18. številka V Ljubljani, dne 4. maja 1918 V. leto. Delavec izhaja vsak petek i datumom naslednjega dne. — Naročnina za rolo leto K 5'20, za pol leta K 2-60, aa četrt leta K 1-30 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. PoSiljatve na uredništvo in upravniStvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 6, prvo na (Utr. DELAVEC Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri dne kratni po 16 vin., pri Sti- e kratni po 14 vin., pri cvoa letnih objavah po 12 viza vsakokr. — Za razno ‘ i jave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštni n« proste. —Nefrankirana. pisma ae ne sprejemajo. Proletarci vseh dežel, združite se! Delavci, napref za naše pravice! Izkušnje so šola življenja. Kdo se ni prepričal letos prvega maja o resničnosti tega reka ? Jarem kapitalizma, izkoriščanja in zatiranja brezpravni sloji niso prej nikdar tako bridko občutili kakor sedaj. Vsi opomini, vsa svarila, vse zbujanje k zavesti delavskega razreda ni našlo toliko poslušnih ušes, da bi bili preprečili zlo vojne. Delavci smo se vedno tolažili s tem, da mora tako biti, da delavstvo ni zmožno, da bi predrugačilo razmere. Ta malosr-čnost, naravnost zajčja bojazljivost delavstva je v veliki meri sokriva na vsem zlu, ki ga mora danes človeštvo prenašati. Namesto da bi se delavstvo osamosvojilo, združile v močne delavske in tesno sklenjene organizacije, je bilo razcepljeno in je deloma drlo za meščanskimi strankami, kakor neumna živina za svojim gospodarjem, ki ji ponuja soli, a jo redi zato, da jo izrabi za delo, da jo pobije in poje ali pa proda; dobiček hoče imeti od nje. Poniževalna je sicer ta primera, toda, žal, 1‘esnična pa je le. Človek, pameten človek, naj se da izrabljati kakor neumna živina! To ni le poniževalno, to je tudi sramotno. Človek je človeku enak, človek je pameten, zato ne sme biti orodje svojega bližnjega, marveč enakovreden, enako vpoštevan član človeške družbe. Ali morda kdo ni tega mnenja? Človek ne sme iskati zavetja pri svojih gospodarjih, človek ne sme pričakovati in iskati milosti od svojih zatiralcev, pameten človek mora zahtevati le enakopravnost in sani sood-ločevati v človeški družbi po načelu enakosti. Delavci, ne vklanjajmo se, bodimo ponosni, tudi mi smo ljudje, nismo šleve, nismo podrepniki, ampak ljudje, ki imamo svojo voljo. Letošnji prvi maj je sijajno dokazal kos te volje. Po Slovenskem smo letos praznovali prvi maj na najsijajnejši način Prav nič nismo zaostajali za drugimi avstrijskimi narodi. Imeli smo v Ljubljani Popoln praznik, enako v Idriji, Zagorju, na Jesenicah, v Tržiču, v Hrastniku, v Trbovljah, v Trstu in še po drugih krajih. Na shodih se je zbralo tisoče in tisoče Praznovalcev, priredili smo velike obhode v Ljubljani, Idriji, Hrastniku in Trbovljah ter povsod manifestirali na najsijajnejši »ačin za mir, osemurni delavnik In delavske pravice v zavesti, da moremo vse to doseči le v svojih organizacij stro-lad ’ političnih in gospodarskih. Le z j , no ™cjo, le v tesni združitvi vsega delavskega razreda, je zagotovljen uspeh. je hotelo delavstvo dokazati z letošnjim praznovanjem prvega maja. Naše orga-ia?nC1Je 8e..v.zadnjem letu naravnost si-° razvijajo; to nam dokazuje, da ^poznanje med nami v teh letih ne-,r> bede jako napreduje, kar je najboljši dokaz, najzanesliveje jamstvo, da slovenskega proletariata ne spravi nobena sila več s prave poti. Vsi boji meščanskih strank proti nam bodo dobili le primeren odgovor: roke proč! Mi hočemo živeti, mi hočemo svobodo in enakopravnost in se ne damo več zapeljavati in slepiti po nikomer. S tem prepričanjem smo zapustili letos majsko slavje in to ohranimo v svojem srcu. Karl