmitkoni
pa gg. Dniigo Siirec, dr. Milko Hrašo-
vec, AdoJi Sadair in Lojze Rithteršič.
c RAZŠIRJENJE ULICE BEN-
JAMINA 1PAVCA. V petek se je vršila
seja ohnajinega za.stopa eeljskega. Na
ke} sejiii je. biilo sklenjenio na, troške
akraj.nx*ga zaistopa popraiviti iln r&zši-
riti ulico Benjiainina Ipa.vca, zaenkrat
do javme bolkiice, v smiisiLu načrta, ki
je bil zamiišljen že svoj čas. Tako bo su-
daj r-egufirana tudi ta cesta, kakor so
popr-avljoiiie ce,stte v Zatvodni in na Bre-
gn. Ta ukrep moraino iiskreno pozdra-
visti, s&j ce-sta kakar je bila že dolgo ni
več mogla vzdrževati prometa.
c NESREČA Z AVTOMOBILOM.
V petek o poldevetih dopoldne je na
Ljuhljanski cesti pri mestni plinarni
povozi.1 sofer Miško Jurimac s svojim
avtomobikxm Rozo Jesih iz Medloga.
Avtomobil je nesreöno žensko pograbil
itn podrl ter jo vfckel nekaj časa s se-
boj., kont'jio pa z n-jo vired zavotzil v ja- »
rek. Jesiihovo, ki je dabiila znatne po-. '
škodbe, so prepeljali v bolnico. — Zad-
njije čaisc se čiije, da nekateri vqzniki
zelomalo paizijio,! (la'nore po cestaJi ka-
kor obsedenii in da sediljo pri1 krmilu
baje.celo piijatnk V. tem smißlu bo ^pba
preiiskati tudi ta šTiičaj.
c MA,RTIN0V VEČER. Godbo.no
društvo železnilcaTJev v Gelju priredi
v soboto (). novemibra 1926 v gostislni
»Zel«ni traivmik« Mairti-nov več-er z raz-
nov.rstoiiim s]>orcdom. Začetok ob 7. mri,
vsitopnima 5 Din.
Mestno gledališče.
Repertoar:
Četrtok, 4. novembra: Doktor Knock
alL Triiumf ni-odicine. Gaslov-in.jc
IjfubljctinsJce dnune.
Kino.
KINO GABERJE. V četrtek 4.,
petek 5. iČlovek'z\lru(jeqa svetcu. Kat doclatok
pogreb zrlarneniitega igralca Rudolf a
Vatentiiiiia. — V oetrtok 4., petok 5. i:n
soboto 6. rnavieinbra »Klinika Ijnhezni«.
Gudna zgodba iz paxiiskega življenja.
UNION
ČOKOLADA
KAKAO
BONBONI
Pred sodniki»
Vidiite, gaspodjo, sa>j: nrsom nič sl'a-
bega stcurio, a so me vendar prijeli. So-
daj pa stojiim tu pred vami kakor kak
liudodfeiLciC. üo že zahtovate, pa bom
opravd1! generalno spoved; sam* pro-
slm, da iriii. daste potem odv'ezo. Tako-
le je biilo: Na.velQČal sern se del a in od-
šel sem od svojega mojstra-slikaTja.
Imam1 tako žilico za kaj večjioga. Na
Rogaöki Slatini je bila s^izona; zakaj
bi' mene tain ne bilo? Krediita sem iniel
dovolj. Kd'O pa ne bo jiBinal denarja,
če mu ga poanjijajo; pasebno pa dekldta,
ko sem fant o4 fare. Še šoferJAi sem se
iaiko dopadelj^da" me ja vozij| sem pa
tja1 in se ci^n^jr mi je ^al: Veite, je bilo
boljf/za.rcwctalic). No, j^,, tudi' pet paro-v
CGvlije.V'^e^mp'ral ianeti, če sem že ho-
tel igraiti grofača. Ne veste, kako so me
gledale tinte poinalane babnioe; kar oči
so obraicale za. niaaio. Pravite, da sem
liotel ogoljufati vse te šoferje, nataka-
riice itn. biirte. Saji nv. res. Ce bi imel do-
volji denarja, bi vse pi'a,čal, tako pa n.e
morem. Tma.ni tako smolo, da so ml
v,se spremoni. Tndi1 dena.r v kovčeg.u se
mi: je spremenil v slikarske čopiče. Ko-
liko praviiite, da bo pokore? Sti.ri me-
s,ece? Sem zadovoljen, sarao za en cas
me še pus!He na proslem. Ne? Pa poj-
va, go.^i)od jietnicar, naprej, ričot otepat.
