Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 25 - leto XIII - 13. julij Pozdravna brzojavka Titu ♦ ♦ 1974 PROSLAVA DNEVA BORCA, DNEVA ISKRE IN 80 LET EMO CELJE Slavnostni govor predsednika IS jb — m _ _ m bilo uresničeno načelo, da morai« Andreja Marinca Tovarišice in tovariši! Vsakoletno srečanje delavcev .,Iskre“ ob dnevu borca, 4. juliju, je postalo mogočna in tradicionalna manifestacija moči in volje delavcev, ki si v sv®ji samoupravni socialistični skupnosti sami gradijo osnove in pogoje za celovit razvoj in eksistenco. Mnogi »preroki14 so nam pred leti želeli vsiliti prakso, ki je odpravljala tradicionalne delavske shode kot nekaj preživelega, neprimernega za moderni čas elektronike in vesoljskih poletov. Tqda vaš Pnmer predstavlja — kot mnogi drugi demanti temu »prerokovanju11. Ali m takšno srečanje činitelj, ki krepi za-yesh da človek ni sam, da pripada veli-i socialistični delavski skupnosti, v ateri je varnejši in v kateri se zave svoje moči in delavske veljave! Danea $e pridružuje praznovanju mehkega kolektiva »Iskre11 še oO-letnica celjskega »EMO11, ki je od eta 1972 tudi član velike »Iskrine11 ružine. Dovohte mi zato naprej, da vam vsem čestitam ob teh pomembnih jubilejih, ki jih danes praznujemo. Praznik, ob katerem smo se zbrali, J® po načinu vendarle podoben mno- Pim Hn,«,: i • • •« r politični cilji. Veliki stavki leta 1922, ki je trajala celih 12 tednov, in stavka, ki jo je leta 1936 vodil tovariš Luka, sta najbolj oprijemljiv dokaz za to trditev. „EMO“ v okviru »Iskre11 in v okviru širše integracije s svojo sedanjo usmeritvijo še nima dokončne fiziognomije. Prepričan pa sem, da je potrebno skupno snovati osnove, ki bo- bilo uresničeno načelo, da morajo biti delavci in njihovi interesi v temeljnih organizacijah združenega dela subjekti in nosilci povezav v gospodarstvu. Značilno je tudi spoznanje, da ta integracija ni pogojena v prvi vrsti iz današnjih potreb, zaradi trenutne ekonomske nuje, ampak mnogo bolj zaradi tega, ker vemo, da bi v prihodnosti postala objektivno nujna. Združujeta se torej dva ekonomsko močna in dobro organizirana kolektiva. Združuje se torej izrazita ekspanzivnost in moderna tehnologija ter posebna prodornost »Gorenja11 z »Iskro11, ki je v svojem razvoju prešla podobna razvojna obdobja; od centralistično organizirane »Iskre11, preko skoraj popolne decentralizacije, ko je kolektive »Iskre11 združevala le še »Iskrina11 zvezda, da bi potem na osnovi interesov delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela uspela zgraditi čvrsto celoto, povezano z znanostjo doma in v svetu, s pomembnimi lastnimi znanstvenimi, razvojnimi in trgovskimi organizacijami. Razvojna pot »Iskre11 je peljala od razmeroma majhnih objektov, tehnološko in organizacijsko med seboj slabo povezanih, v kompleksno delovno organizacijo, ki je v dinamičnem raz-(Dalje na 2. strani) SPOŠTOVANI TOVARIŠ TITO, samoupravljalci združenega podjetja Iskra, zbrani v Celju, ko hkrati proslavljamo praznik borcev, praznik našega združenega podjetja in 80-letnico našega delovnega kolektiva ISKRA-EMO Celje, Ti pošiljamo borbene pozdrave z željo, da bi nas še dolgo vodil po poti revolucionarnega preoblikovanja in razcveta naše družbe. Za nami je leto velikih dosežkov, ki sijih spodbudil in navdihnil Ti in ki z uveljavljanjem ustavnih sprememb, krepitvijo politične enotnosti vseh subjektivnih sil in z utrjevanjem našega mednarodnega položaja odpirajo svetlo perspektivo še uspešnejšega nadaljnjega razvoja naše samoupravne demokracije ter uveljavljanja vodilne vloge delavskega razreda, strnjenega okoli Zveze komunistov. Zagotavljamo Ti, da si bomo z vso doslednostjo prizadevali uresničevati zgodovinske spremembe, ki jih začrtujejo naša nova ustava in dokumenti X. kongresa ZK Jugoslavije, hkrati pa z nenehnim dviganjem f storilnosti in povečevanjem materialne osnove naše družbe prispevali svoj ;; delež k stabilizaciji našega gospodarstva, kajti zavedamo se, daje nenehna ; l rast materialnega bogastva pogoj uresničenja Tvoje vizije naše samouprav-i ► ne socialistične demokracije, ki temelji na svobodnih asociacijah proiz-* vajalcev ter bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Celje, 