Marks K stoletnici njegovega rojstva. Jutri v nedeljo, dne 5. majnika t. L, miine sto let, odkiiir se je narodi.! veliki utemeljite)] in učcinik znanstvenega socializma. Nad ob tej .priliki podamo nekaj črtic o ujegorvem življenju in delovanju. Karel Marks (Marx), duševna glava modemoma konmuiiZTtia. je bil to jen dne 5. raajnikia 1818. v Trilerju na Nemškem, študirati je pravo, imo.drosilovtfe kti zgodovino v Bonnu in Berlinu ter sltotpil leta 1841. v uredništvo »RheMsehe Zeitung< v Kalinu, katere vodstvo ae prevzeli leta 1843. S svojini radikalizmom1 je ptovzto-čil leta 1843. propad 'lista. Marks jo šel v Pariz, kjer se je ipasvetifl gospodarskimi in socialnim vprašanjem. Prvi sad tega .je bila 4mitionia revizija Hegeda pravnega modnosiovja« v iletm 1844. v Parizu po njem z Arnoldom Ruge izdanimi nemško^ francoskimi »Jahrbiieher«. 'Sveta, družina, proti Bnuno Bauer in sudrugain« (1844) je bila satira na nemški 'idealizem, katerega le Marks hotel nadomestiti s ^historičnim1 realizmom«. Na zahtevo \ pruske rvfade izgnan s Francoskega je šel Marks -v Bruselj in ondi obelodanil »Di-scours sur le libre-echange« (1846) in >Misere de la philosophie. R6pon.se a la phiiosophtie de la rnlijere du Proiudhon<; (Bruselj 1847); nemški izdala Bernstein in Kautzki, Statgart 1885) in s Friderikom Engelsom leta 1847. v Londonu na internacionalnem "kongresu delavcev zedinjen »manifest koimunisitično stranke« (1848.) Radi tega so ga kmalu izgradi tudi! iz Belgiiie. Februarska revolucija ga je klicala v Pariz, odkoder je, kol je .izbruhnila v Nemčiji revolucija, hitel v Kolin, da tam .ustanovi »Novo Rheinische Zeiitung«. V njej je izdal oklic, v katerem je poživljal ljudstvo na organizirano odpoved davkov. Časopis je Ml radi tega ustavljen. Majnika 1849. leta je bil Marks fe-gnan iz Prusije. Šel je v Pariz, pa ga tudi tam niso fcrpehi in se je slednjič umaknit v London, kjer je v »komunistični zvezi« igral glavno vlogo. Leta 1850. -jo ustanovil mesečnik., ki se je -tiskal v Hamfbuirgm, pa je ieta 1851. zopet prenehal. Pio državnem prevratu Napoleonovem je pisal »Der 18. Braniaiire Louis Bomaipartes« (Bost. 1852) in 1S53 »Razkritja o komu-nističncm procesu v Kjolinu«. Leta 1859. je .obelodanil svoj spis .^Kritika palitvVie ekonomije« (Berlin, 1859), predhodnik miegovega gilavmega delai »Kapitel« (zv. 1, Hamburg 1867 ; 3. naW. 1883). V letu 1864. ustanovljeni »•mednarodni delavski asociaciji« je bil med voditelji, vendar njegove diktatoričnc tendence so leta 1872. dosegle do razcepitve in pozneje do resničnega razpusta asociacije. Nemški sociutai demokraciji je Marks vetial vedno kot njen duševni vodiitelj. Umrl je -dne 14. marca 1883. v Londonu. — Slava njegovemu spominu! Delavski boj v Idriji. Decembra lanskega leta je dobilo rudniško delavstvo v Idriji ukaz, da mora sprejeti in nositi vojaške čepice, in sicer v službi in izven službe. Delavstvo se je temu kot en mož uprlo, češ, dajte nam obleke, obutev, hrano in odvzete pravice, potem šele čepice. S tem je bila zadeva rešena do sobote, dne 20. aprila t. 1. Ta dan pa je prišel od vojaškega poveljstva drug ukaz, da so vsi prej dovoljeni dopusti ustavljeni, delavstvo pa se mora v nedeljo, dne 21. aprila ob 9. dopoldne zbrati na zato določenem prostoru tik žgalnice, kjer se bodo delile čepice. Kdor ne pride, bo strogo kaznovan. Da se ukaz bolj podkrepi, je došla isti dan v Idrijo tudi stotnija vojakov z dvema strojnima puškama ter generalmajorja pl. Putz in Herzmansky. Delavski shod, ki je bil za 21. april dopoldne določen, je bil od politične oblasti dovoljen, takoj nato pa je g. general prepovedal črnovojnikom na shod. Zato se je sklicani