Št. 29.
V Gorici, dne  11, aprila  1S99.
toriHeider Fl. 8*65
Izhaja dvakrat na teden t štirih Izdanjlb, in sicer: vsak torek io petek, zjutrnnje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z ».Gospodarskim LImIoiii" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v fit,rici na dom pošiljana:
Vse leto.......rI(1. 0-—
pol leta .  . t......>   3 —
četrt leta .......   i    1-30
Posamične številke- stanejo fi kr.
Nar-jvnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici ;tv. i> v <;.mei v <<i<>n;ki Tiskanji* A. Gabrsček vsak ¦Jan od 8. ure zjutraj do (J. zvečer; ob nedeljali ]>a od <x do 12. ure. Na nnroidlu brez dopnslane naročnine ne ne oziramo.
„PItIMOIlK(.v»»taja neodvisno od «Soče» trikrat mesečri«) in stane vse leto gld. t'i().
<S'Ca» in «rrimoie(.'» se prodajata v Gorici v to-Ei.iiarni S>-ii\varz v Šolski ulici in Jollersitz v Nt,i;->ki uliii: — v Trstu v totufcami Lavrenoič na rr^j ijella Ca^rma in Pipan v ulici Pont« <iella Fahbra.
SOČA
(Večerno  izdanje).
-¦__.....     !¦¦            ¦   —ompl.   Robe — Tussors und
lsowie schwarze, weisse und
Uredništvo l\ von 45 kr. bis fl. 14-65 per
se nahaja v Gosposki ulici |}.en   Gewel»cn  Farben  und
zadej, — "Urednik spiejemlji* nnd sieuerfrel ins Haus.
do 12. ure p:                                 (3)
Dopisi naj se pošiljajoče (k. n. k. Hofl.) Ztirick
Naročnina, reklamacije in'—---------------------------
spadajo   v  delokrog  uredništvi »fl io^Sk upravniStvu.                       ^? UJ«iI««l
NeplaCanih pisem no sprejem^rodai:   ob enem upravnistvo.                   ..    ..       v       .    t_,
„....» vrste blaga pro-
03!asl in poslan^ do 20   tf na
se raSunijo po petit-vi-stah, če tiskano rp* 7„sin*ba uft
7 kr., 3-krat 6 kr. maka vrsta. Ve5ki ®; f.a8iuZ|W no
VeCje Črke po prostoru.                      Ujetje, pri ka-
Naročuino in oglase je uinčatiTO napredku v
»GoriSka Tiskarna« A. GabrSeek^PodPisanem'
razen «SoCe» in »Primorca* še „SlovnnskiWtys katera izhaja mesečno v snopiSih obsežnih'* Roriri ter stane vsoletno 1 gld. 80 kr. — Pela woltcl-knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstica,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog" in narod!
«Gor. Tiskarna* A. GabrŠček (odgov. Iv. Meljavec) tiska i
Učiteljsko vprašanje na Boriškem.
(Dalje.)
