GLASILO OBČINE DOMŽALE 19. marec 2004 - letnik XLHI, št. 4 Naša društva in organizacije v prvih treh rnesecih posameznega leta pripravijo redne občne zbore, na katerih pregledajo opravljeno delo v letu 2003 ter sprejmejo programe za leto 2004, so pa tuđi priložnost za pogovore o problematiki, neredko pa jih združijo tuđi s prijetnimi srečanji. Nekajt utrinkov z različnih občnih zborov lahko najdete tuđi v Slamniku, fotografija pa je z občnega zbora TRD Turnše Češenik. Že v prejšnji številki ste lahko prebrali prvi prispevek, ki ga je ob 120. obletnici Godbe Domžale napisala Adela Ramovš in se v njem spominja začetkov delovanja te zelo uspešne glasbene skupine. Danes lahko pre-berete drugo nadaljevanje, v katerem avtori-ca predstavlja začetke Godbe Domžale, na straneh Slamnika pa boste našli tuđi poroči-lo o njihovem jubilejnem občnem zboru. S. Gostičevi dncvi so mednarodni projekt, s katerimi se Kulturno društvo .lože Gostič Ho-mec, Društvo prijateljev zagrebške opere, SNG Opera in balet Ljubljana in Opera HNK Zagreb, pod pokroviteljstvom Občine Domžale, spominjajo velikega opernega pevca Jožeta Gostiča. Ena od uspešnih slovesnosti je bil tuđi koncert mladih solistov ljubljanske in zagrebške opere v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Izgubljeno viteštvo Ttoristični krožek Osnovne sole Dob je celovito obdelal razi-sko-valno nalogo Izgubljeno viteštvo ter projekt skupaj z drugimi učenci in učitelji predstavi! 6. marca 2004. Zanimivo je, da so pri uresničitvi prireditve, katcrc glavna organizatorja sta bila Marta Keržan in Vinko Ce-dilnik, avtorici ideje pa Martina Iipar in Metka Dimnik Vilar, sodelovali štcvilni učenci, ki so staršem in drugim obiskovalcem vse sobotno dopoldne prikazovali dejavnosti in jih tuđi povabili k sodelovanju. Tako je bilo sobotno dopoldne priložnost, da si ogledamo sadove raziskovanja, razmišljanja in ustvarjanja učencev in učiteljev Osnovne Sole Dob, ki so se tuđi tokrat zelo potrudili in vsem skupaj popestrili dan s spoznavanjem srednjega veka. ^W ADAPTACIJA KOPALNIC V 7 DNEH! ml/Hl skn (lula. i/iicliivii kiililnl po mm I knitfKkii. klH|)Hiska. tiiKHi.skit ititlH GSM: 041/719 188 fliailbiinsi cIiiIh i/ilulava fasiiil, tlaki ^^" I Ih t ' k""lllli';alsk"1 '" miinlH/oiskn (lula WwW.pop8J.CJD.nBI vnilnvoilnu, stinjim, olaktro ln.sl;tlai:i)i) KKNT Računovodske storitve, d.o.o. Vir, Čufarjeva 20/a, Domžale Tel.: 01/724 66 12 Fax: 01/721 98 60 e-mail: info@kont.si Smo servis z zaposlenim preizkušenim računovodjem. NUDIMO RAČUNOVODSKE IN SVETOVALNE STORITVE ZA: - gospodarske družbe - pravne osebe Javnega prava - zasebnike - pravne osebe zasebnega prava Od 1.5.2004 vam nudimo opravljanje nove storitve: STATISTIČNO POROČANJE ZA INTRASTAT 31. marec zadnji dan za oddajo napovedi Dohodnina 2003 Davčna uprava Domžale, kot ji največkrat rečemo, ima svoj sedež v SPB na Ljubljanski cesti 7a, nasproti Mercatorja in Cvetličarnc Omerza. V današnjem Slamniku lahko preberete, da bodo od 24. do 31. marca 2004 napovedi za odmero dohodnine sprejemali od 8. do 18. ure. ŠTAMPILJKE in VIZITKE 01 721-91-70 lnto@n-araf.sl adriapool ........,„«<• Adriapool d.o.o. Šuceva ulica 27, 4000 Kranj Tel..O4/ 201 68 20 Fax: 04/ 201 68 21 e-mail: info@adriapool.com http://www.admpool.com Srednja šola Domžale Naša prizadevanja se obrestujejo V teh dneh se zaključujejo postopki vpisov v srednje Sole. O letočnjem vpisu na Srednjo solo Domžale smo se pogovarjali z mag. Primožem Škoficem, direktorjem Srednje sole Domžale ter ravnateljem Gimnazije Domžale, in skupaj ugo-tovili, da zanimanje za vpis na srednjo solo, pred-vsem za gimnazijski program, narašča. Na tej strani pa lahko preberete tuđi pogovor z ravna-teljico Osnovne Sole Roje, v katerem predstavlja mobilno specialno pedagoško službo in interesne dejavnosti na Soli. im&h Če vas ka| zanima o življenju In dalu v nail obćlnl, poglejte na www.domzale.sl. Stran Priznanja civilne zaščite Ob 1. manu svetovnem dnevu civilne zaščite je vodstvu Ohčine Domžale pripravilo tradicionalno srečanje poveljnika in ćlanov občimkega štaha civilne zašćilc. predstavnik*>vpodjetij. zavodov, tiru-štev in drugih organizacij, ki .se vključujejo v sistem civilne zaščite. /»/sehej prisrčno pa so [/ozdravili le-tošnja repuhliška nagrujencu: l'rosiov(iljnoy_usihkn društvo Rova ter Radio klnh Domžale. Čestitamo! Stran 0 Obćlnsklmf] V nadaljevanju 13. seje je Ohnnski svet Ohčine Domžale sprejel sklep o začetku jmstopku za odpm-dajo delnic Banke Domžale, svetniki in .svetnu <• so razpravljali in sprejeli Pravilnik o spivmemhah in dopolnitvah Pravilnika o plaćah občinskih jimkcio-narjev in nagradah članov delovnih teles olxinske%u sveta ter članov drugih občinskih organov ter o po-vračilih .st/v.ikov za program dela za prvo polletje. ■ Stran Nagradna križanka Tokratna nagradnu knianku /-< .■ bogate nagrade. Honda Ambroz Radomlje, kut njen pokrovitelj, za prvo nagrado obljubi ja kar brezplačen vikend najem važila HONDA JAZZ. na tej struni pa hoste našli ludi naf.rajence, h '-•<'■■ /..,•■-..<../..,. ohiskah tradk'lnn ilno i>nn-rlit< N/CE, na hjterojih Boris Kopitar vain ,;' aiikcnliranccv. Ali menite, da si starejši ne želijo politične aktivnosti? K je so vzroki'.' Slovenci smo na splošno nc/aupljivi do politike in do slnmk. Znano je. da dobra pelina starejših ne zaupa noheni stranki. Med scdanjiini slranka-nii lii slaba Ircljina za /aslopaujc izbrala DeSI IS, ostali druge, predvsein lislc, katerih elani so že vrsto lel. Ni /ancmarljivo dejslvo, da slatistično prevlada je jo v slarcj.ši geneniciji /enske, kr pa iinajo tradicionalno inunjšV zanimanje /a politiko kot moški. Nenazadnje dohršen del slaroslnikov pesti jo nizličnc bole/ni, ki jim oneniogočajo politično in drugačno dclovanje. Occnjujete, da je skrb občine za starojSo generacijo zadovoljiva? Po šolsko bi lo skrb occiul s prav dobro oceno. /lasli v primerjavi / drugimi občiuumi. Kol zglcdno urejeno lahko šlejemo »pomoč na domu«, občanom, ki so dopolnili 80 lel, in ka-lerih dobodek / dohodki njihovih družinskih članov ne presega /gornje meje socialne varnosli /a 500"!i na voljo brezplačno. I .ani je bila oproslitev plačila ra/šiijcnn še na tc/jc invalide. Obč'ina skrbi /a sofiiiiinciranic ( cnlra /a so-tialno delo Domžale. /agolavlja oskrbnine ler pod pira soi'ialno-liumaiiilarna drušhii. Ino od nerešenih vprašanj oslaja pomaii|kan|c incst v domu upokojencev o/. gradnja novega doma. /e v prej.šnjem občiiiskein svelu se je pričel poslopek in iskanjc možnosli gradnje. Težava |e po cm sirani \ pristoinosti dr/;ivc. ki odloča o invc.sticijah na tem področ|u ■glavni kriterij je slovilo domskih postelj na prebivalea. v čemer je miša občina v /gornji polovici občin/, in v /aplclih / g;iiaiRi|;nni Icr iskaii|u partncija za m\ cstici|o. Ali je v programu DeSuS-a kaj, kar druge politične organizacije nimajo? Nedvonino. Kol vsaka polilična slriinku snio pozitivno oprcdcljcni do vseh poniembinli vprašanj glede razvoja slovenske države, vemlar so /;i stranko prednostne naloge: politika socialneg.i \arslva. sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, stanje in program zdravstvenega varslva ter /aščila priivu i/ našega minuloga dela in vsa področja, ki /adevajo slarejšo generacijo Kako sodelujete s s\clniki drugih političnih sli ank ? Ali so opa/.na nasprotja med koalicijo in opozicijo ? Pri sodclovanjn s svetniki drugih političnih slrank nniiain nobenih težav. Upoštevam dcj-slvi>, ila se \ vs:iki stranki lahko porodi dobra zamisel, ki jo je treba pretelitali ni promisliti, preden se o njoj odloča. »Zaupai v laslno pamet, a posveluj se s tujo,« pravi pregovor. Vsekakor je laž|c, če nisi v opo/ici|i, čeprav je razumljivo, da ludi med koalicijskimi slrankami prihaja do vsobinskili razhajanj, kar se da sproli ra/biali i/ poročil s posameznih scj, ki jih lahko prebiianio v Slamnikti. Ta nasprolja nišo nopromoslljiva in lo je pomenibno /a naše skupno delo v ob-činskoin svetu. M. Zupanek je menila. da so, upoštevaje Zakon o lokalni samoupravi, občinski svet, Županja in nadzorni odbor cnakovredni; bistvena razlika med občinskim svetom in nadzornim odborom pa je tuđi v tem, da mora Nadzorni odbor o problcmih, ki jih ugotavlja, sam pripravljati tuđi poročila; zanimalo jo je tuđi. koliko je 15% letne plače Županje. Nato je Jancz Stibrič na predlog svetniške skupine SDS predlagal odmor, po njem pa je Občinski svet Občine Domžale brez razpravc z večino sprejel štiri aman-dmaje, končni sklep pa je bil sprejet soglasno: Občinski svet Občine Domžale sprejme Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah občinskih lunkeionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Program dela za prvo polletje sprejet V zvezi s prcdlogom Programa dela Občinskega sveta za prvo polletje 2004 so razpravljali Lovro Lončar, SDS, ki je predlagal, da se program za drugo polletje pripravi žc pred počitnicami in sprejme do septembra, vanj pa se vklju-čijo tuđi datumi sej; dr. Romana Jordan Cizelj, SDS, pa je vprašala, zakaj se zaključni račun sprejema po hitrem po-stopku. ter predlagala, da Obćinski svet poćaka mnenje Nadzornoga odbora. Na pojasnilo, da tako določa 186. člen Poslovnika, je Občinski svet Občinc Domžale sprcjcl naslednji sklep; Občinski svet Občine Domžale sprejme Program dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2004. Pod točko vprašanja in predlogi svet-nikov oz. svetnic je dr. Romana Jordan C'izclj. SDS. želela, da Občinska uprava pripravi pregled projektnih skupin in komisij. ki delajo v letih 2003 in 2004, s podatki o predsednikih in ćla-nih, načinu imenovanja, datumih imenovanja, področju dela ter porabljenih proračunskih sredstvih za njihovo dclovanje. Pisnc pobude oz. zahteve je posredoval Franc ( crnagoj, Zeleni, ter v njih postavil vrsto vprašanj v zvezi z odborom gradbenih odpadkov. 14. seja Občinskega sveta Občine Domžale bo 17. marca 2004 in boste o njej lahko brali v naslednji številki Slamnika. , Odgovorna urednica OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja Ljubljanska 69, 1230 Domžale Na podlagi 28. člena Zakona o ure|an|u prostora (Uradnl list RS it-110/ 02,8/03) Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okol)a skllcule DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO, ki bo dne, 31. marca 2004, ob 15.00. uri v sejni sobi Občinskega sveta Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, 1. nudstropje. Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog lokacijskega nacrta območja Škrjančevo zahod, pobudo za katerega pripravo so podali lastniki zernljiSč. Namen druge prostorske konferenceje prikaz upoštevanja pnporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, ki so bila podana na prvi prostorski konferenci. Sodelujoči na konferenci so lahko vsi, ki predlo/ijo pisno dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo. Cveta Zalokar Oražem Županja Obćlne Domžale OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja Ljubljanska 69, 1230 Domžale Na podlagi 28. člena Zakona o ure|an|u prostora (Uradnl list RS št-110/ 02,8/03) Občina Domžale. Oddelek za prostor In varstvo okolja skllcuje DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO, ki bo dne, 31. marca 2004, ob 15.30. uri v sejni sobi Občinskega sveta Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, I. nadstropje. Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog sprememb in dopol-nitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Domžale, pobudo za katerega pripravo je podala Občina Domžale. Namen druge prostorske konference je prikaz upoštfcanja pnporoćil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, ki so bila podana na prvi prostorski konferenci. Sodelujoči na konferenci so lahko vsi, ki predložijo pisno dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo. Cveta Zalokar Oražem Županja Občine Domžale SLAMNIK - marte 2004 DOMŽALE Rodičan -ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode odhaja v Vatikan Moja pota nišo vaša pota, moje misli nišo vaše misli... Gospoda dr. Franca Rodcta poznam žc mnoga leta, že vsaj od takrat, ko je na Teološki fakulteti v Ljubljani predaval francoščino, v kateri sem se tuđi sam izpopol-njeval. Njegovo predavanje je bilo kakor pesem, tako da ni čudno, da mu je papež Janez Pavle U pri nekem kosilu v Vatikanu dejal, če slovensko tuđi tako dobro govori kakor franeosko. Tuđi sicer je bil dr. Rode zelo ce-njen in spoštovaii kol predavatelj. Sedaj pa odhaia v Vatikan, ker je bil imenovan /a pretekla kongregacije za redovnike. Tako bo zascdel kar-dinalsko mesto. Ob tem nastajajo mnoga ugibanja. vendar je tu brcz okoliševanja treba red, da Valikan zgrešenih potez ne nagrajuje, kakor je tuđi sam dejal. Kakor je bil nad-škol Šušlar i/ra/il po svoii blagosti, lako je bil nadškof dr. Kode po svoji odločnosu... in konOno. vsem ljudem še Bog ne usirc/e. kakor pravimo, in nadškof Perko je dejal, da je potrebno eno m drugo. Dr. Rode je znal biti odlocen že v prejšnjem sistemu, tako da se je /ameril eelo Francu Sclineu. ko je izra/tl svojo zgodovinsko misel. da je /lt>čin zločin, tildi če ie storjen v imenu revolucije. Prav gotovo v imenu iste revolucije, ki hi jodancs nekaten naši politiki radi enostavno /amolčali. Cerkcv |e prostor /branosti /a spo-min, želje in upanje, /a molitev. Je oder za vceno mlado /godbo o redu sveta, o katerem je skrila pravičnost skrivnostnega načna o temeljnem smislu bivanja. Je most do pokoja onstran naših ra/sežnosti in zato od nckdaj velik i/ziv in navdili /a misel in besede... In tej C crkvi bo služil dr. Franc Rode kot prvi slovenski kardinal, poudarjam. prvič \ samo-stojni. neodvisni Sloveniji, služil ludi v blagor vsej naši slovenski državi in vsem Slovencem po svetu. In kakšnega nad.škofa si osebno želim na ljubljanskom sedežu'.' Da bi bil Rodetov naslednik pol Suštar, pol Rode. nekako Alojzij Franc I. Ob koncu dr Francu Rodetu v svojem imenu in v imenu svojih somisljeiiikov pošiljam na lem me-stu prisrena voščj^i ob njegovom velikem napredovanju na poti do slovenskega kardinala. Naj Bog po ii|eni nakloni svojo milost tako (.'crkvi na Slovenskom kakor \sci slovenski državi. Ivan Keplc Številnim čestitkam se pridrutuje tuđi Uredništvo Slamnika. Mag. Primož Škofic direktor Srednje sole Domžale Naša prizadevanja se obrestujejo Srednja šola Domžale, podobno kot vse druge srednje sole, v teh dneh namenja največ skrbi vpisu. Čcprav letošnji vpis v srednje sole še ni zaključen, sem za prve informacije povprašala mag. Primoža Škotica, direktorja Srednje Sole Domžale ter hkrati ravnatelja Gimnazije Domžale. Ste zadovoljni z letošnjim vpisom na Srednjo Solo Domžale? Vpisa sicer še ni konce, saj po-stopki v zvezi z vpisom še tečejo. Vendar že lahko povem, da so se obrestovala vsa naša prizadevanja na predstavitvah naše sole, ki smo jih opravili po okoliških osnovnih šolah. Že obisk informativnih dni je pokazal, da zanimanje za vpis na Srednjo solo Domžale narašča (predvsem za gimnazijski program). Obiskalo nas je okrog 200 bodočih dijakov. Število prijav, ki smo jih prejeli do 3. marca 2004 (1. vpisni krog), pa to samo potrjuje. Za program gimnazija smo prejeli žc 64 prijav, do konca marca pa pri-čakujemo še kakšno, tako da borno morali Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport najverjetneje zaprositi za povećanje števila vpisnih mest. S tem bi se izognili omejitvi vpisa na domžalsko gimnazijo. Na poklieni in strokovni soli je število prijav primerljivo z lanskim. Za izobraževanje za poklič prodajalec smo dobili nekaj več prijav, vendar imamo še prostor. Nekaj prostora je tuđi še v oddelkih za izobraževanje za pokliče strojni mehanik, instalater strojnih instalacij in avtomehanik. Glede na to, da je vaša gimnazija še zelo mlada in manj po-znana kot druge, bi vas najprej povprašala po odzivih bodočih gimnazijcev? Na srednjih šolah vsako leto ob tem času poteka svojevrsten »referendum«. Če pogledam številke, ki sem jih že omenil, lahko rečem, da smo na tem referendumu zmagali. Dcjstvo je, da je gimnazija zažive-la. Letos vpisujemo »sele« tretjo generacijo in upamo, da se borno lahko izognili omejitvi vpisa. To hkrati pomeni, da je odziv bodočih gimnazijcev pa tuđi njihovih star-šev zelo dober. Prepričan sem, da za tem stoji tuđi dobro delo vsch mojih sodelavcev. Zelo sem vesel, ko slišim kakšno dobro besedo o novi domžalski gimnaziji, največ pa seveda veljajo tište, ki jih izrečejo naši dijaki, torej dijaki, ki so že vpi-sani v našo gimnazijo. Ravno oni so naša najboljša »reklama«. Kje je še prostor? Predvsem si želimo še nekaj »avto-mehanikov«, saj jim od letos lahko ponudimo novo, sodobno opremljeno avtomehanično delavnico. Ravno pri avtomehanikih je dolo-čeno »zmedo« povzročil program avtoserviser, ki se na nekaterih šolah izvaja eksperimentalno (tuđi v Ljubljani). Naj povem, da gre za popolnoma primerljiva programa. V naslednjih letih borno, namesto programa avtomehanik, tuđi v Domžalah izvajali program avtoserviser. Kaj svetujete bodočim dijakom vaše sole? Vscm, ki se vpisujejo v katerokoli srednjo solo svetujem, da dobro premislijo in pretehtajo prednosti in slabosti posamezne sole. Odločijo naj se za program, ki jih v resnici veseli in zanima. Pri izbiri šolc naj bodo pozorni na to, koliko časa (pa tuđi denarja) na dan jim bo vzela pot do šolc in nazaj. Na začetku letošnjega Sol. leta smo prejeii kar nekaj prošenj za propis na našo gimnazijo ravno zaradi tega, ker je dijakom ob vsakodnevni vožnji v Ljubljano ali Kamnik in nazaj zmanjkovalo časa za druge stvari (razni treningi, učenje, prosti čas ...). Zakaj bi Srednjo solo Domžale priporočili mladim? Veliko je stvari, ki bi jih lahko izpostavil. Bralci Slamnika po- znajo aktivnosti naših krožkov (dramskega, astronomskoga, računalniškega krožka ..., rušči-na). Tuđi prireditvo, ki jih naši gimnazijci pripravijo za svoje staršc (Rimski forum, novoletni sejem, ...) so odmevne in dobro obiskane. Pouka se včasih lotimo na malo drugačen, šaljiv način. Profesorica umetnosti v 1. letniku gimnazije je dijakc popcljala v skrivnosti kiparstva kar na snegu (na fotografiji), Izpostavil bi še en stran 4 projekt, ki se ga lotcvamo skupaj z OŠ Rodica. Imenuje se Mcdnarod-no priznanje za mlade in poteka žc v več kot 100 državah po svetu, tuđi v Sloveniji. Projekt izvira iz Velike Britanije, kjer se imenuje The Duke of Edinburgh Avvard. V Sloveniji sta k promociji projekta pristopila Jolanda Čcplak in Peter Mankoč. O tem projektu se bo v Domžalah zagotovo šc govorilo in pisalo. Bi pa na tem mestu opozoril šc na nekatera dejstva zaradi katerih se splača promisliti o vpisu na našo solo. Prohod iz osnovne v srednjo solo nikoli ni lahek. Če pa k temu prištejemo še zamenjavo okolja, pa je stres lahko še večji. Domžal-skim osnovnošolcem je zamenja-va okolja lahko prihranjena (vsaj tištim, ki se odločijo za programe, ki jih izvajamo). Prav tako sem prepričan, da je okolje šc vodno prijaznejše kot v večjem mestu. Nenazadnje se šola nahaja v špor-tnem parku, kmalu se bo v našo neposredno blizino preselila tuđi knjižnica. Vsc to in pa še dejstvo, da zjutraj lahko vstaneš pol ure ali celo uro kasneje kot bi sicer ..... Ja, če to ni dovolj argumentov? Hvala. Vera Vojska Osnovna šola Roje O mobilni specialni pedagoški službi in interesnih dejavnostih Osnovna šola Roje je bila ustanovljena 28. aprila leta 1964, s sedežem v Ilomcu. S Ilomca se je preselila na Roje. Z delitvijo ne-kdanjc Občine Domžale so v letu 2001 njene soustanoviteljice postale Občine Domžale, Lukovica, MengeS, Moravčc in Trzin. Dejavnost sole, v kateri se trenutno šola 94 učencev, vključuje: pri-lagojeni vzgojni program za pred-šolske otroke v vrtcu, v razvojnom oddclku; prilagojeni vzgojno izo-bražcvalni program osnovnošol-skega izobraževanja - osemletno in devetletno osnovno solo z nižjim izobrazbenim standardom; posebni program vzgoje in izobraževanja v oddelkih vzgoje in izobraževanja, mobilno specialno pedagoško službo ter drugo izobraževanje, kot so organizacija seminarjev, studijskih skupin, sole za starše, različne hospitacijske nastope, mentorstva in drugo. Ker je šola bralcem Slamnika kapdobro poznana, saj smo jo že predstavljali, sem se danes od-ločila, da v pogovoru z ravnatelj ico Marjanco Bogataj, univ. dipl. defe-ktologinjo, svetovalko, izvem nekaj Bi morda pomagali Europa Donna za mamotom Europa Donna, katere članica vodstva je tuđi naša Županja Cveta Žalokar Oražem, je Slovensko združenje za boj proti raku dojk, ki s svojimi aktivnostmi skuša delovati preventivno, hkrati pa vsesko-zi »pritiskati« na zdravstveno politiko, da bi zaživel program organiziranega zgodnjega od-krivanja raka dojk. Letos je osnovni cilj Europe Donne zbrati čim več denarja za nakup mamotoma, ki bo na voljo vsem Slovenkam. Mamotom je ženskam prijazna naprava, ki omogoča najbolj kakovostno in zanesljivo zgodnje diagnostici-ranje raka dojk in hkrati prihrani marsikateri dodatni poseg. Pri akciji zbiranja denarja za mamotom, ki bo našel mesto na Onkološkem institutu, kjer bodo tuđi poskrbeli, da bo naprava, takoj ko bo nabavljena, opravljala svoje poslanstvo, sodelujejo številne prostovoljke in prostovoljci, Europa Donna pa vabi tuđi bralce in bralke Slamnika, da se vključijo v akcijo, katere namen je zbiranje sredstev za mamoton, ki zagotavlja digitalizirano rentgensko aparaturo, ki omogoča najbolj kakovosten in zanesljiv pregled dojk, ki nam je danes dostopen. Svoje prispevke lahko nakažete naštev. računa 0314-1II1111124 - Europa Donna, Ljubljana, Du-najska 56. Hkrati vas obveščamo, da več informacij o aktivnostih Europe Donne, pa tuđi o omenjeni akciji, najdete na internetni strani www.europadonna-zdruzenje.si. več o mobilni specialni pedagoški službi, ki je pravzaprav novost, povprašala pa sem jo tuđi po Soli za staršc ter po nadstandardnih in interesnih dejavnostih. Preden sva se lotili mreže mobilne specialnc podagoške službe, sem ravnateljico povprašala tuđi o po-sodobitvi vzgojno izobraževalnih programov, katerim so veliko skrbi namenjali zadnja tri leta. Cilj, ki smo ga tri leta postopno uresnićevali posodobitcv indivi-dualiziranih vzgojno izobraževalnih programov za vse učence sole, je v celoti realiziran. Za vsakega učenca posebej, timsko, v strokovni skupini načrtujemo, spremljamo, izvajamo in ob koncu šolskega leta ovrednoti-mo zastavljeni program vzgoje, izobraževanja in usposabljanja. Posebno nas veseli, ker se vedno več staršev in rejnikov aktivno vključuje v delo strokovne skupine. Zakaj mreža mobilne specialnc pedagoške službe? Na izredno velike potrebe in pov-praševanjc osnovnih Sol po dodatni strokovni poinoči učencem v rednih osnovnih šolah in vrtcih smo uspe-šno vzpostavili široko mrežo mobilne specialne pedagoške službe. Dcfcktologinje naše šolc izvajajo dodatno strokovno pomoč učencem v petih osnovnih šolah in dveh vrtcih, kot tuđi svetovanje učiteljem, ki imajo v razredu učence s poseb-nimi potrebami. Temu dolgoročno zastavljenemu cilju borno tuđi v bodoče namenili še prav veliko pozornosti, saj želimo prispevati, da se bo proces integracije učencev s posebnimi potrebami v osnovne Sole (posebno učencev z gibalno oviranostjo, vidnimi in sluSnimi motnjami ter učencev s primanj-kljaji Ie na določenem področju), izvajal na visoki in zakonsko opre-deljcni strokovni ravni. Kako ocenjujete dosedanje sodelovanjc z osnovnimi šolami in vrtci na tem področju? Sodelovanjc ocenjujem kot zelo uspešno. Deležni smo bili številnih pohval, tako s strani vrtcev kot osnovnih Sol, ki ugotavljajo, da tako pomoč zelo potrebujcjo, saj se glede na odločitve o procesih integracije v osnovne šolc vključuje čedalje več otrok, ki potrebujcjo specialno strokovno pomoč. Veliko je tuđi učencev z učnimi težavami na posameznem področju učenja, ki jim Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami dodelijo ure dodatne strokovne pomoči. Osnov- ne Sole nišo bile na te spremembe ustrez.no pripravljene in se srečujejo s pomanjkanjem defektologov in specialno pedagoškega kadra, kot tuđi s težavami pri zagotavljanju ustreznih ućnih pripomočkov in prostorskih prilagoditcv. Poudarim pa naj, daje zadovoljstvo ob sodelovanju z osnovnimi šolami in vrtci obojestransko, saj tuđi naše specialnc pedagoginje ugotavljajo, da jih delo z učenci ter sodclova-nje z učiteljicami, vzgojitcljicami in ostalimi strokovnimi delavci v osnovnih šolah, vrtcih strokovno bogati. Hkrati se na ta način šola odpira navzvcn, to pa je tisto, kar smo si zadali v naši viziji odprta šola, za vse oblike pomoči osebam s posebnimi potrebami, njihovim staršem, rojnikom kot tuđi sodelovanjc z učitelji in vsemi ostalimi strokovnimi delavci in potrebnimi institucijami. Prizadcvaii pa si borno razširiti mobilno- specialno pedagoško pomoč še v dvo in polletne srednješolske programe. Po raziskavi gospe Anke Zdovc iz Centra za socialno delo Domžale pa je veliko število mlaj-ših oseb z motnjo v razvoju doma in nišo nikamor vključcni in izgubljajo že pridobljcna znanja in veščinc, s tem pa upada tuđi kvaliteta nji-hovega življenja. Pomoč v obliki mobilne službe bi polrebovalo takoj 25 oseb iz področja občin, ustanovite! jic sole. Šola za starše? Naša šola namenja veliko skrbi tuđi delu s starši, ki ob strokovni pomoči v obliki organiziranih šol za starše, lahko na naši Soli dobijo tuđi nasve-te in individualno strokovno pomoč, ko jo potrebujcjo. V Soli za slarše skušamo skupaj z njimi poiskati odgovore na različna vprašanja, povezana z odraščanjem in posebnimi potrebami učencev ter poklienim svetovanjem za naše učence in pravnim statusom oseb s posebnimi potrebami v naši družbi. Ste zadovoljni z uresničitvijo programov interesnih dejavnosti? Za vse učence naše sole sko/i vse šolsko leto potekajo različne interesne dejavnosti in projektno delo. Lahko se pohvalimo, da na Soli deluje kar 20 različnih interesnih dejavnostih. Šola se vključuje v različna tekmovanja, natečaje, raz-stavc, sodelujemo na športnih, pcv-skih, tehniških, likovnih in drugih dejavnostih, kjer