4.7.1974 Samoupravljala ZP ISKRA immmm Pred slovesnostjo ob podpisu Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev Iskre in Gorenja je bila v Klubu poslancev SR Slovenije tiskovna konferenca. Na njej so predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar, generalni direktor ZPJože Hujs in generalni direktor Gorenja Ivan A teljšek odgovarjali na vprašanja novinarjev. Vsi trije vodilni predstavniki Iskre in Gorenja so opozorili na velik pomen združevanja obeh slovenskih velikanov. , - ---“»inv uduiuijv uvja naac- ga delavskega razreda z uspehi, kijih 0segamo danes, da torej posrečeno Povezujemo revolucionarno preteklost s sedanjimi prizadevanji delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Kot da-"ašnji, so tudi druga »Iskrina11 praznovanja v zadnjih letih pokazala, da „Is-Kra“ ne pomeni samo prostore in tovarniške ograde, ampak da z »Iskro drugi starejši kolektivi - v industrializacijo socialistične republike Slovenije in naše skupnosti jugoslovanskih narodov. Današnje praznovanje pa je 'pomembno še po nečem. Pred tednom dni je bil namreč podpisan samoupravni sporazum o združevanju dela in Doslej' največja proslava uspela Dan borca, dan Iskre in proslava ob 80-Ietnici EMO je uspela nad vsemi pričakovanji. V celjskem mestnem parku se je zbralo, po nekaterih ocenah, okoli 18.000 delavcev Iskre in njihovih svojcev. Kot že rečeno, proslava je izredno uspela. In kako je potekala osrednja prireditev ob dnevu Iskre? Ob osmih zjutraj se je pred tovarno Iskra EMO začela žalna slovesnost v spomin na padle borce kolektiva EMO. Po pozdravnem govoru Alfreda Mežnariča, ki je pozdravil prisotne, žalni slovesnosti so nato razvili prapor aktiva Zveze borcev Iskra Commerce. Razvil ga je glavni direktor IC Anton Stipanič. Po podpisu listin o pobratenju živi in č; u,a f . sredstev med »Iskro11 in »Gorenjem11, živelj v številnJi^L naprede delavski s čimer je bila uspešno zaključena te-mes ih u!nplit bPtn° ’ T?;" meljito pripravljena povezava dveh lavski živelfv j t Vnapretleu dC" slovenskih industrijskih oijakov. To seh in meitih T k . V-t nedvomno pomeni že tudi' odločen «> Poz^rav'i prisotne” nih in Jueoslaviip razvoju s evil ze komunistov, na katerem je bila in- med njimi tudi tovariša Franca Les-Seveda niJ či..*™™ a • k tegracija in ria novi ustavi utemeljena kovška-Luko, je spregovoril predsed-^O-letnici- FMn“ h i f ji samoorganiziranost gospodarstva o- nik aktiva Zveze borcev Iskra kv. da se ma^nn 13 spreje a o oči- precjeljena kot ena najpomembnejših Commerce France Mavrič. Komemo- niep / P^novanje te Visoke oblet- i______-r.™-,™: -:«i s- raciia se ie zatem narlalipvaln 7 Pnn. W združi hi spremeni v praznik četo VIskre“- Celje in »EMO11 v njem nedvomno tudi zaslužita. Celje je lavoh najstarejših industrijskih in de-Ven Jevolucionarnih centrov v Slo-k^1" Tovarna, ki danes nosi ime „Is-žp i , CMO11, pa je bila ustanovljena m e*a 1894 in je bila vseskozi po-skpo 00 sre(iišče naprednega delav-hp,°a gibanja v tem delu Slovenije, ustaVS*0 8'banje je bilo tu živo že od Josip-Dušan, Oskar Lečen, Zoran Michler, Janež Hafner, Anton Rihar, Janez Juretič, Slavko Munda, Mirko Ljubič in Franc Mavrič. Skupno so - r—r— ........... - r----------*j“ podelili 26 zlatih, 33 srebrnih in 333 združenja borcev NOB Jugoslavije Go- bronastih jubilejnih spominskih značk lo Skrilje in Zapotok Visoko z akti- ZZB NOVJ Iskra Commerce. vom ZB Iskra Commerce so podelili jubilejne značke. Zlato jubilejno značko ZZB NOV IC so za svoje dolgoletno in' požrtvovalno delo pri Zvezi borcev Iskra Commerce ter v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih prejeli Božo Iglič, France Križnar, Vlado Šenk, Jože Pogačnik, G oj mir Blenkuš, Franc Košir, Po žalni slovesnosti se je proslava ob dnevu borca, dnevu Iskre in ob 80-letnici EMO nadaljevala v izredno prijetnem celjskem mestnem parku pod krošnjami dreves in obokom umetnega drsališča. Centralna prireditev se je začela ob 10. uri z internacionalo, ki jo je zaigrala godba na pihala. Po otvoritve- v * j-----------*-----> - * **-'•'«** y 51 tilu 5 vzu v a na punua. i u VIVUULVC- Rudi Lampret, Lojze Bukovec, Bog- nem in