Dne 21. oktobra I. I. smo priobčili 2 dopisa i/. učiteljskih krofov, katerih slednji skouč.i \ številki od 2."». isl. m. V prvem piše učitelj, da goriški njegovi kolege niso nasprotni slovenskim poslaneem, »pač pa bi dr. T uma, kot ud de/. So!, sveta, lahko -tavii v se^ dež. šol. sveta predlog, naj stopi iU-f.. Sol. sVel v inieijulivo za povijanje učitelj skih dohodkov*. Drugi dopisnik se na--ianja na svoj* ga lotariSu iz Istre, ki najprvo govori o il ep ti t u ei ji, katera naj bi sla na Dunaj, potožit na Naj\isje mesto o sla-b-m gmotnem stanju gomkih učiteljev; dalje navaja besede tovariša i/, Mre »da tudi s i o v e n s k d - h r v a t s k i posla u v i Is t r e in --I o v e rt s k i u a (i o r i s k e m s o krivi >"¦ k itiiihi! o z n i h r a z m e r, v katerih se n a ii a j a U č i t e J j s t v o*, in spel dalje, da dopisnik iz Istre ima inunla popolnoma prav, »kajti poj m -\: slov. p o s I a n e e i n p r i j a t e i j učiteljski h r a /. m e r s «• u v -1 r i u j a t a p o v s e nt i n p o v s o d". Puteui ra.'.vij;t z/odovinn ter pravi, da »Vir! *'.u".et.. • -e /e trudijo  ut"i(t!ji,   da bi kaj du-
« gl; .   • -.I.!   se   |lm je kaka   kuscii'.l.   V  ti^taliMll
p.s -f» tam, kjer so bili prvotno. Deželni pode <i pted preobratom iz Ida lf>X'J. učiteljem trsu bili naklonjeni, zato pa je tudi učitelj-¦Asu pripomoglo do preobrata, v nadi, da piide i-.inj kako zboljšanje, ali tega ni, če-pr.-.v UC:<- skoro h: deseto leto po preobratu. Z;ih-;n;'\ da ueitelji niso baš sovražni po->u\v,\ ent. a!i na n;i->lo zaupanja in ljubezni du njih ]•' stopil razum, in ta pravi: Isfi si drugih potij v do.-e^ro svojih žešj! Dopisnik inti, da siter pozna težaven položaj sloven--kih poslanrev, ter vpr.i-M. ee so res stavili kot pn.Mij za vstop v d»v,< 'ni zbor ustanovitev drž. sol zaloga! Slednjič se ilotika ,ver.-k'-> šole*, za katero *.o -e baj«- izrekli .-.;•-'». p;»-.lanei. ki pa je nepotrebna, in bi bdi ti.Mel^i v taki ^u!!* le -e bo!j odvisni. >ko.;i";:ji : Jh'.i, w,\- he^Vn k.mn ! Torej u.s di-as lovarjii I"
Mar-ik.r |e n s, kar je povedal ta uči-t'\-'b ]t>:sik. alt ko!:kor toliko s t? /e nagiba na naparta- sirati. k»-r v iioprsn se »fuvijajo slovenski po-!.irti i v krivo   3uč,   kak«»r da  bi
MARCO_VIJ3CONTI
ZGODOVINSKI   KOM \X
Italijanski napisal Lommaso 6ros:L
Župnik je spravii v stran inhule-:.;<¦'. ter mu povedal, k;ik>cn je elovek, k ¦.:i-ivimi je imol skazati svojo dobroto; ni ''.VMinii, da bo vit^z vslod toga opomin;'. .»;.rezno postopa!. Toda Ottorinu ni hotL-ii» iti v glavo, «la hi mogel biti šo nadalje hudoben elovek, katerega je osrečila Iiieena milost, in si ni delal dosti skrbi. Ker ni vedel boljšega storiti, je sklenil, da posije svojega varovanca k Marku Viscontiju, o katerem se je nadejal, da ga zaradi njega gotovo dene v jedno ali drugo premnogih svojih graščin. Velel je torej poiskati pripravo, da spiše Marku pismo. Ali — neverjetno in vendar resnično ¦*- v celi vasi so ni moglo najti črnila, peresa in koŠCeka pergamonta ali pavolnatega papirja, tudi če bi bil hotel kdo reči z zlatom odkupiti. Župnik se ni bavil s pisanjem, lekar pa in druga selška gospoda niso vedeli, pri katerem koncu pero piše. In
bili sovražni učiteljem; dopisnik ne pozna, aH pa noče poznali položaja v deželi, da Italijani edini so krivi, da Slovenci ne dosežemo ničesar, ker imajo v dež. zboru večino in so prav odločno proti vsaki slovenski zahtevi. Učitelji so se menda o tem že prepričali ; v zadnjem zasedanju dež. zbora je vlada b a s p o p r i z a d e v a n j u si o-v e n s k i h p o s 1 a n c o v predložila načrt zakona o deželnem Šolskem zalogu, proti kateremu so se uprli Italijani z vso odločnostjo.