smo poželi mnogo priznanj in tnedalj, uspešno smo se vključili tuđi v vsc aktivnosti za EKO solo. Učenci iz oddclkov vzgoje in izobraževanja (OVI) šc posebno uspešno tekmujejo na športnem področju v okviru Specialnc olimpiadc, učenci s težjimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju pa v tekmovanjih MATP (Motor Activities Training Program). Hkrati smo uspešno izvedli tri šolc v naravi (plavalno, zimsko in naravoslovno), kjer bi posebej po-udarila, da so se jih udeležili prav vsi učenci, sodelovali pa smo tuđi na Valvasorjcvem taboru. V okviru nadstandardnih dejavnosti imamo organizirano šolsko televizijo, fakultativni tečaj angleščine, plesno solo in solo plavanja, izdajamo pa tuđi šolske publikacije in glasila. Uspešno deluje šolska skupnost, ki ob različnih priložnostih pripravlja praznovanja, organizirali pa smo tuđi šolski parlament. Ob tem bi omenila, da nam pohvale staršev in uspešno vključcvanjc učencev v širšc okolje in družbo dajcjo zagon, da vedno znova, tako v okviru šolc, kot izven nje, iščemo priložnosti za vključcvanjc otrok v različne, tuđi mednarodne projekte. Kako pa /agotavljate finančna sredstva za te dejavnosti? Večji dcl sredstev zagotavlja Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Sami poskušamo najti finančno čim ugodnejše rešitve, manjkajoča sredstva pa si prizadevamo pridobiti od občin, ki so sofinancirale zimsko Solo v naravi, pa tuđi s pomočjo do-nacij, kjer bi omenila zlasti pomoč kluba Lions Domžale in njihovoga »podmladka« Lco cluba Domžale, Obrtno zbornico Domžale in Soroptimist international klub žena Ljubljana. Ob tem naj povem, da so se sredstva donacij /birala namensko za nakup računalniške opreme, za pomoč pri izvedbi nadstandardnih dejavnosti, za prilagojene, didaktične pripomočke ter za sofinaneiranjc šol v naravi za učence iz družin s slabšim ekonomskim statusom, kjer se učenec preprosto ne bi mogel udeležiti te izredno pomembne oblike vzgoje in izobraževanja. Hvala. Pogovarjala se je Vera Vojska SLAMNIK - marec 2004 stran 5 KAJ JE NOVEGA Slovenska vojska Pridruži se nam Naša država se je na podlagi dol-goročnega programa in razvoja ter opremljanja Slovenske vojske, spremcnjene zakonodaje ter ne nazadnje tuđi zaradi v letu 2003 ukinjenega naborniSkega sistema odločila za poklicni in prostovoljni način popolnjeva-nja vojske. Ker je tako profesionalna zaposlitev kot pogodbeno delo pripadnikov rezervne sesta-ve velika priložnost za mlade, so se v pristojnih organih Ministr-stva za obrambo odločili za pogovore z vodstvi občin. Tako je podžupan Toni Dragar sprejel Rajka Zlatkoviča z Uprave za obrambo Ljubljana, majorja Vinka Kastelica, vodjo promocij-ske skupine, ter Bogdana Župana, vodjo Izpostave Domžale s pisar- no Kamnik, ki so mu predstavili aktivnosti, povezane s pridobivanjem poklicnih pripadnikov Slovenske vojske, sprcgovorili so o pogodbeni rezervi ter prostovolj-nem služenju v Slovenski vojski. Ob tem so posebej opozorili, da vključevanje v Slovensko vojsko pomeni priložnost tako za dekleta kot fante. Povedali so, da dobro sodelujejo z vodstvi naših osnovnih Sol, posebej pa s Srednjo Solo Domžale, za katero bodo v krat-kem pripravili celovito predstavi-tev možnosti mladih v Slovenski vojski tuđi s konkrctnimi obiski posameznih objektov. Ker borno o posameznih mož-noštih vključevanja mladih v Slovensko vojsko pisali v pri-hodnjih Stevilkah Slamnika, da-nes le zapišimo, da bodo v drugi polovici aprila povabili k vpisu v vojaško evidenco mlade, letnik 1986, ter jih ob tej priložnosti seznanili z možnostmi vključe-vanja v Slovensko vojsko. o.u. 31. marec - zadnji dan za oddajo napo-vedi za odmero dohodnine 2003 Novi prostori -ši pogoji bolj Že od srede januarja je Davčna uprava KS. Davčni urad Ljubljana, Ispostava Domžale v novih prostorih v Domžalah, na Ljubljanski 72 a (SPB), v neposredni blizini trgovine Mercator in cvetli-čarne Omers. Ker je marec mesec, v katcrem so prostori »davkarije« Se posebej ohiskovani zaradi od-daje obražcev dohodnine 2003, sem gospo Melodijo Mornar Jer-man, vodjo domžalske izpostave najprej povprašala, kako so zadovoljni /. novimi pogoji. »/.cio. Novi prostori /.agotavljajo tako zaposlenim kot strankam bistveno holjše pogoje, veliko pa smo pridobili tuđi / novimi telefonskimi linijami. ki jih je sedaj kar 30. Trudimo se, da bi vsem naSim strankam zagotovili primerne pogoje /.a opravljanje vseh storitev, ki jih lahko opravijo pri nas.« Kako se boste organizirali za spre-jem napovedi za odmero dohodnine /a leto 2003? Napovedi lahko davčni zavezanci oddajajo v rednem delovnem času - ponedeljek, sreda in petek od 8. 60 let od tragedije na Oklem V belem snegu rdeča kri... 28. februarja 2004 je bila ob spo-minskem obeležju pad lim borcem Kamniško zasavskega bataljona na Oklcm v organizaciji Območnega združenja borcev in udclcžcncev NOB Domžale spominska slo-vesnosl. Kljub obilnim snežnim padavinam je na Oklo prišlo veliko Stevilo obiskovalcev in obiskovalk, med nj im i nckdanji borci in aktivisti, ki so spominsko slovesnost iskoristili tuđi za srečanje in pogovor o sedanjosli. Najvcč obiskovalcev je organizirano, v spremstvu številnih praporščakov, prišlo iz Dobovclj. Slovesnost je bila na prostoru ob ne-kdanji domačiji. Organizatorji so se prejšnji dan zelo trudili, da bi očistili prostor okoli spominskega obeležja, vendar je noćno sneženje preprečilo, da bi spominsko slovesnost izvedli ob spomeniku. Po pozdravnih besedah Rajka llafncr-ja, ki seje zahvalil vsem, ki so kljub slabemu vremenu prišli, da se poklo-nijo padlim, minuti tišine in partizanski pesmi Moškega pevskega zbora iz Moravč in žc skoraj legendarnoga harmonikarja Franca Flcrcta, je zbranim spregovoril Miran Potrč, poslanec ZLSD v Državnom zboru RS. Obudil je spominc na dogodek pred šestimi desetlctji, ko je bil v začetku leta 1944 partizanski upor v kamniškem okrožju v vzponu, kar je omogočalo oblikovanje partizanskih enot tuđi z mobilizacijo novih bor-ccv. »Tako se je tuđi 23. februarja na Oklem zbralo okoli 100 borcev, niobilizirancev, članov okro/nc VOS in okrožnega komiteja KI'S Kamnik. Med njimi več kot polovica neoboro-ženih. Ni natančnih ocen o razlogih tragedije. Kol verjetne se omenjajo izdaja, premajhna pozornost in ne- izkušcnost. Kljub temu so partizani izvedeli za premik Nemccv. Toda kmeta Balcža, ki so ga napotili v dolino, da bi poizvedcl za položaj, so Ncmci spustili skozi žc postavljeni obroč, vrniti pa se ni mogel. Tako so ob zori, 24. februarja, dobro oboro-ženc enote policistov, gestapovcev in raztrganccv presenetile partizane in silovito napadle. Boj je bil neenak. Padlo je 57 borecv in pripadnikov VOS, po nekaterih podatkih ćelo 72. Oscmindvajset na novo mobiliziranih borcev so Nemci ujeli, ranjene partizane na mestu postrelili, vse tri hišc na Oklem pa požgali. Tragedija na Oklcm je, ne le neposredno po njcj, tcmveč šc dolgo po osvobodi-tvi, sprožala mnoge različne ocene razlogov tega žalostnega dogodka. Razumljivo, saj je mnogo družin iz območja Kamnika ostalo brez člana svoje družine brez očeta, sina, brata. Zato je spomin na vsc padle šc vedno živ in prisoten. Živo in prisotno je in mora ostali ludi zgodo-vinsko bistvo tedanjih razmer, vloga partizanskoga narodnoosvobodilnega boja za osvoboditcv Slovenije.« V nadaljevanju je Miran Potrč po-udaril, da smo ■/. uporom in osvo-bodilnim bojem Slovenci prispcvali pomemben delež k skupnemu boju in zmagi vseh naprednih, svobo-domiselnih in demokratičnih držav Evrope in sveta zoper nacifašizem. Narodnoosvobodilni boj nam je zagotovil zmago in osvoboditcv, omogočil je priključitcv dobršnega dela Primorske k malični domovini. Ustvaril je podlage za pričetek in razvoj lastne državnosti, katerc del je tuđi vojna v letu 1991. »Obakrat smo se uprli. Obukral smo to morali storiti. Obakrat je bila priborjena svoboda, dejanje svobodomiselnih in nacionalno zavednih Slovenk in Slo-vencev. Poudaril je, da zgodovinskih okoliščin ni mogoče spreminjati za 60 in več let nazaj. Ocenjevati jih je mogoče le glede na takratne okolišči-nc. Vsak, kdor ravna drugačc, škodu-je objektivni resnici in tuđi Sloveniji. Tega ne smemo dovoliti.« Nato je govoril o vstopu v EU in NATO in poudaril, da borno tuđi v njih vcljali in borno uspešni največ toliko, kolikor se borno sposobni uvcljaviti. Prav nič nam ne bo po-darjeno. Zavzel se je za Evropo enakopravne vloge dela in kapitala, solidarnosti in socialnc pravičnosti, polne zaposlenosti, socialnega partnerstva in sodelovanja zaposlenih pri upravljanju podjetij, visoke ravni zdravstvenoga, pokojninskega in socialnega varstva, možnosti vzgojc in izobraževanja za vse, spoštovanja cnakosti vseh, doslednega upoštevanja človckovih pravic. kar morajo biti ludi naše temeljne naloge, svoj govor pa končal znaslcdnjimi besedami: »Samo tako borno upravičili zaupanjc ljudi in se oddolžili vam borkam in borcem - za svobodo in neodvisnost, ki sic nam jo pomagali ustvarjati.« V kulturnem programu je nastopila re-citatorka Tanja Potočnik, že omenjeni pevski zbor in učenci Osnovne fitilc Ihan, ki so vsc prisotne presenetili z občuteno izvedenim programom, v katerem so se spomnili tako nekdanjih dni kol dni, v kalcrih živimo. Letošnja, kljub obilnim snežnim padavinam, dobro obiskana slovesnost je pokazala, da je spomin na narodno-osvobodilno borbo na našem območju šc živ, in da se vsi skupaj zavedamo, da zgodovine ne smemo pozabiti. O.U. do 11.30. ure, ponedeljek od 12. do 15. ure, sreda od 12. do 16.30. ure, petek od 12. do 14. ure, posebej pa se borno organizirali od 24. do 31. marca, ko borno uradni čas za sprejem »dohodnine« podaljšali od 8.00. do 18. ure - neprekinjeno na vse dnevc, ražen sobote in nedelje. Hkrati se borno potrudili, da bomo odprli kar največ mesl za sprejema-njc dohodnine ter tako onemogočili daljše čakanje. Seveda pa se davčni zavezanci gneči, ki smo ji priča vsako leto, lahko izognejo tako, da z oddajo svojih napovedi ne čakajo do zadnjega trenutka. Morda nekaj več o elektronskem davčnem poslovanju in možno-stih oddaje »dohodnine« na tak način? Davčna uprava RS je ob koncu pre-tcklcga leta na spletni strani http: //edavki.durs.si/ vzpostavila javno dostopni in brczplačni servis eDavki Ga. Melodija Homer Jerman. vodja Izpostave Davčnega urada Ljubljana v Domžalah. za elektronsko davčno poslovanje, prek katerega lahko davčni zavezanci elektronsko izpolnjujejo nekatere davčne obveznosti, med njimi je mogoče tuđi izpolniti, podpisati in oddati tuđi davčno napoved za odmero dohodnine za leto 2003. Ker je za podrobnejšo predstavitev delova-nja tega sistema, premalo prostora, vabim vse, ki bi želeli tovrstne storitve, da se oglasijo pri nas, kjer bodo dobili posebno zloženko o vseh možnostih elektronskega poslovanja, za začetek pa vsem sve-tujem, da stopijo do Upravne enote Domžale, kjer vložijo zahtevo za pridobitev digitalnega potrdila na posebnom obrazeu. Postopek pri- dobitve potrdila je za fizićne osebe brezplačen. Ali tovrstno oddajo napovedi pri- poročate? Vsekakor glede na prednosti, k jih daje eDohodnina, pozivamo davćne zavezance, da si čimprej zagotovijo potrebne pogoje za takSno poslovanje in napoved za odmero dohodnine za leto 2003 oddajo elektronsko, kar jim hkrati zagotavlja zelo visoko stopnjo za-upnosti in varnosli. Še najpomembnejše telefonske števiike. Avtomatski odzivnik: 724 60, infor-mator: 724 60 21. vodja izpostave: 724 60 23. Morda še za zaključek. Vsem davćnim zavezancem, ki oddajajo davčno napoved za odmero dohodnine za leto 2003, bi ponovno predlagala, da kljub temu. da jo lahko oddajo do 31. marca 2004 do 24. ure (na poStah). skušajo napovedi oddati prej in se na tak način izogniti gneči. Na Izpostavi Domžale se bomo vsi skupaj potrudili, da se bomo organizirali tako. da ne bo pretiranega čakanja, čeprav se mu najbrž v zadnjih dneh marca, ko bomo od 24. dalje obrazee spre-jemali neprekinjeno od 8. do 18. ure, ne bo mogoče izogniti. Hvala Vera Vojska Posvet predsednikov društev, ki se ukvarjajo s turizmom Pestri programi in veliko prostovoljnega dela Komisija za turi/em pri Občini Domžale, ki jo vodi Igor Kuzmič, je v začetku marca 2004 pripravila tradicionalni posvel predsednikov in predsednic turističnih in drugih druStev, ki se v naši občini ukvarjajo s turističnimi' dejavnostmi. Udclcžilo se ga je vseh devet druStev, ki so najprej predstavila svoje dejavnosti v letu 2003. Iako smo od Nevcnke Narobe, predsednice Turisličnega društva Jarše-Rodica, zvedeli za njihove aktivnosti na področju ohranjanja čiste in prijazne okolice, pbujanja ljudskih običajev, zbiranja zdravil-nih rastlin. uspešnega povezovanja z mladimi ter organiziranja delav-nic; Marjan Kovač, predsednik društva z Rov, je med drugim poudaril njihove aktivnosti pri ureja-nju kažipotov, povećanju članstva, »vključcvanju mladih, predstavil meddruštvene igre ler prizadevanja za zloženko in glasilo. Gospa Ivica Drobnič iz TD Ihan je poročala o njihovem sodelovanju na ihanski tržnici, otroški folklorni skupini, nekaterih običajih ter prizadevanjih za ureditev vodnjaka sredi Ihana; predsednik TRD Turnše Češenik, Jancz Orchek, je med številnimi dejavnostmi društva predstavil koncert na ribniku Črnclem, prvi avto rally, taborjenje, različne tečaje ter prizadevanja za uredilev drsališča; Vinko Kepcc. predsednik TD Raca, je poudaril pomen povezovanja z OŠ Knina, med aktivnostmi pa je predstavil organizacijo sankanja, gregorjevega. razstavo kruha ler po-natis zloženke. V nadaljevanju smo prisluhnili novemu predsedniku SRD Konfin, Klcmnu Ravnikarju, ki je predstavil delavnice, v kate-rih so spoznavali nekdanje običaje (lickanje, izdelovanjc slamnatih kit) in skušali žanje navdušiti zlasti mlade; Drago Burja, predsednik TD Domžale, pa je govoril zlasti o prizadevanjih za ureditev njihovih prostorov, obnovi parka, menjavi klopi ter tradicionalnih izletih. Ve-rona Pogačar je predstavila delo TD Radomlje, v katerem posebno skrb namenjajo okolju, izdaji lastnega glasila, internetni strani, poroćala pa je ludi o prireditvah, ki so bile v letu 2003 namenjene 650 letnici prve otnembe Radomelj. Kot zadnja je delo Društva narodnih noš Domžale predstavila njegova pred-sednica Olga Pavlin, ki je govorila o številnih prireditvah, delu otroške folklorne skupine in aktivnosti narodnih noš. Ob koncu predstavitve dela posameznih društev je Igor Kuzmič ugotovil, da je opravljcnega dela iz leta v leto već. da vsa društva namenjajo veliko skrbi urejanju okolja in v zvezi s tem organizirajo različne akcije zbiranja najurejenejših domačij, pohvalil pa jih je tuđi za prizadevanja pri povećanju članstva ter sodelovanju s turističnimi krožki na posameznih osnovnih šolah. Poudaril je, da tovrst-na srečanja pomenijo tuđi izmenjavo vsega dobrega, kar se v posameznih društvih dogaja, pa tuđi dogovore o skupnih aklivnoslih. Delo društev je pohvalil tuđi podžupan Vinko Juhart. ter se predsednikom zahvalil za njihov prispevek k turistični po-nudbi naše občine. posebej pa izpo-stavil tuđi možnosti za predslavitev dela društev ter njihovih izdelkov na domžalski tržnici. V nadaljevanju so se prisotni po-govarjali o oblikovanju letnih programov dela, ki so pogoj za uspešno, organizirano in resno delo ter navadno tuđi edina priložnost za pridobivanje finančnih sredslev. Z njimi je povezan tuđi Pravilnik o sofinanciranju dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja na območju obćine Domžale, ki je osnova za de-litev sredstev za delo društev. Spre-jet je bil dogovor, da bo v programih za leto 2004 posebna skrb namenje-na pridobivanju novega članstva, uresničevanju projekta Moja deže-la, lepa gostoljubna in čista; organizaciji vsaj ene prireditve v okviru društva, spodbujanju prijaznosti in gostoljubja, organizaciji izleta za ćlanstvo. povezovanju z drugimi društvi ter Komisijo za turizem in tuđi Turistično zveze Slovenije, pa tuđi skrbi za okolje in oznaćeval-nim tablam ter informiranju o delu društev - tako preko glasi 1 kot inter-netnih strani. Po kratki informaciji o novem Zakonu o pospeševanju turizma je stekel pogovor o ocenje-vanju posameznih elementov okolja v Sloveniji, v okviru katerega je bilo največ besed namenjenih lokalnim tekmovanjem. Prisotni so se spomnili, da so bila posamezna naselja v naši občini pred leti zelo uspešna v akciji Turistične zveze Slovenije, zato je bil sprejet dogovor, da se v prihodnje već pozornosti nameni tuđi ocenjevanju posameznih naselij, ki jih pokrivajo posamezna društva. Z besedami: »Želim vam sreće, po-guma, sponzorjev in sodelovanja,« je Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem, zakljućil posvet, ki je za vse prisotne pomenil dobro priložnost za izmenjavo vsega, kar je v posameznem društvu dobro, predvsem pa priložnost za še boljše delo in sodelovanje na vseh podro-čjih v letu 2004. V. Vojska Marjan Kovač, predsadnlk TD Rova, novi predttdnlk TRD Ksiiftn, Klemen Ravnlka, Oloa Pavlin, prtdsBtnlca Društva narodnih noi Domžale, ter Stane Kovač, član Komisiji za turizam. Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem, ter podžupan Vinko Juhart. Predsednlca TD Jarše Rodica Nevenka Narobe. Janez Orehek, predsednik TRD Turnše Češenik In Drobnlć, predstavnica TD Ihan. SLAMNIK - marte 2004 IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV stran 6 OŠ Dob - Srednji vek, tako oddaljen in tako blizu Izgubljeno viteštvo Turistični krožek Osnovne sole Dob je cđovito obdelal raziskovalno nalogo Izdubljeno viteštvo tor projekt skupaj i drugimi učenci in učitelji predstavil n. marca 2004. /animivo je, da so pri uresničirvi prireditve, katere glavna organizatorja sta bila Marta keržan in Vinko Cedilnik. avtorici ideje pa Martina l.ipar in Metka Dimnik \ilar. sodelovali številni učenci, ki so staršem in drugim obiskovalcem vse sobotno do-poldne prikazovali dejavnosti in jih tuđi povahili k sodelo% anju. lako je bilo sobotno dopoldne priložnost, da si ogledamo sadove raziskovanja, razmišljanja in ustvarjanja ueencev in učiteljev Osnovne sole Dob, ki so se tuđi tokrat zelo potrudili in vsem skupaj popestrili dan s spoznavanjem srednjega veka. Telovadnica je tako postala prava srednjeveška vas, kjer so na različnih razstavah prikazovali izdelke, ki so jih pripravili v okviru projekta, zaploskali pa smo tuđi najuspešnej-šim izdelovaleem inicial: Primožu Štolfi, Evi Vojska, Nini Orchek in Mitju Kocjančiču. Posebno občudovanaje bila maketa gradu Krumperk, ki jo je izdelal Blaž Križnar. Prijetno sobotno dopoldne se je začelo s pravcato srednjeveško tržnico, na kateri smo občudovali izdelke iz gline, številne verižice in obeske ter drugi nakit, pozabili pa nišo niti na srednjeveško zeliščarstvo, zdravilna zelisča in čaje, ki so jih najbolj žejni lahko tuđi preizkusili. Zelo zanimivi sta bili knjižici receptov in zgodovina zeliščarstva, lahko smo probrali, kaj so v anketi povedali najbolj znani zeliščarji, vrtičkarji pa so kar sami naredili tuđi ognjičevo mazilo. Med številnimi obiskovalci so se sprehajale grajske gospodične, smejali smo se dvomemu norčku, prišla je družina Adama Ravbarja, posebno pozornost pa sta vzbujala tuđi v srednjeveška oblačila odeta ravnateljica Zdenka Krečan in njen pomoćnik Vinko Cedilnik. Občudovali smo lahko srednjeveške gradove" na Slovenskem, kjer so člani turističnega krožka posebno skrb namenili gradovom na njihovom območju: Krumperku. Čcšcniku in Crnclu, pozabili pa nišo niti na kralja Matjaža. Prireditev se je pričola z uvodnim pozdravom ravnateljice Zdenke Krečan in pesmijo Mešanega pevskega zbora Osnovne sole Dob, nato pa smo prisluhnili prccl-stavitvi raziskovalne naloge Izgubljeno viteštvo. Po tc-kmovanju v strcljanju z lokom, kjer so svoje spretnosti lahko pokazali tuđi starši in drugi obiskovalci, občudovali pa smo lahko viteško orožje, smo prisluhnili igrici Izgubljeno viteštvo na gradu Krumperk ter pozdravili Adama Ravbarja z ženo Ano in obema otrokoma, ki so ob srednjeveški glasbi tuđi zaplesali ter nam tako prikazali prijetnejšo plat ledanjega življenja. Po podelitvi priznanj najboljšim lokostrelcem, ki so pokazali veliko spretnosti tuđi v drugih viteških igrah, so se obiskovalci in učenci pomerili v kvizu Kaj vemo o srednjem veku, zaključek prireditve pa so popestrile plesne skupine. Vmes srno si v učilnici kemije lahko ogledali srednjeveške alkimiste, zelo zanimiv pa je bil ludi posnetek pustnega karnevala na Viru, kjer so se dobski šolarji prvič predstavili s svojim poznavanjem srednjega veka. Prijetna srednjeveška sobota je bila lepa priložnost za vse, da se vrnemo nekaj stoletij nazaj in občudujcmo tedanjc časc, grajsko življenje, ki ga premalo poznamo. Hkrati pa so bila prizadevanja otrok in učiteljev Osnovne sole Dob tuđi priložnost, da se vsi skupaj zamislimo, kako bi ta delčck zgodovinc vključili v luri-stično ponudbo območja, na katerem živimo, kako bi s predstavljcnimi idejami oživili podobe naših krajev. Pri tem pa so nas mladi tuđi opozorili, da premalo naredimo za to, da bi lepi gradovi, kot je še vedno naš Krumperk, ne bi propadali. V. Vojska M linščica - nas turistični biser Turistični krožek na OŠ Rodica deluje dvanajsto leto. Letno opravi okrog 170 ur dela in povezuje Solo s krajem. Najtesneje sodeluje s Turističnim društvom Jarše-Rodica in nastopa na vseh njihovih prireditvah in akcijah. Člani turističnega krožka so več-inoma tuđi člani Unesco kluba, v katerem raziskujejo kulturno dediščino našega kraja. V zadnjih letih so mladi na ta jiačin zelo obogatili znanje o domaćem kraju in temeljito raziskali naso kulturno dediščino. Sedaj je prišel čas, da mladi strnejo svoje ugotovitve in jih ponudijo drugim mladim. To so storili z raziskovalno nalogo v okviru natečaja Turizmu pomaga lastna glava, ki nosi tematski naslov Mladi za mlade. V raziskovalni nalogi smo predstavili nastanek Mlinščice, bistre in žuboreče vode, ki teče po umetno izkopani strugi čez naš kraj in mu daje posebno vrednost. Naši pred-niki so jo pred več kot 350-imi leti izkopali z golimi rokami, brez sodobne mehanizacije, samo zato, da so koristno izrabili vodno moč Kamniške Bistrice za pogon svojih mlinov in žag. Na osnovi njihove dediščine je nastala Učna pot ob Mlinščici, ki jo predstavljamo tuđi v raziskovalni nalogi. Da bi bogato kulturno dediščino in naravne danosti izkoristili v turistične na-mene, bi bilo potrebno zgraditi nekaj turistične infrastrukture. V raziskovalni nalogi predstavljamo nacrt za turistično ureditev našega kraja, ki bi ga v prihodnjem dese-tletju lahko uresničili. V Kultumem domu Groblje predvi-devamo ureditev sodobno opremljene turistične pisarne, kjer bi obiskovalci lahko dobili vse informacije, si ogledali multivizijsko predstavitev kraja ali rezervirali posamezne dejavnosti. V grobeljski cerkvi bi bilo organizirano strokovno vođenje ogleda znamenitih Jelovškovih fresk, obiskovalci pa bi lahko prisluhnili tuđi kakšnemu od številnih kon-certov. V grobeljskem drevoredu bi bila urejena počivališča s številnimi ličnimi klopcami, kjer bi se obiskovalci lahko spočili pod krošnjami starih lip, v katerih so številna gnezdišča ptić. V drevoredu bi bile občasno organizirane likovne kolonije pod vodstvom izkušenih slikarjev. Turistični vodiči bi vodili po Učni poti ob Mlinščici, kjer bi obiskovalci spoznali ostanke in zgodovino ne-kdanjih mlinov in žag ter si ogledali obratovanje malih hidroelektrani. Nedavno opuščen Osolinov mlin bi preuredili v muzej, v katerem bi si obiskovalci lahko ogledali način mletja žita, v delu mlina bi bila galerija s stalno in gostujočimi razstavami, na mestu nekdanjih silosov pa bi uredili hišo strahov, kjer bi se mladi obiskovalci poza-bavali in sprostili. Pustolovščin željna mladina bi se popeljala s kanuji po Mlinščici ali pa bi jahala z najetimi konji ali kolesarila po za to urejenih poteh ob Mlinščici. Štiristo let staro Kofutnikovo hišo bi spremenili v muzej, v kateri bi predstavili življenje naših ljudi pred 400-imi leti. Poleg tega bi se v Kofutnikovi hiši odvijalo bogato družabno življenje, pred-vsem z zanimivimi delavnicami, npr. peka kruha v crni kuhinji in v krušni peči, pletenje slamnatih kit in izdelava copat iz ličkanja, itd. in glasbeno-pevski večeri. Vzdolž Mlinščice bi uredili par-kovne stezice in počivališča, da bi se sprehajalci lahko naužili žubo- Sneg, sneg... Že smo mislili, da smo s pustom prc-gnali zimo, ko nas je ta presenetila in nam natrosila obilo snega tuđi po do-linah. Snega so se najbolj razveselili otroci, saj so si končno lahko dodobra privoščili različne zimske radosti. Z igrami na snegu, raziskovanjem okolice, vsakodnevnim sankanjem so dokazali, kako veseli so, da si končno lahko privoščijo zimsko veselje ter da jim mraz in sneg ne moreta do živega. Snežnemu možu pa pridno prepevajo pesmici in mu prigovarjajo, naj se nikar prehitro ne pioslovi. Marta. Vrtec llrša renja vode in se spočili. Ob njej bi uredili tuđi zabaviščni otok z igriš-či za mini golf, odbojko, balinišči in igrišči za druge družabne igre. V prijetnem gozdičku ob Mlinščici med Srednjimi in Zgomjimi JarŠa-mi bi uredili prostor za taborjenje, kjer bi prirejali tabore s programi približevanja naravi in večere ob tabornem ognju. Obiskovalci bi se lahko osvežili ob obnovljenem vaškem vodnjaku v Srednjih Jaršah in se sprehodili po Poti starih vodnjakov. Na tej poti bi si ogledali še številna kužna znamenja, kapelice in druge spomenike v kraju ter stare kozolce. V poletnih mesecih bi organizirali tuđi družabne večere pod kozolci, kjer bi udeleženci tekmovali v zla-ganju sena, v okviru taborjenja pa bi bilo možno sparne na senu. Z vsemi temi dejavnostmi bi v kraj privabili veliko mladih obiskovalcev, s cimer bi pridobila tuđi gostinska de-javnost, ki bi v svojo ponudbo uvrstila okusne domaće specialitete. Na osnovi naših načrtov za turistično ureditev kraja, ki smo jih v raziskovalni nalogi predstavili, smo oblikovali turistični prospekt za leto 2014 z naslovom: Odkrijte Mlinščico naš turistični biser! Mentorice: Ana Medved Draga Jeretina Anžln Vllma Vrtačnlk Merčun Pustovanje palčkovih V času počitnic smo se v vrtcu intenzivneje pripravljali na pustovanje. Tako smo izdelovali maske za dekoracijo, napihovali balone, izre-/ovali očala, si ogledali maškare na video po-snetkih, se pogovarjali, rajali in peli. Zanimive maškare smo tuđi na-risali. Igra je potekala /do umirjeno, saj je bilo zaradi počitnic v nekaterih skupinah pri-sotnih manj otrok. Že kar nekaj let pa v letni delovni nacrt vklju-čujemo ludi sodelovanjc na virskem karnevalu. Tako smo se ludi za Ic-tos s starši dogovorili, da borno sodelovali. Idejo za skupinsko masko so našli otroci. S slarši smo nato izvedli delavnice, na katerih smo uru/uvali in šivali kostume, izdelali ledeno goro in iglu, otroci so se trudili z izrezovanjem in barvanjem rib za dekoracijo vozov in po kar več napornih dneh je nastala res lepa in za-nimiva kompozicija. Na pustno sobolo smo se kot skupinska inaska skupaj s starši predstavili v centru Ureza, nato pa smo se z vozom odpcljali šc v domžalsko halo, kjer smo z drugimi maškarami rajali do oncmoglosti. V nedeljo, 20.2. pa smo se kot 48 članska »POLARNA ZGODBA« predstavili na karnevalu, oblećeni v severne med-vede, pingvine in eskime. Mnogi so nas pohvalili, največje priznanje pa je dniga nagrada, ki nam jo je dodelila karnevalska komisija. I Ivala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izvedbi maske! Palčkovl z Vira Vrtec Domžale Nastop v domu upokojencev V četrtek, 15. januarja smo z učenkami in učenci 2. b razreda OŠ Jauka Kersnika Brdo nastopili v Domu upokojencev v Domžalah. Oskrbovanke, oskrbovanci in zaposleni so nas že nestrpno pričakovali in nas zelo lepo sprejeli. Okolje je bilo /a večino nastopajočih čisto novo in po nekaj minutnem ogledu in privajanju na novi prostor smo bili žc pripravljeni na nastop. Po uvodnem pozdravu in pred-stavitvi smo deklamirali in zapeli veliko ljudskih in avtorskih pesmi in zaplesali več ljudskih in modernih otroških plesov. l'rogram je trajal približno eno uru. l)e-ležni smo bili prisrčnih aplavzov. Ob kimcu smo si pcxl vodstvom oglulali šc tlom, se poslatlkali s piškoti in bonboni in s toplim občirtkcrm pri srčkih odšli proti domu. Veseli smo bili. da smo oskrhovaneem na lako otmško prišiven naein, a vendarskrlmo i lačUovan, ]*>lepšali novoletnepraznike, /m-\ 'olovo jim homo nastopili še hkij. TlnaUštar OŠ Janka Kersnika Brdo V Dom upokojencev smo šli 15. januarja. Tam smo naslopali, jedli in pili. Srećali smo teto Justino. Povabila nas je v svojo sobo. Potcm smo se poslovili. Povedali so nam, da si želijo, da bi še prišli. Valerija Gerčar 2. b OŠ Janka Kersnika Brdo Imeli smo se lepo. Tam smo naslopali za starejše gos/>e in gospode. In tam smo se ludi posladka/i. Te|a Bucal 2. b OŠ Janka Kersnika Brdo 15. 