*
Sedhj pride pa Trbovšek na vrsto.
— Ga ni. — 0 Je pokličiite ga, je dol.i v
shrambi,. No, Francelj,, koliko si star?
28 let, posestnika sin v CreSnjevcih pri
Frankoi'ovem, že po § 128 kaznovan.
Je praiv, kaij? Dobro. Ali se še nisi spa-
meitova.1, saj si. vendar že za ženi.t', pa
delas take neuniinosti. Take!« raziiiz-
dance, ki ne pustuk) niti stii'i im pol leta
starih dekM'c pri. mi.ru, kaznujemo prL
naß zelo strogo. Ker že vse pri'znas, ti
bonio da.li sanio pet niesecev težke jece.
Vsak teden bos dvakrat na trdem ležal.
a vsake štiriinajst dni se boš pa past if.
da se ti preve.č razdražena in razbuirje-
na kri olifadL Ko priideš ven, pa prosi
očeta, da te ozen'ijo. Si razmel? Le
pojdi.
*
Gromsfka strela, Janez, ne boš vo-
zil po našili ozarah, ne. Ti, krivopriisez-
nik, ti, ki si še večjii tait kakor jaz. Da
boš d'riiigiic vedel se z mano tožarit', ti
jiLh naložim s temle koljom. Na, tu imaa!
In, jte Janeza Korlcek res malö ošlatal,
za' kaari. so'ga gaspod sodniik v ŠmaTJu
položiiK' na hladno za pet dni Ker pa
ni. bil zadovol\jen, se je priitožiil na Ge-
lije; pa, doh.ta.rja je gor vzel. Gospodjie so
malo prestudilralii vse te grebe to so
rekli, da je že tako prav kakor so go-
spod v Šniarjiii rekli.
*
Janez, pustite dekleta pri miru,
cfe1 vas rie marajo. Vemo, da ste k sla-
b^munagnjen, a.Tii kar tako ssilo pa le
ne smete nastopati. Sai imate tarn na
Slemefniiku vendar kaj deklet, ki bi vas
miarale. Sewda bo zdaj malo težje, ko
boste iimeli uma,za'ne kondiiiiite. Dva me-
seca boste pri nats sluzili za košto in
kvartir; drugič vas bomo pa v Mari-
bor poslali. Ste ra-zumeli?
Martini Pristolič iiz VHan.ja, vi ste
se svojemu narodu popolmoma izneve-
riifi. Bi'valii site dotgo easa rued Nenrei
in postali hud renegat. čeprav ste po
rojstvLi Slovenes. Kaj, pijani ste billi
iln se ne spoinnite? Varn bomo pa mi
povedalii, kaj ste ¦govorilii. »Kaj nas bo
učil tak kwiindel tain doli, jaz bi najraje
postrelil te proklete Srbe, Hrvate in
Slovencei.« To potrjiujejo price, da ste
na javnem, prostoru govoriH Sram vas
bodi, da kot Sl'ovenec kaj' takega miisli-
te, a so holj, da govoriite. Za sedaj vas
bodemo ka.znova.li po § 103 samo na
250 Dim globe, drugič se priipravite na
riicot. Spajnetujte se in pomislitts, da bi
se vaša jijanti v grobu obrnila, če bi ve-
dela, da tako, zas/raanujete njen jezik.
:*¦
Naij prideta oba1 paglavca notri!