Torej mislimo, da s tem dejstvom bi bili pokopani vsi dvomi o leni, ali imajo naši poslanci resno voljo, pomagati učiteljem ali ne I ? —
Gorenji dopis ima že znake zabavljanja, kakor jih ima dopis v »Edinosti", kateri omenjamo v isti Številki v dodatku k prej navedenemu dopisu. Tisti dopisnik trdi, da »Soča8 ni ponatisnila iz wlid," učiteljskega klica po depntaciji, ki naj bi šla na Dunaj, temveč se je potegnila le za poslance ter prosila pojavov, kedo da je sovražnik njim!
Zlobno, vodoma storjeno zavijanje, ker v »Soči* je bil prvotno pisan klic po taki depulaeiji iz peresa odličnega učitelja I Začela se je stvar že mešati, in ker smo bili čilali Se par drugih dopisov proti poslancem, smo jeli svariti pred r o g o v i I e ž i, ter izrazili smo željo, »da s t o p i j o v a k c i j o t r e z n i m ožje i v. mod goriškega u č i t o 1 j s t v a, k a t e r i p r i d o b o s p a-ui e t n o b e s e d o več kak o i* p a r o-go v i 1 e ž i".
Dalje omenjamo tam shod, ki je bil v Trstu začetkom novembra, ter izjavo u č i-le S j s k e ga d r u s t v a za k o p e r s k i okraj, v kateri se obsoja oni del znanega dopisa v »Ed.*, kateri je bil naperjen proti poslancem. — —
Uvodni članek »1 z učiteljski h krogov brez konca in kraja" v »Soči" dne HI. oktobra je zanetil »ogenj v strehi*! Dolle se je bilo nakopičilo že lepo število dopisov iz učiteljskih krogov po raznih s'ovenskih listih ; ti dopisi so dobivali vedno ostrejšo ost ter so bili vedno bolj precizno naperjeni proti poslancem in pa sploh proti obstoječim razmeram, kakor da so iste zakrivili slov. poliiiski čiuilelji na (Jonskem.   —   V letu uvodnem   članku «\'i'>
ne mislite, da je bilo lako sumo v \:\-renni, ampak skoro povsod. In ne ie ob romskem jezeru, temveč po vsej deželi, v celi Italiji, po vsej K v ropi. Saj tudi ni moglo biti drugače. Kako bi bile mogle uspevati znanosti, te nežne rastline, ki ljubijo samoto in mir, v tistih burnih časih, ko je yse rožljalo / o"ožjein, in so se učili le bojevanja mi obiego-vanja ter napadanja mest in gradov '< — No, nazadnje se je grofov sokolar vendarle spomnil na nekega starega bilježnika, ki je navadno bival v Per-ledu, vasici v gorah ontli nad Varenno. &ol je gori in se vrnil z vsem, česar je bilo treba ; a tudi potem so si morali mnogo prizadevati, prodno se je omočilo v črnilniku predivo, ki je bilo suho Čez leto in dan.
Ko je Ottorino pisal Marku, da bi mu priporočil Pelagruo, mu je moral pač razložiti, kako jo prišlo, da se je poprijel te reči. Sporočil mu jo torej vse, kar se je bilo dogodilo, počenši od dvoboja svojega oprode do tistega ire-notka. Omenil je grofa Del Balzo, in da gre on (Ottorino) za nekaj dnij ž njim na njegov grad. Potem jo sprožil govor o Biči; in kakor se pravi, da jezik rad udarja na tisto stran, kjer zob bolf, se
povedali odkrilo, na vsa usta, »d a n e k a-t e r i dopisniki delajo učiteljsko v p ra sanje n aravnost o d i j o z n o v vseh tistih merodajnih krogih, ki bi se morali ž njim b a v i ti*, ker pikajo, groze in zbadajo. Slovenski poslanci so jim »ki lovci", ki nič ne delajo, ki so krivi sedanjih razmer v deželi, itd. Prav lepo!