1. smo šli v Dom Slarcjših ljudi. Tam smo plesali. Ponudili so nam piškote. Nalo nas je teta Jlistina povabila v njeno sobo. Blaž Berlec 2. b OŠ Janka Kersnika Brdo liili smo v Domu upokojencev v Domžalah. Tam smo starejšim polepšali dan s pesmicami. /xi nagrado so nas posladkali s piškoti in honhoni. Teta Jusdna nam je />okazala svojo soho, v kateri je imela lepo hožirno drevo. Zadovoljni smo se z ctvto-Imsom ' SLAMNIK - marec 2004 stran 7 Četa homške mularije MLADI Skupaj smo močni Petek. Starši so nas okoli petih pripeljali v zasneženc pokrajine Mrzlega studenca, po vijugasti cesti do našega hotela Homški sonček. Najprcj so nas dva po dva spušfali k recepciji, kjer smo se vpisali v knjigo gostov in nas popeljali v tople kraljevske sobane. Prispeli smo na skavtske zimske olimpijske igre z glavnim motom: »Skupaj smo močni!« Po namestitvi, smo se razdelili v skupine (reprezentance), iz-brali glavnega trenerja, klic, ime države, ime ekipe, obleko... Seveda je sledila prava otvoritev olimpijskih iger, medse smo sprejeli olimpijski ogenj. In že se je pričela prva olimpijska disciplina vpeta v nočno igro. Sobota. Zjutraj po zajtrku smo se odšli sankat na sankališče, kjer smo se zelo zabavali in preizkusili v tekmovanju, kdo se bo lepše, bolj elegantno in akrobatsko spustil po sankališču. Po kosilu pa nas je že čakalo novo tekmo-vanje. Iz snega smo morali narediti snežene skulpture, visoke okoli meter m pol. Ne boste verjeli, kaj vse nam je uspelo narediti: od dinozavra, sfinge do ženskoga obraza. Ker je bilo na •a dan valentinovo, smo bili vsi zelo veseli, nekateri ćelo zaljubljeni. Po večerji smo imeli program obarvan na to temo. Igrali smo se precej iger, seveda so imele vse opravka z olimpijskimi igrami (sezuj copate in skoči čez, Šivanje srčkov, poči balon, čim hitreje pojej kakav, v paru pojej jabolko na vrvici in podobne igre). Vsaka reprezentanca je imela svoje predstavnike v različnih igrah, ostali pa smo seveda navijali. Po tem pa je sledilo še zadnje presenečenje: sadna kupa in srček. Kmalu pa so se okoli nas razvile nežne melodije, luči so ugasnili, mi pa smo se v tišini poglo-bili vaše opravili smo preverbo in se po napomem dnevu končno odpravili spat v svoje tople spalke. Ncdelja. Dopoldan smo imeli raz-lične delavnice: plezanje po drevju, ples, izdelava bivakov, govorica gluhih. Naučili smo se marsikaj novega. Po kosilu smo imeli prosti čas, sv. maso, potlej pa smo se zabavali v skupni sobi. Proti večeru smo se zbrali zunaj, kjer je bila na vrsti nova olimpijska disciplina. Čim hitreje smo morali priti na jaso s celim snegom (1 m) in tam odgovoriti na deset zgodbic, ki so govorile o skavtskih zakonih. Vsi premraženi in prozebli smo se vr-nili in pojedli zasluženo večerjo. Za tem je sledil večer. Pripravila ga je reprezentanca Opic. Našemili so se v marsovce in zabava se je pričela. Igrali smo se različne igre in vsaka skupina je morala predstaviti sama sebe. Po dolgih urah smejanja je ura odbila pol polnoči in četovodji sta oznanili, da kdor želi lahko ostane še nekaj časa pokonci. Tega smo se vsi zelo razveselili. Pred tem pa smo odšli ven, kjer smo zaključili skavtske olimpijske igre, podelili medalje in si ogledali prečudovit ognjemet. In tako se je dan prevesil v novo jutro!!! Ponedeljek. Zadnji dan je vedno precej naporen. Temeljito smo morali pospraviti sobe, hišo in spakirati. Sledil je svet čete. Razdelili smo se na hip, hup in hop ter odgovarjali na različna vprašanja. Pogovarjali smo se, kaj bi lahko spremenili na naših srečanjih, pri sebi, kakšna je trenutna slika naše čete. Po tem smo še malo pospravili po hotelu Homški sonček in se odpravili ven. Tam smo klepetali, se ke-pali, lovili. Kmalu pa smo morali nadeti nahrbtnika in odpravili smo se po ledeni poti proti avtobusu, ki nas je odpeljal iz te pravljične dežele nazaj domov. Alja Burnlk, Gobčna Vidra & Sašo Štih. Šarmantl Orel Rodskalnih taborov Taborniško veselje v Radovni *°t vsnko leto smo se domžalski 'aborniki tuđi letos že prvi dan /in>skih počitnic odpravili na pet-dnevno (;iboi nisko zimovanje, '"krat smo se podali v dolino rcke Radovnc, kjer se je v /avetju l'okljukc in Mcvaklo, kljub toplim sončnim dnem, uspelo obraniti do-volj snega za pravo zimsko idilo. Taborniški dom Pokljuškega rodu iz Gorij nam je nudil toplo zavetje, kadar smo morali posušiti premočc-na oblačila, sicer pa smo lepe zimske dni izkoristili predvscm zunaj ob zabavi na snegu in dogodivščinah v naravi. Tako smo žc prvi dan preizkusili sankaško progo in se dodobra nakepali, najbolj zagnani pa so se trudili i/, pomiznjcncga snega postaviti snežaka. Naslcdnji dan smo se odpravili na izlet do bližnjega partizanskoga spomenika, ob poti pa smo opazovali sledi živali in občudovali prolepo pokrajino Radovnc. Preostale dni smo lopo vreme izkoristili .še za zabavne igre in snežne norčije ter za »lov na zaklad« (orientacijo po goz-du s pomočjo potnih znakov), malo starejši so se pomcrili tuđi v strcljanju /. zračnimi puškami. Naučili smo se ludi marsikaj uporabnoga o življenju Pri Kotalkarskem klubu Pirueta, tudl letos nlso pozablll na prljetno rajanje ob pustu. Več kot trideset maškar |e veselo rajalo v okviru Plruetlnega pustneoa karnevala. v naravi. Ker smo bili v območju Tri-glavskcga narodnoga parka, smo kar na dvorišču pred hišo v snegu postavili ogenj, nato pa se naučili pripraviti tosto za »taborniški kruh« iz mokc, soli in vode in si nad odprtim ognjem pekli »tvvist« in »čepate«. Seveda pa smo se, ko je sonce zašlo in je zunaj postalo prehladilo, zabavali tuđi v domu. Tako smo kar en toden pred pustom izdelovali pustne maske, nato pa zvečer pripravili pravo pustno rajanje. Pomerili smo se tuđi v zahtevnom kvizu, kjer so nam največje preglavice delalo prav laborniške leme. Vsak večer pa smo seveda peli ob spremljavi kitare, na katero je zabrenkal kar naš kuhar. Zimovanje smo zaključili s tradicional-nimi taborniškimi porokami (ki bodo scvoda obveljale lc do taborjenja, ko nas čakajo nove!), nato pa zadnji večer v soju bakcl in svečk pod zvezdnatim nebom sklcnili krog in še zadnjič skupaj zapeli »Danje šel«. Zadnji dan smo lc še spakirali prtljago in pridno pospravili hišo, nato pa se prijetno utrujeni in polni lepih spomi-nov odpeljali proti Domžalam. Kaj vse smo počeli in kako fino smo se imeli na zimovanju, smo seveda tuđi fotodokumenlirali! Obsežno galerijo slik si lahko ogledate na naši internetni strani http://rst.rutja.net! Mladinski kulturni center Akumulator Program marec - april 2004 24. 3. 2004 ob 20. uri 26. 3. 2004 ob 20. uri 2.4. 2004 ob 21. uri 6. 4. 2004 ob 20. uri 8. 4. 2004 ob 20. uri 15. 4. 2004ob20.uri 23.4. 2004 ob 20. uri 24. 4. 2004 ob 20. uri Koncert španske kantavtorke SILVIE PENIDE Razstava fotografij Hais stvlinga ŠAŠA KREMIČA Koncert skupine FOR TASTE Otvoritev slikarske razstave z naslovom Vozdra - Jasenka Lojovi (pastel in risba) Potopisni večer JAMAJKA Potopisni večer AVSTRALIJA Koncerti glasbenih skupin Lokalni predizbor Rock Otočec 2004 Stripovske delavnice Najbrž je medij stripa znan vsem. Zgodbo sestavljcne iz drobnih ris-hic in oblačkov s foksti navdušujcjo bralco po vsem svetu, in seveda tuđi v Domžalah. Revija Stripburger v sodolovanju z MKC Akumulator, pripravlja serijo stripovskih delav-nic, kjer lahko sodelujete pri risanju stripov in spoznavanju tega medija od branja stripov do risanja lastnih slvaritcv. Vabljcni vsi zainteresirani. Naslodnja dclavnica se ima zgoditi v potok, 19 . marca v likovnom alc-Ijcju polog Studentskoga kluba. Ob-dclali borno tehniko tuša. Dodatne informacije na tel: 040/ 652 042. Avtor stripa je Ples. JAVNO POVABILO Mladim neuveljavljenim glasbenim skupinam na območju občine Domžale Rock Otočec 2004. Prijavijo se lahko skupine, ki še nišo nastopile na Rock Otočcu. Izborna koncerta bosta 23. in 24.4.2004 v MKCD Akumulator Domžale. Prijave sprejemamo do 29.3.2004 v MKCD Akumulator, Mačkovci 80. Domžale. Prijava mora vsebovati: dve avtorski pesmi, kratko predstavitev skupine in fotografijo skupine. Informacije na tel.: 724-85-25, 724-85-26, GSM: Lili: 051/336-444 ali Kristina: 041/518-098 ali e-mail: info(a)akumulator.org ali lili(u),akumulator.org Zimovanje volčičev V petek, 20. februarja 2004, se nas je 10 volčičev in 5 vodnikov odpravilo na tridnevno zimovanje v Bohinjsko Bistrico. Tam so potekale različne aktivnosti, med drugim smučanje in »nočni lov« i. baklami. /adnji dan pa smo zaključili s sveto maso, skupaj s starši, ki so naš prišli iskat. Naša naloga na zimovanju je bila: »Iskanje Gospodarja belih pohan«. Volčiči smo se prelevili v Bobe, naši vodniki pa v Done. Done so potrebo-vale pomoć, zato so nas Bobe sprejele v svojo vojsko. Po opravljenem pri-stopnem obredu smo se lotili iskanja Selefirja, ki smo ga našli s pomočjo zemljovida z navodili, ki nam ga je posredoval Varuh meja. Iz njega smo si naredili broške. Naslednji dan smo po navodilih vedežinje Done-La, na vrhu smučišča odkrili Akremino. Vendar pa so na noćnem lovu Ariko-ne zastrupile našega Dona-Ža, da jim je vrnil Akremino. Še dobro, da smo Bobe imele broške, ki so nas naredile nevidne, da smo lahko Akremino Ari-konam vzeli nazaj. Nesli smo jo ven, da bi se naužila mesećine, vendar pa smo bile Bobe preveč neučakane in Gospodar belih poljan nam jo je vzel nazaj. Srečali smo ga sele naslednji dan pri sveti maši. Za konec se zahvaljujem našim vodnikom, da so nam popestrili zadnje tri dni zimskih poćitnic in končam z zahvalo, ki sem jo prebral pri nedeljski sveti maši: Moj Bog. tukaj smo se imeli zelo lepo. Hvala ti, ker je bilo tako! Matjaž Vabilo centra <3ftft, za mlade POGOVOR v CZM: Motivacija za učenje: pomen motivacije (motivi so motor, kr-milo, zavore), motive ženejo potrebe (biološke, socialne), vrste motivov, temeljni zakon učenja, kaj lahko vpliva na motive, starši - izvor negativne motivacije (včasih), učinek pohvale in graje, kako motivirati. 23. 3. 04 - torek ob 20.00 uri - prof. Lili Jazbec MODELARSTVO Vabimo k vpisu v tečaj modelarstva pod mentorstvom g. Tonija Videmšek, ki se lahko pohvali tuđi z nazivom svetovnega prvaka v modelarstvu. Odpiramo možnost, da se nam pridružijo očetje skupaj s svojimi otroki, saj bo tako še bolj zanimivo. Informacije na tel.: 722-66-00. ŠPANŠČINA Obveščamo vas, da sta skupini za začetni tečaj španščine že zapolnjeni. Veseli smo, da je bil odziv na vabilo tako velik. NADALJEVALNI Vsako nedeljo od 18.30 do 20.00 ure poteka v CZM nadaljevalni tečaj španščine pod vodstvom Irene Grmek. Torkovi kulturni večeri 30. 3. 04 bo ob 20.00 uri otvoritev razstave Panjskih končnic. Do takrat si lahko ogledate likovno razstavo mlade avtorice Maje Brodar. Lokacija: Center za mlade. Ljubljanska 70, Domžale KREATIVNE DELAVNICE ZA VSE GENERACIJE V ćetrtek, 1. 4. 04 bo pod mentorstvom Marije Pezdirc kreativna delavnica z naslovom »Velikonočna gnezda« , kjer se boste seznanili s tehniko odpi-ranja polnega volumna gline, iz-delovanjem in dekoracijo izdelka WMZHi iz naravne gline različnih barv, in sicer ob 13.00 uri 1. skupina in ob 18.00 uri 2. skupina. Prijave na tel. 722-66-00. ŠOLA ZA STARŠE v aprilu poteka vsak tretji teden v mesecu v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale. 13. 4. 04 - torek ob 18.00 uri -vodi Lili Jazbec, 13. 4. 04 - torek ob 18.00 uri -vodi Pavla Klinar, 14. 4. 04 - sreda ob 18.00 uri -vodi Bojana Mirtič. SVETOVALNICA je nameTijena mladim in njihovim staršem. Če se želite po-govoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob ponedeljkih, torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se borno rudi na telefon: 722 - 66 - 00. USTVARJALNE DELAVNICE Ob torkih med 16.00 in 19.30 uro potekajo ustvarjalne delavnice za mlade. Ob sredah med 15.00 in 16.30 uro se ustvarjalno izražajo mladi s posebnimi potrebami. Delavnice vodi Mateja Absec. V vseh delav-nicah bi se našlo še kakšno mesto. SKUPINA ZA SAM0P0M0Č odvisnikom in njihovim svoj-cem, prijateljem Vsak drugi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21.00 uro pod vodstvom Lili Jazbec SLAMNIK - marac 2004 + i IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 8 LDS Domžale Podpredsednik LDS na obisku v Domžalah Vodstvo LDS Domžale se je v začetku marca sestalo s podpredsed-nikom LDS in vodjem Poslanske skupine LDS v Državnem zboru RS, Antonom Andcrličem. Namen tokratnega srečanja, na katerem je sodeloval tuđi regijski koordinator LDS Uroš Gruden, je bil pogovor o aktualnom položaju v državi in stranki, srefanje pa je bilo za domžalski LDS tuđi priložnost za obravnavo problematike gradnje cestninskih postaj - posebej ces-tninske postaje Krtina. Podpredsednik LDS, Anton Ander-lič, je najprej na kratko predstavil situacijo v državi, posebej pa je izpostavil položaj in usmeritve LDS v tem trenutku. Na kratko je povzel uspešno delo Vlade, ki jo vodi predsednik LDS, mag. Anton Rop. Predstavil je usmeritve LDS v zvezi s prejemanjem evropske zakonoda-je, kjer po njegovom mnenju stanje ni kritično, saj se ugotavlja, da so bile pod vladavino LDS sprejete vse ključne reforme, ki Slovenijo vodijo med, na sprejem v Evropsko skupnost, najbolj pripravljene države. Primerjave z evropskimi državami, tuđi že članicami EU, namreč kažejo, da nam je na većini področij uspelo prehiteti nekatere države, na to pa kažejo tuđi nekateri ekonomski kazalci. Na kratko je predstavil predviđene pomembnejše aktivnosti na področju razbremenitve dela, potrebne spremembe in uskladitve z evropskim pravnim redom, govoril pa je tuđi o razporcditvah obvez- nosti znotraj zakona o dohodnini, nadaljevanju refbrm na področju pokojnin in zdravstva. Ob tem je poudaril, da se bo tuđi po sprejemu v Evropsko skupnost življenje znotraj Slovenije razvijalo in zahtevalo sprejem zelo pomembnih odločitev. V zvezi z zelo aktualnim vpraša-njem visine plač v javnem sektorju je opozoril zlasti na to, da pozablja-mo, v kateri pristojnosti so te plače. Plače v zdravstvenih domovih so namreč največkrat v pristojnosti lokalnih skupnosti. Ne glede na različne afere, tuđi že vložene interpelacije, je potrebno zagotoviti nemoteno funkcioniranje države ter v zvezi s tem poiskati takšne rešitve, ki bodo najboljše za vse državljane. Na kratko je predstavil tuđi aktivnosti v zvezi z volitvami v Evropsko skupnost (parlament) ter jesenske volitve v Državni zbor RS. V razpravi so člani in članice LDS UUERALNA IjtMOKRACUA SLCVENIJt Domžale predstavili svoja gledanja na trenutno situacijo, ga seznanili s problematiko v lokalni skupnosti ter predlagali številne konkretne pred-loge in pobude. Drugi del je bil namenjen problcma-tiki gradnje cestninskih postaj, med njimi posebej cestninske postaje v Krtini. Domžalski člani LDS so opo-zorili na obljube, dane ob določanju koridorja avtoceste ter sprejemu lokacijskega načita, da cestninske postaje na območju tedanje Občine Domžale ne bo, hkrati pa so opozoril i tuđi na nemogoče razmere pri plačevanju cestnine v Sloveniji, kjer veljajo različni načini plačevanja, ki ne zagotavljajo cnakopravnosti med uporabniki avtocest. Menili so, da bo morebitna cestninska postaja v Krtini povzročila bistveno povećanje prometa na magistralni cesti, ki je že sedaj zelo gost. Anton Anderlič je ob tem opozoril na potrebo po pridobitvi sredstev za odplačila najetih kreditov za gradnjo avtocest tuđi iz pobranoga denarja za cestnine. Ob zaključku razgovora so si bili vsi prisotni enotni, da je potrebno proučiti racionalnost po-stavitve novih cestninskih postaj tuđi glede na usmeritcv, da je potrebno uvesti tak sistem cestninjenja, da bodo uporabniki cestnino plačevali glede na dejanske prevožene kilometre avtoceste. " LDS Domžale Okrogla miza SLS: obdavčenje nepre-mičnin in kmetijskih gospodarstev Proti višjim davkom in za stimulativne olajšave V Četrtek, 26. februarja, je Slovenska ljudska stranka v domžalski knjižnici organizirala okroglo mizo o obdavčirvi nepremičnin in kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Sodelo-vali so: Franc Potočnik, državni sekretar na Ministrstvu za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), mag. Gvido Mravljak, državni podsekretar na MKGP, Ciril Smrkolj, nekdanji kme-tijski minister in Janez Pevec, generalni sekretar MKGP, ki je bil tuđi moderator. Davčna reforma mora upoštevati dejstvo, da obstaja ekonomsko šibek sloj prebivalstva, ki z novimi davki ne srne biti Se bolj obremenjen. Davke naj se ne zvišuje kar vse povprek, saj to ovira normalen razvoj gospodarstva in željo po ustvarjanju. Davčne otajSave morajo biti stimulativne za investicije in gospodarski razvoj, obdavčiti pa je potrebno luksuz. SLS še posebej podpira tako davčno zakonodajo, ki bo naklonjena ekonomsko šibkejšim in družinam z več otroki. Ker se bodo v zakonu o dohodnini olajšave povećale z 11% na 17%, namerava država razliko v pri-hodkih nadomestiti z obdavčitvijo kmetov in kmetijskih gospodarstev. Kar se tiče kmetijstva, je zelo sporno, da bi se v dohodninsko osnovo štela tuđi neposredna plačila za kmete; na srečo ne bodo upoštevana sredstva za kritje naravnih nesreč, kot recimo poplačilo škode zaradi suše. SLS je dosegla, da bo taka ob-davčitev plačil za kmetijska gospodarstva uveljavljena postopoma, po eno tretjino na leto do leta 2007. Ciril Smrkolj je pojasnil, da se pomoč države kmetijstvu pri po-trošniku ne pozna - odkupne cene se nišo spremenile že več let, po-datki iz Evrope pa kažejo, da če za en artikel kmet dobi I evro, potem si grosist zaračuna tri in prodajalec na drobno še 6; tako recimo kon-čna cena za kupca znaša 10 evrov. V živahni razpravi, ki je sledila, je Jože Nemec opozoril na problem kmetijskih zemljišč, ki so načrto-vana za pozidavo, saj so lastniki visoko obdavčeni. Izpostavljen je bil tuđi problem obdavčitve hiš oz. sta-novanj. Navzoči so se strinjali, da se osnovni bivalni prostor ne srne obdavčiti, prav pa je, da so obdavčene luksuzne stanovanjske površine in presežno število hiš in stanovanj. Rok Ravnlkar Delovanjc, usmeritve in rezultati Slovenske ljudske stranke so poznani. Čc z nami dolito vrednote, interese in razvojni program, ki ga zagovarjamo tercilje, ki jih želimo kot SLS doseči v družbi in gospodarstvu, se nam pridružite. Kot član SLS boste polog pravic in dolžnosti, ki jih članstvo prinaša, prejemali tuđi mesečnik SLS-Odmev. Slovenska ljudska stranka, Beethovnova 4, 1000 Ljubljana, Tel: 01 241 88 00, fax: 01 251 17 41, e-pošta: tajnistvo@sls.si, http://www.sls.si PRISTOPNA IZJAVA Ime: Priimek: ROJSTNIPODATKI: Datum: Kraj-STALNI NASLOV: I Ilica- HiŠMSt Pnštnn št PnŠtiV Občina: Telefon: GSM: F.-pnšta: OSTALO: hnhrmhn ■ Pnilrnrin, nn katprih ip.lim dp.lnvati: VIw Dne- Pnijpji- Izpolnjeno pristopno iyavo poUjite na naslov: Slovenska ljudska stranka, Beethovnova 4, 1000 Ljubljana m ZDRUŽENA LISTA socininih dvmokratov Tvoj glas V sklopu projekta DA SE SLIŠI TVOJ GLAS Združena lista socialnih demo-kratov Domžale uvaja odprti telefon za občanke in občane, kjer bodo prišle do izraza pobude in vprašanja vseh tistih, ki ne sedijo v občinskem svetu. Tako boste lahko občanke in občani stopili v stik s svetnikoma ZLSD Domžale, Francijem Gerbcem (041 631 383) in Andrejo Pogačnik Jare (andreja.pogacnikfa^volja.net), vsak drugi ponedeljek (22.3., 5.4., 19.4.) med 16. in 18. uro na tel. številki: 724 13 16 ali pa napisali pobudo in jo poslali na zlsd.domzale@siol.net. Solidarnost Ob mednarodnem dnevu žena, prazniku žensk, ki simbolizira njihov boj za enakopravnost in pravice, smo se v MF ZLSD Domžale odlo&li, da ga to leto obcleži-mo s humanitarnim projektom. Mesec marec je že od nckdaj povezan z ženami, še posebej ob mednarodnem dnevu žena. MF ZLSD je ob tej priložnosti priredil kulturno-humanitarni projekt, ki je potekal v ponedeljek, X. marca, pred blago-vnico Vele v Domžalah. Namcn humanitarnoga projekta je bilo zbiranjc sredstev za mater sa-mohranilko s šoloobveznim sinom. Cclotni projekt seje zaćel žc februarja, ko smo k sodclovanju povabili mlade domžalske umclnike. Ob ženskom prazniku pa smo po.sl i kano keramiko podarjali v zameno za prostovoljne prispevke. Odziv ljudi ki so prispevali sredstva, je bil nad pričakovanji, saj smo za mater samohranilko zbrali 61.000,00 SIT. V Mladom Forumu ZLSD smo zadovoljni, da smo lahko pomagali človcku, ki pomoč potrebuje in borno s podobnimi projekti nadaljevali tuđi v prihodnosti. ZA POMOČ PRI PROJEKTU SE ZAHVALJUJEMO: Vscm sodelujočim, Kili d.o.o. in Pizzerii Sinfonija MFZLSD 15-letnica Slovenske SOS demokratske stranke 14. februarja 2004 je v Sežani poteka-la slavnostna seja Sveta SDS ob 15-lc-t tnici ustanovitve stranke. S to obletni-co smo slovenski demokrati proslavili poldrugo desctletjc od časa. ko so se najpogumncjšl, kljub goljatovskemu sistemu, ki je dušil vsako težnjo po pripada joči svobodi in samostojnosti ter uničil številne posameznike, odložili vzpostaviti demokratično ureditcv in osamosvojiti državo. Mcdtcm ko za obstoj državo /. demokratično ureditvijo morda obdobje 15-ih let ni veliko, pa je za slovensko demokrate, ki ta čas vztrajamo v zelo nccnakovrcdncm boju in smo pri tem tuđi zolo uspošni, to žc kar dolga doba. Ne smemo pozabiti, da smo so vsa ta lota potrjcvali v svojih prizadevanjih, da sledimo pravim vrednotam, in da čas našo načclnost, vztrajnost in slcdc-njc žc pred leti zastavljcnim ciljem na-grajujc. Sedaj smo močnejši kot kdaj-koli in vsa ta leta so nas pripravljala tuđi na prihodnost, ki so nam bo odprla z letošnjim prvim majom. To dokazuje ludi živahno delovanjc Slovensko demokratsko stranke v minulom lolu po vscj Sloveniji. Prcdstavniki stranko so bili dejavni na mnogih področjih druž-benoga in političnoga življenja. V lotu 2003 so člani SDS mnogo prispevali k demokratičnomu razvoju v državi in krepitvi stranke. Tištim, ki so bili pri tom najprizadovnejši in najuspešnejši, jo Izvršilni odbor SDS podolil zaslužena priznanja. Zlato vrtnico, tortj najvišjo priznanje, je za svoje delo projola tuđi članica SDS iz Domžal, dr. Romana Jordan-C'izclj. V obrazložitvi za pode-litov toga priznanja je med drugim navedeno, daje dr. Romana Jordan-C'izclj uspešna znanstvenica, ki so posveča raziskavam na področju jedrske fizike. Polcg tega je žc vrsto let aktivna članica SDS, kjor sodeluje na štovilnih področjih. Kot članica Občinskega odbora SDS Domžale daje zglocl, kako čim boljo delovati v okviru programskih na-ocl našo stranke ter jo tako uspešno pri-bližati ljudem. S svojim požrtvovalniin ter izredno strokovnim delovanjem je v Nadaljevanje na strani 9 Denar davkoplačevalcev si je treba zaslužiti Spoštovani bralci, moram vas ob-vestiti, da smo Slovenski demokrati vedno podpirali programe za mlade in spodhujali njihove pobude, bili smo ćelo pohudniki za razvoj in si-ritev raznih preventivnih socialnih programov, ki večinoma vključuje-jo mlade, pobudniki razvoja štipen-dijske politike v občini, povećanja kapacitet v vrtcih, ipd. Pri obravnavi proračuna za loto 2004 som vložila prodlog amandmaja za dodelitcv 15.