pozdravnem govoru direktorja /4 O T o 1 rv-ks- IrtMArv \ ^ — A —! ▲ O A' I ni J- V n T? — —.11 — fc J • T __ -f ' * . nalog komunistov. Temeljni cilji te povezave in soglasnost delavcev obeh velikih kolektivov dokazujejo, da je racija se je zatem nadaljevala z enominutnim molkom, položitvijo vencev ter krajšim kulturnim sporedom. Na dan Javor, Janez Vinkler, Anton Stipanič, Marija Kušar, Marjan Dvora-ček, Ilija Medič, Albin Pahor, Albert Ambrožič, Vladimir Logar, Jakič del»n0VLVe: ^ prvem obdobju so se in »T* °0r^' Za boljše delovne pogoje Do Ve. raezde, kasneje pa so se temu, m. . J °b delovanju sindikatov in ko-lst0v’ pridružili tudi socialni in ZASEDANJE SKUPŠČINE ZpBO 15. 7. V KRANJU dnevni red: 1. Izvolitev generalnega direktorja ZP ISKRA Poročilo komisije za razpis htev^'^6 ‘n objava rezultata vo- 2. Poročilo in ocena poteka r rezultatov glasovanja o samoupravnem sporazumu zdru-ž'tve ISKRE in GORENJA. 3. Poročilo odbora SLO o ugotovitvah komisije za pregled ^anja organizacij SLO v delov- n organizacijah ZP ISKRE. n , Verifikacija pogodbe za rCkreaCiiSkeea ""Uredbi-.čMopkni Začelo se je z »Internacionalo« Na proslavo dneva borca, dneva Iskre in 80-letnice Iskre - industrije EMO Celje je bilo povabljenih veliko gostov, od katerih se jih je precej vabilu odzvalo, čeprav je bilo sočasno po Sloveniji še precej večjih proslav in prireditev. Na sliki: gostje o igranju ..Internacionale", s katero se je proslava na drsališču v Mestnem parku začela. J Iskra — Emo Celje Mira Jančigaja sta spregovorila predsednik ZB ZP Iskra Franc Križnar in v. d. generalnega direktorja Jože Hujs, za njima pa je prišel na govorniški oder predsednik slovenskega Izvršnega sveta Andrej Marinc. Po njegovem govoru je predsednik sindikata EMO Jože Oštir prebral pozdravno pismo predsedniku repubU-ke Josipu Brozu Titu. Pozdravno pismo in govore tovarišev Andreja Marinca, Jožeta Hujsa in Franca Križnarja objavljamo posebej. Proslava se je nadaljevala s prihodom in pozdravom mladincev udeležencev Pohoda druge grupe odredov ter prijetnim kulturnim programom, ki ga je povezoval Matko Zdešar iz Hoijula. V kulturnem programu so nastopili: godba na pihala, združeni pevski zbor in recitatorji, udeležencem pa je v popoldanskem času igral zabavni ansambel. Proslave ob dnevu Iskre so se udeležili tudi številni slovenski družbenopolitični delavci, med njimi Andrej Marinc, Janez Barborič, Franc Leskovšek-Luka, Zvone Dragan, Tone Bole, Jože Lončarič, Pavle Gantar, Peter Stante-Skala in drugi. Kot že rečeno, je prireditev izredno uspela. Tistim, ki se niso odločili za odhod v Celje, naj odkrito rečemo, da jim je lahko žal, veijetno pa so jim to že povedali njihovi znanci, ki so bili na dnevu Iskre. Bilo je res prijetno, vse pohvale pa veljajo tudi organizatorjem iz EMO in ZP ISKRA. Med tistimi, ki so največ naredih, da bo 4. julij v Celju ostal več tisoč Iskrašem še dolgo v spominu, naj omenimo Zorana Tratnika iz Iskra — EMO in Janeza Šilca iz skupnih služb ZP Iskra. laj ♦ Slavnostni govor predsednika IS Andreja Marinca (Nadaljevanje s 1. strani) voju v poslednjih letih dosegla izreden napredek in je danes med največjimi delovnimi organizacijami z industrijskega področja v Jugoslaviji. Pot do teh uspehov ni bila lahka. Vendar bi želel še posebej poudariti, da je od svojih začetkov bila „Iskra“ med prvenci povojne industrializacije, s katero se je želelo razviti vrhunsko industrijo, primerno za specifičnosti socialistične republike Slovenije. Bila so obdobja, ko je na zunaj izgledalo kot da SR Slovenija odstopa od prvotne vloge „Iskre“ v našem razvoju. Zlati čas ob uveljavljanju gospodarske reforme — v resnici pa je bil to čas zavestnega zorenja številnih malih in velikih kolektivov „Iskre“. To je bilo zorenje, ki je zahtevalo, da se kolektiv odlepi od varuštva države, ko je vsak zase iskal prostor, program, notranje organizacijske in kadrovske rezerve. To je bilo obdobje, v katerem ste se morali postaviti sami na zdrave osnove in na lastne noge. Ob konsolidacijah v temeljnih enotah „Iskre“ je rasla tudi zavest pripadnosti celoti „Iskre“, potrebnosti skupnih organizacij. Danes vas ne združuje samo simbol — „Iskrina“ zvezda, ampak potreba in zavest, da se mora temeljna proizvodnja vertikalno povezati in organizirati v veliki sistem z različnimi razvitimi službami in dejavnostmi, ki delujejo za potrebe in v interesu delavcev, združenih v osnovnih proizvodnih enotah. Takšna usmeritev, združena s tehnološkim napredkom, znanostjo ter znanjem in voljo ljudi, je „lskro“ pripeljala v družbo tistih, ki uvajajo najsodobnejšo tehnologijo. Samoupravna struktura velikega sistema, ki ga je razvila „Iskra“, pa je celotnemu razvoju dala nujen dinamizem in notranjo vzpodbudo. To je omogočilo in vzpodbujalo njeno širjenje na ključna področja elektronike, s specializacijo posameznih obratov, njihovo modernizacijo in avtomatizacijo ter sodobno organizacijo dela. Proizvodnjo „Iskre“, zlasti njeno usmeritev v telekomunikacijske naprave ter aparate, naprave za avtomatizacijo v prometu, industriji in energetiki, elektromehanske aparate in elemente ter elektronske elemente, lahko v nekem smislu opredelimo kot „ba-zično“ v odnosu na vsa ostala področja. Brez teh proizvodov danes ni več moderne proizvodnje, ni avtomatizacije v proizvodnih procesih, prometu, itd., ni moderne strojegradnje in kemije, ni sodobne telekomunikacije, ni razvoja medicine, ni hitrih in zanesljivih informacij, skratka, razvoj elektronike spremlja človeka na vseh področjih življenja in dela. To je tudi razlog, da je to proizvodno področje, poleg kemije, med najbolj propulzivnimi v svetu in da predstavlja bistveno obeležje sodobne proizvodne strukture. Stalno raste tudi njegov delež v svetovni trgovini. Prednost, ki jo ima ta proizvodnja za SR Slovenijo, pa je tudi v sorazmerno majhni porabi materiala in energije. Odločilno vlogo v razvoju igra strokovnost in znanje delavcev, še zlasti pa razvoj fundamentalnih in aplikativnih raziskovanj in njihova uporaba v snovanju proizvodov, uvajanju tehnologije in razvoju sodobne organizacije dela. Odtod tudi nujnost njenega povezovanja z univerzo in njenimi instituti, kakor tudi nujnost, da sama razvije intenzivno raziskovalno delo. Novi zakon o visokem šolstvu naj bi bil vzpodbuda za čimvečje sodelovanje tudi med „Iskro“ in visokim šolstvom, saj so razvojni oddelki v posameznih tovarnah, še posebej pa centralni raziskovalni inštitut „Iskre“, po opremi in kadrih tako močni, da lahko predstavljajo dragoceno osnovo za visokošolski študij. Skupni raziskovalni projekti naj bi združevali raziskovalce univerzitetnih inštitutov ter raziskovalce in strokovnjake iz proizvodnje. To bi nedvomno pomenilo dvig kvalitete raziskovanj, obogatitev vsebine visokošolskega študija in združitev znanja in sposobnosti za pospešeni razvoj na področju, na katerem se vsakodnevno porajajo nova odkritja in novi patenti, na področju, kjer tehnologija izredno hitro zastareva in kjer je nenehen napredek odločilen pogoj za uveljavitev in obstanek na domačem in tujih trgih. V interesu naše socialistične skupnosti je tudi zaposlitev čim večjega števila mladih strokovnjakov doma. Moderna proizvodnja in raziskovalno delo na področju elektronike, telekomunikacij in zvez je nedvomno privlačna usmeritev za mladino. S širjenjem te proizvodnje pa bi ustvarjali tudi nova delovna mesta za mladi rod in za večje število strokovnih delavcev, ki so odšli v inozemstvo in so tam izpopolnili svoje strokovno znanje. Prepričani pa smo tudi, da je v trdnejši povezavi med visokim šolstvom in proizvodnjo, oziroma gospodarstvom, tista pot, ki pomeni na osnovi nove ustave graditi nove družbene odnose v visokem šolstvu. Le na ta način bomo odpravili sedanje nevzdržno stanje, ko upada interes za študij tehničnih ved, ki predstavljajo temelj za napredek sodobnih proizvajalnih sil. Delavci velikih delovnih skupnosti morajo skupno z delavci v visokem šolstvu in študenti prevzeti oblast nad upravljanjem na fakultetah, nad programi, kadrovsko politiko in celotno koncepcijo razvoja visokega šolstva, da bi dobili takšne strokovnjake, kijih naša socialistična družba in gospodarstvo potrebuje, da spremenimo sedanji socialni sestav na račun delavske in kmečke mladine in da preprečimp enostranosti v strukturi vpisa študira-- joče mladine. Na ljubljanski univerzi je na