shod tudi za ostale delavce opustil. Toda čuda, namesto delavstva je prišla na določen prostor sama vojaščina, poveljniki in oba generala, delavcev pa samo šest. Komisija je čakala do 10., potem pa so bile poslane po mestu vojaške in orožniške patrulje, da zajamejo deiavce ter jih s silo privedejo na lice mesta. Toda tudi to ni imelo uspeha. Delavci so bili po večini doma ali pa v okolici ter pazili, kaj se bo godilo. Sele ta disciplinirani nastop delavstva je imel ta uspeh, da so se pričela pogajanja med gg. generaloma in delavskimi delegati. Domenili so se ter sklicali za torek, dne 23. aprila dopoldne delavski shod brez vsakega nadzorstva in vpliva vojaške sile, na tem shodu je sklenilo delavstvo, da se nadalje ne bo upiralo oboroženi sili. proti kateri ogorčeno protestira ter si pridrži pravico pritožbe na višje mesto. V prošnji, ki jo je izročilo delavstvo, prosi, da bi nosilo kape samo v službi, da se mu ne kratijo dosedanje pravice, da se mu ne kratijo dosedanje pravice, da se mu preskrbi zadostno živil, in sicer moke po 12 in 7 kg, ker je delo v rudniku zdravju škodljivo, da se zviša normalna dnina z ozirom na ogromno draginjo za 150 odstot. pri čemer naj se upoštevajo družine kakor službena leta, nikakor pa ne sme biti prikrajšan oni, ki nima družine ali je samec. Dalje naj se preskrbi kurjavo in obutev, ki jih mora sedaj drago plačevati v gozdu in jih spravljati domu ob silnem naporu in zamudi časa. Vsakemu rudarju naj se od-kaže vsaj 93 metrov drv ali temu primerno množino premoga, poskrbi se naj tudi za razsvetljavo, ki jo rabi rudar vse leto. Uprava naj preskrbi tudi tobaka in ga deli po rudniški aprovizaciji. Pri rudnikih naj se nastavljajo uradniki, ki razumejo slovenski jezik delavstva, enako tudi pri vojaškem poveljstvu. Poleg te pismene prošnje so zahtevali predlagatelji prošnje ustno: da se invalidi porabijo za dela, za katera so sposobni; iz vojne službe naj se odpuste mladeniči, ki so vpoklicani 1. aprila 1918 in slednjič, da se oprosti rudarje, ki se sedaj vračajo iz ruskega vojnega ujetništva, vojaške službe in nastavi pri rudniku. Dvanajsti zvezni shod lesnih delavcev v Avstriji. Zveza lesnih delavcev v Avstriji sklicuje svoj zvezni shod na dan 26. junija 1918 na Dunaj. Kakor vse druge organizacije, tako se pripravlja tudi ta zveza, ki je imela že tako ogromne in številne mezdne boje kakor inalokatera druga organizacija in ki jih je vodila z neumorno požrtvovalnostjo in tudi z razmeroma velikimi uspehi. Sedanja vojna je učiteljica za bodočnost; uče nas sedanje razmere in še bolj nas pa uči dejstvo, da se kapital veča, se organizira in že sedaj nam podjetniki v vseh strokah groze in se pripravljajo na odločen odpor proti delavstvu. Delavske organizacije to vidijo, to slutijo in vedo, da se tem bojem ne moremo izogniti, marveč da jih moramo sprejeti. Prav zato so vse organizacije izvedle razne spremembe in poskrbele zlasti za to, da bodo kos ljutim napadom: okrepiti se morajo po številu članov in po denarni moči. Za tem gredo vse organizacije in za tem mora stremeti tudi naša organizacija. Enako, kakor druge organizacije, stavi tudi naša za zvezni shod predloge, ki imajo ta namen. Zvezno načelstvo opravi s tem le svojo dolžnost. V pravilih predlaga načelstvo le nekaj sprememb, ki jih mora napraviti v zmislu novih zakonov. -Ai Predlog glede na zvišanje _* prispevka se glasi: Prispevek znaša : I. razr. II, III. IV. razr. zvezni sklad h 70 70 30 35 boln. sklfjd „ 20 — 20 10 brambni sklad 30 30 30 15 skupaj h 120 100 80 60 Višina podpor kakor pred vojno (brezposelne, potne, bolniške) se uVede zopet šest mesecev po pričetku plačevanja zvišanega prispevka. Stavkovna podpora naj znaša vbodoče po 13 tednih članstva 8 K na teden - » 26 „ 10 „ „ » » 52 „ „ 12 „ „ „ n 1 56 „ H 1 ^ n n n »260 „ „ 18 „ „ „ Canice imajo pravico do polovične navedene podpore. Podpora rezervistom se ustavi. Krajevnim skupinam ostane vbodoče za krajevno upravo in za odškodnino blagajnikom od prispevkov od K 1-20...........................10 h „ „1— ‘ . . 