(XX>.000,00 tolarjev za začetek gradnjo prizidka k vrtcu Kokoo v Radomljah, od toga bi so 4 milijone (brez slabo vesti) črpalo ludi iz postavko Mladinski kulturni contor Akumulator, v nadaljevanju MKC Akufnulator. Razlo-gi, ki so bili podani tuđi ob ohrazložitvi amandmaja, so naslodnji: MKC Akumulator jo za svojo dejav-nost za loto 2003 prejel 14.000.000,00 tolarjev in do sedaj Občinskemu svotu ni prodložil ustreznoga poročila o dolu in porabi sredstev v lotu 2003. In kljub temu, lo na podlagi programa o dolu, je MKC Akumulator za lolo 2004 z glasovanjem većino »policijskih« svetnikov LDS, ZLSD in Stranke mladih, ponovno prejel 14.000.000,00 tolarjev, Mladinski svet Domžale 3.000.000,00 tolarjev, skupaj so torej prejeli kar 17.000.000,00 tolarjev. Poraba davkoplačevalskoga denarja, torej denarja iz občinskoga proračuna, mora biti namonska in transparentna, kar se izkazujo z dctajlnimi poročili o porabi srodstov in o izvedbi planiranih programov; MKC Akumulator pa do sprejetja proračuna za leto 2004 ni prodložil toga poročila. Znano je, kako obscžni in dotajlni morajo biti plani dola in poročila o dolu, ko nam denar dodeli kak.šna evropska institucija; utemeljiti in upravičiti je potrebno »vsak lolar« in prav jo tako. Torej, ni dovolj izstaviti le račun; potrebno je tuđi jasno in pregledno poročati, za kaj jo bil denar porubljen, tako po pravnih in ekonomskih, kot po moralno - civilizacijskih normah. Denar davkoplačevalocv si jo treba zaslužiti! CJrc za 17 milijonov tolarjev! Za primerjavo: Za stipendijo je bilo namenjeniii IX.000.000,00 tolarjev, za preventivno socialnc programe za mlado in samopomočne skupino 7.200.000,00 tolarjev, za občinske donarno pomoći 14.500.000,00 tolarjev. Ob tem pa bo zaradi pomanjkanja prostih most v VVZ Kokec Radomlje v začetku šolskega leta 2004/05 prccl-vidoma odklonjcnih 49 otrok, starih do 3 leta, čeprav je projektna dokumentacija za gradnjo žo bila narejena (in tuđi plaćana!)!? Z nedopustnim »oproščanjem polaganja računov« o porabi denarja in o izvedbi programov pa se mladi tuđi učijo neodgovornoga trošenja proračunskoga denarja. Kakšno so posledico takšnega »učenja« neodgovornosti pa vidimo v vsakodnevnih aferah (Banka SIB, Ori-on,...), ki nas pretresajo. Namcsto da bi pisce Gorazd Križanič pojasnil, kdaj bo MKC Akumulator izpolnil pravno-lbrmalni in moralni dolg, povprok obsoja, podtika, žali in umotno uslvarja konflikt. Ugotavljam pa, da Gorazd Križanič v svojih trditvah, da MKC Akumulator clolujo nostrankarsko, prihaja v (svoje) nasprotje; v istom časopisu, eno stran prej, je vabilo Mlađega foruma ZLSD za javno strankarsko prireditcv »kulturno humanitarni dogodok«, kjer bo »za veselo urice poskrbela glodališka skupina Lupi-nico (MKC Akumulator)«. mag. Majda Pučnlk Rudi, svetnlca SDS v domžalskem Občinskem svetu Vodno izobilje v Sloveniji: Voda ni strateško bogastvo le doklcr je v strugi, ampak tuđi takrat, ko po-pljavlja in se zadržuje v pokrajini. V Sloveniji sicer priđe 9300m3 vodnih zalog, v evropskom okviru jih imaju več le prebivalci skandinavskih dr-žav, Irske, Islandijc (povprccje v EU je 7800m3). Lahko rečemo, da smo z vodo bogati. Velike odtočne količine so tako res naša posebnost, poplave pa še vedno želimo preprečiti na vsa-kem koraku, saj povzročajo škodo. Ugotovitov, da imamo na prebivalca na razpolago več vodo kot povprcčni F,vropcjcc , pa je le splošna. Ko zadevo pogledamo po posameznih območjih, vidimo, da vode nikakor nimamo dovolj. Čc poleti obiščemo Prckmurjc, Prlckijo, Slovenske Gorice, Goričko, vidimo skoraj prazne struge, voda pa je večinoma onesnažena. Razlogov je več. Prvi je, da imajo ta območja poleti pač manj padavin. Drugi razlog je dejstvo, da padavino zaradi manj naravne vegetacijo in osuševalnih jarkov hitro stečejo po strugi in po njih hitro odtekajo. Trctji razlog, mogočc še najbolj kritičen, pa je, da številne črpalko, ko so postavljene v struge ali ob viKlnjake, jemljejo vikIo iz podzemnih zalog. S tom dodatno nižajo nivo podzemno vodo v vodonosniku (manjšajo količino vodo v tleh), z njo pa se po logi-ki niža tuđi nivo vode v strugah in jarkih na površini, do izsušitve. »IM/ ' Mđ: Slovenije Problem poplav se tako z roko v rok i sprehaja s problemom suš, oba pa sta poslodica mačehovskega odnosa do vodo. Na probivalca imamo vode dovolj, pokrajine pa so izsušcnc in ne prinašajo lope prihodnosti. Vrtnarijc, pokriti sadovnjaki in cvotlič-njaki, sploh na podoželju, so morda re-šitcv iz stisko gospodarsko manj razvitih območji, a kor taka proizvodnja zahtova veliko vode (zalivajo) in hkrati ustrezno toploto, se črpanjc površinsko in p 11*, tika s Ih^^^^^^^^^^^^H' m ^i^^^^i^i SLAMNIK • marte 2004 ■W.»WWWKv IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH DRUSTEV IN ORGANIZACIJ stran 10 Voditeljice in članice medgeneracijskega društva jesenski cvet Kongres prostovoljstva Kongres je potekal od 5. do 6.12.2003 v Novem mestu. Ude-ležile smo se ga voditeljice med-generacijskih skupin starejših, Silva Hacin, Silva Grošelj, Tatjana Štrubelj in Milica Rak-Smole. Bile smo edine predstavnice društva, saj je bilo število omejeno in ponosno smo zastopale našo občino z okolico. Za odprtje kongresa so me zadolžili, da sem predstavila naše delo na području dela skupin s starejšimi. Na plenamem zasedanju kongresa so bili ugledni predstavniki s Slovenske filantropije, z Ministrstva za družino in socialno delo, predstavniki Soci-alnc zbornice Ljubljana in še nekaj predstavnikov s tega področja. Z velikim odobravanjem smo pozdravili tuđi prcdsednika republike, Janeza Drnovška. Veseli smo njegovih pohvalnih besed in obljube pri pomoči države v prostovoljstvu. Od predstavnice mednarodne organizacije prostovoljstva, Hz burns, smo izve-deli, da delamo dobro in dobili nove napotke in vpogled v delo v Evropi. Prostovoljstvo je danes eden temeljnih kamnov civilne družbe, ki spremlja najplemenitejša stremenja človeštva - prizadevanja za mir, svobodo, priložnost, vamost in pravičnost za vse ljudi. V tej dobi globalizacije in nenehnih sprememb postaja svet manjši in bolj zapleten, dogajanja v njem pa bolj soodvisna. Prostovoljstvo, pa naj gre za deja-vnosti posameznikov ali skupin, daje priložnost za podpiranje in krepitev človeških vrednot.'skupnosti, skrbi in pomoči. Čeprav se prostovoljstvo izvaja na različnih področjih, kongres obra- vnava prostovoljstvo na socialnem podrocju v širšem pomenu besede, kar vključuje socialno varstvo, otro-ško varstvo, izobraževanje, varova-nje zdravja, varovanje duševnega zdravja in še mnoge druge dejavno-sti, za katcre bi lahko uporabili izraz »delo z Ijudmi«. Seminar je bil zelo korišten za na-daljnje delo voditcljcv in voditeljic. Seveda je še veliko nedorečenega in zakonsko neurejenega, mnogo bo potrebno še storiti, da bo prostovoljstvo imelo svojo ceno, in bo v celoti zaživelo. Veliko je društev, ki na tak način izvajajo delo, ni pa v zakonu združene osnovne povezave. Na kongresu smo se udeležile po-sameznih delavnic in okroglih miz ter srkale znanje. Najbolj smo bile presenečene nad velikim številom mladih prostovoljcev in prostovoljk, saj smo bile prepričane, da v današnjem svetu večina stremi samo za denarjem. Zelo všeč mi je bila misel mlade prostovoljke: »Svoje otroke vzgajati tako, da jim bo pomoč smi-sel življenja«. Izkušnje smo izmenjavale na večer-nem družabnem srečanju in na koncu ugotovile, daje naše društvo Jesenski cvet zelo dobro organizirano, in daje v okviru združenja za socialno delo, gerontologijo in gerontagogiko, ki povezuje delo prostovoljcev na socialnem podrocju, med boijšimi. Se si želimo takšnih izobraževanj, ker so nam v veliko pomoč pri delu in vođenju medgeneracijskih skupin. Dobro je biti pomemben, bolj pomembno je biti dober! Milica Rak-Smole Več kot 600 članov iz različnih krajev 11.leto dela Pla-ninskega društva Moravče Planinsko društvo Moravče je preteklo leto praznovalo desetletnico samostojnega društva v novonastali občini Moravče. Je edino društvo s 610 člani, med katerimi so tuđi ljubitelji gora iz Domžal in okolice. Konce februarja so se člani in članice sestali na to. jubilejnem občnem zboru, ki se ga je udeležilo 176 članov, med njimi tuđi povahljcni gost-je. Se posebej pa so bili dobrodošli najmlajši člani, ki se redno udeležu-jejo skupnih izletov in pohodov. V uvodu je vsc prisotne pozdravil predsednik Planinskoga društva Janez Jesenšck, zatem je Moravsko himno zapel MPZ ODA, pod vodstvom Milana Kokalja - ob spremljavi kitare in harmonike. Kasneje se je pevski zbor predstavil še z več pesmimi. Na občnem zboru smo pregledali delo v preteklem letu, o katerem so poročali: Janez Jescnšek, predsednik društva, Jurček Novak, predsednik gradbenega odbora, tajnik Leon Lavrič, Valerija Klopčič je podala blagajniško poroći-lo, Marjan Gril pa je podal poročilo markacijskega odseka. Prisluhnili smo rudi Mariji Gotar, mentorici naj-mlajših, ter Antcju Pajku, mentorju mladinskega krožka na OŠ Jurij Vega Moravče. Podeljcna so bila tuđi pisna priznanja, značke in zlata plaketa, ki jo je prejcl Silvo Gril za večkratno udc-ležbo na pohodih in v visokogorju. Za leto 2004 ima Planinsko društvo Moravče v programu 41 pohodov na manjše vrhove, planinske ture, organizirane z osebnimi vozili, kombiji in avtobusom, največ pa je pešačenja. Letošnji pohodi so se pričeli že II. januarja in se bodo končali 24. decembra na Veliki planini pri polnočnici. Udelcžili se borno tuđi tradicionalnoga pohoda po Moravski planinski poti prvoga maja. Odšli borno tuđi na Stol, Okrešel, Mojstrovko, poleti pa se borno podali na pot prijateljstva v Avstrijo in Italijo, pozabili pa ne borno rudi na 25. oktober, ko gremo na izlet v neznano. Nacrt pohodov je bil razdeljen vsem, ki so se udeležili občnega zbora. Največ zaslug pri gradnji Planinskoga doma na listah ima predsednik gradbenega odbora, Jurček Novak. V domu je potrebno urediti šc elektriko, zapreti okna, postaviti centralno ogrc-vanje in še marsikaj, zato bodo rudi v prihodnje potrebna finančna sredstva in prostovoljno delo, pričakujejo pa rudi pomoč donatorjev, saj bi radi čim prej izvedli vsa notranja dela in dom primano opremili. Jože Novak Radomeljski radioamaterji V svet sporočila iz Geometričnega središča Mednarodna zveza diabctikov - IDF (International Diahctes Fcdcration), v kateri je včlanjenih 142 držav in 183 nacionalnih organizacij, je 14. novem-ber. obletnico rojstva Fredericka Ban-tinga, ki je skupaj s Charlesom Bcstom prišel do pomcmhnih ugotovitev, ki so v oktobru leta 1921 pripeljala do od-kritja insulina, proglasila za Svctovni dan diabctikov. Ta dan je potrdilo rudi Ministrstvo za zdravje RS. V počastitev tega dne IDF in SLODA - Zvcza dia-betikov Slovenije, njena polnopravna članica, organizirata raznovrstne priredite e z namenom razširjanja vedenja in razmišljanja o diabctesu. V začetku leta 1999 je Jožc SNOJ, tedanji predsednik SLODA, dal pobudo za so-delovanje radioamaterjev v aktivnostih ob Svetovnem dnevu diabetikov. Pridobil je preko 20 radioamaterjev iz več radioklu-bov, ki so nato 14. novembra leta 1999 prvič oddajali »v eter« po celem svetu posebni pozivni znak S55T, ki smo ga uporabili za naše delo na radioamaterskih frekvencah, s sporočilom o praznovanju Svetovnega dneva diabctikov. Leta 2000 smo bili predlagani za nagrado IDF, kar nam je v veliko čast in smo se zato, podkrepljeni s tem priznanjem, akcije odločili nadaljevati. Do sedaj je bilo v petih akcijah vzpostavljenih skoraj 10.000 zvez 7. radioamaterji v okoli 100 drzavah sveta: postali smo prepoznavni. V akcijah, skupaj z ZRS, SLODA in IDF, že od vsega začetka sodelujetno rudi z radioamaterji iz Moravč, v tej akciji pa so nam pomagali rudi radioamaterji iz Slo-venj Gradca, Vrhnike, Ljubljane, Litije, Borovnice in Domžal. Praznovanje Svetovnega dneva diabetikov na radijskih valovih je bilo organizirano že petič, in je bilo še posebej slovesno. Na osrednji proslavi, 14.11.2003 v Slovenj Gradcu, nam je SLODA za sodclovanjc in v zahvalo podelila kar tri priznanja. Za udeležence konferenec smo v avli Kulturnoga doma Slovenj Gradec pripravili prikaz, s katerim smo pritegnili veliko udeležencev. Med drugim smo se o našem delovanju pogovorili tuđi z g. Štefko KUČAN in poslanko DZ, g. Šonjo ARBII-LAVRIČ. Tako kot prejšnja leta smo tuđi lani akcijo primarno izvajali na Zgomji Slivni tik nad GHOSS, kjcr imajo svojo postojanko Moravski radioamaterji. Dve postaji smo aktivirali iz Radomclj.cno iz Doba ter eno iz Moravč. Tako je 28 radioamaterjev iz več radioklu-bov in pet prostovoljcev na UKV in KV radijskih valovih vzpostavilo 2097 zvez s 84 državami sveta. Odziv Slovencev je bil izreden, javilo se nam jih je kar 455. Cjlavni namen akcije, kakor tuđi tega članka, je želja po seznanjanju o problemu, ki ga diabetcs predstavlja. Ker se v vsakdanjem življenju srečujemo z bol-niki, ki imajo diabetcs, tako imenovano »sladkomo bolezen«, je dobro, da vam v nekaj stavkih opisom, kako seje potrebno odzvati, ko na takega bolnika naletimo: 1. Če se oseba nenavadno obnaša ali je v nezavesti, je to znak delovanja zdravil ali poslahšanja bolezni. 2. Ne imejmo osebe za pijano ali za-strupljeno! 3. Ce lahko pozira, ji dajmo v usta slad-kor ali popiti sladko pijaco. 4. Če je oseha nezavestna, ji v usta ne dajemo ničesar. Oseno položimo na bok in pokličemo reševalno vozilo. Lcp radioamaterski 73! VltomlrKREGAR, S5BM ***? Bosansko doživetje Poznanstva in prijaznost te lahko pripcljejo marsikam, tuđi v glavno mesto Bosne in Hercegovine, Sarajevo. V jeseni 2003 je na Mladinski odsek PD Domžalc prispelo vabilo, da nas kolegi iz Sarajeva vahijo v goste, in na odseku smo vabilo rade volje sprejeli. Na nek način jih je društvo žc gostilo lansko zimo, ko so v povezavi s članom PD Domžalc prišli na Veliko planino. Izmcnjava, ki je potokala od 14. do IX. februarja 2004, ni bila čisto iz planinskih vod, saj so nas v Sarajevu sprejeli dijaki Sportne gimnazijo z zolo požrtvovalnima prol'csorjcma, a ker so tuđi ljubitelji gora, mi pa tuđi športniki, smo hitro našli skupen interes. Po naših željah in glede na njihove zmožnosti smo oblikovali vsebino zimovanja ozi-roma izmenjave. Tako smo spoznavali smučišča na Jahorini in Bjelašnici, kjcr nam je bilo v največje veselje smučanjc izven »urejenih« prog, po celem snegu, ki se je marsikjc šo deviško razkazoval pred nami. Scvcda smo spoznavali ludi staro mestno jedro z vsemi kulinarični-mi dobrotamt, ki jih kultura ponuja in pa nočno življenje, saj so nas povabili tuđi na karaoko, Zelo dobro smo doživeli tuđi način življenja, saj je izmenjava temeljila na tem, da smo spali pri družinah gostitcijev, kar je imelo tuđi blagodejne linančno posledice. Naš gorniški duh nas je v vsc lepšem, a vetrovnem vremenu v dnigem delu izmenjavc ponesol tuđi na vrh Bjelašnice (2064m), kjcr nam je zavetrje ponujala meteorološka postaja (kot na Krodarici), in s katcre smo imeli krason pogled na izrodno hribovito I Icrccgovino, katcre pokrajina skriva pravo lopote naravc, a je hkrati ukleščona s posojano smrtjo. Namrcč, hoja izven naseljenih območij zaradi šo vodno prežečih min ni priporočljiva. Tuđi podoba Sarajeva in predvscm obceslnih naselij še vedno kriči svojo tragično zgodbo. No, večer ob kaminu v planinski koči srodi gozdnatc planoto Igman je ponujal čudovite občutke, kjcr so nas najrazličnejše igrice šc bolj povezale, kjer smo govorili on jezik. Izmcnjava ponuja cnega od najboljših načinov doživetja pokrajine in ljudi, šc posebej, će ima mednarodni značaj. Naša odprava, ki je stola 11 članov (štu-dentje, srednješolci in celo dva osnov-nošolca), je s lo izmenjavo ogromno dobila in tako se ludi žc pogovarjamo, kako jim borno vrnili gostoljubnost na našem planinskem taboru. Dušan Prašnlkar član PD Domžale |n vodnik PZS Ribiška družina Bistrica praznuje Izjemna tekma za za kl ju ček ribiške^ sezone Ribiška družina »Bistrica« Domžalc je v letu 2003 priredila kar 15 ribiških tekmovanj. Organizacijsko najzahtevnejše je bilo vsekakor muharsko tekmovanje na Kamniški Bistrici, ki je veljalo za državno prvenstvo. V prekrasnem sončnem vremenu, z obilico ulovljenih rib, so bili zadovoljni tekmovalci in organizatorji. Vsa druga tekmovanja so bila na ri-bnikih, in sicer v lovu rib s plovcem na skupno težo. Tradicionalno smo imeli štiri interne pododborske tekme, mladinci svojo in tuđi naše ženske svojo. Manjkala ni niti skupna družin-ska tekma. Priredili smo tuđi šest odprtih tekom. Ne vemo, ali je na bolj slabo udeležbo vpiivalo letošnje izjemno suho vreme ali drugi bolj osebni vzroki. Zato smo z mešanimi občutki pričakovali zadnjo tekmo na ribniku Črnelo pri Radomljah. Po I cg doniačinov so prišli šc iz Ljubljane, Zasavja in tuđi Štajcrccv ni manjkalo. Kar 53 trnkov se je v tem mrzlem jutru namakalo v ribniku. Ncnavadcn mir je vladal na bregovih tega prelepega družinskega ribnika, kljub čudnomu poskakovanju in pihanju v prste, ki so ga tekmovalci neumorno izvajali. Soncc pa ni in ni hotclo ogreti prozeblih ribičov. A za to je kmalu poskrbol Anton Koren, ki je na tchtnico princsol 5,3X kg težkcga krapa. Razpoloženje ob vodi se je vidno popravilo. Većino je prošinilo:« Če so takšni repi v vodi, potom so splača potruditi in vztrajati.« Temperaturo je šc naprej dvigal Koren, ki je v kratkih proslcdkih princsel šc tri korcnjakc in skupaj natehtal kar 12,5 kg. Vsi so ga videli žc kot zmagovalca. A prc-senečonja se vodno zgodijo na koncu. Tchtanja kar ni hotclo biti konce, saj je bilo uspešnih 17 ribičev, ki so skupaj ujcli za naše razmerc rekordnih 29 krapov. Šc bolj je bil razvcscljiv pogled na tchtnico, ki je kazala skupaj 75,62 kg rib. Omcniti moramo še najboljše: zrna-gal je Milan Lampič ml. s 15,94 kg, ki je ujel tuđi najtezjega krapa, 5,52 kg. Drugi je bil Anton Koren, ki je s svojim ulovom 12,5 kg tako »zakuril« ribiče, da so dali vsc od sebe. Trctji pa je bil Marjan Nikolič s 7 kg. Svojega zadovoljstva ni tnogel skriti niti predsednik RD Rajko Bajec, ki jo v nagovoru ribičem poudaril naša prizadevanja za poribljavanje naših voda in skrb za ribji živolj. Leto 2003 je bilo za našo družino zaradi katastrofalne suše, vedno večjega števila ribojedih ptić in občutncga zmanjšanja turisti-čnega ribolova, izredno težko. Za to izjemno zaključno tekmo imajo zasluge tuđi v rihogojnici »Ribe Maribor«, ki so nam pripcljali zelo lepe primerko, pa ne Ic v ribnik Črnelo, tomveč tuđi v vsc drugo ribnike, saj jih naša družina premore kar 19. Prepričani smo, da bo tuđi naslodnjo loto bogato z lepimi ribiškimi doživotji ob naših vodah. Pa »doboeprijem« tuđi v letu 2004! Eduard Špendl Zimovanje skavtov V znamenju umorov, detektivov, raziskova-nja, iskanja in še česa Zasnežcna pot na planinsko kočo na Krcmžarjcvem vrhu pri Slovenj Gradcu nas je pričakala v zadnjem tednu letošnjih zimskih počitnic (od petka 20.2. do nedelje 22.2. 2004). Naša četa (otroci stari od 12 do 15 let in voditelji) Adam Ravbar se je na to pot, kamor so nas odpcljali starši, odpravila že okoli 16. ure. Ne vedoč, kaj vse borno zanimivega doživeli in kakšno temo so nam za letošnje zimovanje pripravili voditelji, smo prispeli na vrh. Tam pa nam je žc pripravil govor in povabilo na slavnostno večerjo pisa-telj sir Connor Doylc, ki je bil, skupaj s svojo tajnico lady McBabv, naš gostitelj. Nas, slavne detektive, ki smo prihajali z univerz čambridgc, Oxford in Scotland Yard, je poprosil za navdih pri pisanju nove knjige. Med prijetno večerjo in klepetanjem z detektivoma Shcrlockom Holmesom in Agatho Christv pa smo zaslišali krik v temni noči. Nekaj seje zgodilo. Naša glavna osumljenca sta bila tajnica in tuđi pisatelj sam, saj sta bila edina, ki sta med tem zapustila prostor. Zunaj smo našli tuđi kraj zločina. Začelo seje raziskovanje, zasliševanjc in vsc kar spada k postopku, čc se zgodi umor. Imeli smo tuđi skupno sejo, kjcr je predstavnik z vsakc univerze predstavil svoje razmišljanje. C'clo ponoći smo imeli delo, saj so nas voditelji zbudili, ker so našli sumljivc sledi v blizini. Tam pa smo potom, imeli veliko nočno igro s svečkami (razdelili smo se v tri skupine; vsaka skupina je imela svoj prostor s svečko, ki jo je bilo potrebno »braniti«, hkrati pa poskušati ugasniti nasprotnikove; vmes je potekal skavtski dvoboj za »življenja« (vrvice) - zmaga tista skupina, ki je zbrala već življcnj in največkrat ugasnila svečko). V soboto smo dopoldan izdelovali pipe (iz kinder jajčk in slamic), po-večevalna stekla (iz žice) ter bclcžkc, saj je vsc to ncpogrešljiva oprema do-tektivov. Naužili smo se ludi svežega zraka, najprej s kepanjem in metanjem po snegu, slalomom med zastavicami ter kasneje z izhodom in iskanjom dodatnih dokazov, kjor je vsaka univerza odšla po svoje s pomočjo zcmljcvidov, na katerih je bila zarisana pot, in kom-pasov. Po večerji smo imeli zabavni večer s skeči, plosi, i grami in glasbo. Tako kot prvi večer pa smo slišali tuđi Pohorsko bajko za lahko noć. Žc je ncdclja in skrajni čas, da ulovimo morilca. Imeli smo pravo sodišče, kjcr smo s sodnico, dokazi, pričami, poroto in odvetniki skušali ugotoviti, kdojekriv. Pa nam je uspelo! Čeprav je bil bolj sumljiv Connor Doylc s krvavo sc-kiro, smo ugotovili, da je res samo sekal drva in se ponesreći urezal tor daje kriva lady McBaby (njen alibi je bil, da je zunaj risala soncc z rdečim flumastrom). Ubila naj bi iztcrjcvalca, ki je grozil, da bo vzel Doylovo po-sest, s tem pa naj bi tuđi sama izgubila službo. Psihiator jo je razglasil za ne-prištevno. Sledilo je šc pospravljanjc tor raz-glasitcv rozultatov ocenjevanja (te dni smo zbirali točke s pospravljanjcm sob, pomivanjem, čišćenjem tor mo-lilvijo pred in po obrokih). Zimovanje smo zaključili s svelo maso v Domžalah tor polni dclcktiv-skih zgodbic odšli domov. Za ta nopozabon vikend in zimovanje, polno novih spoznanj in doživetij, pa bi so radi, poleg voditeljem, ki so nam približali deteklivsko delo, zahvalili tuđi Planinskomu društvu Slovenj Gradec, katerega last je koča, v kateri smo bivali, ter skrbnikoma Primožu in Majdi Areh. Četa Adam Ravbar, Domžale 1 SLAMNIK - marec 2004 stran 11 Občnizbor Turistično rekreativnega društva Turnše-Cešenik Skrb za urejeno okolico in prijetno druženje Vsakoletni pregled opravljenega Jela so člani in članice Turistično rekrcativnega druStva Turnše Cešenik tuđi tokrat lahko prebrali v posebni številki glasila ZVON-CEK, v katerem so opozorili tuđi na nekalcre probleme, ki se kaže-,jo na ohmočju, ki ga pokrivaju. Opozorili so /lasti na prometno problematiko, ki zaradi vsak dan večjega Slovila prometa ostaja problem številka ena, ki pa je žal nihče ne rešuje. IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH DRUSTEV IN ORGANIZACIJ Janez Orehek, predsednlk Turistično rekreathmega društva Turnše Ćešenlk, deiovnl predsednlk občnega zbora, Maks Jeran, In tajnica društva Mojca Hafiier. Občni zbor je bil po tradiciji zelo dobro obis-kan, organizatoni psi so bili veseli tuđi priso-Inosti predsednika Sveta KS Dob Robcrta I Irovata, predsednikov sosednjih turističnih društev in iickiitcrih dobskih drustev, pcv zdnivil pti jih je tildi Ijjir Kuzmič, pralscdnik Komisije za turizmi Ohčine IX)mžalc, ter pohvalil njihovo /av/eto delo. Praiscdnik društva .lanez Orehek je v uvodnem poročilu ugotovil, da so nadaljcvali z začrUuiim delom, ki ga sproti dopolnjujcjo, nekaterc stvari pa tuđi opuščajo. Pohvalil je množično udeležbo nđ vseh akcijah, zlasti pa pohvalil mlade, ki se vključujcjo v čišćenje okolice ter druge aktivnosti, /cio veliko pa se jih je udeležilo tradicionalncga taborjenja in drugih oblik, ki jih prav žanje in z njimi pripravijo v turisličnem druStvu. Med novostmi je izpostavil turistični rally, ki so ga prvič pripravili v lanskem letu, letos pa upajo, da bo še množičnejši, pripravo lastnc skupine, ki bo nastopila v tradicionalnom pustnern karnevalu na Viru, dobro obiskana so bila predavanja o urejanju balkonskih rož in vrtov ter obrezovanju sadnega vrta, veliko je bilo sodelovanj z drugimi drušrvi in KS Dob, ter turističnim krož-kom na OŠ Dob, pohvalil pa je tuđi skrb za oglasne deske, turistična znamenja in okolje ter ob koncu poročila skupaj z delovnim predsednikom članom in članicam, ki najbolje skrbijo za svoje domove, podelil tuđi priznanja, ki so jih prejeli: Helena in Franci Mohar, Tumše 49 (prvo mesto), Olga in Franci Novak, Turnše 43 (drugo mesto) ter Rozi in Janez (iabršek, Cešenik 7. V programu dela za leto 2004 bodo nadaljevali i najbolj odmevnimi aktivnostmi. hkrati pa skušali narediti kar največ za še večjo privlačnost obeh vaši. Velike možnosti za popestritcv dejavnosti društva vidi jo zlasti v zimskem časti, ko nacrtu jcjo, tuđi obogateni z izkušnjami iz sodelovanja pri gradnji gradov iz snega na Koroškcm, pripraviti p(xlobne igre tuđi v Tumšah in nanje poviibiti tako mlade iz vrtcev in Sol, kot tuđi starejše. Veliko načrtov imajo tuđi s smučiščem na Hribarjevem hribu, ki je letos kljub pomanjkanju snega v januarju, delovalo in se je med zimskimi počitni-cami v organizaciji njihove smučarske sekcije Športnega društva Dob naučilo smucati blizu 50 otrok. V razpravi smo slišali veliko pohvalnih besed, tuđi nekaj predlogov in pobud, ki jih bodo skušali uresničiti v letošnjem letu, predvsem pa smo slišali veliko o pripravah na aktivnosti v letu 20()4. ki se jih veselimo. SRD Konfin - Sv. Trojica z novim vodstvom "osedanjl predsednlk Franc Ravnlkar prejema zahvalo za dosedanje delo Konec februarja smo se člani Športno rekreativnega društva Konfin - Sv. Trojica zbrali na rednim letnem občnem zboru. Poleg sprejema letnega programa dela smo i/volili tuđi novo vodstvo - novi predsednik društva je po-stal dosedanji tajnik, Klemen Ravnikar s Sv. Trojice, tajnica društva je od sedaj dalje Katjuša Kreft, blagajnifarka pa Stefka '/Mre, ohe iz Zej. Ob tem so se člani društva s priznanjem zahvalili dosedanjemu predsedniku I-rancu Ravnikarju, ki je prosil, da ga razbremenimo predsedovanja, še vedno pa bo z vsemi svojimi moč-mi pomagal v društvu še naprej. Pozivi jeno vodstvo je predlagalo lerni program dela, v katerem borno izvedli tradicionalne športne, kulturne in dnižabne prireditve. Ob tem borno aktivno skrbeli za urejenost in lepšo podobo širšega območja Sv. Trojice kot priljubljene rekreacijske točke. S snegom bogata zima nam omogoča redno smučanjc na smučišču Konfin, že v tem Slamniku pa vas vabimo na Vegov pohod in prireditev ob materinskom dnevu Mamici moji. Rok Ravnlkar Prostovoljno gasilsko društvo Domžale 25. občni zbor mladih V soboto 7 februarja 2004 so mladi gasilci v PGD Domžale imeli že 25. občni zbor. Prvega smo namreč imeli že leta 1980, ko smo organizirali zimski dan s sankanjem nas Sv. Trojici in s pohodom v Dobovlje. Na koncu dneva smo imeli še sestanek, na katerem smo se dogovorili za delo v tem letu, saj je PGD Domžale v letu 1980 praznovalo 100. obletnico delovanja. Zato so tuđi mladi želeli prispevati svoj delež. Ta sestanek štejemo kot začetek občnih zborov mladih v PGD Domžale, in je eden med najstarejsimi v Sloveniji, če že ne najstarejši. Udeležba mladih je bila zelo dobra, povabili pa smo tuđi mlade prijatelje z mentorji iz pobratenega PGD Dekani ter sosednjega PGD študa s katerimi mladi iz Domžal dobro sodelujejo. Po uvodnem pozdravu predsed-nika komisije Florjana Zabreta izvolili organe občnega zbora. Sledilo je poročilo o delu v letu 2003 iz katerega je bilo razvidno zelo uspešno delo. Med najboljše rezultate v letu 2003 štejemo uspešen nastop na regijskom tekmovanju DMG na Brdu pri Lukovici 12.4. 