V članku smo ponatisnili tudi jako kon-fuzen dopis iz »SI. Nar.", da seje moglo razvide!!, v kakošne kombinacije o slov. dež. poslancih, o nadškofu, itd. se spuščajo! hiter lineas se v njem z vraču vsa krivda na slov. poslance in na abstinenco v dež. zboru. — Odgovorili smo na to odkrilo, kakor smo mislili, ler se držali skupnega stališča, s katerega je treba soditi učiteljsko vprašanje, kakor vsako drugo v deželi. Med drugim smo rekli tudi to :
»Ali čemu bomo pogrevali stare že toliko premlele resnice ! Reči smo le hoteli : Učiteljstvo se lahko z vso pravico poganja za zboljšanje svojega gmotnega stanja, in vsakdo jim mora le privoščili, da bi dosegli svoj namen, saj davek za Šolo plačujemo naravnost samim sebi, v svojo neposredno k o r i s t. Toda svarili moramo naše učiteljstvo, da si samo ne dela težav, da si samo ne meče polen pod nogo z brez-taklnostjo, kakoršno zakrivljajo baš prej omenjeni dopisniki, ki zabavljajo in zbadajo na levo in desno in — po krivici, ki so dosegli za učiteljstvo vspeh jako dvomljive vrednosti, ker že navadnim č i t a tel j e m naravnost presedajo lamentacije in zabaljice v taki obliki. Ves slovenski narod — in še posebej naš v Primorju — razburjajo mnogo silnejši vzroki, ker nas ubijajo, nas davijo, nas tlačijo na najgroznejc načine, nam gre za »biti" in »ne biti" narodno in gospodarsko — a prav v tem času bijejo alarme nekateri učitelji, kakor da res umirajo za lakoto. Gospoda, še nikdo ni umrl za njo v teku dolgih let, Če tudi se je boril s siromaštvom, pretrpi te tudi Vi ta prehod n i čas, v katerem se sploh nahajamo na Primorskem, in uverjeni bodite, da i Vam prisije tolik;; zaželjeno solnce boljše prihodki osti! Skoii'':aii pa smo tako: ^Učiteljsko ;vraSanj;? je del našega narodnega
je pri tem nekoliko več pomudil, nego je primerno za takega, ki se neče ovaditi. Nazadnje, da bi svojemu gospodu deklico prav živo naslikal, je pisal, da ona, kakor trdijo vsi, jo v stasu popolnoma podobna svoji materi in jo posnema   v vedenju.  Te  besedo  so  bile
prva iskra___   Toda paziti nam je, da
ne prehitimo dogodkov.
Nam znano osebe so se vkrcale na neki izposojeni brod in dospele pod Li-monto proti večeru. Tam. so vaščani že dolgo časa željno pričakovali zmago-nosnega mladeniča. A med tem jih jo bila močno popadla vest, ki se je bila razširila med njimi, da je opat sv. Ambroža sklenil maščevati se zaradi njihove vstaje, naj je bil izid božje sodbe že kakoršen "i bodi. Jako jih je bilo tudi užalilo, ko so videli utopljenčevo truplo, katero je bil pripeljal Miha tisto jutro, in to žalost je še povečal presunljivi prizor obupanih starisov. In ker so še morali prav dolgo čakati, prodno, je dospel grofov brod, kateri se je bil neskončno zakasnil, so vse te neprilike vkup jsko ohladile prvi čui iskrene hvaležnosti do zmagovalca. In tak<S, kadar je prišel Lupo h kraju, ni našel ondi toliko ljudij, kolikor jih, je pričakoval,
^nanja,
dola; rešimo ga tako, da ho  uL°b" ženo   obema  prizadetima   Cirf Ijenia, ki sta: učiteljstvo in pla?" joči narodi"                                         fe
Povedali smo že zgoraj, da s tem uvodni člankom je nastal ogenj v strehi. Na vsi mogoče načine so tolmačili napačno nase besede in naše dobrohotne opomine, — vodstvo vse akcije pa je prevzel »Slovenski Narod" l
Ta je pripovedoval v bitstvu vse isto, kot učitelji. V svojih uvodnih sestavkih in noticah je poudarjal: si o ven a k i goriški poslanci, izgotovite si hitro načrt zakona o deželnem šolskem zalogu, opustite abstinenco ter bežite v deželni zbor, tam predložite načrt in glejte, da bo sprejet! Prav otročje 1 Na vso eventualnosti, o katerih smo omenjali, da utegnejo nastali v deželni hiši, U modr' politiki niso mislili, in kdo ve, kako si razi« gajo odstop dež, glavarja Franca grofa Co-roninija, kdo ve, kako tolmačijo upor Italijanov proti vladni predlogi načrta o dež, šol. zalogu! ?