10 , , „ 0-80 • 8 . - „ 0-60 6 „ Blagajnike odškoduje krajevna skupina. Dosedaj pobirani prispevki za krajevne stavkovne sklade se pobirajo poleg zveznega prispevka še nadalje. Zvezno načelstvo stavi torej predloge, ki bodo bistveno okrepili organizacijo lesnih delavcev, kar je potrebno, da naša organizacija ne bo zaostajala za drugimi, ki se vse temeljito pripravljajo na čas po vojni, ki nas že sedaj opominja k delu. Enajsti zvezni shod avstrijske kovinarske zveze. Razprava o poročilu načelstva je bila jako živahna. Glede centralizacije podružnic zveze in ureditve zveze se je sprejela naslednja resolucija po daljšem utemeljevanju sodr. Wiedenhof?rja: „1. Praviloma naj se snujejo podružnice le za zaokrožena industrijska ozemlja, da se -3! e prispevkov naloži sekcijam in posebej v to določenim organom. 2. Izjema naj se napravi le takrat, če to zahtevajo jezikovne razmere delavstva, v katerem primeru naj se za pripadnike posameznih narodnosti osnujejo posebne skupine. 3. Zveznemu načelstvu se naroča, da se v krajih (mestih) in zaokroženih industrijskih ozemljih, kjer obstoji sedaj več skupin, kakor na primer na Dunaju, vpliva na to, da se spojijo v eno upravno telo. Razen te resolucije je priporočal poročevalec, da se fsprejme primeren organizacijski statut za* take združitve, ki je bil predložen zboru-“ Na tem zveznem shodu se je končno sklenila tudi spojitev organizacije livcev z zvezo kovinarjev. Organizacija je že prej sodelovala sporazumno z zvezo kovinarjev vendar se je pa popolnoma spojila z njo šele na tem zveznem shodu. Četrti dan zborovanja se je vršila razprava tudi o razmerju s češkoslovanskimi kovinarji in z ogrsko zvezo. Poročal je o tem predmetu sodr. D.imes. Rekel je, da zaradi razcepljenosti ne trpe le češki delavci, marveč tudi nemški. Vsako mezdno gibanje je otežkočeno in po vsej pravici trdimo, da preti po vojni tukaj velika nevarnost. Češki delavci in mi moramo poiskati pot, po kateri se zbližamo in zedinimo, ustvarimo enotno fronto, da bomo popolnoma zmožni za uspešne akcije. Čehi so tako vzgojeni, da nas morda napačno razumejo. Cehi radi potujejo v svet kakor noben drugi narod in to čutimo: industrija je mednarodna, enako je tudi naš interes, da se združujemo mednarodno. Naš namen mora biti, da se združimo; tudi kulturna stran Čehov bo naša združitev pospeševala. Ogrska kovinarska zveza se ne more združiti z nami. Na Odrskem se industrija razvija. Ogrska potrebuje avstrijske delavce in ni vseeno ob kakšnih pogojih dela b>j-dimpeštanski delavec. Ogrski delavec stcer ne potu je v inozemstvo, toda in iustrija potuje na Ogrsko, Neobhodno potrebno bo, da dobimo s češko in ogrsko kovinarsko zvezo ožje stike. Ali bo to šlo takoj ali ne, je negotovo, toda delati moramo na to, ker vemo, da je mogoč povoljen uspeh le v združitvi, le ob sodelovanju, v enotni naši fronti. Hočemo imeti zaključen teritorij, v katerem imajo Čehi svoje jerikovne pravice, toda koncesij v tej smeri, da bi Čehi vstopali v češke, Nemci pa v.nemške organizacije pa niso mogoče. Vsekakoi^smo za pravice na eni strani, na drugi strani pa moramo naglašati, da potrebuje socialni boj skupen odpor proti zatiranju in izkoriščanju. Po krajši debati, ki so se je udeležili češki delegati, in govoril poročevalec zaključno besedo, je