primer v prvem letniku vpisano 5.040 študentov; od tega študira tehnične smeri le 1.712 študentov. Temu botrujejo mnogi razlogi in slabosti. Toda med temeljnimi je premajhna povezanost, odsotno planiranje in soodvisnost gospodarstva in razvoja visokega šolstva. V novem srednjeročnem planu bo potrebno močno poudariti usmeritev v proizvodnjo „bazičnega“ programa „Iskre“, saj predstavlja ta — kot smo že dejali - osnovo za modernizacijo in avtomatizacijo. S svojim izvozom lahko „Iskra“ tudi bistveno prispeva k povečanemu izvozu industrije, k izboljšanju strukture izvoza (izdelki najvišje stopnje predelave), k Siljenju izvoza v dežele v razvoju, ki so na poti menjave svoje tradicionalne strukture in intenzivne industrializacije, pa tudi k zmanjševanju uvoza na onih področjih, kjer smo bili in smo še navezani na uvoz iz industrijsko najbolj razvitih držav in kjer je praviloma naš deficit v blagovni menjavi največji. S širjenjem svojega izvoza lahko torej „Iskra“ bistveno prispeva k prestrukturiranju gospodarstva in zboljšanju plačilne bilance Slovenije. Proizvodni program „Iskre“ .omogoča tudi širjenje števila obratov na -nezadostno razvitih področjih Slovenije, ki naj bi prispevalo k hitrejši uveljavitvi policentričnega razvojnega koncepta. Z integracijo „Iskre“ in „Gorenja“ pa nastaja v Sloveniji sodobno zasnovan gigant kovinske, elektronske in elektroindustrije, ki lahko organizira velikoserijsko in masovno proizvodnjo elementov in sestavnih delov (z vsemi prednostmi tipizacije in specializacije) in širok spekter finalnih proizvodov, ki se lahko fleksibilno prilagajajo trgu. Z združitvijo „Iskre“ in „Gorenja“ bo nastalo za slovenske razmere ogromno podjetje, ki bo samo predstavljajo 16 % celotnega dohodka (to je prometa blaga) slovenske industrije. Skupaj bosta zaposlovala 12 % delavcev v slovenski industriji oziroma 5,6% vseh zaposlenih v družbenem sektorju naše republike. Ustvarjala bosta 10-11% družbenega produkta Slovenije in sodelovala v izvozu Slovenije s 7,3 % in z 8,2 % v izvozu slovenske industrije. V jugoslovanskem’ prostoru bo združeno podjetje postalo vplivnejši partner, ki bo z ostalimi podjetji lažje zagotavljal smotrnejšo delitev dela in specializacijo proizvodnje, s tem pa tudi racionalnejše izkoriščanje proizvodnih naprav in drugih poslovnih sredstev. Znaten del razvojnega programa se bo lahko financiral na podlagi združevanja sredstev temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela v okviru združenega podjetja. Združeno podjetje bo lahko tudi učinkoviteje nastopalo na tujih finančnih trgih in pridobivalo sredstva na podlagi skupnih naložb in kooperacije. Umski, materialni in finančni viri velikega „koncerna“ bodo omogočali tudi hitro prodiranje na domačem in tujih trgih z graditvijo novih kapacitet, prodajo licenc, inženiringa, know -hovva in podobno. S tem se ustvarjajo tildi ugodne možnosti za sodelovanje z deželami v razvoju in za intenzivnejši prodor v države SEV. Združeno podjetje lahko postane tudi privlačno za nova združenja v vertikalni smeri, od proizvodnje reprodukcijskih materialov do finalistov in trgovine. Posebej kaže poudariti pomen take vertikalne integracije in Orgapizaci-ji, ki ima zagotovljen vpliv in stalno dominacijo proizvodnega dela. Za Slovenijo je bil marsikje značilen prevladujoč vpliv trgovine. Šele sedaj uspevamo v praksi uveljaviti spoznanje, da je taka usmeritev enostranska in tudi ekonomsko nesprejemljiva, saj je trgovina lahko le eden od funkcionalnih delov v celotnem procesu družbene reprodukcije. Združevanje dela in sredstev, ki ga na osnovi spoznanih in usklajenih interesov delavcev že v precejšnji meri uveljavljamo, pa pomeni tudi pomemben korak v krepitvi samoupravnih socialističnih odnosov in političen demanti vseh tistih krivih in zlonamernih prerokov, ki so ob decentralizaciji in nato ob formiranju temeljnih organizacij združenega dela napovedovali krah samoupravljanja in mu odrekali sposobnost organizacije moderne proizvodnje in koncentracijo družbenega kapitala. Z integracijo „Gorenja“ in „Iskre“ smo v Sloveniji pravzaprav že precej zaokrožili procese povezovanja na nekaterih najpomembnejših proizvodnih