— Ti Jožek, ti si lep ticek. Pred trenni
tedn* si bil tukaji itn, si nam obljubil, da
se boš poboljšal, a si že zopet eno na-
štimal. Kaj ti vendar v glavo pade, da
grozis svoji sosedij s požigoin. Komaj
petnajst let iniaš, pa boš že drugič z
j>oO^i(U > > O O yCD>ÜHhwOi<; V ^lf- en O ^ iZ Dečman Ferdinand------3----------2---------------248 — - — | Esih Matija ....------3------24--------61 - - - -Friedrich Ivan ...------1----------2—-------49_ _ __ Gorenjak Joslp ..------13155 — — --- — — — — — Hohnjec Viktor . .-------II— 2 16---------------47 — - - -Hole Martin . . . .------1------------------— — — 100 90 — — — Junger Ludvik . .----------2------4-------_— _ _ _ _ _ Kroflič Alojz ....------2------21---------96- - _ -Lapornik Ivan ...------1— 1 62 — — — — — _ _ _ _ Leskošek Ivan ...--------------1— 1 — — — — 69 — — _ — Hohnjec Stefan w. .----------1- 1 2- —------------- — _ _ _ Permozer Anton . .------1 —j----------— — — - — — — _ — Rebeuschegfi: Franc------610 — 24 9—- - 180 429 87 - _ — 16 telet izvoz Urbančlč Adolf ..------2----------1 - - _ - 209 — - _ — Voisk Rozallja ...------i| 1 9---------_— — - - _ _ Reicher ivan ....------2 %- 1,1 — — - -• 109 — — _ — Zany Viktor . . . .----------, 2 -?. ~ 9- - — — 140 - 227 - - -Zavodnik Alojzija ------2 — - 21---- 45 - - - _ Gunžer Frldrik .. 4------:--------------— —_.— — — ___ Reberšak Anton . . —------------------l _ - _ — — _ _ ___ Pilih Karl.....----------i 1---------------------------- _ Mlakar (Šoštanj) - -1--------------'- ------------------ — _ - _ Plešivčnik Ana . .------------------1 —--------- — 245 38 - — — Lebič Fani . . . . —-------------------i 1---------------->>*- i«r ->t ~ — Robek Anton . .------------— 1 — —,------— 56 ,vp- ^-ojh+> — I Skoberne Fric . . .---------------1 2r,h- — - |- m H- -^ Bernardl Drago . .-------------------1-------------55 — — — — Janžek Marija ..-----1-----1 1 -.*_-_ — _ _ _ _ Zasebne stranke .-------------------! 7---------— -_ — — _ _ Skupno . . . I 4 — 28 22j 8J48|57---------II320 I8I8'442 — - -
m Siran 4.
»NOVA DOBAc
Štpv 123.
in uporabijaite še nadaije davno preizkuieni
la pocenjuje kavo,jo krepča in ji daje dober okus.
*sudi k žihu 5pada neobhodno Ravi TrancL.
š REDUKCIJA TELEFONSKIH
TAKS. Kctkor poročajo iz Beograda, je
poštni minister izdal naredbo, s katero
se. s 1. Januarjem prlhodnjega leta zni-
žajo takse za instalaciijo in prenos te-
Mona. Znižanje znaša 10 do 40 odstot-
kov od sedanjiih tak«. Ena.ko uino.stna
bi bila tudi redukcija ostalih telefon-
ski'h pristojpbin, zlasti za telefonske
razgovore na krajše razdalje.
š PATRIJARH DIMITRIJE 80-
LETNIK. Patrijarh srb.sko-pravoslav-
ne cerkve, DimLtrije, je praznoval dne
2. novembra osemdesetletnico. Po vz-
gledu stariih grbskiih patriijarliov si po-
sta.vi sponiienik v posebni »zadužbilni«:
zgradif bo impozantno cerkev v staTo-
srbskem slogu.
š PODRUŽNICA DRŽAVNE HT-
POTEKARNE BANKE V LJUBLJA-
NL Med miaistroni trg ovine in indu-
strije tor glavnvm odborom clržavne hi-
potekarne bainko so se prieela posveto-
vanja glede ustan.ov.itve novih p od.ru ž-
n'ic v vseli važnojših gospodarskiih sre-
diščiih države. V načrtu jo tudii iisia-
novilev podrii'zn.iiec državne liifpotekar-
n.e banke v Ljtubljani.
š »ITO« pasta za zobe — najbolja.
Š TIHOTAPEC S SAHARTNOM.