2003, saj so se kar tri ekipe uvrstile na državno srečanje ter uspešen nastop mlajše ekipe pionirjev , ki je zmagovala v kvizu na vseh ni-vojih tekmovanj, vse do državnega tekmovanja, ko so postali državni prvak i. V razpravi so občni zbor pozdravili predsednik CiZ Domžale tov. Marjan Slatnar, podpredsednik GZ Domžale in član aktiva mentorjev tov .Ručigaj Marjan, poveljnik PGD Domžale tov. Matjaž Koro-šec ter predstavniki mladih PGD Dekani in Študa, ki so pohvalili delo mladih ter jim čestitali za do-sežene uspehe.. Občni zbor smo nadaljevali z spre-jetjem delovnega plana, ki je tuđi za leti 2004 zelo obsežen. Po koncu uradnega dela pa je sledilo družabno srečanje s sladko zakusko. Za sprostitev pa je bilo na voljo tuđi igranje košarke. Pred slovesom smo naredili še gasilsko sliko ter se dogovorili za pričetek vaj, saj želijo mladi gasilci biti uspešni tuđi v letu 2004, če-prav bo leto 2003 težko ponoviti. Florjan Zabret AFS France Marolt Studentske organizacije Univerze v Ljubljani Vabi na letni koncert 27. In 28. marec ob 19.30 Cankarjev dom v Ljubljani Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU v Ljubljani, ki že 56 leto uspešno kljubuje spremembam časa, v svojem programu ohranja plesno izročilo celotnega slovenske-ga narodnostnega ozemlja. Na letnem koncertu v Cankarjevem domu bodo plesalci in glasbeniki predstavili deželo Kranjsko skozi ples in pesem. Če ste ljubitelji narodnega izročila, je to zagotovo dogodek, ki ga ne smete zamuditi! PO VABILO Podjetna regija in v njenem okviru tuđi Komisija za turizem Občine Domžale sodeluje na tradicionalnem sejmu POČETNICE ki je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 19. do 23. marca 2004. Občina Domžale se bo predstavila 20. marca od 11. ure dalje. Dobrodošli! Računovodske storitve za družbe, s.p. in društva MIBOS d.o.o. Zikova 4, Kamnik tel:01/83 14 515 GSM 031 305 451 Delo za zabavo Konec meseca januarja smo dobili vabilo k sodelovanju na Ked Bull-ovem spustu "Jump & freeze" z doma narejenimi vozili, tokrat po snežni strmini naravnost v bazen z mrzlo vodo. Zamislili smo si zimsko točko z zamrzovalno škrinjo, pingvini in sladoledarjem na »triciklu«. Tako smo se konec februarja dobili na Snežnem stadionu ob vznožju Po-horja, kjer smo najprej povlekli naši vozili na vrh proge. Po krajšem ogledu prizorišča in občudovanju visine skakalnice, smo pri notarju podpisali izjavo, s katero smo prevzeli vso odgovornost spusta (pametna poteza organizatorja). Tekmovalnemu delu je sledila zabava z razglasitvijo Zase-dli smo izvrstno 4. mesto od 50. sode-lujočih. V ekipi smo sodelovali: Ga-šper Pogačar, Jure Gostič, Anže Cerar in Anže Kočar. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč, prijateljem Lei Kudeljnjak. Gregu Cerar in Urši Narobe ter vsem navijačem, ki sonas kljub slabemu vremenu prišli vzpodbujat. Prijazno so se nam odzvali: Občina LUKOVICA, Ti-skarna MEDIAPRINT, AGROKOR, C.RAFIKUS, Gostilna ŠKARJA, ŽIG. PRKNOVA, M Mig, KOT1KO in RADIO CITY - Maribor. Posebna zahvala za požrtvovalnost pa gre Jožetu Bencek iz Trnjave za izdelavo kostumov ter našim staršem (posebej IVOTU in MAGDALENI Cerar iz Goričice). Več o prireditvi si lahko preberete na www.redbullslovenia.corn Pingosnsdl Modelarstvo Sezona tekmovanj se pričenja Modelarji počasi zaključujejo zimsko delo, saj je pred vrati sezona tekmovanj. Tako je prvo že bilo 14. februarja v Novem mestu. Na 22. memorialu Stojana Kranjca -našega modelarja in policista, seje srečalo 62 modelarjev juniorjev in seniorjev, iz Slovenije in Hrva-škem, ki so v dolenjski prestolnici preživeli prijeten tekmovalni dan in se hkrati prepričali o svoji pri-pravljenosti za bližnja pomladan-ska tekmovalna srećanja. 1.1 Greste z nami Povabilo na izlet Društvo upokojencev Moravče za svoje člane in prijatelje, med katerimi jih je veliko tuđi iz Občine Domžale, tuđi v letu 2004 pripravlja vrsto prijetnih izletov. Objavljamo njihov program. Več informacij lahko dobite na tel 031 614 654 Šonja Sever, 01 651 282 in 723 17 25 Novak Jože. Nabijeni! *3. april - Madžarska (nakupi) 24. april Primorska (nabiranje gloga) 8. maj - Madžarska (nakupi) 15. maja-Bela Krajina 5. junij - Madžarska (nakup), obisk Bukovniškega jezera in Otoka Ijubezni 24. junij - srečanje upokojencev Slovenije 25. junij - srečanje upokojencev kolesarjev v Naklem 3. julij - splavarjenje na Dravi 28. avgust - srečanje upokojencev KorolSke - Avstrija 2. september- srečanje upokojencev Gorenjske 4. september- Madžarska (nakupi) 25. september - izlet v vinorodne kraje 2. oktober Madžarska (nakupi) 9. oktober - trgatev ali drugi izlet 6. november- Madžarska (nakupi) 13. november - martinovanje (ogled zanimivosti) 4. deeember - Madžarska (nakupi za Miklavža) 1H. deeember - zaključek leta J.N. Alt d.o.o. PODJETJE ZA GEODETSKE STORITVE I ureditve mej kataster stavb etažna lastnina i I delitve parcel sprememba vrste rabe tehnična geodezija! Tel. 01 724 80 12, Fai: 01 724 8013, GSM 031 634 027, e?o*t»: ardoo«volja.r.p» IMM«MfcMnH*AI"NK - "••'•* 2004 IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran 12 Kulturni večer vKamniku V potek, 12. marca 2004, je bila ob 18.00. uri v Matični knjižnici Kamnik predstavitev Univerze za tretje življenjsko obdobje. Lipa je bila ustanovljena leta 1998 in povezuje širšo okolico, največ čla-nov je iz Domžal in Kamnika. Literarne zbornike so predstavili avtorji in recitatorji Lipe. Kulturni dogodek je popestrila Silva Kosec s pesmijo in igranjem na kitaro ter pevski zbor Lipe pod vodstvom Marine Aparnik. Univerza za tretje življenjsko obdobje je izobraževalno gibanje, name-njeno starejšim. Tretje ži-vljenjsko obdobje je lahko čas, ki ga zapolni-te z učenjem vsega tistega, česar v času polne zaposlitve niste utegnili. S kontinuiranim učenjem ohranjate lastno vitalnost, ohranjate in po-glabljate prijateljske vezi in si na ta način izboljšate kvaliteto svojega življenja. Danes se izobraževanje zaradi ne- nehnih sprememb nadaljuje vse do visoke starosti. Namenjeno je temu. da seniorke in seniorji bolje razu-mejo sami sebe in okolje, da so bolj neodvisni in odgovorni za življenje, najprej za svoje, potem pa še za vsa tista, ki so prepletena z njihovimi, ter da so bolj dcjavni, in da šc več prispevajo v skupno dobro. »Človek je skupek dejanj, ki jih je kdaj opravil ali jih bo opravil.« pravi francoski pisatelj ANDRE MAL-RAUX. Pa tuđi človek se v dcjanjih spremeni, kot so se sprcmenili tuđi člani Univerze za tretje življenjsko obdobje - Lipa, pod vodstvom svojih mentorjev. Samozavestni ste postali, vztrajni, samosvoji in prepričani v uspeh. Do starosti človek mora odkriti neko poslanstvo za svoje življenje in ustvariti nckaj, kar je širše od njega samega. Vesela sem, da članice in člani Lipe s svojimi prizadevanji z lahkoto in zgovornostjo nasprotujejo pogostim, nepreverjenim mncnjem o starejših - o tem, kako je starcjši človek samotcn, kako se umika, kako godrnja in se mu nič ne da, ali, nasprotno, kako je prijazcn, modcr in skrbcn ... Tisoči slušatcljev Uni-vcrz za tretje življenjsko obdobje dokazujejo, kako posplošena in neustrezna so ta mnenja. Človek je predvsem človek, ne glede na leta, spol ali morda to in ono pripadnost. Vse, kar bi lahko rekla o članih Lipe je, in najverjetneje ne bi bilo preuranjeno, da so zavezani kulturi. V svoje in naše veselje. Povezovalka programa je bila Metka Zupanek, predsednica Lipe, ki je s svojo nesebičnostjo ustanovila Univcrzo za tretje življenjsko obdobje, in ji uspcSno predseduje žc šest let. Obiskovalci so v polni dvorani z navduScnjem sprcmljali zanimiv literarni večer, predsednica pa je na-povcdala, da bo izšel sedmi literarni zbornik z naslovom »Čas teče«. Če želite sodelovati pri vsebinski izvedbi, ste dobrodošli. Saša Kos Lipa v soli v naravi Pol stotnije Studentk in štirje študentje z Univerze za izobraževanje v tretjem zivljenjskem obdobju LIPA v Domžalah je 8. in 9. marca preživelo dva nepozabna dneva »Sele v naravi« v Planici. V noći pred odhodom smo dobili obilen obrok snega. Takoj po prihodu v Dom RTV smo Sli poskusit. kako se smuca in gazi. Ni bilo prav lahko. Prepoteni in rdečih lic smo sedli k okusnemu kosilu. Slikarke so se zagnano lotile ustvarjanja. Smučarji tekači so Sli iskat smučino. Ko je zmanjkalo dneva, smo z recitalom obudili spomin na nadavno umrlega pesnika Janeza Menarta. nakar so se izkazali naši štirje moški in vse ženske obdarili z nageljčki ter nam čestitali za dan žena. Po večerji so se oglasile ka-raoke in smeh. Kolegi nas vedno znova presenetijo z duhovitostjo. Tuđi nagrade za tri najboljše so bile zabavne. Sledilo je petje in ples ob veseli harmoniki. Naslednji danje bil namenjen športu. Tekmovali smo v smučarskem teku, veleslalomu, sankanju in skokih (brez smučk. kar tako v sneg). Prav never-jetno je, kakšne imenitne smučarje imamo in koliko! Organizacija bi lahko tekmovala s tisto za svetovni pokal. Vse je teklo kot namazano. Še pred kosilom so se najboljši veselili nagrad in se ponosno nastavili fotografom. Potem smo občudovali raz-stavo slikarskega ekstempora. Naše umetnice so v kratkem času pripravile presenetljivo veliko zelo lepih slik. Komisija ni imela lahkega dela, ko se je odločala, katere tri bo nagradila. Nagrajenke nišo skrivale sreče. » Veseli smo lahko. da v našem društvu premoremo ljudi, ki se lotijo vsakega dela in ga tuđi brezhibno izpeljejo. Gonilna sila je seveda naša predsednica gospa Metka Zupanek, ki ji nikoli ne zmanjka energije in humorja. Ob slovesu smo si bili edini: Prihodnje leto gremo vsaj za tri dni. Pa pika. Sliva Mtzerlt Turistično društvo Jarše-Rodića Ustvarjalne delavnice v Grobljah Skoraj v vsaketn kraju se ženske srečujejo in dclujcjo v različnih društvih, v katerih ustvarjajo, izobražujcjo, predvsem pa kori-stno preživijo prosti čas na raznih družabnih srečanjih. Tuđi naše TD Jarše Rodica, ki je v lanskem letu pridobilo svoj prostor v Grobljah. se lahko pohvali s tovrstnini ustvarjalnimi druženji, saj s pomočjo naše neumorne mentorice Tatjane Žmavc poskrbimo za razne delavnice, kjer združujemo prijetno s koristnim. Jesen, ki je bila zelo bogata z barvami in barvnimi odtenki raznega cvetja in zelenja, s travami, vejicami tise, smrck, bora, palm, ligustra in storžev, nam je omogočila izdelavo čudovitih ikeban. Tatjana nam je pokazala po-stopek izdelavc in pod njenimi sprc-tnimi rokami in pripovedovanju je bila kmalu narejena prava lepotica. Vse smo bile navdušene nad njenim ustvarjanjem in smo poizkusilc svoje spretnosti in domišljijo. Ocena naših izdelkov je bila odlična, saj je bila vsaka ikebana posebej unikat. Vse smo razstavili na naši čajanki in jih udeležencem prodali po simboličnih cenah. Izdelava maka, vrtnic in nageljnov iz krep papirja ter izdelava voščilnic za valentinovo in za dan žena, kjcr smo uporabljali suho cvetje, je bila ob zaključku delavnice prava paša za oči, saj smo ustvarile prelepc šopke, ki smo jih obogatile z žitnim klasjem, in danes, v ten zimskih dneh, krase marsikatero mizo. Pred bližajočimi se velikonočnimi prazniki smo iz li-čkanja izdelovali peharje za pirhe, kar pa je zahtevalo delo v paru. Največji problem je predstavljalo pridobivanje ličkanja, saj je bila od tega odvisna tuđi kvaliteta peharja. Nckaterc so jo doma prekuhale, da je bila enake barvc in zato je bil tuđi izdelek lepe in enakomerne barve. Med delom je vladalo veselo razpoložcnje, saj smo cna drugi »jemalc« lepo lickanje, zato je morala vsaka skrbno paziti na svojo surovino, sicer bi morala izdelovati svoj peharček iz ostankov. Preizkusile smo se tuđi v vezenju prtičkov, na katere smo odtisnile željene velikonoćne motive. Na naslednjih delavnicall^tno .pekle pletenice za pirhe in izdelovale pleteno srce. Želja in idcj imamo še mnogo, kako popestriti puste zimske dni in čim bolj izkoristiti tuđi ta letni čas. Štcvilna udeležba na teh ustvarjalnih delavnicah je dokaz, da smo na pravi poti, saj je zanimanje za tovrstne aktivnosti veliko. S pomočjo takih delavnic poslaja-mo bogatejši, saj odnesemo mnogo znanja in idcj, ki jih s pridom upo-rabljamo pri svojem delu in skupaj rešujemo tuđi težave, ki pestijo vsakdanjc življenje. Vsckakor bi bilo manj potrlosti in zagrenjenosli, če bi lahko spremembe v življenju, zlasti tište večje, hujše, ki nas pri-zadanejo, sprejemali v duhu pregovora, ki pravi: »Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo.« Veliko pa bi bilo žc storjenega, če bi vsak delal v svoje dobro in pri tem ne bi škodil drugemu. Da bi bil slehernik toliko ozaveščen, da bi vedcl, da lahko največ dobrega za sebe stori sam. Da bi živci v skladu s starim rimskim pregovorom »in motu vita«, v gibanju, v delovanju je življenje. Nevenka Narobe Pustna Sobotna iskrica razveselila Domžalčane Čeprav je februar te dtlec za nami, je prav, da se te enkrat spomnimo tuđi za Domisle, vsaj kar se promocije tiče, sila odmevne maškarade. To-kratna pustna Sobotna Iskrica je v Domžale pripeljala preko 2500 različ-nih pustnih Jern, ki pri preganjanju zime nišo bile ravno najbolj uspešne, so pa bile zato toliko bolj pri zbiranju sredstev za nakup buldožerja za našega misijonarja Janeza Krmelja, ki deluje na Madagaskarju. S ponosom lahko zapišemo, da Slovenci znamo in zmoremo priskočiti na po-moč, koje najbolj potrebno. Radijci. tokrat napravljeni v čarovnikc, so svojo čarovno palico znali ravno prav vrteti in zbrati preko 6 milijonov sredstev. Poleg glavne daše projekta Jureta Scška so sodclovali še ostali sodelavci Radia Ognjišče ter pevka Romana Kranjčan in Rok Kosmač. Plesu v maskah za dober na-men pa so prisluhnili tuđi v Gostinskem podjetju Trojanc s svojimi okusnimi krofi ter Globtur in Kovintrade. Takšnih in podobnih prireditev si lahko samo šc želimo. d|d SLAMNIK - marte 2004 "™ Dom upokojencev Domžale Tudi zimski dnevi so lahko srečni in prijetili Čeprav se je začetek leta le kar odmaknil, se stanovalke in stano-valci Doma upokojencev Domžale 7. veseljem spominjajo tako darila akademskega slikarja g. Danila i* uggerja, ki je podaril Domu svojo sliko, kot darila domžalskc Županje gc. Cvcte Zalokar Oražem, ki je z voščili prinesla čokolade za vse stanovalke in stanovalce. Dob so obiskali tudi tri je kralji in darove, ki so jih pri tem zbrali, namcnili za pogostitcv vsch stanovalk in stanovalcev na dan, ko se s svečnico končajo božična praznovanja. V januarju so v domu nastopili: Oktet bratov Pimat s koncertom, birmanci iz Ihana z igro Dvanajst mesecev, ki so jo prikazali pred sv. maso, ki jo je tokrat daroval gospod Tone Kompare, dom so obiskali tudi otroci iz vrtca Urša, ki so peli in plesali in s svojo prisrčnostjo poželi mnogo aplavzov, obiskali pa so nas tudi učenci drugega razreda OŠ Brdo pri Lukovici z učiteljice go. Tino Uštar in pripravili mikavno predstavo in pokazali, kaj vse znajo. Tako so recitirali, peli in plesali, zlasti je nav- duSil njihov plesni vlak. V januarju so bili na vsch treh oddclkih sestanki stanovalk in stanovalcev, na katerih so obravnavali r.iz-lične probleme vsak(xlnev-nega življenja v Domu in jih skušali tudi resiti skupno z delavci Doma. Kcr so se začela pojavljati prohladna obolenja, ob po-stavitvi slikarske razstave g. Janeza Mcdvcščka, ni bilo sprcmljajočcga obeležja slovenskoga kulturnoga praznika, kar pa borno nadoknadili ob zaključku razstave. 18. februarja je bilo skupno praznova-njc rojstnih dni vseh, ki so imeli rojstni dan v januarju ali Icbruarju: za prijetno razpoložcnje je na harmoniko igral g. Franc Jclnikar. Šc posebej svečano je bilo na praznovanju, saj je v januarju praznoval svoj 97. rojstni dan gospod Anton Glavič: za visoki jubilej iskrene čestitke in še na mnoga leta! Prcdpustni čas je tudi letos žc obelcžil »debeli čotrtek«, ko smo ob »špehovki« izmenjavali različne kuharske izkušnje s stiinovalkami in tudi s stanovalci na vsakodnevni skupinski telovadbi, saj so ta vsakodnevna druženja, poleg razgibavanja, tudi priložnost za pogovor in dru/abnost. ludi za pustno maškarado na pustni torek smo se dogovorili tako. da uporabimo nckaj oblek in mask iz prejšnjih let in jim damo nekaj no-vega navdiha z glasbo, nckaj pa smo jih izdelali na novo. Navdušenja za maškarado ni manjkalo - nekateri se »rosno« pripravljajo dal) časa, drugi pa se jim pridružijo z veseljem, ko pridc ta norčavi pustni torek. .ledilnica in dnevni prostori v Domu so bili tudi tokral okrašeni s šegavimi, barviliini pustnimi simboli, dišalo je po svežem cvrtju in ob pol desetih so prišle tudi maška-ro.Vsako skupino je sprcmljala glasba, ki jo je najbolje označevala. Bencškc maske so se predstavile ob Vivaldijcvi glasbi, prelepi dunujski valček je par z Dunaja plesal na .lohanna Straussa II. s skladbo Na lepi modri Donavi. Car pariškoga can-cana smo doživoli ob plesu ognjevitih deklet, ki so plesale na OfT'enbachovo muziko. Skrivnost Orienta so prićarale odaliske svojima princema in tudi vsem nam s trebušnim plesom na glasbo iz filma Monsunska poroka. Predstavile so se tudi posamez-ne maske na glasbo ansambla Kontra-bant, Regrat v solat'. Komisija za izbor najboljše maske je imela tcžko nalogo, a jo je uspešno opravila: tako so čokolade dobili Indijanka, bencškc maske in medved, vsi skupaj pa tudi sveže ocvrtc miške in vino ali sok. (ilasba - narodno-zabavna - je igrala za ples in plesali so listi, ki so se za pustni torek preoblekli, in tudi oni, ki se lokrat nišo. Za vse pa je bilo veselo in pravo pustno rajanje. Čeprav je bil letos naš pust barvil, pa zime Ic ni pregnal iz naših krajev; morda bi ga morali ponoviti'.'! 26. februarja so izvedli svoj nastop v Domu učenci OŠ Domžale, ki so sestavljali komorno vokalno skupino z dvema solistoma na kitari in rogu. S petjem in igranjem na instrumenta so vzpodbudili k petju tudi poslušal-cc. Razpoložcnje je bilo prijelno, to pa je tudi tislo, kar želimo s takimi priredilvami doseči. Vse, ki pri tem sodclujclc, šc naprej vabimo k so-delovanju. Vladka Brumen Člani društva OUERCUS In društva Voluharjl v Planici marca 2003 (Društvo uercus ama za» naredim največ. Rada bi, da bi se dolgo sama skrbela zase, saj nočem drugim delati skrbi,« zakljućiva prijazen pogovor, za katerega bi po moderno rekli, daje bil poln pozitivne energije, katere delček sem bila deležna tuđi sama. Hvala, gospa Marija. Ćeprav sva se srećali na kratko, sem se, tako kot številni vaši prijatelji, tuđi sama prepričala, da za vas še kako velja tuđi naslednji zapisan vtis iz vaše spominske knjige: Mnogo poti si prehodila, mnogo prijateljev dobila. Veliko smeha pesmi, dobrih naukov razdelila. Srečno in »Naj vam, gospa Marija, zdravjain veselja polna bo jesen vašega življenja.« Vera Vojska Materin nasmeh Hodim uli i>nioku proti i::\-n u, neino cvvtje se poraja na hregnvih. Sklonim sv k vrm/nirr nnvrmii i tuku I' IUHir/rlli'tn loliiinnii zuzivm spokojen ženski obraz, lako domaćin vahljiv. Položila hi yj(ivo ini n/eno i amo ni \c zu.'ili'ihi V lof/lri htrrsld /»/(' silina ::n liriniirk kol nvkddj Odmahnem se Nimo v/ r r lit'rm na poinladnih /mlcli. n/cti \mrhljai v vothirni mlsi'vii v sanjah njeno dlan H.O. SLAMNIK - marec 2004 PETI GOSTINCICEVI DNEVI stran 14 Vspomin človeku, kije s petjem gradil mostove med narodoma Peti Gostičevi dnevi Ob zaključku GALA KONCERTA OPERNIH ARU v SNG Opera In balet Ljubljana. »Imel je vse: lep glas širokega obsega in volumna, izredno muzikalnost, prepričljivo vokalno tehniko, široko stilsko kulturo, izvrstno glasbeno izobrazbo, razvit občutek za glasbeno in scensko interpretacijo, hkrati pa je bil kot interpret eleganten in prcprifljiv.« je kratek povzetek osnovnih lastnosti velikega opernoga pevca Jožcta Gostiča, ki se je rodil leta 1900, in se je kljub svetovni slavi vedno rad vračal v domači Hotnec. Umri je 25. decembra 1963 v Ljubljani. Ko so se v letu 2000 njegovemu spominu z međnarodnim projektom Gostičevi dnevi prvič poklonili člani Kulturnega društva Jože Gostič Homec, skupaj z Društvom prijateljev zagrebške Opere. SNG Opero in baletom Ljubljana in Opero HNK Zagreb, pokroviteljstvo pa je že tedaj prevzela Občina Dom-žale, nihče ni pričakoval, da bodo slovesnosti ob 100-letnici rojstva velikega tenorista postale tradicija, brez katere bi bili vsi ljubitelji svetovno znanega opemega pevca mnogo revnejši. Res je, da so bili prvi Gostičevi dnevi najbogatejši doslej, saj so ob vrsti glasbenih pri-reditev prinesli spominsko ploščo v Zagrebu, spominski kip na hiši na Homcu, prcdvsem pa zgoščenko z najbolj znanimi pevčevimi odlomki iz oper in obširno biografijo. Res pa je tuđi, da so vsi dosedanji, vključno z zadnjimi. petimi Gostičevimi dnevi, vedno znova izkazovali veliko pozornost ter ponos, da je bil Jože Gostič naš rojak, ki ga ne borno ni-koli pozabili. Zato držimo pesti, da bi bil letošnji odličen nastop mladih opernih solistov v Domžalah, ki naj bi prerasel v mednarodno tekmova-nje mladih tenoristov. Začetek v Ljubljani Lelošnje prireditve so se začele v petek, 20. februarja, v SNG Opera in balet Ljubljana z opero G. Verdija LA TRAV1ATA. Solistom, zboru in orkestru SNG Opera in balet Ljubljana je dirigiral Loris Voltolini. V vlogi Violette je. blestela Martina Zadro, ob njej pa še Branko Ro-binšak. Marko Kobal, Juan Vasle, Ivan Andres Arnšek in drugi. Za prebivalec Občine Domžale je SNG Opera in balet Ljubljana pripravila vstopniee po ugodnejši ceni. Kulturno društvo Jože Gostič pa je organiziralo avtobusni prevoz iz Homca oz. Domžal. V sneženem metežu je bila možnost avtobusnega pre-voza dobrodošla tuđi v soboto, 28. februarja, koje bil v SNG Opera in balet Ljubljana na sporedu GALA KONCERT OPERNIH ARU, na katerem so nastopili solisti Opere HNK Zagreb in SNG Opera in balet Ljubljana ob sprcmljavi orkestra SNG Opera in balet Ljubljana z dirigentom Igorjem Švaro. Koncert, ki je bil prvič predstavljen v okviru 4. Gostičevih dni, se je izkazal kol uspešna skupna predstavitev solistov iz zagrebške in ljubljanske operne hiSe. Solistom Opere HNK Zagreb Sofii Ahmed, Antoniji Boro-ša, Branki Sekulić-Copo, Amiandu Pukiavcu, Nikši Radovanoviću, So-tirju Spasevskemu ter SNG Opera in balet Ljubljana Galji Gorčevi, Marku Kobalu in Jurctu Kušarju se je v prvem delu z meditacijo iz opere J. Masseneta Thai's pridružil še violinist Igor Graselli. Zaradi bolezni žal ništa mogli nastopiti Mirjam Kalin in Ana Pusar-Jerič. Na Homcu in v Domžalah Vrhunce prireditev v naši občini je bil v nedeljo, 7. marca. Spominskih svečanosti se na nedeljo, ki je naj-bližja obletnici rojstva Jožeta Gostiča (5. marca 1900) udeležijo tuđi člani Društva prijateljev zagrebške Opere iz Zagreba "in Kulturno pro-svetnega društva Slovenski dom iz Zagreba ter predstavniki obeh opernih hiš, letos pa seje prireditev udeležila tuđi svetovalka Veleposla-ništva republike HrvaSke Ani Pej-ković. Okolico je ponovno pobelil sneg, tako da je tuđi narava na svoj način spominjala na svečanost dne-va. Dopoldan je v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu sveto maso v spomin na opernega pevca Jožeta Gostiča daroval ljubljanski škof msgr. Alojz Uran, z mogočno glasbo Zoltana Kodalva Missa brcvis pa je sodeloval Slovenski komorni zborz dirigentom dr. Mirkom Cudcrma-nom, ki je s svojim sijajnim petjem še poudaril svečanost daritve. Kulturni dom Franca Bcrnika Domžale je letos tretjič gostil SLAV-NOSTNI KONCERT, ki postaja eden od pomembnih dogodkov na konecrtnem področju. Z opemimi arijami, duetom in kvartetom, so se v prvem delu predstavili mladi solisti, ki delujejo v Operenem studiu SNG Opera in balet Ljubljana pod glasbenim vodstvom Vitomirja Marofa: Ariana Debeljak, Vera Danilova, Ivan Andres Arnšek, Edvard. Strah, Silvo'Škvarč, Matej Vovk ob klavirski spremljavi Gian-luca Marciana . V drugem delu pa so se predstavili mladi solisti Opere HNK Zagreb Martina Gojčcta - Si-lić. Lana Kos, Ozren Bilušić in Alcn Rusko, na klavirju jih je spremljala Nina Cossctto. Zaradi bolezni ni mogla nastopiti gostja iz Zagreba, Tamara Felbinger. Priznanja ob 10. obletnici društva Sijajni koncert, na katerem so navdušili prav vsi mladi pevci, po-sebej pa Lana Kos, ki je koncert zaključila z arijo Violette iz opere La Traviata, je bil tuđi najlepše darilo Kulturnemu društvu Jože Gostič Homec, kije po koncertu pripravilo slovesnost ob 10-letnici ustanovi-tve društva, in se ob tcj priložnosti " posebej zahvalilo za sodclovanje in pomoč pri delu društva: Mariji Barbieri, Hrvaškemu radiu, Simo-nu Mavsarju, dr. Janezu Maroltu, Alojzu Stražaru, Karlu Lcskovcu, Alojzu Rogini, Krajcvni skupnosti Homec- Nožice, Zvezi kulturnih društev Občine Domžale, Župniji Homec in njenomu mešanemu pevskemu zboru, Domžalskemu komornemu zboru ler podjetjema Hcser in Fotolito Dolenc. Kulturno društvo Jože Gostič Homec je ob tem podelilo posebna priznanja, ki jih je izroćil predsed- Prlznanje Kulturnega društva Jože Gostič je prejelo tuđi Društvo prijateljev zagrebške opere. Prevzel ga je predsednik