področjih v elektrokovinski stroki, strojni in kemični industriji, barvni metalurgiji, železarstvu, celulozni industriji, itd. Še vedno pa zaostajamo n.pr. v usnjarstvu in čevljarstvu, enem delu kovinsko-predelovalne industrije, kmetijstvu, ipd. Trgovina prav tako zaostaja v naporih za integriranost v proizvodnjo. Vsekakor še posebej drži ugotovitev, ki jo je tovariš Popit postavil v svojem govoru ob „dnevu samouprav-ljalcev“, da moramo z organizirano družbeno akcijo doseči še trdnejšo povezavo med energetsko-surovinsko proizvodnjo, predelavo in trgovino, ker bomo morali čim hitreje preseči občinske in republiške nivoje ter usposobiti naše gospodarstvo, da se še uspešneje vključi v jugoslovanski, evropski in svetovni gospodarski prostor, ter v sodelovanju z deželami v razvoju. Ob sedanjih integracijskih gibanjih pa v^lja še posebej poudariti, da nas čakajo naloge na dveh frontah: 1) ob sedanjih integracijskih procesih se delo ne končuje. Velike integracijske tvorbe je potrebno notranje utrditi.. Potrebne so velike notranje organizacijske in tehnološke ter samoupravne spremembe. Samo fizična združitev, brez ustreznih notranjih kvalitativnih preosnov, lahko celo pomeni poslabšanje stanja. Integracijsko in poslovno povezovanje mora dati rezultate kot so: skupni programi, delitev dela, organiziranje ustreznih sposobnosti strokovnih služb, povezovanje* navzven v družbo, sistem, kar vse se mora odražati na stabilnosti dohodka in pogojih dela za delavce. Nad temi in podobnimi.vprašanji je potrebno nenehno bedeti in vzpodbujati vse člane kolektiva, da sodelujejo. Le na ta način bo samoupravno združeno delo preraslo v sistem, ki bo sposoben prevzeti nase vse temeljne funkcije družbene reprodukcije; 2) odprta pa nam ostaja fronta nasproti številnim malim in srednje velikim kolektivom, ali bolje rečeno njihovim vodstvom, ki ne razumejo oziroma zaradi svojih zasebniških in privatno-lastninskih nagibov nočejo razumeti sedanjega časa in nalog, ki jih pred njih postavljajo zdmženi-de lavci, organizirani v sindikatih, socialistični zvezi delovnega ljudstva in zvezi komunistov. Ni nobenega, ne političnega in ne ekonomskega razloga, da se ostaja izven procesov samoupravnega organiziranja gospodarstva in družbenih dejavnosti. Zlasti za povezovanje malih kolektivov ne smemo kopirati velikih sistemov; najti morajo druge oblike, kijih povezujejo med seboj in z velikimi organizacijami, da bi zagotovili tako trojno perspektivo svojim kolektivom. V govoru, za katerega so me pova-bili vaši predstavniki, sem želel biti kratek. Toda vendarle je to prilika za naše neposrednejše srečanje in ni odveč, da si povemo nekatere konkretne ocene in usmeritve Še enkrat čestitam vsem delavcem „Iskre“, in še posebej jubilantom kolektiva „EMO“. Želim vam obilo zadovoljstva — vsakemu zase, v okviru svojega osebnega življenja, in ne nazadnje v okviru velike integrirane skupnosti, za katero ste se odločili. S slavnostnega podpisa sporazuma Iskre in Gorenja v Klubu poslancev SR Slovenije: gen. dir.Gorenja Ivan Ateljšek in ostali podpisujejo. Iskra in Gorenje sestavljena OZD V petek, 28. junija, sta v. d. generalnega direktorja ZP ISKRA Jože Hujs in generalni direktor GORENJA Ivan Ateljšek podpisala samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev. Delavci obeh podjetij so se za podpis odločili soglasno, saj se dobro zavedajo, da je za nadaljnji gospodarski in samoupravni razvoj potrebno krepiti medsebojno sodelovanje, zagotoviti večje samoupravno usklajevanje razvojnih interesov v skupni organizaciji ter združevati delo in sredstva. Uradni naslov nove skupne organizacije združenega dela je: Združena podjetja elektrokovinske industrije, njen sedež pa je v Ljubljani. Ob tem izredno pomembnem dogodku za delavce Iskre in Gorenja, hkrati pa tudi za vse Slovence in Jugoslovane, naj povemo, da predstavlja samoupravni sporazum pravzaprav sporazum med dvema že starima partnerjema. Že dosedanje sodelovanje med Iskro in Gorenjem je pokazalo uspehe, trenutno pa ima predvsem značaj proizvodne in prodajne kooperacije. Razlogi za povezovanje so v vse hitrejšem razvoju tehnologije, v podobnih integracijskih procesih doma in