bila sprejeta ta - le resolucija : „Kot najkrepkejša in najstarejša organizacija v kovinarski industriji Avstro Ogrske, kot najvneteiša in najbolj prepričana pred-boritdj ca proletcrske enotnosti smatra Avstrijska zveza kovinarjev za svojo dolžnost in za svojo pravico, da izpregovori prvo besedo za zbližanje, edino glede na proletarske potrebe, glede na hude čase, ki prihajajo. S tega stališča odobrava zvezni shod vsakršno podjetje načelstva, ki je primerno, da prepriča v Avstriji češkoslovansko zvezo o potrebi, da svoja načela in svoje nazore revidira, da se prilagodi potrebam sedanjosti, ki zahteva sklenjeno delovanje, odločen boj za zagotovitev in podvig živ-ljenskega položaja kovinarjev, ki zahteva napetje vseh delavskih sil za utrditev pozicije delavcev, ter da s tem dobimo z našo bratsko ogrsko zvezo še bolj tesno, tudi organizatorično zvezo, ki bo primerna okrepljenim gospodarskim razmeram obeh državnih polovic. Zvezni shod si obljublja od teh naporov načelništva dober vpliv na celotno gibanje avstrijskega proletariata, ki utegne na tak način postati bolj zmožno za odpor. “ Domači pregled, Poslanska zbornica je zopet odpravljena. K trii aj se skliče ni gotovo. Odgoditev avstrijskega parlamenta? Dvakrat so že odgodili parlament, ker ne najde vlada izhoda iz zagate, v kateri sc nahaja notranja politika. V petek se je vršila konferenca načelnikov parlamentarnih strank, na kateri je ministrski predsednik' razvijal svoje nazore o reformi države. Nemci so za preložitev zasedanja držav-neega zbora. Sodruga dr. Adler in Seitz sta se izrekla proti. Cehi in Jugoslovani se niso udeležili konference. Seidler je mnenja, da utegnejo tudi Poljaki ostati v opoziciji, kar bi povzročilo nesklepčnost zbornice ter nieni, da bo. vlada morala poiskati drugo pot za rešitev državnih potreb, vendar ne namerava porabljati § 14. Situacija je vedno bolj kritična. Vlada obljublja re-iorme v upravi na Češkem, ki pa očividno podpirajo težnje Nemcev. Vsa politika je postala žc aktualno vprašanje kabineta. Kaj bo potem, skoro ni dvoma. Smo menda pred absolutizmom! Shoda v nedeljo, dne 5. t. m., se bosta vršila: v Borovnici ob pol 5. popoldne v gostilni Cerk, Poroča sodr. Kopač, in v Pasji vaši pri Velenju ob 3. popoldne v gostilni gospe Marije Cigler, poroča sodr. Pet e jan. Letošnji majski shodi in obhodi so sijajno "uspeli. Vršili so se v Ljubljani, Idriji, v Šiški, na Jesen:cah v Zagorju. Krmelju. Hostniku, Trbovljah, Zidanem mo stu, Radečah, Vrhovem, Rajhenburgu, Brežicah. Proti današnjemu sistemu ljudske prehrane je izdal iizvrševalini odbor češke agrarne str arak e ostro resolucijo, ki jo je cenzura po večini taomfiscirala. Iz teoiirfiisciranegia teiksta povzamemo sledeče stavlkie: Izvrševalrai odbor češke a sramne stranke protestira proti teranu, da bi se dosedanji nastai gospodarski sdistam nadaljeval, ker izvira z njega popoiraa de-raiioraliziaciija iin socialni razkroj državne družbe. Protestiramo proti temu, da oblasti dopuščajo javmo in tajno oderuštvo s predmetii veleindustrije tet zahtevamo, da se uvede takšen red. ki bo vojna bremena sorazmerno razdelil raarame vseli slojev in omogočil da se iz današnjih obupnih razmer razvije gospodarsko, socialno iti moralno loadraviljenje. — Seveda! Tobačni delavci in tobačni naao- || mestek. O raznih nadomestnih tobačnih | sredstvih se je strokovna zveza tobačnih delavcev v Avstriji, ki mora vsekakor o tem nekaj razumeti; izrazila takole: Nimamo nobene rastline, ki bi bila pripravna, da nam nudi nadomestilo za tobak; pač pa se da cela vrsta rastlin uporabiti za pridelovanje pravega tobaka Avstrijska tobačna režija uporablja za pridevanje