Franjo Obuljen. Za vse pobude, pomoč In Izjemno sodelovanje je Kulturno društvo Jože Gostič Homec podelilo prof. Vladimiru Kranjčevlču naziv častnl član. Posebno priznanje In umetnlško delo mu je izročll Borut Jenko, predsednik društva. V spomin na opernega pevca Jožeta Gostiča je v cerkvi Marijinega ro|stva na Homcu sv. maso daroval ljubljanski škof msgr. Alojz Uran. Poslušalci In poslušalke so bili nad vseml solisti na koncertu v Kulturnem domu Franca Bernlka v Oomžalah navdušeni. SLAMNIK ■ marac 2OO4 nik društva Borut Jcnko. Priznanje za vzpodbudc in sodclovanje pri ustanavljanju, delu društva ter pri organizaciji slovesnosti v spomin na opernega pevca Jožeta Gostiča so prejeli Alojzij Golob, Marjana Mrak, Občina Domžale z Županjo Cvcto Zalokar-Oražcm (v njenem imenu ga je prevzela ga. Vera Vojska), Slovenski komorni zbor z dirigentom dr. Mirkom Cuderma-nom, Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb s podpred-sednikom Franccm Straškom, Društvo Ijubitcljcv zagrebške Opere s predsednikoin Franjom Obuljcnom, Opera Hrvaškcga narodnoga gleda-lišča v Zagrebu (v imenu ravnatelja maestra Zorana Juranića je priznanje prcvzcl Ozrcn Bilušić) ter Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, z ravnateljem dr. Borutom Smrckarjem. Prof Vladimir Kanjčević častni član društva Za vsc pobude, pomoć in izjemno sodelovanje je Kulturno društvo Jože Ciostič Homec podelilo prof. Vladimirju Kranjčcviću naziv častni član. V obrazložitvi so zapisali: Prof. Kranjčcvić je v avgustu 1998 pripeljal skupino scstavljcno iz galerijašev in članov Kulturno pro-svetnega društva Slovenski dom Zagreb na I lomce, da se na grobu Jožeta Ciostiča posvelijo opernemu pevcu, ki so ga z velikim spoštovanjem in ob-čudovanjem sprejemali in spremljali v zagrcbški operni hiši. Prof. Kranjčević je kot direktor Opere HNK Zagreb prvi organizira 1 predstave v spomin na Jožeta Gostiča, v Operi HNK Zagreb pa je bila postavljena razstava o Jožetu Gostiču. Prvi stiki v Ilomcu, najprej z g. Alojzijcm Golobom, nato pa s Kulturnim društvom Jože Gostič Homec, so pomenili začelek plo-dnega sodelovanja med zagrebško in ljubljansko Opero, Kulturnim društvom Jože Gostič Homec in Društvom prijateljev zagrebške Opere, ki je pripeljalo do slovesnosti ob 100-lctnici rojstva Jožeta Gostiča, kasnejc pa preraslo v sklop prireditev, imenovanih Gostičevi dnevi. Prof. Kranjčević je pobudnik Gostičevih dnevov, ves čas ustvarjalno sodeluje pri njihovi organizaciji in skrbi za njihovo rast. Ob njegovom umetniškem in vodstvonem dolu, njegovih uspehih in podvigih smo ponosni, da smemo sodolovati z njim in biti njegovi prijatelji. Zato nam je v veliko čast, da mu po sklopu občnoga zbora Kulturno društvo Jože Gostič Homec podcljujc naziv častni član. Zaključek 5. Gostičevih dni Prireditve v okviru 5. Gostičevih dni se nadaljujejo v Operi HNK v Zagrebu v nedeljo, 14. marca 2004 z Gala koncertom opernih arij, zaključek 5. Gostičevih dni bo, tako kot začetek, namenjen operni predstavi. V potek, 26. marca, bo v operi HNK Zagreb premiera opere G. Verdija DON CARLOS, ki jo bo rožiral belgijski režiser Jcan Louis Grind, dirigent bo Danici Lipton. Prva ponovitcv pa bo v okviru 5. Gostičovih dni in sicer v ponede-Ijek, 29. marca. Na njoj bodo nastopili Paata Burchuladzo, Maurizio Comoncini, Barbara llavoman, Aplavza mladi operni solistkl Lani Kos Iz Zagreba, kl Je navdušlla zlasti z arijo Violette Iz opere La Traviata, ni bilo ne konca ne kraja. solisti tor zbor in orkoster Opore HNK Zagreb. Prireditve so v letošnjem letu predstavljene v obliki, kakršno si je ob začetku svojega dela zadal pripravljalni odbor Gostičevih dni: ohranjati spomin na opernega pevca Jožeta Gostiča s predstavit-vijo opernih solistov, ki delujejo v opernih hišah, kjer je tuđi sam naslopal, predstavitvijo mladih opernih solistov in približevunjem Za pomoč pri Izvedbi se Iskreno zahvaljujemo: Pokrovitelju < >bfini I )oin/alc. solistom /aiuebske m l|iibl|an-ske Opore. l\. /oranu .luraniću, ravnatelju Opere HNK /ai'ieb dr. Boriitu Smivkai'iu. ravnatelju SN(I (Ipera in balet I |iibl|ana, ljubljanskomu školu nisjir. Alojzu I /runu. Slovenskemu konimneinu /boru in dirigentu (li. Mirku (udcr- I1K1I1IL g. Milanu Mariniču, diroklorju Kulturnoga doma T ranca Berni-ka Domžale in Folokino klubu Mavriea, ki spreml|a prireditve. operne ustvarjalnosli širšemu krogu poslušatcev. V povezavi organiza-torjev iz obeh osrednjih opernih hiš dveh sosednjih driav ter Kulturnega društva in občine, kjer je žive! operni pevec Jože Gostič, je nastal skupni mednarodni projekt, ki govori a moči glasbe, prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. S.R.InV.V. stran 15 KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA Ura za kulturo Kulturni dom Franca Bernika Domžale gledalište cetrtek, 25. marec - 20.00 > abon-ma RDEČI in IZVEN petek, 26. marec - 20.00 > abon-ma ZELENI in IZVEN Ronald Harwood: NA ČIGAVI STRANI. drama, Mestno gledališče Ljubljansko Režija: Boris Kobal; Igrajo: Boris Oslan, Tanja Ribič, Nadja Slrajnar Zadnik, Ev-gen Car/Jože Mraz, Aljoša Ternovšek in Danilo Benedičič. VVilhelm Furtwdngler je bil vrhunski nemški dirigent, predani umetnik, ki je med drugo svelovno vojno zaradi umetniških prepričanj ostal v Nemčiji, po zmagi zaveznikov pa ga obdolžijo sodelovanja z nacisti. Čeprav so se obtožbe izkazale za neutemeljene, nacističnega madeža nikoli ni uspel sprati s sebe. Mogoče upravičeno ali pa tuđi ne. Vse je odvisno od tega, na čigavi strani si. ponedeljek, 5. april - 20.00 > abonma ORANŽNI in IZVEN torek, 6. april 20.00 > abonma RUMENI in IZVEN sreda, 7. april 20.00 > abonma RDEČI in IZVEN cetrtek, 8. april 20.00 > abonma ZELENI in IZVEN VVitold Gombrowicz: IVONA -PRINCESA BURGUNDIJE glamurozna drama, Prešernovo gledališče Kranj Režija: Vito Taufer; Igrajo: Vesna Pernarčič, Vesna Jevnikar, Peter Musevski, Rok Vihar, Borut Veselko, Iva Babić, Gaber K. Trseglav, Darja Reichman, Matjaž Višnar, Tine Oman, Pavel Rakovec, Ciril Roblek, Bojana Fornazarič in Gaja Krvštufek. Ivona se po naključju znajde na kraljevskem dvoru, ki mu vladajo jet set, glamur, zvezdništvo, dirigirana lepo-ta in zlagane konvencije obnašanja. Burgunski princ se namreč trmoglavo odloči, da jo vzame za ženo, čeprav preprosta, pasivna, zafrustrirana in nepreveč privlačna Ivona to odločitev sprejema ravnodušno. A vendarle se na koncu prav zaradi nje razkrije bednost dvorjanske-ga življenja in obnašanja. glasba sreda, 14. april - 20.00 > IZVEN TEATER ROMANS, Kijev koncert romske glasbe Gledališče Romans je edino profesionalno romsko gledališče v Ukrajini, njihova glavna atrakcija pa je pisana romska folklora, ki so jo predstavili tuđi v številnih filmih in na mnogih svetovnih odrih. Člani gledališča so nam pripravili poseben program, seveda s temperamentno romsko glasbo, ognjevitim plesom, starodavnim bala-dami, romancami in slikovitimi kostumi. otroci sobota, 20. marec - 10.00 > IZVEN Veveričja pravljica: KJE JE LEŠNIK? lutkovna predstava, Teater za vse, Jesenice Vesela, prijazna, toda pozabljiva veverička povabi prijatelja na večerjo. Pripravila mu bo presenečenje. Na žalost pa slastnega lešnika nikjer ne najde. Med iskanjem sreča žabo Žabico, pa hitrega polžka Bliska in pametnoga ježka Pikpika. Vsi so lešnik sicer videli, toda kdo bi vedel, kje je zdajl Za gledalce od drugega leta dalje. Predstava traja 30 minut. sobota, 3. april - 10.00 > IZVEN Pavel Polak: ZAKLETA PRINCESA ali TRIJE ČU- DEŽNI PRIJATELJI lutkovna predstava, Lutkovno gledališče Maribor Čarovnik začara prikupno princesko. Princ, ki jo želi resiti, sreča na cesti tri zelo čudne fante: prvi se lahko stegne v visine, drugi se razširi in pogoltne ne omejene količine stvari, tretji pa lahki, vidi tuđi skozi kamne, drevesa in gore Princ z njihovo pomočjo resi tri zastav-Ijene naloge in osvobodi princesko. Za gledalce od tretjega leta dalje. Predstava traja 40 minut. | Info: • brošura: Urekulture • e-mail: info@kd-domzale.si •telefon: 01 /722 50 50 SPLOŠNE INFORMACIJE Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričet-kom prireditev v blagajni doma. Več informacij o prireditvah dobite v brošuri Urekulture, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočite na telefonsko številko 722 50 50. Kulturni dom Franca Bernika Domžale Na čigavi strani je umetnost? Mestno gledališče ljubljansko gostuje v Domžalah s predstavo Na figavi strani (Taking Sides). Dramo Konalda Harwooda (dobitnik Oskarja /.a priredbo scenarija za film Pianist), ki jo je zrežiral Boris Kobal, odlikujejo predvsem aktualna vprašanja, ki se postavljajo ob ogledu predstave. Ronald Harvvood oblikuje svojo politično dramo okoli dirigenta VVilhcIma Furtvvanglerja, ki je bil pravi čudež svoje generacije. Že kot dcsellelcn deček je napisal šest klavirskih sonat, nekaj kvartetov in triov, kasneje pa postal dirigent Berlinske filharmonije. Njegovo življenje je zaznamovala odločitev, da ostane v nacistični Nemčiji, saj se je čutil poklicanega, da v še tako tcžkih trenutkih skrbi za kulturno osveščenost svojega naroda. Po vojni je ameriškemu majorju Stevu Arnoldu naložena naloga, da ugo-tovi, ali je Furtvvangler sodeloval z nacisti ali ne. Dogajanjc je postavljeno v pišamo Steva Arnolda, ki zavzema ves oder. Na skrajno levi strani je vhod, skozi kalerega aklerji vstopajo in zapušča-jo pisarno, z izjemo Steva Arnolda, ki pisarne nikoli ne zapusti, kar še dodatno ponazarja njegovo fanatično predanost iskanju dokazov za obso-dbo Furtvvanglerja. Na skrajno desni strani odra stoji slika poruSencga Berlina, globino pisarne pa zaključuje okno nad katerim visi ameri-ška zastava. Vlogo majorja Steva Arnolda, ki je zaznamovan z močno občutnostjo krutosti vojne in fanatično predanostjo iskanju krivcev, kar pripeljc ludi do izgube občutka za pravičnost, odlično upodobi Boris Ostan. Njegova igra spretno niha med cinizmom in zaslepljenostjo, ki ju je povzročila vojna. Na vsak način poizkuša dokazati povezavo med Furtvvanglerjem in nacisti ter prezira dokaze, ki služijo dirigentu v prid, kot npr. njegovo reševanje Židov, ki naj bi bilo le spretno promišljena poteza, s kalero bi lahko ob porazu na-cistov dokazoval svojo nedolžnost. V fanatični želji po obstoju dokazov ameriškega'majorja je mogoče iskati tuđi razloge, da je bila ekranizacija Hanvoodove igre, ob napadu na World Trade C'enter in Pentagon, za približno dve leti prestavljena. Furt-vvanglerjevo stališče razumeta le ma-jorjeva tajnica Emmi Straube (Tanja Ribič) in mladi poročnik David Wills (Aljoša Ternovšek), ki jima je glasba FurtvvSnglerja v mladosti podarila trenutek. ki se ga spominjata še zdaj. Dirigenta VVilhelma Furtvvanglerja odigra Danilo Benedičič z vzvišenim tonom in pokončno moralno držo in s tem močno poudarja svojo predanost glasbi, ki zanj predstavlja elan vital. To je ludi ključni trenutek igre saj Arnold in Furtvvangler ne moreta razumeti sveta drug drugega. Na-sproti si trčita svet politike in umet-nosti oz. glasbe. Že v samem začetku drame se Arnold na/orno opredeli do sveta glasbe, ko povc svoji tajnici, da mu Becthovcn deluje dolgoćasno. Furtvvanglerjevo glasbo povezuje s politiko, ker so nacisti predvajali njegove posnetke koncertov za dvi-govanje morale. Svet umetnosti mu ni razumljiv in zato so zanj vsi ljudje enaki. Arnold trdi, da umetnost nima privilegiranega položaja v družbi, ter da mora umetnik, tako kot vsi ostali v vojni, izbrati stran. Furtvvangler ni doživel tragedije nacizma na enak način kol drugi. Svoje življenje je podredil samo enem cilju. Umetnost mu je vodilo, Ijubezen in edini način preživetja znotraj vseh grozot, kajti v umetnosti oz. v glasbi je ob še tako velikem kaosu, mogoče vedno najti lepoto, ki izvira iz posameznikove notranjosti. Človek v težkih trenutkih rabi varno zatočišče pred svetom in Furtvvangler gaje našel v glasbi, ki jo delil z vsemi. Arnold sooči Furtvvanglerja s krutim poćetjem nacistov, ko mu pokaže film o koncentracijskih taboriščih in njihovih žrtvah. Če je film res potreben in ali ga gledališče prenese, je posebno vprašanje, nudi pa nam nazoren vpogled v tragičnost Arnoldovega lika, saj človek, ki mu umetnost res ni blizu, težko razume njeno zagovarjanje v času takšne krutosti. Furtvvangler ravno v tem tragičnem času nudi upanje, ki ima izvor v človeku, in tako apelira na njegovo humanost. Umetnost je tista, ki se ne postavlja na določeno stran, ampak nad strani in norme, prav tako kot umetnik. Prava umetnost mora biti apolitična in definirana v svoji notranji lepoti in ne v svoji namenskosti ali uporabnosti. Sama predstava je po vsebinski plati zelo aktualna in sproža številna vprašanja, tako na področju kulture, politike kot človeštva. Harvvood ji pušča odprt konec in odločitev o esencialnosti umetnosti ter resnici je prepuščena posamezniku. Čigava je resnica, če resnica sploh obstaja? Matjaž Marlnlč Likovna razstava v Galeriji Domžale Dušanka Kajfež: >>Pot vaše - vsak ima svoj otok« Ljubezen do nežnih cvetličnih tihožitij, lirične »tankoćutnosti« in prostorov transparentnih belin so značilnosti, ki tipično zaznamujejo umetnost ženske roke, akademske slikarke Du-šanke Kajfež, ki jo predstavlja Galerija Domžale vse do konca mestea marca 2004. Vendar kot se narava spreminja v svoji stalnosti in spremenljivosti, se tuđi njena najnovejša likovna dela spreminjajo v nove stvaritve s pravo mero svežine. Dela opozarjajo naše predvsem po tehnični plati in ne toliko po vsebinskem delu, kajti Dušanka Kajfež še vedno ostaja zvesta svojemu optimističnemu pogledu na svet, ki ga skozi pristno barvo in skozi mehke poteze čopiča lahko povezujemo tuđi s sanjskim svetom. Prav gotovo je treba na tem mestu opozoriti, da se te simbolne podobe povezujejo s filozofskimi in mističnimi motivi avtorice, s katerimi gradi svojo slikarsko stvarnost izven viđenih dimenzij. Platna so poslikana s prepričljivo pastelnimi odtenki svetio modre ali vijolične barve, kjer zabrisane konture in mehJce poteze še bolj poudarjajo zasanjani, brezmejni vtis celote. Na tem mestu Dušanka Kajfež v nekaterih delih prestopi okvir tradicionalnega slikanja cvetličnih tihožitij in nam prikaže skoraj nenavadne upodobitve, ki dajo slutiti njen skrivnostni svet podzavesti. Kot se je izrazila umetnostna kritičarka Judita Krivec Dragan, se pred nami nahajajo pretanjene podobe, ki so neke vrste sodobna likovna podoba meditacije. V slike vklju-či nove izrazne oblike s figurami, izrezanimi iz časopisov in revij, ter verbalnimi zapisi »pot vaše vsak ima svoj otok« kot razlaga mističnega. Ustvarja skrivnostne, simbolične podobe onkraj realnih meja, jim doda reliefno grobost in simboličnost besedil. S sesutjem prej enotnega likovnega polja morda prikazuje tuđi lirično od-kritje njenega intimnega duševne-ga stanja tako, da slika, kar čuti, in nam kaže svoje raziskovanje v notranjščino lastnega jaza, v sanje, domišljijo, podzavest. Dušanko Kajfež še uvrščamo v krog tistih sodobnih likovnih umetnikov, pri katerih so neposredni čutni vtisi iz okolja Še zme-raj dovolj moćni, da pomembno vplivajo na oblikovanje njihovih predstavnih svetov, ki pa jim doda ščepec abstraktnosti. Vendar se tem novostim ni prepustila po-polnoma naključno, temveć je s premišljeno gesto in subtilnostjo slikam podala brezčasen videz in življenje. Katarina Rus Qjy Galerija DUŠANKA KAJFEŽ ».....< Domžale Razstava bo odprta od 11. do 26. marca 2004. Dušanka Kajfež je slikarstvo studirala v Ljubljani in leta 1970 diplomirala na AMJ pri prof. Maksimu Sedeju. V času studija in po njem je aktivno sodelovala na področju modnega oblikovanja. Na Soli za oblikovanje in fotografjo je poućevala modno oblikovanje in bila predstojnik oddelka. Po 18-ih letih dela na soli se je odločila za samostojno ustvarjalno delo. Do-slej je pripravila 16 samostojnih in 19 skupinskih razstav. Njeno delo tuđi danes ni omejeno le na slikanje, saj dela še na področju modnega in gra- fičnega oblikovanja. Živi in ustvarja v Ljubljani. Napovedujemo že na- slednjo razstavo Galerije Domžale VERA TERSTENJAK Razstava bo odprta od 15. aprila do 7. maja 2004. Galerija Domžale, Mestni trg 1 (trgovinski kompleks Vele), Domžale, je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ureinod 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. gStAMNIK - marte 2004 KULTURA stran 16 Godba Domžale Razvoj in 120-letno delovanje Domžalsko godbo, eno najstarej-ših domžalskih društev, je leta 1884 ustanovi! prvi domžalski učitelj, Frane Pfeifer. V Domžale je prišel leta 1864, ko je bila ustanovljena šola na Gorički. V Domžalah je že prej delovala godba Tirolcev, ki je štela šest do deset godbenikov. Nišo bili pre-več priljubljeni, zato so po napadu, ki so ga na to godbo izvedli Mengšani, delovanje opustili. Večina velikih slamnikarskih tovara v Domžalah je bila v ro-kah Tirolcev. Delavci so bili zato odvisni od njih, oni pa so se poleg vsega še poročali z domačinka-mi. Zato je prebujena narodna zavest, v takrat povsem nemško usmerjenem domžalskem življenju, vzpodbudila domaćine, da so ustanovili lastno godbo. Poleg glavne naloge, ki je bila gojiti glasbo, je bila prav prebujena narodna zavest tišti cilj, ki mu je godba dosledno sledila ves čas svojega obstoja. Godba je najprej delovala v okviru Požarne brambe Domžale Gasil-skega društva Domžale. Prvi god-beniki in ustanovitelji godbe so bili domaćini: Martin, Jakob in Josip Flis, Anton Muller, Franc in Anton Zajec, Karei Flerin, Josip Jezernik, Josip Tonig. Gašper Juvan, Ivan Flerin, Miha Svetlin, Franc Pavli, Ivan Kircher in Franc Pire. Kot dokaz, da je godba res delovala že leta 1884, je na vogalu Mullerjeve hiše vzidan vogelni kamen, saj so prvič nastopili ob odprtju Pichler-jeve Mullerjeve gostilne v Stobu. Tja so prinesli gostilniški znak in ga obesili nad vhod. Prva leta nišo imeli svojih uniform, zato so na javnih nastopih igrali v gasilskih uniforman. Ker so si godbeniki sezidali svoj godbeni dom sele leta 1929, so imeli na začetku vaje v beneficiatovem stolpu taborskega obzidja cerkve na Goričici, nato pa v stari soli. Eden najpomembnejših nastopov v začetnem času je bil 11.8.1889, ko so odkrili spomenik pisatelju Franu Levstiku v Velikih Laščah. V Sloveniji je bilo takrat malo godb, domžalska pa je bila že dobro znana. Nastopala je v domžalski okolici, na Gorenjskem, Dolenjskem, Štajerskem in Pri-morskem. Z dveletno zamudo je godba leta 1896 slovesno praznovala svojo deseto obletnico delovanja. Dopoldne je bila slovesnost v cerkvi na Goričici, popoldne pa družabna prireditev in koncert godbe na dvorišču Mullerjeve gostilne. Leta 1904 se je začela tradicija igranja na pogrebih, saj so takrat pokopali prvega mrliča, otroka, na novem domžalskem pokopališču. Godbeniki so na-stopali ob kulturnih prireditvah, pri prvi birmi v Domžalah, pri blagoslovu gasilskega doma v Stobu, na Tretjem katoliškem shodu, na veselicah in pripravili so ćelo prvo instrumentalno maso v Domžalah. Vletihmed 1912 in 1914 je bilo približno 40 godbenikov. Zaradi tako velikega števila se jim ni bilo težko razdeliti v dve skupini, saj so nastopali skoraj vsako ne-deljo na različnih koncih. Prva svetovna vojna je močno zmanj-šala število godbenikov, saj so morali k vojakom. Med obema vojnama so godbeniki nastopali ob otvoritvah, pred-stavah, prireditvah, proslavah, pri mašah, pri procesijah in na pogrebih. Tuđi budnice so bile ves čas nepogrešljive. Godba se je širila in vadbeni prostori so kmalu postali pre-majhni. Leta 1926 so se odločili zgraditi godbeni dom. Opcko so kupili v opekarni v Mengšu. Na nedeljo je šio 58 okrašenih vo-zov, z godbo na čelu, po opeko. Mengeški župnik se je pritožil domžalskemu, da so motili božjo službo. Tri leta kasneje so poleti otvorili nov godbeni dom. Ob tej priložnosti so priredili koncert in veselico. Ljudje so prihajali od povsod, tuđi z vlakom, kar je kmalu povzročilo, da so bile Domžale nabito polne. To je bil prvi godbeni dom na slovenskem ozemlju. Tuđi praznovanje zlatega jubileja leta 1934 seje sprevrglo v narodno praznovanje. Med leti 1928 in 1941 je godba organizirala dramski odsek. V tem času so imeli godbeniki zares velike težave zaradi dolgov pri gradnji godbe-nega doma. Pogovarjali so se že celo prodaji, ki pa jo je zavrla druga svetovna vojna. Leta 1943 so godbeniki na poti z vojaškega pogreba v Kranju namerno uni-čili nekaj inštrumentov. Od takrat je godba za dve leti prenehala s svojim delovanjem. Po drugi svetovni vojni, ko so ponovno začeli, je bil godbeni dom močno poškodovan in s strani oblasti nacionaliziran. Zaradi razredče-nih vrst starejših godbenikov so ustanovili mladinsko godbo, ki jo je vodil Tomaž Juvan. Ker nišo imeli potrebnih inštrumentov, jih je kar 15 vadilo na isto krilovko. Da bi lahko kupili instrumente, so po vzoru starejših godbenikov uprizarjali igre. Do leta 1950, ko je v Domžalah nastala glasbena šola, so morali godbeniki, predvsem dirigenti, sami vzgajati Prvi obranjeni posnetek Domžalske godbe Iz leta 1890. mlade kadre. Največ zaslug za nove instrumente je potrebno pripisati Stanetu Habetu, častnemu članu, enoletnemu kapelniku in ravnatelju Glasbene sole Domžale. Veliko skrb je posvečal vzgoji mladih pihalcev in trobilcev. .Za praznik dela 1. maja je tradicionalna budnica. V letu, ko je godba praznovala 80-letnico obstoja, je bila ta nekaj posebnega. Na čelu godbe, ki se je pomikala skozi Domžale, je bila trobojnica, v »koleseljnu« pa sta se peljala najstarejši še živeči godbenik, Franc Ovca, in nekdanji »pla-čilni«, Lovro Vrečnik. Njihovi redni nastopi so bili na pogrebih, ob odprtjih, na prireditvi Adam Ravbar, ob obletnicah in na re-vijah pihalnih orkestrov. Število godbenikov se je iz leta v leto večalo, za kar je imela zasluge glasbena šola. S tem se je po- Godba Domžale Jubilejna skupščina 1884-2004 Leto 2004 bo za domžalsko godbo mejnik v 120-letnom neprekinjenem delovanju. S tako visokim jubilejem se lahko pohvali zelo malo amaterskih društev pri nas. Tako je bila minula skupščina članic in članov kar 120 po vrsti. Mesec maj. ki bo predstavljal vrhunec prazno-vanj godbe, je zelo blizu, zato je bila rdeča nit skupščine društva predstavitev takratnih aktivnosti. Od izdaje nove zgoščenke in brošure, pa vse do slavnostnega koncerta 21. maja in povorke 22. maja. Vse to in še več imajo v nacrtu predsednik godbe. Drago Tavčar, upravni odbor in prav za priložnost obletnice sestavljen organizacijski odbor. Največje breme ob takšnih projektnih izzivih sloni seveda na članih godbenega društva, ki vne-to snemajo zgoščenko in se pripravljajo na programsko zahteven slavnostni koncert. Dirigent Gregor Vidmar je povabil New Swing Ouartet z Otom Pestnerjem na čelu in druge soliste, ki bodo popestrili jubilejni večer. Za tako eminentne goste je seveda potrebna primema kvaliteta izvedbe skladb, česar se instrumentalisti domžalskega pihalnega orkestra še kako zavedajo, zato bodo sredi aprila odšli na priprave v Bovec, kjer bodo ves vikend intenzivno vadili. Poleg že omenjenega slavnostnega koncerta bosta Domžale na godbeni jubilej spomnila tuđi razstava gudbenih aktivnosti in povorka po domžalskih ulicah, kjcr bodo kulturna, športna in druga društva iz Domžal in okolice ter kar 12 godb iz Slovenije, Avstrijc, Madžarske, Italije in Hrvaške. Vse to in šc več se bo dogajalo v drugi polovici meseca maja, ko boste tuđi obveščeni o natančnem razporedu vseh prireditev. Če se povrnem k skupščini društva, ki žc kar nekaj let /apored poteka v Knjigarni Bescda v godbenem domu, je potrebno poudariti tuđi program društva za leto 2004, ki so ga člani društva soglasno spre-jeli. Poleg prireditev ob visoki obletnici bo godba skušala izvesti čim več promenadnih koncertov v domačem kraju ter sodelovalti na vseh prireditvah in priložnostih, kjcr bo zaželena. Tu ne smem po-/abiti na tradicionalno prvomajsko budnico, ki bo lotos obarvana nekoliko bolj »evropsko,« na žalno slovesnost ob dnevu mrtvih, na samostojni koncert ob dnevu samostojnosti konec decembra ter na še in še priložnosti, ki se skozi leto še pojavijo. Tako kot v većini primerov ob izvedbah za-htcvnih projektov se tuđi tu vse začne in konca pri denarju. 