Morda so zopet naši poslanci vsega krivi ?! ?
Odkar je bil stopil »Slov. Narod* na čelo učiteljski akciji, od tedaj se je pričela pravu gonja proti »Soči", proti »Slogi*, proti poslancem, proti drugim možem, ki delujejo v politiškem boju, zabavljanj, žaljenj, pso-vanj je bito brez konca in kraja, sploh »Nar." s svojimi učitelji je bil napovedal boj celi politiški organizaciji Slovencev na Goriškem. Povedal pa ni nikoli, kako se da rešiti okolnost, da slov. poslanci bi mogli redno delovati v dež.elnem zboru, dokler so Italijan? v večini.
Tudi, kako naj se opomore bednemu učiteljskemu stanju, ljubljanski modrijan ni vedel razložiti, kar se je oglasil v »Soči" učitelj, ki je pisai članek »Razbremenite kmeta, pomagajte učiteljstvul*
Članek je pisan povsem stvarno in mirno, da ga je moral odobravati vsakdo, kdor ga je čital ter ki resno misli na zboljšanje bednega stanja učiteljem. No, kljubu temu ni našei odobravanja pri znanih kolovodjih učiteljskega gibanja, —>
O tem prihodnjič I
in ni bil vsprejet s takim veseljem in častjo, kakor se je nadejal. Spomnivši so lepih sanj, katerim se je bil ttdal po-prejšni dan, kadar, odhajajo iz Bellanar j<? sedel na sprednjem koncu broda, se je čutil sedaj nemalo prevarjenega.
Župnik je ostal v Limonti, vsi drugi so zajezdili pripravljene konje in se napotili proti gradu.
Ermolinda je s prirojeno svojo uljud-ao"*io vsprejela mladega gost8, kateri ji je bil tim dražji zaradi nekdanjega iskrenega prijateljstva med njim in med njenim ubogim sinom. A kmalu je,občutila neki nemir, ko je opazila, da on skazuje pri vsaki priliki svojo udanost' Biči, in da ona vsprejema to dokaze z nekakim sramežljivim ugajanjem.
Počasi je spoznala, da se je iskreno in glasno dekličino veselje umaknilo neki lihi in skrivni radosti. Videla je, da jo jo rudečica oblila, če jo je kaj prašala o Ottorinu, in da je povesila oči, ker se ni upala prenašati njenega pogleda, in to je skrbno mater jako vznemirjalo.
Ne da bi smatrala Ottorina nevrednega svoje hčere, ker v resnici bi ne 'bila'vedela-kako* častneje omožiti jo, a bila je v skrbeli, ker je slišala, da je mladenič imel poročiti hčer Franchina
Sviloprejsko seme
psenične barve
prodaja se po 5 gld. unča,   ali tudi  po pogodbi, za šestino pridelka.
NaroČila je pošiljati na naslov: Humar Andrej — Dolenja Vrtojba, h. štv. 23.
SADNI6 & UEKLKVA
V Gorici — Nunska ulica 14-16 — V Gorici
Prodajalnica
edina mehanična popravHaliiiea
^^^ šivalnih strojev.
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobč od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dVokolesa, puike in snmokrese.
/.ela 1831. v Gorici ustanovljena tvrdka
E. Riessner, v NbusM nlici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
pnporoCa preč. duhovščini in slavnemu občinsU-u svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za v. .ko-vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni etni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)                 tiskarno Irk na perilo.                  (P. cl.)
Alojzij Živic,
Priporoča se
za vsakovrstna v to stroko spadajoča dela, kafera izvršuje
po naročilu hitro in po nizkih cenah.
Na dož. jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž. svetjnjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno   -¦ srebrno   svetino
Domača slovenska gostilna
^ftau ^ateUl
v Trstu v ulici Solitario šf. 12
tuei dobro, Črno in belo vipavsko, istrsko Ju okoli&iusko vino. Daja se tudi vino na debelo krčmnr-jem in družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna, Za mnogobrojni obisk se priporoča uda ni Fran Valetie, kremar.