kadilnega tobaka liste rdeče bukve. Ta tobak, katerega pridevajo tem listom, ima še vedno tobačni vonj in izpremeni le malo aromo, zlasti ako so bukovi listi skrbno izbrani in ako se ž njimi primerno ravna, Kot tobačno nadomestilo pa tudi listi rdeče bukve n e morejo veljati, in kadilci, ki so poizkusili, kaditi take liste same, ne pridejo do dobre sodbe. Sedemdeset odstotkom d .brega kadilnega tobaka in trideset od-stotkov bukovega listja dado tobak za pip0; ki more še nekaj zadovoljiti kadilce. Sedaj pridejo v promet vsakovrstna zelišča kot tobačno nadomestilo, in so navadni ^c.lo draga, večkrat še dražja kot pristni tobak; Cela vrsta od njih se gotovo da uporabm za pridevanje kadilnega tobaka. Ker j/-kadilnemu tobaku že itak zelo mnogo pn' devanega, pokaži večja množina še to, lduem delu Ukrajine vlada še anarhija. Avstrijski in- Društveni funkcionarji in člani, pozor! "HS|f Da vsa nerazporazumijenja odstranimo, sporočamo da je v soboto 18. tedenski prispevek t. 1. zapadel. Vsi člani, ki majo prispevek plačan samo do 8. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo. Podpora se upravičenim čtenom le tedaj izplača, če je vsaj 11. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo. teresni dej je rezdeljen še poleg tega na pet delov: Prosktirow, Kamenice Podolski, Vinico, Mogilew ob Dnjestrn in Balto. Kupčije vodi v vsakem teh odsekov v to določen častnik, ki stopa s trgovci, organizacijami i. dr. v zvezo in poroča o uspehih. Vodja te organizacije je stotnik Krupski, s sedežem v Vinici. Vse dobljene zaloge si razdelita Nemčija in Avstrija v razmerju 1 proti 1 za žito in mlevne pridelke sploh, aa vse druge pridelke sploh, za vse druge pridelke pa v razmerju 6 proti 4. bicer pa se nudijo celi gospodarski akciji velike tež-koče pri kupovanju in dobavljanju. V znamenju reakcijeaarstva aa Pruskem. Pruska poslanska zbornica je z veliko večino 235 proti 183 Klasovom odklonila vladno predlogo o nvedbi splošne in enake volilne praviee ter sprejela predlog, da naj se uvede pluralna volilna pravica. Ko je predsednik naznanil rezultat glasovanja, je klical socijalni demokrat Hofimann: Vojaki in inunicijski delavci, čujte! Glasovanje se je vršilo pri drugem branju, in politični krogi upajo še, da bo pred tretjim branjem zakona prišlo do poravnave med reakcionarnimi strankami in demokratičnim delom zbornice. Pruska vlada se jc zastavila za enako volilno pravico, in če bi v tretjem branju obveljala plurnlna, potem je po dosedanjih izjavah vlade pričakovati razpusta zbornice. Koliko Srbov je poginilo v ujetništvu. Pariški list »Pariš Midi« poroča v članku »Pour le pue-ple serbc«, da je od 123.000 srbskih ujetnikov v Nemčiji in Avstro-Ogrski po uradnih poročilih umrlo v ujetništvu 53.000. Švica je pripravljena še na dveletno vojno. Iz Berna se poroča, da so prišli v Švici do prepričanja. da so izvidi za mir vedno manjši in da bo vojna trajala najmanj še dve leti. Vlada je odredila, das se imajo gospodarske in prehranjevalne razmere urediti v tej smeri. Irski odpor proti brainbni dolžnosti. Nemški listi poročajo iz Borna: Organi-zacija irskega ^odmora proti brambni dolžnosti [je v ix)ilpe!m- teku. Konvencija vseli irskih delavskih organizacij se je s prit-sego zavezala, da 'Se bo do skrajnosti upirala iavedibi birambitie dolžin,oistii. Po vsej deždi se vrše pod vodstvom! katoliških duhcvniiikioiv zborovanja ter prisega ljudstvo, da se bo z vsemi sredstvi uprlo uvedbi bramlbme dolžnosti. V Tiipperaryju je priseglo 10.000 mož, da bo nastopilo, če treba, v boju proti brambni dolžnosti. Vodja nacionalistov Devlin je govoril v Belfastu pned katedralo ter klical množico na upor proti