120 let neprekinjenega delovanja je zavidanja vredno dejstvo, ki ga je potrebno ustrezno obeležiti. V godbi pripravljajo vse omenjene projekte, ki jih brez finančne pomoći različnih »dobrotnikov« ne bo možno izpeljati, zato so domžalske godbenice in godbeniki hva-ležni vsem, ki so, predvsem pa bodo, pripravljeni priskočiti na pomoć. Tuđi vam, ki ta prispevek beretc. Hvala žc vnaprej! PATO spešeno dvigovala tuđi kakovost glasbe. Godba je ves čas preje-mala razna občinska in državna priznanja. Ob obletnicah so člani prejeli bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke. Godbeniki so se nenehno src-čcvali s finančnimi težavami. Veliko dela pri obnovi godbenega doma so morali opraviti sami. V začetku devctdesetih let 20. sto-letja so v godbenem domu uredili oder. Ob stoletnici delovanja so del godbenega doma, ki je bil namenjen skladišču, spremenili v društvene prostore. Takrat so dobili nazaj lastništvo godbenega doma. Priprave na stoto obletnico Godbe Domžale so potekale žc leto prej. Godba je ob tej priložnosti kupila nove instrumente in nove uniforme. V tem času je pristopilo h godbi kar 26 novih članov. Prostovoljno kulturno društvo, kot je godba, sledi političnim, gospodarskim in verskim toko-vom. Ob razglasitvi samostojne Slovenije je godba igrala na osrednji občinski slovesnosti v Domžalah, medtem ko je v Tr- Že v prejMjiUtevilki Slamnika seje začela serija prispevkov pod avtorstvom Adele Ramovš, šliulentke etnologije in flavtistke domialske godbe, v katerih lahko spremljamo bolj poglobljen prikaz godbene dejavnosti s poudarkom na Godbi Domžale, ki v letošnjem letu praznuje 121) let neprekinjenega delovanja. zinu potekal boj med slovensko policijo in tcritorialno obrambo na eni strani ter jugoslovansko armado na drugi. V zadnjih desetih letih je predvsem gradila na kvaliteti glasbe in družabnem po-vezovanju godbenikov. Z nastopi so pridobivali denar za nove instrumente, za prekritje godbenega doma in za uniforme novih članov. Adela Ramovš Naj ne mine dan brez knjige Metod M. Milač je napisal knjigo Kdo sol/c naše posuši, ki je izšla pri Mohorjevi družbi Celje. Knjiga nosi podnaslov Doživetja slovenskega dijaka med drugo svetovno vojno. Torej gre za be-sedilo, ki odpira nov in drugačen pogled na vojna doživetja, tako kot jih je občutil mlad fant, ko ga je zajel vrtinec druge svetovne vojne, odhod v Gonars, napad na vlak pri Verdu, prisiljeno partizansko življenje, koncentracijsko taborišče Rab, gestapovski zapori, Auschwitz, beg, Gradec, vračanje domov ob koncu vojne, priključitev umikajočim preko Ljubelja, Vetrinj, srečanje s pre-ganjanimi domobranci, taborišče za pregnance in studij v Gradcu, odhod v Ameriko. Pisatelj, rojen leta 1924 na Prevaljah, je knjigo izdal v New Yorku inje prevedena po angleškem izvirniku. Dclo je tako polno, da komaj verjame-mo, da gre za doživetja enega samega človeka. Knjiga prikazuje razpon od predvojnih dni do obdobja pet let po vojni in osvetli svetovne dogodke z zornega kota mlađega nadarjenega človeka, ki je v Ameriki doktoriral iz muzikoloških znanosti. Knjiga je napisana tekoče in človeško toplo in je ob navedbi virov dragocen dokument takratnega časa. Francc Pibernik je pri Mohorjevi družbi izdal knjigo Janez Jalen, s podnaslovom Življenjska in ■pisateljska pot v dokumentih, pričevanjih in razlagah. Knjiga prikazuje zanimivo in bogato življenje pisatelja, ki ga gotovo mnogi poznate po znanih zgodbah iz gorenjskega planinskega in plan-šarskega življenja Ovčar Marko, Cvetkova Cilka, Trop zvoncev in seveda Bobrih, ki še danes po-gosto veljajo za obvezno domaće branje osnovnošolcev, kjer gre za trilogijo o življenju mostiščarjev na Ljubljanskom barju. Janez Jalen se je posvečal tuđi dramatiki, avtor Pibernik pa nam ga predstavi tuđi kot duhovnika in človeka, ki je klasik slovenske idile, njegove pripovedi o gorenjskem malem človeku pa so bogat dokument časa iz polpretekle dobe. Knjiga Za Evropo Mohorjeve družbe Celje, avtorja Roberta Schumana, prihaja ravno pravi čas med nas, saj odštevamo že zadnje dneve, ko se borno priključili k Evropski zvezi. Avtor je svoje zapise o nastajanju Evropske skupnosti napisal že pred štirimi desetletji in v njih govori o viziji in priza-devanju za mir ter o političnih, ekonomskih in kulturnih zame-tkih evropskih povezav. Avtorja Schumana prištevamo med očete nove Evrope, saj se je dolga leta prizadeval ustvariti temelje za skupni dom evropskih narodov. Bistvo njegove misli je "ideja o spravljeni, zedinjeni in močni Evropi", kjer obstaja "solidarnost SLAMNIK-mar«c2004 stran 17 KULTURA Recenzija filma .azi Ali spolnost kol oblika bivanja, hi lahko rekli. Zgodba prikazuje (spolni) odnos starcjšcga moškega in šc ne polnolelne dekline; Icr manifestacijo njunc ljube/ni skozi pester repertoar spolnih praks. Temu južno-korejskemu izdelku rc-žiserja Jung Sun Woo-ja, zelo dobro uspe iskati skupne elemente spolnosti in Ijuhezni, kar je po mojem mnenju tuđi njegova glavna odlika. V tem kontekstu pa skoraj ni moč prezreti teze Jaqoucsa Lacana, »da je Tvoja želja vselej želja Drugega.« Poanta stopnjevanega sado-mazohizma, katerega posledica so tuđi resne fizične pošk(xlbe, torej sploh ni v samein prakticiranju Ic-tcga, pač pa gre zgolj za prei/kus lastne domišlijc, kako daleč v svojem i/ka/ovanju ljube/ni bi Sci Drugi, silino da nam dokaže, kako zelo nas ljubi. Fantazija, da si tišti Dni-gi,takega početja (deniino bičanja) tuđi neizmemo želi, je zato vselej močnejša in strastnejša (xi realnosti. Zanimiv kontnipunt napisanemu pa je v tem, daje iluzija v obliki spolne naslade dojeta kot resnična, saj ima polcg fizičnih poškodb tuđi dnjgc, predvscm psihične učinke v življenju obeh junakov. (irc za iluzijo, ki je obema skupna, /i\\o je za kratek ćas lahko tuđi resnična. Tuđi »analne faze« se je ustvarjalcc lotil vcčpl&stno, saj so človcški iztrcbki najverjetneje najmo-čnejša tabu tema. V življenju se obnašamo, kot da opravljanje »velike potrebe« ne bi bilo skupno vsem. V časih, ko je na vsakem koraku tako popularno govoriti o spolnosti, se zdi, kot da je azijski režiser hotel povedati, kaj se zgodi, čc se grc v tem voajcrizmu do konca. Tako je večina naštetega za povprečncga gledal-ca Se vedno »moralno neprobavljiva,« saj je pokazatelj kvalitete izdelka zgolj sprcjcmljivost dotične spolne prakse, kar pa je škoda. Poanta grc po mojem mnenju v drugi smeri; po cni strani kaže na naše (ali vaše) spolne fantazije in določeno nc-izživctost, po dragi strani pa ponuja zanimivo interpretacijo tega, da je morda tuđi v spolni praksi z zadostno intenzitet«, moč prepoznati določene elemente ljubczni, ki na dolgi rok sc-veda ncizbežno vodijo v odvisnost. Se pravi, ne glede na usodo tega para, je njuna spolnost, ne glede na to, kakšna je. edino resnična. Vsc ostalo so laži. Pišem recenzije filmov, ki so predvaja-ni v kinu Kinodvor. Žiga Čamernlk Ženski pevski zbor Stane Habe Društva upokojencev Domžale Petje in pesem srečo prinašata Lcto mino a žc 25 let, odkar je bil ustanovljen Ženski pevski /bor Stane Habe, Društva upokojencev Domžale, ki mu je na njihovem prvem koncertu prof. Matija Tome dejal, naj s pogu-miini hodijo po začeti poti, da morajo vztrajati naprej, saj njihov doprinos k lepo začeti pesmi ne bo zaman. Tega se vsesko/i /.avedajo vsc pevke, ki jih je 21. Likovna razstava v Modri galeriji - Pevec s.p. Akademski slikar Jurij Kravcov V likovni razstavi, ki bo potekala v Modri Galeriji - Pcvcc s.p. do konca meseca marca 2(H)4, se ncizogibno izraza svojevrsten in izviren likovni jezik ruskega akademskega slikarja Jurija Kravcova, ki od leta 1992 *-'vi in ustvarja v Sloveniji. Svoje slikarsko znanje si je pridobil na akademiji v Kostovu, nato je živel v St. Petcrsburgu, kjer se je spoznat '■ rusko avantgardo prve Iretjinc 20. stoletja in kasneje z abstrakcijami ^"ictniSkega undergrounda. Pot ga Je nato zanesla v Bolgarijo, kjer je s'>dcloval v osrednji državni galeriji Otechcstvo v Sofiji, nato pa v Slove-nijo k Kvljcnjski sopotnici Anji, ki jo poznamo tuđi kot soavtorico nc-katerih njegovih likovnih del. Že prvi površen pogled likovnih dcl slikarja Jurija Kravcova nam vzhuja estetski užitek s pravo meni skrivnost-ne igrivosti in čustvene obarvanosti. V motiviiem svetu se poigrava prcdvsem z ženskimi portreti, tihožitji in up^/' ''' ' ;-Ji**^* ^j/ A ^ m\^OvJ tlVfifL ogljikovi hidrati fOAfM/J.^,, ^*"'_________________LIST ■7 <^^"fl / /^X*Sž^ A 8"ava' ^^^ g|brt poezije i / A^T^H AG možgani, ^Hfi|-, 22Pd ^pN :;akovinp donvoda 0VEN_____________PI.OD dan j/T^t*/^\. T vrat, ftJiJ meteorologov /U2w/«\f tilnik, Uf Z4S r o W^^zobje' W l/) n^^ hs^^ J so'' korenina, W v ~ Q ^*si«>*^ ^ gomolji | 25CG U ^ KORENINA ---------------' /-<—-^v (sveže svetio"") 26Pg c mw\ z dihaia' fcWI *"* D f*^>ietra ▼ i^ 0^ ^-»"""*^ ogljikovi hidrati 50TO ^ »AK____________LIST Zl Cr / ^'^fe^vv 0 srce- ^ I V/l n rv /*'ifiiiL N/* krvni obtok,.—. -------v— x V3PP / e hrbet y£J \_,.Q \ ** C_______) ^^^ 9 Pp § ^wls ™^ © ■ 1 vfflf|itEv i beljakovine pi_OD PISMA BRALCEV pisma bralcev stran 18 Za iskrene želje je čas vedno pravi Zamišljeno zrem v Slamnik. tistega, ki je izSel v manu lani, v obc itevilki, kjer so strani namenjenc materam, ženam (ob 8. in 25. martu). In čez te že izpisane besede, frke, se mi porodi stih nedavno umrlega pesnika in urednika, Jožeta Šmita: »Jaz pa sem daloč, dale£«. Tako tuđi moje misli poromajo v brczdanjo minulost. ki ji je samo čas brezkončni sodnik. Spomin se zaustavi v verzih, žal tuđi žc umrlega pesnika Ja-neza Menarta, tega samoniklega poeta globin duš slovenskih ljudi. »Ampak jaz hočcm, stotisočkrat hočcm živeti!« In iz teh stihov se porodi pomisel. Pre-šine me, kakor plaz z gora, kakor pesem slavca, ki zaljubljeno zapoje v svetlobi zahajajočega sonca. Misel. Kako prav-zaprav živijo te naše žene? Med nami. Kakšen je njihov, pa naj bo tuđi že sto-tisočkrati dan, ko hočejo, želijo živeti? Ko bi morda rade drugače zaživele in živele! Pa v trdem, realnem življenju živijo kot MORAJO. In navsezadnje preživijo. Vsaka s svojo usodo zaznamo-vano! Pomislim, kakšen je dan delavke, za strojem, tam v tekstilni, učiteljice v razredu, zdravnice, ki jo v ordinaciji caka polno otrok, pravnice na socialnem centru. Tuđi vse matere in morda polne skrbi za svoje otroke. Majhne, odrašča-joče, nezaposlene, [majo med svojim delom in dolžnostimi sploh pravico pomisliti nanje? Četudi le v mislih, v trenutku'? Jim morda razčlovečeni čas nenehnega omejevanja pravic ni ćelo ukradel te pravice? In kaj naj povedo otrokom, ko jim morda pomolijo eno samo cvetlico za ta njihov dan? Da je tuđi njihove lastne otroke ta čas oropal zakanček radosti... Pa vendar ni samo brezup, somrak. Pomisel se živo pomudi ob hekaterih srečanjih in pogovorih z obema že ome-njenima poetoma. V besedovanju je oži-vela tuđi beseda mati, žena, dekle. Tuđi o izrečenih žcljah, topline v njih. In prav zato mi ludi še danes odzvanjajo njime besede: »Za iskrene želje je čas vedno pravi«. Razmišljam. Je tuđi zdaj? Kdo ve, in ali bodo želja sprejete, dobrodošle, bodo prave? Ne vcm. Ali eno vem zagotovo: Med vojno in v tistem povojnem času obnove in nekaj desetletjih za njim so naše žene, matere doživljale svoj dan veliko bolj srečno, ustvarjalno, s pove-zanostjo in s toplino ter brez odtujenosti. V teh dneh jim poklonimo vsaj delček tega? In tedaj, koje čas pravi! Leon Senger On in ona, dva vzporedna svetova: marec posebej ustvarjen za oba Tako vsaj trdi skupina jezikoslovcev in različnih infbrmatikov. Razloge za dejstvo, da ženske pogostejc upora-bljajo osebne /aimke gre iskati v stari sociološki trditvi, da ženske govorijo o osebah, moSki pa o stvareh. Vendar po mnenju nekaterih teoretikov spol ni preprosto prirojen in biološki, prav (ako ima opraviti z obnašanjem, kot s tem, kar dejansko smo. Ali ne opo-zarja tuđi kdo od kritikov, da se geji, lezbijke in travestiti ne najdejo v priprosti družbeni definiciji moškega in ženskega spola? Mesec marec je res kakor posebej na-menjen obetna svetovoma: moškemu in ženskemu. 8. marec kot dan žensk že zdavnaj ni več »samo« praznik »ko-munističnih« žensk, oziroma nasploh dobiva, kakorkoli gledamo, čedalje širšo razsežnost kot dan žena od deklet dalje. No, moški bolj neuradno, čc tako rečem, praznujemo IO. marec kot dan mučencev »od žensk«... Tu je tuđi 19. marec, praznik sv. Jožefa kot zaščitnika moških, materinski dan pa si je itak pri-boril javno veljavo in spoštovanje... Tokrat hočem kar tako malo priklicati v spomin pouk mojega profesorja latinščine in francoščine, Kamničana Ivana Zika, ki me je naučil deset latinskih zapovedi o pitju vina. Spoznajmo jih, saj bo res marec bolj ali manj za-znamovan s proslavljanjem: Semel ut mel (Sladck kot med) Bis si vis (dva zamoč) Ter prudenter (tri za pamet) Ouatcr permitit pater (štiri, će oče dovoli) Quinque relinque (pet - si na meji) Sex prohibet lex (šest že zakon brani) Gradbeni odpadki - še enkrat Iz časopisnih obveščanj (l)elo, 6. februar) je razbrati, da je glede na inspekcijsko odlofbo edini krivce za nedovoljeno odložene gradbene odpadkc kmet iz /ej. I/ ekspertize, ki jo je pri poohlašfeni instituciji moral kmet naročiti, izlia-ja, da bodo mešani gradbeni odpadki po vscj verjetnosti lahko ostali na njegovih parcelah. Kcr grc tako v tem pri-meru, kot šc najmanj v štirih drugih primerih, za nedovoljeno ravnanje / ozirom na Pravilnik o ohremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov in Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradhenih delih (Ur.l.RS,št 34/03), upravi-£cno prifakujemo od pristojnih natančno pojasnilo: I. Zakaj ni okoljevarstveni inspektor kazensko obravnaval najprej investitorja, ki mora zagotoviti, da izvajalci dcl gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov (7. člen Pravilnika), in zakaj ni investitor zagotovil naročila za prevzem gradbenih odpadkov, njihov prevoz v predelavo ali odstranjevanje ter njihovo predelavo ali odstranjevanje (9.člcn Pravilnika) tako, kot je določeno v projektu rušenja objektov (št. projekta 121/03 z dne 4.7.2003) in v nacrtu gospodarjenja z gradbenimi odpadki, ki je sestavni del gradbenega dovolje- nja št. 35102 224/2003 23043 z dne 9.9.2003, izdanega za objekt Mercator na lokaciji rušene tovarne Toko. 2. Zakaj inspektor ni takoj po prvi prijavi nedovoljenih od-vozov gradbenih odpadkov preveril, čc ima zbiralec odpadkov od pristojnega ministrstva dovoljenje za dejavnost predelave in odstranjevanja odpadkov po prcdpisani klasifikaciji, za kar mora izpolnjcvati pogoj, da ima sredstva in opremo ter objekte in naprave za zbiranje gradbenih odpadkov ter zagotovljcnc možnosti ponovne uporabe ali odstranjevanja zbranih gradbenih odpadkov (14. in 23. člen Pravilnika): 3. Zakaj inspektor ni pri izvajalcu del ob oddaji vsake pošiljke odpadkov preveril, ali je bil izpolnjen cvidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki (X. člen Pravilnika). Javnost pa ima glede na 14. člen Zakona o varstvu okolja (Ur.l.RS, št. 32/93) pravico biti obveščena o tem, kako so bili glede na predpise obravnavani, in kam so bili odpcljani gradbeni odpadki pri rušenju tovarn llclios in Toko, in zakaj, kljub prijavi pristojne inspekcije tuđi nišo ukiiepale proti znanemu povzročitelju, ki je gradbene odpadke nedovoljeno odložil na kmetijskem zemljišeu zamočvirjenem travniku v Turnišah, na meji naravnega parka Blata in Mlake. Zahtcvamo, da se poročila o tem javno objavi jo. Od občinske uprave, ki ima tuđi možnost pri inšpekcijah zahtevati ukrepe za spoštovanje predpisov ter skrbeti za čisto okolje na območju svoje občine, pričakujemo odgovornost do problematike gradbenih odpadkov. Jože Nemec Septem f'acit te uneptem (sedem te onesposobi) Octo non docet vino docto (osem ne spodobi se učenim možem) Novem facit te bovem (devet - ne-umen si kot vol) Decem para tibi nečem (pripravljaš si gotovo pogubo). Ker pa vino kadar meja ni dovolj trdno postavljena, lahko človeku srce razveseljuje, lahko te tuđi zastruplja, naj mi bo dovo-ljcno, da izustim moškim nekaj napotkov, kako naj se pri ženskah opravičijo, če je z njihove strani sploh kdaj kaj narobe. 1. Vsak izgovor je dober, tuđi če ga pes na repu prinese; vedno se najde, kar se išče. 2. Bolje je gledati po zelenih vranah pa priznati usmerjanjc pogledov v »napačne« smeri. 3. V vsakem kritičnem pritneru je treba zaigrati na šc ne izkoriščcnc strune umetnosti in se vesti tako pritajeno, kakor da bi tuđi vode ne skalili, kaj šele kaj drugega. Tako. Ostalih sedem napotil sledi drugo leto, če ne bo prehude zamere, ker sem letos žc v zamudi. Pravzaprav niti ne, saj ima vsak praznik tuđi svoj podaljšek. In? Ivan Keplc Zemljiška knjiga, znanstveno raziskovalno delo? Ne vem, kako se poiutijo tišti, ki so pred leti odklonili plačevanje »nuj-nega prispevka« za vpis v /emljiško knjigo. Vem pa, da se vsi ostali pomutimo kot tište prijazne, trpeŽne štirinožne živali, ki se oglašajo s pre-dirnim InjAz! Sedaj je lahko biti vse-ved, čudno (morda niti ni), da nihče od medijev ne zna na take spodrsljajc pravofasno in ustrezno opozoriti. Če bi se takrat kakšen od strokovnjakov oglasil s svojimi pomisleki, bi se zadeve v tem in tuđi podobnih primerih zavrtele povsem v drugo smet Zaključck, ki se ponuja sam, je tak: »izvajalci« so hoteli na hitro prigrabiti denar in prepričati nevedne nevpisanc, kako nujen je ta nostopek, še posebej pa, da ga ne bo možno izpcljati brez vnaprejšnjega vplačila. Sami pa so vedeli, da bo postopek trajal letil in leta in da bodo plačniki, čc ne že pomrli pa vsaj postali senilni. Da je postopek vpisa v zemljiško res zamotan, ni dvomiti, vsaj kar se tiče strokovnosti ljudi, ki se ga lotc-vajo. Zakaj do vpisov ne prihaja sproti, ne vcm, pomembno je, da se zida in prodaja, vmes pa še kaj pomešetari in pogoljfa. A tuđi oscl se prej ko slej spametuje in enkrat reče Nej Az! In od sedaj naprej plačuje le za tisto, kar ima že v roki. Zemljiška knjiga pa bo šc naprej zaplc-tala in razpletala svoje štrene in se delala strašno pametno. Tako kot se za knjigo, naš nacionalni ponos, tuđi spodobi, p.s. Za nekatere pa najbrž vpis ni velik problem. V Domžalah smo dobili še en trgovski center, simbol naprcdka in kapitalskc moči. Njene prve nedolžne žrtve so lepa drevesa, ćela vrsta njih, ki so motila »čudovit« razgled na boiloča parkirišća, reklame, nakupovalnc vozičke... Koliko let je treba, da drevesa zrastejo v laki moči in veličasinosti? Komu mar, ko grc za denar. Mlomlra Šeglna Naš Tonček 2 Draga Domžalčanka, ne razumem, zakaj se nam nisi hotela predstaviti s svojim pravim imenom, a hi ti kljub temu rada čestitala za tvoj članek, saj si ena reilkih, ki /more začutiti stisko cJovcka s samega druzbenega dna. l'ragično pri tem je, da za to ni potrebno drugega, kot malo bolj na Široko odpreti oči, a kaj ko tega eno-stavno nočemo storiti. Mnogo lažje je, da se Tončku in njemu podobnim na daleč izognemo ali pa nanj pokažemo s prstom, ter ga ohsodimo, češ, da si je kriv sam, kajti vsak naj bi hil sam "svoje srečc kovač". Pozabljamo pa, da človek človeku ni enak, in da lahko tuđi mi kaj hitro koneamo podobno. Rada bi mu pomagala, pa ne veš kako? Hdini nasvet, ki ti ga lahko ta trc-nutek dam, je, da ob vajinem naslednjem srečanju zaviješ v bližnjo pn«iajalno, kjer kupiš sendvič in mu ga podariš. Kar vidim njegov presenečen pogled in tište iskrice v oćeh s katerim ti bo verjetno brez dodatnih besed dal vedeti kako plemenito je bilo dejanjc. Ob misli, da seje vendarle našcl nekdo, ki seje popolnoma sam od sebe spomnil tuđi nanj, nesrečni-ka, pa mraz ne bo več tako zelo hud, kajti ogrela ga bo ta lepa, topla misel. Prepričana sem, da bi se uspela najti sobica v kateri bi lahko prespal, si ogrcl prezeble ude, zatisnil oči brez strahu, če bo zjutraj šc živ. Problem je v tem, da Tonček ni cn sam, saj je njemu podobnih veliko in žal jih čedalje več tuđi bo. Ob tem se mi poraja vprašanje, čemu namenjamo toliko denarja za razne dobrodelne organizacije, ki te prispevke nakazujc oziroma naj bi jih, ubogim, lačnim Ijudem v daljnji Afriki recimo. Nič nimam proti, moti me Ic, da ne vidimo, kolikp revežev imamo na lastnem pragu. Poskrbimo najprej raje žanje, šele po-tem za one druge. Marta VI sprašujete... ml polščemo odgovor... V Uredništvo Slamnika je poklicala mamica iz .larš, ki jo zanima, zakaj šc nišo postavljeni ležeči policaji na poti čez mostiček pri MLINU v .lar-šah, t.j. na poti v podružnično solo Rodice v Jaršah, skrbi jo namreč varnost teh malih otrok do četr-tega razreda OŠ. Čez mostiček, ki ima sicer omejitev 1,5 tone, vozijo tovornjaki z neprimerno hitrostjo. Predlagala je, da se mostiček eno-stavno zapre /a vozila in pusti prihod samo za pešec. Povedala je, da je bilo na to temo žc obljubljeno, da bo nekaj narejeno, da pa je dobila informacijo, da se je /ataknilo na občini. Na pristojnem oddelku Občine Dom-žale so povedali, da je ureditcv peš poti za varno pot otrok v solo v Jaršah v planu za letošnje leto. Že prihodnji teden se bo zadeva pregledala in naročila preverba stanja oziroma manjši nacrt za izvedbo varne poti. Nacrt bo osnova za strokovno rešitcv, ki bo izvedena v letošnjem letu. Odgovorna urednica Pošta Slovenije - izpostava Domžal - pripomene pošiljke: Imam eno vprašanje za Pošto Slovenije - Izpostavo v Domžalah, kjer sem prcjcl priporočeno pošiljko na dom. Le taje imela 8-dnevni rok za prcvzcm, a se Pošta tega ni držala, saj je bilo v iz-pisku, ki sem ga prejel, napisano, da se X-dncvni rok prične šteti od datuma, ki je bil napisan spadaj v okvirju, kjer piše, kdaj in kje lahko dvignem to pošto! Pošto sem dvignil pred potekom X-dnevnega roka, a je bila moja pošta na Pošti v Domžalah že med tistimi, kjer piše, da naslovnik ni dvignil pošte! Ali jebilatomalomarnost Pošte v Domžalah in njenih uslužbenk, ne vem, zato prosim za odgovor na to pismo bralcev. Urban Žnldaršlč Kdo bo plačal sodne stroške? Dne 21. februarja 2004, sem prcjcl Izvršbo Okrajnega sodišča v Domžalah, kjer sodišče dovoli predlaga-no izvršbo RUBU/ PRKMIČNIN in za sodne stroške 18.000,00 sit RUBE/ PRKJKMKOV. Podjetje GRASTO d.o.o. iz Domžal me je tožilo za neplačane stroške za-menjave gorilca v kotlarni na Mikloši-čevi cesti v visini 15.540.00 sit. Dne 14. januarja 2004 sem prejel od podjetja GRASTO d.o.o. dobropis v visini 21.166,00 sit, kar predstavlja pre-več plaćane akontacije za ogrcvanjc za obdobje od 0«. do 12. meseca 2003. Sprašujcm se, zakaj me je dalo podjetje GRASTO d.o.o. na sodišče, saj so meni dolžni razliko, to je 5.626,00 in to od 08. do 12. meseca'2003. Sprašujem se, kako ažurno knjigovodstvo imajo v pixljctju GRAS'IT) d.o.o, in kako vodijo evidenco plačil dolžnikov za ogrc-vanje slanovanj. Nišo mi poslali niti OPO-MINA PRKD VoŽBO, kar je običaj pred vložitvijo tožbe, saj so sixlni stroški kar visoki v primerjavi z toženim zneskom. Mcnim, da bi lahko edino jaz tožil njih za neizplačano razliko med mojim dobro-imetjem in dolgom, to je za 5.626,00 sit. IVipominjam, ila sem po montaži gorilca zahteval na vpogled vsc stroške nabave in montaže novega gnelci, saj omenjena ko-tlovnica ogreva cea 510 slanovanjskih enot in šc Miirkct VliLIi in bite. Razilclilnika nisem dobil, niti mi nišo pojasnili, kako so stroške razdelili na pombnike kotlovnice. Mcnim, da bi moral bili razdelilnik stro-škov transparenten /a vse uporabnike kotlovnice. Ce moram nekaj plačati, imam tuđi pravico izveileti, kaj in zakaj plačam. Mllan Špller Odgovor Uredništva Spoštovana Veronika I Ivala za pisanje. Res je, daje dogovor, da zaradi nove tehnologije objavljamo »lc« članke, ki jih dobimo na disketah in po elektronski pošti, vendar so tuđi i/jeme, ki potrjujejo pravilo. Našim dopisnikom, res Ic izjemoma, članke tuđi sami prepiše-mo, še zlasti čc nas obvestijo, da nimajo tehničnih možnosti. Tuđi vašega smo in z veseljem. Prepričani smo, da bo avtorica »sole za starše« vašo pohvalo in željo pre-brala ter našla čas za podobne članke. Lepo se imejte in oglasite se še kaj. Odgovorna urednica SLAMNIK - marec 2OO4 stran 19 UREDNIŠTVO Gensko spremenjeni organizmi (gso) dojenje rastlin in /ivali i. izboljsanimi lastnostmi je bila želja kmetovaleev o dve vstopnici za tradicionalni koncert ZAMETNE VRTNICE, ki ga ob materinskvm dnevu v nedeljo, 2H. marca 2004, ob 19. uri v Šporlni dvorani Kamnik, skupaj s številnimi glasbcni gosti pripravlja Boris Kopitar. Če vslopnic šc nimatc, poklićite 051 202 200. nih ra-ziskav na tem področju ni. Većina GSO, ki so prisotni na sveto-vnem tržiSču, vsebuje označevalne gene, odporne na antibiotike. V kolikor se GSO uporablja za prehrano ljudi ali ž.ivali, obslaja možnost. da se gen odpornosti na antibiotik v prebavnem traktu prenese na bakterije. Tovrstna možnost je sicer majhna, obsežno gojenje GSO pa utegne občutno pospeSiti že sedaj problematično vprašanjc odpornosti bakterij. Zato so v EU od leta 2004 zakonsko prepovedali uporabo genov za odpornost na antibiotike v organizmih, ki bodo namenjeni prehrani ljudi. Potoža] kmetov, M pridek**) GSO Proizvajalci nove organizme patentira-jo. tako da je vsaka rastlina, ki vsebuje nove gene pod patentno zaštito, kmetje pa morajo pri nakupu semena plaćati še licenčnino. Na ta način se povečuje od-visnost kmetovalcev od izbranega pro-izvajalca gensko spremenjenih semen, ki v nekaterih primerih hkrati proizvaja tuđi ustrezne herbicide in insekticide. Problem GSO je tuđi kontaminacija pridelkov na sosednjih poljih, saj v naravi prenosa cvetnega prahu ni možno kontrolirati. Problem kontaminacije je še bolj izrazit zato. ker potrošniki GSO zavračajo, zato imajo gensko spremenjene poljščine nižjo ceno. Poleg tega je treba označiti vse izdelke. v katcrih je nad 1 % gensko spremenjenih sestavin. Ekonomsko škodo lahko torej utrpijo tuđi listi kmetje. ki gensko spremenjenih organizmov ne želijo gojiti. Slovenska zakonodaja na področju GSO Slovenski zakon o ravnanju z GSO povzema pravni red EU. Predpisuje, da je za gojitev CiSO potrebno opraviti (K-cno Iveganja in izdelati nacrt za pri- Zavese za vaš dom in dobra počutje Ko sonet' posije sko/i okna nas spomni, da su tuđi v našem stanovanju potrebne spremembe. Menjava zaves v novih vzorcih in barvah nam polepša in popestri naš dom. Izbira zaves je zahtevna naloga, ker so pomemben del notranjc opreme in se morajo lepo skladati z ostalimi elementi v našem prostoru. Sprcmljajo nas vrsto let, zato se moramo ob njih dobro počutiti. Ker v Lan- u vemo, da je izbira zaves lahko zahtevna . vam bodo proda-jalci trgovine LAN v Breza centru -Domžale v I. nadstropju pomagali z svetovanjem do lažje odločitve. Poleg svetovanju v trgovini vam zavese tuđi zašijemo. Ob najlepši in najvećji izbiti zaves i/ uvoza imamo v ponudbi tuđi bombažne in lanene tkanine, ter tkanine za pite s posebno obdelavo (scotchgard) primeme a dom in gostinstvo. ( c pa se Se niste odločili. kaj bi imeli na va^ih oknih . vam poleg zaves nudimo tuđi vsa ostala sencila samostojno in v kombinaciji z zavesa-mi in dekorativnimi tkaninami. Z Tendo ali Markizo pa vam naredimo tuđi senco za vaš balkon ali teraso. Kot pormdbo k zavesam vam nidimo tuđi montažo kamis , senćil in na-mestitve zaves v prostor. Ponudbo pa si lahko ogledate na naSi internet strani http://uscrs.volja.net/ landoo ali pa v naše/n prodajno raz-stavnem centru LAN na Letališki 32, I (XX) Lj ubijana Tel :01 / 544 30 96. Za već informacij nas lahko poklićete na telefon 01/544 30 % ,01 / 724 29 42.ali pa nam pišete na e-mail: lan.doofaisiol.net. Vabimo vas, da nas obiSčetc in se sami prepričate o naši najvećji in najlepši ponudbi zaves, dekorativnih in lanenih tkanin ter vseh vrst senćil. DIMMOX NAČKTOVANJE IN IZVAJANJE OGRTVMJA S PLINOM URDITEV OCSEVANJA V NOVI, STARI HIŠI ALI STANOVANJU DIMNIKILASTNE PROIZVODNJE 01/519 7184, diminox@siol.net, www.diminox.si mer nepričakovanega širjenja v okolje ter pridobiti dovoljenje pristojnih orga-nizacij. V postopek izdaje dovoljenja je vključena tuđi javnost. Z letom 2004 bo v Sloveniji treba označevali tuđi tisle izdelke, v katerih je več kot 1 % sestavin, ki so gensko spremenjene. Še bolj strog režim označevanja in štedljivosti, pa se obeta po vstopu Slovenije v EU, ko bo treba označevati tuđi tište izdelke, ki so le izdelani iz gensko spremenjenih organizmov. kljub temu. da gensko spremenjene sestavine v končnem iz-delku ni več. Oznaćevati bo treba ludi krmo, ki vsebuje gensko spremenjene organizme oziroma. je bila iz njih iz-delana. V«e informicll o SSO1« ni voljo na splitnlh itranih Uminotore. slovonske tundaclje za traJMKtnl ranoj www.umwiotera.org V«H0DH, «[«*» M»»VL"» K0NIC* SUO« "JJ>E» «»JE HAJ»,IH „EZNANEC «J* %'kA tfiBBi- "»»» MJAMKIV VC»W ,„,»,,, ™™ BELGIJI SHUJA,_________________________I^EH^NE (M>UHA) ______PL«V»LEC ______ „«»M (C*'°L)_____________ ™^"' I „SSov BESEDNA Umi VRSTA, __ SUB- LIRO STAKTIV_______________________________________________________________________________________________________________________VIMTUHA____________________________________________________ eoDOći VLADAR Crnilo za " Škotski ~ *»»u .uciic PISANJE IGRALEC ----------- »"V« (DAVIO) OIVEIMA MAU"ES""° "OECNA SMUCA" JffifJi1!!, _______SPOLZKEM ________________________________KOSU________________________________________i*!