Pkotski hotel he Pera SinLljanic se je
na dobeTo bav.il s tiliotapljenjem saha-
Üii.eHc
za gospode,
dame.fante,
dt K lice in
, otroke,
. kakor tudi
bluze, krila,
:' pUsče.zim-
slc|au
pri kolodvoru,ter se priporočam za cenj.
naročila. Josip Zidarič,
carinski posrednik, Celje.
rina. Policija jo poslala k njeniu tri
detektiVe, ki SiO se mu prcdstavili. kot
tihotaipci ,iin prekitpoevalci s sahari-
nom. Gazda Pera je sei na lim. Pri
njem so nažli 12 kg sahairina, ki se je
naJiaijal v posebnih ploče.vimastih škat-
1 jab.
š ZA ZLATO SV0BOU0. Ziiani
fimamcier v ponareje\ralski aferi v Vrš-
cu Ivan Ditsch, ki sc naliaja v zaporu
v Novem Sadu, je poslal sodišču proš-
njo,. da ga proti ka.veiji 60.000 dinarjev
izpusti iiz preiiskovalnega zapora. Šo-
dišče prošnji ni ugodilo. Sedaj je
Ujitsch priipravljen piacati tudi G00.000
dimairjev, ako ga izpuste.
š VLOM V PTU.TSKI IDAVČNI
URAD PÜJASNJEN. Kakor sino po-
rocal'i.,, jo bid pred meseci izvršen drzen
vlom v ptuj.ski davčiii u-rad. Vlomilci
so sicer pozabili svoje vlomilsko orodje
v btagajniskem prostoru, vendar pa se
dolgo ni posrečilo priti vlomiltern na
sled. Sodaj se je končno ugotovilio, kje
je bilo knpljeno vlomilsko orodje in na
ta miičin je policija tudi eruiirala stot-
riil'ce — dva profesijionaLna madjairska
vlomil'ca.
š ŽENA DRŽAVNI PRAVDNIK.
Pri aairajevskem sodišču je bila kot dr-
žaivni pravdniik nameščena ga. Zora
Iličcva, ki ima za to mesto popolno
kvafifikacijio. Te dni jie bida premežče-
na in sioer za tajnico k upravnemu
socliscu, ker še do danes ni principin- j
jd.no rešeno vprašanjc, da-li je žena ',
lahiko sodniik. ß
Gdda se v najem
s. o b a
in kuhinja
tistemu, ki odkupi pohištvo spalnice.
Naslov v upravi lišta.
Preii
nWM \\W0 in iz
pseti druuiti radntUou tiobavlja
if, UM\i na doai v mesfn
_________ in okollci
Franjo lost, CELJE, Aleksandrova nl. 4
untwiaiHnoaBinaaaHHaaagHHnnmMMniBi
Protii^iava.
Na izjavo svojega moZa v »Novi dobi«
izjavljam, da svojemu možu doslej nisem
napravila nikakih posttanskih dolgov, za
katcre bi on moral biti plačnik. Zu blago
pa, ki se ga porabi v skupnem gospodinjstvu,
pa on mora biti phičnik. Ni lepo, da me
tako spravlja ob dobro ime v časopisu.
Roza Čepin,
soproga uradnika OUZD v Celju.
š SAM0M0R RABI NEZIVESTO-
BJCu V Mostai'u se je z lizolom zastru-
pida 25-lotna Saveta Maxic. MotiJv sa-
momora j,e nezvestoba ljubimca, ki se
jo porotcil z druigo. Stanje mladenke je
opasno. I
š nenava;dna bolezen med
SELJAKI. V sdu Mravici pri Šiibeni-
ku se je pojavila čudna botezen. Več
seljaköv jie dobiilo liudo mrzlico in ne-
kateri so brinlniidi krii. Vzrok bolezni še
ni znan. I
š RIBIG ÜSTRELJEN PRI STRE- i
LJANJU NA TARČ0. Na Ra;tncm
ostrviu pri Novem Sadu se je v torek ,
viršilo obiicaj.no vojaško strel'janje na j
tai'co. Pri tej priliiki je bil slučajno !
ustreljen ribič Miile Ivanisevic, ki se je
s čolnom vozi'l okoli otoka, oeprav je
bilo to zaradi streljanja prepovedano.
Krogla ga je zadefa iz daljave 1500 m.
Ribi.c je obležal n,\ mestu mirtev.