Tovarna uzornih telovadnih priprav J OB, YINDY&-L,
v Pragi na Smihovu
(Pralia-Smii-liov)  Vino!iiwM.;i ulice či-bi M »i. so priporora
k popolnomu uzornemu prirejevanju sokolskili fn šolskih telovadnic
jio najnovejši"! pripnznanili in pr.iUičnili .if-t.ivili.
V ta dokaz je na razpolago umo/o prlpnioču-o«"ih spričal domačih in inozeni.-uh.
Zagotavlja jedilo leio. Cene ?.<W- z.s.eriic. pla »;•• se pa na iiu-.-cčiie obrtike pn volji in Z!i:u/n'i-'i.
jVavadue priprave so vedno y zalogi.
On ki, proračuni in uačrli y..i pnpi.'.!i- !.-in-vadiiicc p->" ij;i na z.ilil.-vo br.-zpl.i no iu pirm-ii" prosto.
Poprave izuSi.jn po iiajniJ.jili ieuuh.
Kuštrin Anton
trgovce
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št. 23.
Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih conah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in na j fine j o vrste »Luka-.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po posti od 5 k Ig. naprej.
Ohljulilijo točno in hitro postrežbo.
a
pripoznano najbolje sred- | stvo za čiščenje zob.
¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦™
Pgff5E5S5E3FE5"Kava družbe sv. Cirila i"n~MetoaiiTgggjLžLSJEJSi
V. ¦(
Cenjena gospodinja
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz cisti: cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „S'adna kava družbe sv, Cirila in Metoda".
Gl;
Dobiva se povsod I   -*j avna zaloga pri: lir. JebaČitlU v
m
Ljubljani.
Krojaški mojster
Franc Čufer v Gorici
ulica  8 v.  Antona  s t v. I.
Izdeluje vsakovrstne obleke za možke
po meri, bodisi fine ali priprosle. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa častiti duhovščini, učiteljem in učencem ljudskih in srednjih šol ter ostalemu občinstvu za obila naročila.
Vse Stroje za pOljedelStVO. Vnovič znižane cene!
TrljerI (čistilni stroji z.i žito; v natančni izušilvi. Sušilnice za >adj>; in z.-bftijav j. Škropilnice proti
r.€ICr.CSr.Cn,   i i.bivijiam    si:-t.iv
Vetn.ojfiov.
muMnlca, mlini   za žito,
stiskalnice   «|i«.-4»:;   za vino  in
sad(n  x:-7i:ir.ili yi-:av.  -T- -t:>Lal-
I':.^:"L-"ir.i»I:-,ii- w.iJ'.vi. in« i..-?-;.
Slamoroznic*  jako lahko
za gonili in   po   zolo   zmernih
cenab.  Stiskalnica, za »eno in
slamo, :•:  i- j<. '.i.::-^-.«».• m-'-*i-'
I k. HcllH' iiu Dunaju
II , Praterstrasse 49.
$_?L^L ^LL'&:&* &^i;^*^^
Sladna kava družbe sv. Cirila in MeindaT^g^ J^   . ^
©aTa^.dCIk^a^©
Umetno gnojilo „Kopros,!
pripravljeno od Jak. Henrika Huber, kemika v Trstu. SMr~   Zaloga in prodaja   ~"Qfy
pri Ernestu Stecker & Comp. v Gorici, v ulici Ascoli štv.   1 "^a za^ltevailje se pošiljajo programi zastonj.
Potatzky v Gorici.
Na sredi K a S tel j a 1.
TRGOVINA NA DR0SN0 IN DEBELO.
Najceneje kupovališče i...nberškega in drobnega  -j blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojnUJn čevljarje.
Svcliajicc. — Rožni venci. — MaSnc knjižice.
tisna obuvala za vse letne Saše. Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga'za kramarje, kroBirjarje, prodajalce po sejmih in trgih tor na deželi.       2 35 -8