*™u________________ IVAN AMER1SKA JOHN .... HANS .ifJijV •"»LK* T"»VOI-T« »LAI« .T.JNIK *«' "raIe? --RE"ICK k^kTr" "l0" '««"- SHABIF____________________BEOTUEC_________________________________LAKOVlC___________________________________^_____________________________________________:___________ k del S!tii' *"a- m SOPROGA P0STEU- „"''£ «»»!L W NINE MAIATE "•**>. >" _ „..,. ZVITtKZ tLADEK U ..fEltr " *«"*- TROPSKI T NALNOST NIM, SADEj /___________^_______________________________________________________________________________ ________|____________________________NA»EVI I_________ .",!eev ntm tSSti FRANCIJI________________________________________________________KISLIHE___________________________________________LECINOVI_______________________________________________________________ ELASIEN1 KRISTUSOV KtMMTO SKRAJNI ODPRTA ZNAK SODNIK NOOILE KONEC TELESNA FRANCUSKA ----------------- P0L0T0KA P0SK0DBA PEVKA HOtNO KORALNI ___________________ (PATKICU)__________________________________________POPIVANJt_____________________,_____________________,_____________OTOK_________________ PRIPRAVA NA...... OSZAtO- ATRliKA VHODNIH VRATIH VANJE AlTritiPA ZATRKANJE ,5, Mladi rod 18, Komcnda Po- PEDIKURA PANČUR V01/72 45106 Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, ćetrtek, petek potnik, Student 1, Student 2 17,5, Vele Domžale, LŠK Upokojenci 17, Mentor 13,5, Vele Domžale mladi 13, Crni Graben 11.5, Bor Dob 8. Po sedmem kolu druge ljubljanske delavske lige vodi druga ekipa Kliničnega centra 19, pred Višnjo goro 18.5, sledijo Crni vitezi 17, Telekom 16, Medvode, Buscotra-de 15.5, Bar repek Trzin 15, Karei Jeraj 1, Barob 2 Šmarca, Komen-da Gaber 14.5 itd. Pospešenišah Vele Domžale tuđi letos nadaljuje serije svojih turnirjev v pospeSe-nem šahu. Februarskega turnirja se je udeležilo 24 Ijubiteljev šaha. Zmagal je kdo drug kot Vid Vav-petič, ki je, oddal le dva remija. Vrh sta krojila tuđi Ljubljančana, oče in sin Srebrnič, sin pa je tokrat prehitel svojega velikega učitelja. Lep turnir je odigral tuđi veteran Franci Župane z uvrstitvijo na sedmo mesto. Končni vrstni red: Vav-petič 6, Ivačič 5.5, Marko Srebrnič 5, Vojko Srebrnič, Jerina, Bojan Osolin, Župane 4.5, Percl, Kohek, Jurič, Janjič, Marjanovič 4 itd. Šahovske vesti Letošnji zmagovalec pokalnega prvenstva ljubljanske regije je ekipa LŠK Upokojenci iz Ljubljane 8, pred Komendo I 6, Crnim grabnom in Komendo II 4 itd. V Domžalah je potekal prvi klub-ski turnir ŠD Jus Securitv v pospe-šenem šahu. Udeležilo se ga je 22 nadobudnih Ijubiteljev šahovske igre. Zmagal je premoćno Matjaž Kos 7, sledrjo Nina Bilbija in Pal Somi 5, Katja Jus, Urška Gregorič in Domen Gabrovšek 4.5 itd. Jože Skok \ OPTIKA Vili delovnih od 8. do 12. ure, "—------m m J od 15. do 19 ure, sobota od 8. do 12. ure Za šahovske sladokusce -Linares 2004 V Linaresu (Španiji) je bil od 19. februar ja do 5. marca najbrž letofinji najmočnejši šahovski turnir na svetu, in sicer 20. kategorije (povpr.ELO 2731). Na njem ni bilo le tigra iz Mandra-sa, Visvanathana Anunda, tret-jega na svetu po ratingu-2766. Končni vrstni red : I. Kramnik, Vladimir 2777 7.0; 2. Kasparov, Garry 2831 6.5; 3. Leko, Peter 2722 6.5; 4. Radjabov, Teimour 2656 6.0; 5. Topalov, Veselin 2735 6.0; 6. Sirov, Aleksej 2736 5.0; 7. Vallejo Pons, Francisco 2663 5.0. Za bralce Slamnika, med katerimi je zagotovo zelo veliko šahistov in Ijubiteljev kraljevske igre, sem izbral -vsaj zame- pravo šahovsko poslastico, to je partijo med velikim šahovskim romantikom in velemojstrom Aleksejem Sirovim in velemojstrom Teimourjem Rad-jabovim iz Azarbejdžana, ki sta jo odigrala v 6. krogu tega turnirja. Avtor teli vrstic je izbrano partijo z velikim užitkom in v družbi šahistov iz »klepetalnice«, kjer se je partija seveda tuđi komentirala, spremljal »v živo«, in sicer po in-ternetni povezavi s Fritzem 8. Aleksej Sirov (2736) -Radjabovjeimour (2656) Linares (6), 25.02.2004 I.d4 Sf6 2.c4 g6 3.Sc3 A.Lj>7 4.e4 d6 5.A,Le2 0-0 6.SO e5 7.0-0 Sc6 8.d5 Se7 9.b4 Sh5 lO.Tel f5 ll.Sg5 Sf6 12.A.LO c6 13./\Lb2 h6 14. Sc6 ^Lxe6 15.dxe6 fxe4 16.Sxe4 [ 16.ALxe4 d5 l7.Ad3?! e4 I8.ALH LDb6 19.Tbl Sh5 2O.c5 LDc7 je dobro za črnega] 16...Sxe4 17.Txe4 d5 18.cxd5 cxd5 19.Txe5ALxe5 2O.A.Lxe5 LDb6 21./\Lb2 (Novost. Prej so beli poizkušali 21.Dd2 in z 21.Bd4.) 21...'Kh7 22.LDe2 d4 23.h4 Tf6 24.Tel LDxb4 25.a3! LDd6 26.h5! Taf8 |26...Td8!?| 27.LDe4! Sc6 28.hxg6+ "Kg7 29.^Lcl De7 30.A.Lxh6+!! Kxh6 31.LDh4+ "Kxg6 32.A_Lxc6! [32.ALe4+?! Tf5 33.LDxe7 Sxe7 34.g4 "Kf6 35gxf5 -] 32...bxe6 33.Te5! Dxe6 [33...Txe6 34.LDh5+ "Kg7 35Tg5+ LDxg5 36LDxg5+] 34.Txe6 Txe6 35.LDg4+ Kf7 36.LDxd4± ... Velemojster Sirov je brez težav in vzorno pretvoril svojo veliko prednost v zmago v 66. potezi.. 1-0 Bogdan Osolin Predstavljamo športnika Đomen Vollmayer Mladi karatcist Domen Vollmaver je začel karate trenirati z osmimi leti v Sankukai Karate klubu Domžale v letu 2000. Z rednimi treningi in zav-zetostjo je pri rednem opravljanju izpitov za pasove dosegal visoke ocene. Tako ima že opravljen izpit za 3. kyu (zeleni pas) in dva vmesna izpita iehihan in nihan. Letos na-črtuje opraviti izpit za 2.kyu (modri pas). S tekmovanjem na borbah se je prvič srečal aprila leta 2002 na klubskem prvenstvu, vendar je tedaj iz nadaljnjega tekmovanja izpadel v prvem krogu. Z izkušnjami in prizadevnimi treningi pa so prišli prvi uspehi. Novembra leta 2002 je na državnem prvenstvu v kategoriji mlajši dečki do 35 kg dosegel tretje oz. četrto mesto, lani pa je v kategoriji mlaj-ših dečkov do 45 kg osvojil naslov državnega prvaka in za ta uspeh prejel tuđi priznanje Zavoda za šport in rekreacijo in Športne zveze Domžale. Karateistu Domnu želimo na njegovi športni poti še veliko uspešnih borb. Mladinska državna prvakinja v na-miznem tenisu Natalija Lužar (EDIGS Mengeš) V Hali Komunalnega centra v Domžalah je 6. in 7. marca potekalo 13. državno prvenstvo v namiznem tenisu za mladince, mladinke, dvojice ter mešanc dvojice. Organizator je bil NTS EDIGS Mengeš, na tekmovanju je naslopilo 66 mladincev, 50 mladink, 33 dvojic v kategoriji mla-dinci-dvojice, 25 dvojic v kategoriji mladinke-dvojice ter 50 dvojic v kategoriji mešanih dvojic. Poleg Natalije Lužar je v domačih rokah, torej ekipe Edigs Mengeš, ostal tuđi državni naslov pri mladincih-dvo-jice, saj je naslov državnih prvakov osvojila dvojica Orešnik-Vida. Natalija Lužar pa je bila tuđi druga v kategoriji mladinke-dvojice s sotek- movalko Tejo Budihno (Vrtojba). Na dvodnevnem tekmovanju je bilo moć videti številne zanimive in izredno kakovostne dvoboje, pa tuđi presenečenj ni manjkalo. Vse-kakor je državno prvenstvo v celoti uspelo, tako po tekmovalni kot tuđi organizacijski plati. Je pa opaziti manjše število prijavljenih tekmovalcev in tekmovalk, kar kaže na to, da zanimanje za (vrhunski) namizni tenis poćasi, a vztrajno upada. Zato bi morali odgovorni ustrezno ukre-pati, da bi mladim približali ta. dru-gaće izredno zanimiv in atraktiven šport, ki je, glede na dimenzije in potrebno odzivnost, vsekakor naj-hitrejši šport z žogo. V oči pa bode tuđi dejstvo, da priđe do opaznega poslabšanja kvalitete pri tistih že uveljavljenih igralcih in igralkah, ki se »odrečejo« domaćemu klubu ter prestopijo v drug klub. Tuđi do tega vprašanja bi se morali strokovni delavci in vodstva posameznih klubov opredeliti ter povleći ustrezne ukrepe. In kdo so novi mladinski državni prvaki v namiznem tenisu za sezono 2003/2004? Mladinke posamezno - Natalija Lužar (Edigs Mengeš) Mladinci posamezno - Tim Kridrih (M. Sobota) Mladinke dvojice - Škabar (Seme-dela) in Tomazini (Ilirija) Mladinci dvojice - Petrovič in Vida (oba Edigs Mengeš) Mcšane dvojice - Tomše (Olimpija) in Škabar (Semedela) Tekst In loto: Janez Stlbrlć T|l Hl BAT PEl^^H JsOL HPCOMMld^^H EIlMI/M; • lll'KKlffiite Cffi ■taUEGAOLM Hlpnost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengel OČ€SNftftWWlftNTft - okulistični pregled -merjenjeočesnegoprtosto - očalo - kontoktne lece Cesto borcav 5,1235 RADOMUC telefon 01722 88 90 Računovodski servis cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale 01/721 30 18 Dodatna športna oprema vas naredi boljše, -4 KREDIT NA POLOZNICE ~*BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV :< STARO ZA NOVO Lh_ Omajonl itrlji vcail Ota, Aoo»nt B»rttt% In Mitrte »mo dodali opremo za iportnl tatfad In vaflja udobi« w jih t brtdno ugodniml osnemi poslali v atatja ., Zad*Hleaw»plaaapohl«i««n 0a aa boata do 31 marot odioćiii u moeM Iz omajana Mrtja, vam borno braiplaona dodati 4. lato Oaranofi« i» motor » krmilno »lolorontko in manjatn*. www.avtocenter-subelj.sl Obrtniika 8, Domial« PRODAJA: Ml.: 01 781t 881 SERVIS: Ml.: 01 7816 SSS SLAMNIK - m«r»c 2004 SPORT stran 22 Yacht Club Domžale 5. Navticni veleslalom je odlično uspel V'acht Club Domžale je tuđi letos na slovenski kulturni praznik 8. fehruai ja organiziral, /daj že tradicionalni, peti Navtični veleslalom v Kranjski Gori, pod generalnim pokroviteljstvom družbe Mobitel in Diners Club International. Da so ljubitelji navtike in zimskih špor-tov vzeli prireditev za svojo, zgovomo priča veliko število obiskovalcev in malo manj kot 300 tekmovalcev, ki so se med seboj pomerili na snegu. Kot vsa leta poprej pa je bil ta nav-tični spektakel tuđi letos dobrodelno obarvan, saj so organizatorji podarili Iskrici Nedcljskega kar 400.000 Sit. 5. Navticni veleslalom je v sončnem vremenu potekal v samem eentni Kranjske Gore. pred hotelom Larix, na prizorišču, kjer se srečujejo smučarji, turisti in na-ključni obiskovalci tega zimskošportnega središča. Prireditev je tuđi letos domisel-no in duhovito povezoval priljubljeni voditelj z Radia Hit. Robert Pečnik Pečo, ki je bil hkrati tuđi komentator tekme. Vsi zainteresirani jadralci so se lahko pred samim začetkom tekme ekipno prijavili na tekmovalno kombinacijo smučanja in jadranja. Tako bo 3. aprila Jadralni klub Funnavtic v Portorožu organiziral jadral-sko regato pod imenom Aprilska regata, ki bo štela za kombinacijo, udeležili pa se je bodo seveda lahko tuđi vsi tišti, ki se nišo udeležili veleslaloma. Sama tekma je trajala dobri dve uri, tekmovalci in tekmovalke pa so bili razdeljeni v devet starostnih skupin. Na startu so se kar vrsti la znana imena iz navtike in tako so se med vratci podili med drugim tuđi Jože Mušič, Andrej Justin ter Hinko Golias, na drugi strani pa so s progo pometle rudi nckdanje slovenske FIS tekmovalke, kot so Špela Pretnar, Špela Bračun in Alenka Dovžan. Izvedbo in tehnično brezhibnost tekme pa so organizatorji tuđi tokrat zaupali Stnu-čarskemu društvu Domžale. K/IRO INZENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodič Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 www.karo.si Košarka Košarkarski klub Domžale Košarkarski klub Helios igra v prvi A kosarkarski ligi in zaseda prvo mesto (17 zmag, 5 porazov, koš razlika 1861:1631, 39 točk) Poraze v dosedanjih 22-ih krogih so doživeli na štirih gostovanjih: proti Kopru, Alpos Kcmpolastu, Pivki Pcrutninarstvu in Triglavu v Kranju na njihovih igriščih, vsc zelo tesno. Doma so izgubili proti Elcktri. V naslednjih petih krogih se bodo doma metili šc s Hopsi in Zagorjem Banko Zasavjem, v gosteh pa s Kraškim Zidarjcm, Triglavom in Pivko Pcrutninarstvotri iz Postojnc. Žc sedaj imajo eno zmago več od ekipe iz Po-stojne in tri od Blcktrc in Zagorja LTS Ljubljanska 102 1230 DOMŽALE tel.: 01 721-33-10 040 266-811 gradbeni inženiring Urejanje poslovnih prostorov • projektiranje • pridobivanje tehnične dokumentacije • izvedba del • strokovni nadzor • notranje opremljanje Možnost tattnih voienj! Spoznajt« njegom itradii Mi! OAN ODPRTIH VRAT 26. IN 27. MARCA. Vabljeni! MITSUBISHI L 200 I www.avtocenter~subelj.si Obrtnička 8, Domzale tal.: 01 72 16 221, 72 44 234 Vsc kaže, da se bodo v končnici merili z eno od štirih ekip, ki i grajo v Jadranski ligi - Slovanom, Olimpijo, Laškim in Krko, polcg njih pa bodo tam igrali šc košarkarji Postojnc, Zagorja in Klcktrc. Srcčo Hcliosu lahko obrnejo le poškodbe ključnih igraleev, ki pa jih za sedaj ni, saj se je treningom in rudi tekmam žc priključil Jure Močnik. Mladinci igrajo v I. SKI, zahod in so tretji. (12 zmag, 6 porazov, koš razlika 1533:1437, 30 točk) Nastopili so na finalnem turnirju v Kranju, kjcr so se prvi dan pomerili z domačim Triglavom in visoko izgubili, za 3.mcsto so igrali proti Union Olimpiji in jo rudi visoko premaga-li.Tako je generacija, ki je bila pionirski in ludi kadetski državni prvak, osvojila tretje mesto v državi. V tekmi za prvo mesto pa je Slovan ugnal domači Triglav. Med naj-boljših pet igraleev turnirja je bil izbran tuđi domžalski igralec Sanel Bajramlič. Kadeti igrajo v 1. SKL vzhod 2 in so peti. (3 zmage, 13 porazov; koš razlika 1128:1350, 19 točk) Kadeti so v drugem delu igrali v skupini, ki se je borila za razvrstitcv od 13. mesta navzdol. Na finalnem turnirju v Slovenski Bistrici bodo igrale ekipe Slovenske Bistrice, Janč, Gcoplina Slovan in Krke Novo mesto. Pionirji so končali prijave in kvalifikacije za vstop v prvo ligo v prihodnji sezoni, kjcr imajo Domžalčani dve ekipi starejše in mlajše pionirje Ic ti bodo nastopili v drugi ligi. Hkipa se intenzivno pripravlja, odigrali so žc nekaj prijateljskih tekem, v katerih so prciz-kušali svojo trenutno pripravljcnost.V kvalifikacijah za vstop v prvo ligo so se starejši pionirji 7. marca v Stražišču pri Kranju pomerili z ekipama iz Stra-žišča in pa Kolpc iz Črnomlja, ekipa Kočcvja je sodelovanjc odpovcdala, tako da so se vse tri ekipe pomerile med seboj, Domžalčani so premagali Kolpo in izgubili s Stražiščcm, a so se vsceno uvrstili v prvo ligo. Po tekmi se je zabava v ciljni areni nadaljevala ob živahnih plesnih ritmih Frenka Nove s sprcmljevalno skupino ter vedno eksplozivno Piko Božić, ob čemer so vse zasrbeli podplati. Po glasni enourni zabavi se je program nadaljeval s podelitvijo pokalov in pri-znanj najboljšim ter žrebanjem bogatih in zanimivih nagrad pokrovitcljcv. Prireditev sta sklcnila predsednik Y(.'D, Oto Repovž, in predsednik organizacijskoga odbora. Marko Arnež, s predajo darilnega bona Iskrici Nedeljskega ter povabilom na šesti Navticni veleslalom ob letu osorej. Anže Lenček - Žk Košarkarski klub Lastovka Košarkarski klub Lastovka - Smle-dnik igra v 2. SKL- vzhod in so šesti. (9 zmag, 9 porazov, koš razlika 1477:1516, 27 točk) V tcj skupini drugoligašev prevladujc ekipa Janč, ki je še brez poraza, polcg njih so se v razigravanje za v I .B ligo uvrstili iz te skupine šc ekipa Ilirije, iz druge skupine Zahod pa sta se priključila ekipi Šcnčurja in Plama Purja iz Ilirske Bistrice. Lastovka se je držala sredine lestvice, ekipe pa so bile od tretjega mesta navzdol zelo izenačene. V ligaških tekmah so igralci prikazali veliko željo in borbenost, vendar pa je bilo za devet porazov odločilnih nekaj kriznih minut tekme in odsotnost nekaterih igraleev. Mladinci I. SKL - A2 skupina /a-seda tretje mesto. (10 zmag, 8 porazov, koš razlika 1583:1505, 28 točk) Mladinci so igrali v skupini A 2 in se borili za uvrstitcv od 7. do 12. mesta, odigrali pa so zelo dobro, saj so bili na koncu na mestu, ki jim drugo leto prinaša nastop v prvi ligi brez dodatnih kvalifikacij. Kadeti igrajo v I. SKL- Vzhod 2. (3. mesto, 5 zmag, 11 porazov; koš razlika 1086:1224,21 točk) Kadeti so se borili od 13. mesta navzdol, tekmovanje pa seje žc konča-lo - na sporedu je Ic šc (inalni turnir, na katerem so ekipe Krke, Slovana, Slovenske Bistrice in Janč. Pionirji: V klubu so prijavili dve pionirski ekipi, na tekmovanje pa se pripravljajo v tekmovanju Mariborske košarkarske zveze, kjcr igrajo v zimski ligi, pa tuđi trening tekem jim ne manjka. Starejši pionirji so letos uvrščeni direktno v prvo ligo, ker so bili v lanski sezoni uvrščeni na 21. mesto, ki je šc vodilo v prvo ligo brez kvalifikacij. Urban Žnldaršlč AVTOSERVIS VODNIK Anže Vodnik s.p. PREMONTAZA PNEVMATIK KERSNIKOVA12, DOMZALE Tel.: 0172103 61, GSM 041633 075 ALTERNATIVA Karate klub Domžale Vsaka tekma je unikat! Tako se je tuđi v nedeljo 29. febru-arja odvijala 2. pokalna tekma. Po ogrevanju in ostalih pripravah se je začelo odvijati tekmovanje. Če-prav jih je bilo že ogromno, vedno lahko rečemo, da je vsaka tekma nekaj unikatnima, posebnoga in v tem je tuđi eden od čarov. V soboto in nedeljo pa seje v Dom-žalah odvija! tuđi sodniški seminar, ki se ga je udeležilo 43 sodnikov iz SKZS. Na sodniškem seminarju je bilo možno obnoviti licenco ali pa si pridobiti višji sodniški naziv. Vsak, ki se ukvarja z bori Ino vcšči-no in želi poglobiti svoje znanje, se mora začeti spraševati o bolj finih in neotipljivih stvareh. Nekaj besed, ki jih je o tcj temi spregovoril Vlado Paradižnik: »Duhovne prakse, kot so zen, joga, sufizem so v teh finih, neotipljivih spoznanjih prišle mnogo dljc od znanja o vrhunskem športu - teh spoznanj v športu ne najdemo. V duhovnosti sebe postavijo v center vesolja. Za borca je to mišljeno tako, da sebe postavi v center dogajanja s tem, ko verjame vaše, delanascbi... ima sebe za pomembnega. Čc to naredimo vsi, smo vsi v centru. Iz tega pa izhaja spoznanje, da je pomem-bno spoštovati sebe in tuđi druge, vse ostalo je iluzija. Čc preveč pozornosti, energije na-menimo za opazovanjc tekmovalcev, gledalecv, sodnikov, ne moremo delati. Kot žc rečeno, se moramo postaviti v center dogajanja, gledati na sodnikc Ic kot na ljudi, ki opravljajo svoje delo, na tekmovalce le kot na tekmovalec, ki se borijo po svojih najboljših močeh ipd. Vedno mora biti borba samo trening - na treningu, na prijateljskom tekmovanju, na državnem prvenstvu, ...tako borno uspeli iz sebe dobiti največ. Uspeli je merjen samo po tem, koliko najboljšega uspemo iztisniti iz sebe. S takim odnosom moramo pristopiti k vsaki borbi.« 2. SANKUKAI pokalna tekma za mladinec/ke in članc/cc v letu 2004. Tuđi na tcj tekmi so se naši tekmovalci odlično odrezali, tako da se nam ni treba bati za dobre rezultate v tem letu. Rezultati naših tekmovalcev: {lani - 65 kg I. mesto Damijan Zore člani - 75 kg I. mesto [;ranci Učakar, 3. - 4. mesto Boris Zadravec člani + S0 kg 3. - 4. meslo Darko Kotar mladinci - 70 kg 3.-4. mesto Žiga Volcr M.K. Prvenstvo OŠ domžalske in kamniške regije Mlajše deklice so se pomerile v košarki V organizaciji Zavoda za Sport Domžale, ki je zaupal izvedbo tekmovanj Ženskemu kosarkarskemu klubu Domžale, je bil odigran turnir za uvrstitcv v četrtfinale prvenstva Slovenije v košarki za mlajše deklice. Po predtekmovanjih, ki so potekala v februarju, so se na zaključni turnir domžalsko-kamniške regije uvrstile tri ekipe, sicer: OŠ Marije Vere Kamnik, OŠ Trzin in OŠ Mengeš, ki sta v predtekmovanju premagali OŠ Janka Kcrsnika in OŠ Domžale. OŠ Marije Vere Duplica : OŠ Trzin 30:26 (14:2,5: 16,11 : 8) OŠ Marije Vere Duplica : OŠ Mengeš 37:22 (IX : 4, 10: X, 9 : 10) OŠ Trzin : OŠ Mengeš 38 : IX (1X :4, 5 : 10, 15:4) Zmagovalke iz Osnovne sole Marije Vere Kamnik so pokazale največ in kljub naporom Trzinčank suvereno zmagale. Vsc tri tekme so pokazale precej izenačeno igro , tako da je zmagovalca odločila trenutna forma in navdahnjenost ključnih igralk. Vsaka ekipa ima po dve, tri solidne igralkc, ki svojo košarkarsko pot pri-čenjajo tuđi v klubih, nekatere med njimi pa so žal žc predmet »skavt-skih« prijemov večjih klubov. Takoj se je vidclo, da je ekipa iz Kamnika boljši nasprotnik, zato je brez večjih težav slavila dvakrat zapored ter si s to zmago zagotovila prvo mesto na regijskem turnirju. Tekmo je ob koncu druge tekme v drugi tretjini zaznamovala hujša po-škodba kolena igralkc Špcle Letnar (OŠ Marije Vere), kateri želimo čimprejšnje okrcvanjc. Trzinčankc se v borbi za drugo mesto, ki še vodi v četrtfinale, nivo pustile presenetifi in so zasluženo zmagale . Končni vrstni red: 1. OŠ Marije Vere Duplica 2. OŠ Trzin 3. OŠ Mengeš Vscm ekipam čestitamo za prikazano dobro igro! V nadaljevanjc tekmovanja (četrtfinale državnoga prvenstva) sta se uvrstili ekipi OŠ Marije Vere Kamnik in OŠ Trzin. Obcma želimo, da v tem tekmovanju prideta čim višje. Šoper Karlo EVROPA^JE TUKAJJ AH AC & CO., d.o.o. I, Domžule, Mula Lokit 15 tel: 01/56-27-100 KOMPLETNE USLUGE NA VSEH ZNAMKAH VOZIL AL GARANCIJA TEHNIČNF INFORMACIJI NADOMESTNIDe.il Uli'^.'i'l^inlO Oi\i.\\r'lil<\i: m vi',i,ff ■■■' '• ENAOD PONUDB: Imenjava sprednjih zavornih ploSCic: IFordEsconl: 7.200 SIT '■ Opel Astra F 1.41 16V; 6,240 SI T ! Nissan Almora N 16; 8.520 SIT RADOX Cesta taloav IO, 1830 Domiala tal: 01 722 88 71, fax: 01 722 88 72. Q«m: 041 60 28 80 a-mail: radax®aiol.nat, www.radox.ai, spomladanska akcija od 1.3. - 31.3.2004 Sekcijska garažna vrata Hbrmann ie nikoli tako ugodno! Vrata z vodoravnim in kasatnim motivom dimenzij: 2250 x 2000 • 2250 x 2125 2375x2000 • 2375x2125 2500 x 2000 • 2500 x 2125 na motorni pogon z daljinskim upravljanjam, montažo in 8.5 % DDV. že za neverjetnih: 199.900,00 SIT 219.000,00 SIT kaaetni mati« MLB IHalOŽba Vita 3 je naložbeno življenjsko zavaravanje, vezano na enote investicijskega sklada, katerega donos se veže na pozitivna gibanja košarice delnic 30-ih skrbno izbranih »blue-ehip« podjetij iz vsega sveta. NLB Naložba Vita 3 je naložbeno življenjsko zavaravanje zavarovalnice NLB VITA, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, razvit v sodelovanju s skupino KBC, ki je na tem področju med vodilnimi v Evropi. Naložbena politika upravljavca sklada je zagotoviti vračilo neto vplaćane (investirane) premije na dan izteka zavaravanja (23. april 2014), tuđi če bi vrednost košarice delnic medtem padla. NLB Naložba Vita 3 vas ščiti tuđi v primeru nepredviđenih dogodkov. Vaša družina ali drugi upravičenci, ki jih sami izberete, bodo v primeru zavarovalnega dogodka, upravičeni do izplačila vsaj 100% vplačane premije, tuđi če bo vrednost police takrat morebiti nižja. Sklepanje zavarovalnih pogodb po pogojih NLB Naložba Vita 3 je na voljo Ie v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik. • Minimalno vplačllo v enkratnem znesku: 1.000 EUR, v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškem tečaju NLB na dan vplačila. •Naložbeno obdobje: do 23. aprila 2014 •Vpis: od 1. marca do 2. aprila 2004 z možnim predčasnim zaključkom. O vseh podrobnostih NLB Naložbe Vita 3, tveganjih in prednostih zahtevajte dodatna pojasnila pri svetovalcih v poslovalnicah NLB. • Poslovalnica Glavni trg. Glavni trg 10, Kamnik, tel.: 8318-528 • Poslovalnica Duplica, Ljubljanska 45, Kamnik, tel.: 8318-372 • Poslov. za gospodarske družbe in sam. podjetnike, Ljubljanska 45, Kamnik, tel.: 8318-328 Zavarovalnica, ki sklepa zavaravanje: NLB VITA, ?ivljenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana Zavaravanje tri): Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana 3 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik SLAMNIK ■ marte 2OO4 stran 27 SPOROCILA vezenje na razne tekstilne izdelke in iZDcinvfi pROGRfimn za vezenje vašega motiva, logotipa... tel. 01 834 33 40, 041 744 599 VViegele Veronika s.p., Križ 24b, 1218 Komenda Ohilr*ji« in kakevostnejša proizvodnja III AJA In VGRADNJA || NOVA LINIJA - NOVI ARTIKUJ • vrtni kamini - ograje, covi, robniki - travne in prane plosi« - korita to rože... - vse vrste tlalcovcev - stebri za oporni zid - keritnice la obrežino • vodnfaki MOSTI 93, 1218 Komend«, tol: 01 «34 30 83, 834 IO 82, faks: 01 834 30 80 •aihinf*@iu||fitt^|j»R|.J||ftp://ww^.iuhanl.cem uiiiujii I AvtomarkeT I PRODAJNO SERVISNI CENTER I BLATNICA5, 1236TRZIN I Tel. 01 562-33-00 • Fax 01 562-21-63 I http://salonicitroen.si/avtomarket-trzin/ CITROEN LETNIK 2003! C2, XSARA, C5 "ZADNJI AVTOMOBILI ZA PAMETNE, Kl PRIDEJO PRVI!" - PRODAJA NOVIH VOZIL -- SERVIS - STARO ZA NOVO - OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 i #^#w^B (* 500«»* ^QPalteta 5°^ ^»a mleta ^ Predstavljamo vam novo trgov&ko bla$ovnc znamko Vele. Izdelke prepoznate po novih enotnlh embalažah in vedno nlzklh eenah. Vele d.d., Ljubtjan&ka cesta 64, 1230 Dcmžate wnicc Vele v Dcmžalah dc 2 Leicbtmetallrdder m PNEUMATIC CENTER www.sitar-pneumatic.si ^ zM 1? S'T w& ugodn« can« iivocja ponudba pnevmatik in platiše 1«%/ Ef J^Cj 15"- 16.992 SIT 16"- 19.542 SIT 13"-15.292 SIT 0, 14" ■ 16.142 SIT ■3 16"- 17.842 SIT TZ 16--21.2429IT U 17"-26.342 SIT « KUB VW « f^ 14"-16.142 SIT -j 16"-16.992 SIT *j 16"- 19.542 SIT U< 17" -25.492 SIT * cene veljajo na takojšnje gotovinsko plačilo ali plačilno kartico BA DUNLOP, GOODVEAR, BRIOGESTONE, MICHELIN, FULDA, SAVA, MATADOR SP SPORT MAXX SP SPORT 01 SP SPORT 9000 SPSPORTMAX D208 SITAR PNEUMATIC CENTER d.o.o.. Kamnik - Nacionalni prodajalec in distri(5uter: RIAL, AEZ In ENZO in pnevmatik DUNLOP, www.sitar-pneumatic.si. telefon: O1/83O 8 35O k IN NOSILCI CAR RACK SVSTEMS tofrP**- VELE