v svetu, v potrebi po usklajenem načrtovanju in odločanju o novih programih, usklajenih nastopih na tržiščih ipd. Naj poudarimo, da je nova sestavljena organizacija združenega dela odprta organizacija, kateri pa se lahko pridružijo tudi druge organizacije združenega dela, ki imajo sorodno programsko usmeritev pod pogojem, da sprejmejo načela tega združevanja. Razvoj naše domovine narekuje konsolidacijo dosedanjih dosežkov, premagovanje mnogih ekonomskih in socialnih problemov nadaljnjega razvoja in hitrejše razvijanje proizvodnih sil — pri čemer je treba upoštevati naš samoupravni sistem in enotnost delavskega razreda ter enotnost trga in položaja Jugoslavije v sodobnem svetu, zaradi česar bi bilo doseganje posamičnih in skupnih interesov brez njihove koncentracije in povezovanja nepopolno in bi pomenilo razsipanja družbenega dela in neracionalno gospodaijenje. Te besede so med drugim zapisane v sporočilu skupne komisije Iskre in Gorenja, ki utemeljuje smisel in namen združevanja kolektiva Iskre in Gorenja. S podpisom samoupravnega sporazuma pa združevalni proces še ni končan, prehodna pa je tudi sedanja oblika. V nadaljnjem procesu graditve integracijskega procesa na osnovah branžnega povezovanja TOZD bodo Še bolj konkretno določene tiste poslovne funkcije in njihov obseg, ki jih bodo TOZD opravljale v novi sestavljeni organizaciji skupno. Slovesnosti ob podpisu tega p0; membnega dogodka so se udeležili vodilni delavci obeh podjetij - Isto6 in Gorenja - kot tudi mnogi najvidnejši predstavniki slovenskega družbe- 1 t nopolitičnega življenja. Predsednik i Gospodarske zbornice SR Slovenije Andrej Verbič je imel ob tej priložnosti slavnostni govor, v katerem j6 opozoril na pomen podpisa samo- upravnega sporazuma. Njegov govot obj »javljamo v celoti na 4. strani. Lado Drobei »Minirame« za Češkoslovaško ! Po enoletnih občasnih razgovorih in usklajevanju tehniških, organizacijskih in uvozno-izvoznih problemov sta minuli teden podpisali pogodbo o dolgoročni proizvodni kooperaciji praška Tesla in naše podjetje. Pogodbo so podpisali za Teslo generalni direktor Karel Vand, za tovarni v Prža-nu in Trbovljah generalni direktor ZP Jože Hujs, za Iskro Commerce pa direktor TOZD zunanje trgovine Gojmir Blenkuš. Pogodba, ki so jo podpisali na La-borah, obsega izvoz pržanskih popolnoma tranzistoriziranih prenosnih televizorjev Minirama v skupni vrednosti 9,200,000 dolarjev v petih letih s tem, da se bodo dobave vsako leto podvojile. V zameno, v istem vrednostnem obsegu, bomo dobivali od Tesle nekatere elektronske sestavne dele, ki jih sami ne izdelujemo. Le-te smo do se- daj uvažali. Tako bo to prava mednarodna delitev dela, od katere bost3 | imeli Tesla in Iskra veliko korist. Ob podpisu pogodbe so naglasih- : da je to prva takšna kooperacijska p0- ' godba Iskre s Teslo. Njej bodo sledil6 ’ še druge, kajti Tesla se zaradi omejenih proizvodnih kapacitet zanima še 1 za elektromotorje iz Železnikov, p60- ! gramatorje iz Aparatov in sistem Me-taconta iz Kranja. Tesla iz Prage je največje češkoslo- • vaško podjetje za elektroniko in šib- j kotočno tehniko. Zaposluje približn0 80.000 delavcev in ima precej podoben proizvodni program kot naše podjetje. » Organizacija uvoza oz. izvoza je V0. pogodbi poveijena na češkoslovašk1 strani trgovinskemu podjetju KovO-pri nas pa Iskra Comercue. Marjan Kr3*! | Generalni direktor praške tovarne „Tesla" na Laborah podpisuje pogodbo 0 dolgoročni kooperaciji z Iskro. o ^ V ^ ^ ^ ^ V te ^ Q t? Govor generalnega direktorja ZP Jožeta Hujsa Tovarišice in tovariši, dragi gostje, dragi Iskraši. Ponovno smo se zbrali ob dnevu borca, kot že vrsto let nazaj, tokrat tu v Celju, na sedežu člana Iskrine skupnosti - Industrije Emo, katere kolektiv je letos gostitelj in organizator tega našega vsakoletnega množičnega srečanja. Hkrati ko proslavljamo dan borca in naš dan, dan Iskre, smo letos želeli skupaj z našimi tovariši iz EMO proslaviti tudi njihov visoki jubilej, t.j. 80-letnico obstoja njihove tovarne. Po stažu je to danes najstarejši Iskrin kolektiv, z najdaljšo tradicijo in zato tudi s hipoteko problemov, lastnih kakor starim industrijam, tako tudi starim industrijskim