Angležem. Izvajal je, da nima noben narod na svetu pravice prisiliti drug narod, da zagrabi za orožje. Irci ne bodo odklonili brambne dolžnosti iz strahopetnosti, marveč ker hočejo samo iz proste volje in za lastne cilje zagrabiti za orožje. Poživljal je, da ljudstvo ne sme pod nobenim pogojem priznati brambnega zakona. Če postavijo sodišča, naj se ljudstvo za nje ne zmeni, če zahtevajo vpis v naborne listi, naj ne prizna takih oblasti, ki se bodo v to svrho ustanovile. Ker hoče Anglija vsiliti Irski brambno dolžnost mora sprejeti Irska vojno proti Angliji. Na ta način ne sme dobiti Anglija nobenega \vxiaka za svojo armado. Angleški rudarji za mir. Na kongresu rudarjev v VValesu ria Angleškem je bilo navzočih 306 poslancev, ki so zastopali 153.000 rudarjev. Predsedoval je s. \Vindston. Po daljši razpravi o načinu vpoklicavanju rudarjev je sklenil kongres z naslednjo resolucijo: »Kongres obrača vso pozornost vlade na nujno potrebo, da se uporabi prilika in vsa sredstva, kakor hitro mogoče, napraviti konec tej strašni vojni.« Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Vsaka žena m j bere moje velezanimivo navodilo o 1 Preizkušen svet, če uvenejo ali niso dovolj polne! Pišite zaupljivo na naslov: Ida Krause, Pressburg (Ogrsko), Schanzstraase 2. Abt. 97 Ne stane nif! Crhnfira Najzaneslivejše sredstvo proti temu je Darje 13 PARATOL ■ | sv • Lisa) B domače mazilo. B Ne maže, je hrez duha, torej .. tudi čez dan uporabno. Velik ilf3Sl6 lonček K 3 50> dv°joi Ionček 6 K Dnrofnl nručnl varuje občutljivo kožo. rdEdl01-prd»cKskat|ja 2 K 50 vin.— Oboje se doti proti predplačila ali povzetju pri PARATOL DELAVNICE lekarnara M Bndapešta VII-13., Rozsa-utca 21. ffl« Naivečla slovenska hranilnica! Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. je imela vlog koncem leta 1917..................K 66,800.000*— hipotečnih in občinskih posojil.................„ 27,000.000*— rezervnega zaklada..............................„ 2,000.000*— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po =■ n = večje in nestalne vdoge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 7«, izven Kranjske pa proti 5v«°/o obrestim in proti najmanj 10/« oziroma s,«0/0 odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. Ivan Jax in sin. Ljubljana Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo HI) strojev | ii stroje za Me 1 za laAiio io Alt Pisalni sinji Adler, i Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani —■ Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta || Ordinira Zdravnik-blagajne j! | ijdopol.lpopol.j Stanovanje ! Dr. KoJeoina Peter splošno zdravljenje '/ali—'/a* Turjaški trg j št. 4 v okr. | bol. blag. Dr. Ivan Zajec splošno zdravljenje '/alO-V.ll j Tvjifti kg It. 4. 2-3 fratiiikuslapl.2. Dr. Franc MinSr j kirurg in spl- zdr. j '/21.-1/23 Turjaški trg št. 4 v okr bol. blag. Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje 1—3 Poljanska cesta 18. I Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasuico) brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam po zove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bol niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinir* le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanski b lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto če je ta dan praznik, Pa dan prej od 8. zjutraj dc 1. popoldne. S pritožbami se Je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. iia štev. i £0.- Tiskovine za šole, iupan* siva in urade. Najmodernejše plakate In vabila za >"■ shode In veselice. Letne zaključke Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali! Hd. Stereotlpiia. Litografija-