š VIHAR POVZROGIL SMRT
SELJAKA. V selu Presanče v skop-
Ijanskem srezu se jio v pondeljek Rist a I
Seku'lic v bližin.i svoja hiše povspel H8Ü •
b.ra,s-t, da naklesti stelje za živino. Vi-
ha,r, ki je mal tern nastal, je Ri:sto str-
moglaviil s hTasta. Padel je na tla tako
iiiesrečnio, da si je zlomif tifliiik in ob-
ležal mrtev na tleb.
š RAZVELJAVL.TENA SMRTNA
OBSODBA. Mariiborsko porotno sodi- \
see je svojeas obsodiJo hlapca Ivana ¦
Pecovnika iz St. Pavla pri Preboldu I
radi ropairskega um,cnna na smrt na ve-
ffsaldh. Na podla^gi nicnostne pritozbe
je stol sednioriee sedaj> to sodbo razve-
ljaiviT ter odredi'l ponovno razpravo,
ki se bo viršiila v zimiskem terminu. Pe-
čovnik se je skušal po obsodbi v svoji
celiici obesiiti, vendar pa so njegovo na-
mero še pra,vocasno preprečill.
š STRAŠNA SMRT. V Žabji vaist
je paidala tirileitna Frančiška Florjan-
čičeva, hčerka ruxlairja na zapadnem
okrožjiu v Trbovljali, v sod, poln vire-
lega luga. Nesreičnega ötroka so pre-
peliiali sicer takoj v iDohiiico, vendar
mu ni biio več pomoči. Deklica je iine-
la tako težke opekline po vsem životn,
da je kmalu nato med strašnimi bole-
ciinami izdilniiila. Poigreb se bo vrsil
dame« pop old ne.
š NEMSKA Sola v št. ilju v
SLOV. GORK^AH. V ol)iiiejnem Št.
Iliju nad Mai'iborom v.zdrzuje na&a
država še vedno nemško šolo kot viden
sinoier bivše Siidmarkiine trdnjave ob
Muri. :'6o\o obiskirje komaj 32 učencev
Ln uceiik, otrok nemških starišev, ki
jili je bila svoj čas pred vojno naselila,
SQdmarka v svrbo germaiiiizacije paisu
od Spi'lja do Maribora. Kako je pa na
Koroškem-
š 0DL1K0VANJE SLOVENSKIH
Š0LNIKOV. Z .redom Sv. Save III.
stopnje jc bil odl'i-kovan dr. Janko Bez-
jak, vpokojoni oblastni šolski Inspektor
in odi'i'cni slovenski pedagog, z redom
Sv. Save IV. stopnje je odlikovan vpo-
kojeni profesor Janez Vreže.
Razširjajte „Wovo Dobo"!
Za ^eseü in zitno
Pristno češko in ang'esKo sukno
za površnike, raglane in obleke,
srajce, kravate, ovratnike,
razno volneno in trikotno
perilo, rokavice, noga-
vice, poluverji itd.
Pliše, otomane,
vel ourj e za plašče,
veüka izbira najmoder-
nejšcga volnenega bl.iga
za obleke in kostume,
volnene nogavice, rokavice itd.
P Delaj, nabiraj
K in hrani, varčevati
M se ne brani.
Pop»lnoma varno Daložile denarne prioranke pri zad^ugi
Varčuj v mladosti,
da stradal ne boš
v staiosti !
waTljivost,
treznost, varčnost,
so predpogoj
,nravnosti 1
stavbena in kreditna zactruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Ceiju
Obrestujc hranilnc mO| l
vloqe po ° /0"
Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje.
Jamstvo za vlogc nad 1,500000 Din.
Iz maiega rate
veliko!
l? ZSfS&SSknrcS. Pisarna v Celju, Prešernova m. 6.
Puoilapnovaren in javnokoristen denarni zavod celjskega mesta
Mestna liranilnica celjska
Ustanovljena leta 1864. — Pod
trajnim državnim imdzofstvom.
V lastni palači pjr»i kolodvoK>u.
V8LlsranllnlCnSi>osliseS2vrduJe|o na|K Hönlneje. tttiro Infoč«
no. Ugoitvio obresiovanje. Polasnlln in nasveti brezplačno,
Vrednost rezervnih zakladov
nad Krori 2S.OOO.OOO*—
Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premozenj^m in z vso svojo clavcno moejö.
PL
Tiska in izdaja Zvezna tisknrna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tiskarno Milan Četina | zajedakcijo Vinko V. Gabor«. - Oba v Celju.