centrom. Kolektiv EMO se danes, opirajoč se na svoje notranje sile in z zavestjo, da je za njim Iskrina skupnost, ki sicer ne more opraviti dela namesto njih, Hhko pa priskoči na pomoč v najtežjih trenutkih uspešno otresa teh hipo-|ek. Z vztrajnim delom in samo z de-lommu bo to tudi uspelo. V zadovoljstvo mi je torej, da lahko tovarišem iz EMO v imenu vseh nas ostalih Iskrašev čestitam za njihov jubilej. Ko proslavljamo dan borca, ki ga nismo brez simboUke izbrali tudi za dan, ne želim podrobneje prešte-vati naših poslovnih uspehov in neuspehov. - Namenimo ta dan tovariškemu srečanju, namenimo ga temu, da si kot delavci in samoupravljala ■zmenjamo izkušnje pri upravljanju z družbenimi sredstvi, ki naj bi jih s svo-hm delom oplodili v lastno dobrobit, ^ dobrobit ožje in širše skupnosti, v dobrobit našim zanamcem. Oglejmo pa si Vseeno iz vrste dogodkov od zadnjega srečanja samo tista dve, ki po moji sodbi predstavljala mejnika v nadaljnjem razvoju našega podjetja in elektro-kovinske indus-hije pri nas na sploh. Prvi je sprejetje nove ustave, je for utiranje delegatskih samoupravnih te Jus na vseh ravneh in področjih druž benega življenja. V naši Iskrini skupnosti so prizadevanja za uresni cUev ustave konkretizirana v samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev našega združenega podjetja. S tem sporazumom smo zaključili proces notranje preobrazbe našega podjetja, ki se je začel že leta 1965. Že takrat takrat smo namreč začeli graditi naše medsebojne odnose na dejanskih skupnih interesih, dogovarjanju in sporazumevanju. V teku je že zadnje dejanje tega procesa, t.j. uresničitev določil samoupravnega sporazuma o branžni organizaciji, o organizaciji, ki na neodtujljivih pravicah delavcev v TOZD gradi novo kohezijo naše skupnosti. Drugi, enako pomemben, pa je nedavni podpis sporazuma o ustanovitvi sestavljene organizacije združenega dela z Združenim podjetjem Gorenje, Velenje. Temu dejanju so predhodile obširne razprave in odločitev je bila sprejeta v obeh podjetjih z ogromno večino glasov vseh delavcev. Generalni direktor ZP - Jože Hujs. V Iskri smo prepričani, da je združitev dela in sredstev, združitev rok in pameti obeh podjetij, izrednega pomena predvsem za perspektivni razvoj te vrste industrije pri nas. Navzven, na zunanjem trgu, pomeni taka nova formacija zadosti močnega pa tudi spoštovanja vrednega partneija, ali za kooperacije, ali pa za čisti trgovski nastop. Doma pa je nova sestavljena organizacija združenega dela s svojo deklarirano odprtostjo mesto, okoli katerega se lahko razvije sodelovanje celotne tovrstne industrije z namenom, da bi dosegli uskladitev razvojnih programov in s tem racionalizirali nadaljnjo razširjeno reprodukcijo. Seveda pa s podpisom sporazuma še zdaleč nismo rešili vseh problemov. Čaka nas skupno trdo delo za uveljavitev vsega tistega, kar smo zapisali. To smo vedeli tudi takrat, ko smo dvigali svoje roke za ta in tak sporazum in zato sem prepričan, da bomo z enako mero zaupanja in modrosti reševali tudi probleme, ki so še pred nami. Dovolite mi, da na koncu med nami pozdravim tudi zastopnike kolektiva Gorenje Velenje. Želimo, da se med nami dobro počutijo in želimo, da se ob letu vidimo skupaj, na enakem shpdu že kot trdna samoupravna in poslovna skupnost. Na začetku proslave je udeležence in goste pozdravil glavni direktor Iskra -industrija EMO — Miro Jančigaj. tretje srečanjč kulturnikov iskre v celju Predsednik ZB ZP - Franc Križnar. Visoka raven nastopajočih mmerce - Ljubljana, klavir, Maks Kramer iz EMA, ustna harmonika, igralca Prešernovega gledališča iz Kranja, člana kolektiva Elektromehanike ^9°vor z organizatorjem 3. srečanja kulturnikov Iskre -"''■kom Zdešarjem , ^etos Je bilo v Celjskem ljudskem tudi razglas v glasilu „Islh jih bo po mnenju strokovnih ko ^1SU treba več porušiti. Do jeseni, kc . bodo ponovno odprla šolska vrata ■0 treba zadovoljivo rešiti vprašanje 8111 s 1.500 šolarji s tega obtročja. Koordinacijski odbor za odprave *j°sledic potresa se tudi dobro zaveda :8 bo treba čimprej rešiti položaj, k J nastal v domu onemoglih v Jelšin ®8du. Za obnovo prizidka pri tem Jpdu so prispevale denar že številne r8