Zastran slov. uradovanja v župnijskih in dekanijskih pisarnicah. Izviren dopis iz Konjic. Sla^no c. k. predaedniat^o dcželne 7lade 7 Gradci je na migljej 7ia. ministerst^a znotranjih zade^ s sklepom od 19. okt. t. 1. na naao prošnjo odgo7orilo, kakor je ,,Goap." 7 45. listu razglaail, da je p. n. proanikom na 7oljo dano, 87oje zabte- vanje po dotičnem škofijskem ordinarijatu visoki vladi do znanja dati. Vsled tega je odposlana bila dne 18. nov. ponovljena proanja do vis. ministerstva znotranjih zadev in sicer po pree. ordinarijata. Naj razglasimo razloge, s kterimi je stvar 7 prošnji do preč. ordinarijata podprta. Zabtevanje udov pastir. konferencije v Konjicah dne 20. jul. t. 1. je prvič iz političnega stališča celo pravilno in tudi času primerno, ker se visoka vlada ne more ustavljati vpeljanju slov. jezika v šole in urade, kajti ima v svojem programu zagotovilo, da bode narodom pravična. Gotovo je drugič, da se mora katoliška Cerkev najbolj varovati napake, da bi kje iz prevelike prijenljivosti do nemškutarske stranke v deželi žalila narodne pravice, ker dela to razkačeuost ne le pri omikanib Slovencih, nego tudi pri bolj priprostih ljudeb, ki že dobro ved6, da slovensko ljudstvo ne moie v omiki ne za stopinjo naprej priti, ako ne dobi skoro narodnih šol in popolnib pravic v vseh uradnijah. Naše zahtevanje je tretjič tudi iz c e r k v enega stališča pravično in pravilno. Prica temu so sami sv. Oča, papež Leon XIII. Vprašajnio le, zakaj so neki sv. Oča prav v sedanjih časib svojo preimenitno okrožnico od 30. septembra vsemu katoliškemu svetu razglasili ? Uzrok temu povdarjajo sv. Oča sami, ker so se po njib besedab v teku časa državne razmere v onib straneb sveta spremenile. Ljubeznjivo oko namestnika Kristusovega gleda na velike premembe na balkaaskem polotoku, ki še pa niso do konca pri.šle. Kako da se bo vse obrnilo, ne more denes nibcer povedati. Zgodovina preteklih časov pa uči, da se je le modroBti in mili skrbi papeževzahvaliti, da se ni kat. Cerkev v južnih de/.eiab že zdavno v razkolništvu potopila. To še posebno jasno spričuje zgodba slovanskib aposteljn o v, sv. Cirila in Metodi ja. Malodušne, vladoželjne, nemškim željam služeče pokveke obrekujejo in ovajajo sv. moža v Rimu; apostolska stolica pa ne odstopi od krščanskih načel ter potrdi slovanski bogoslužbeni red in se ve da tudi rabo slovanskega jezika v vseb službeoib razmerab med sv. škofom Metodijem in Dja slovansko čedo. — In papcž Leon še posebno povdarja, kako močno da so mu pri srci katoliške občine južnih Slovanov, ki jih želi po tesni zvezi z rimsko stolico okovariti vseb skušnjav nesrečnega razkolništva. To vse spodbuja kaj mocno kat. Slovane k Ijubezni in udanosti do poglavarja sr. kat. Cerkve in zamore tudi pri razkolnikih ljubezen in zaupanje do sv. kat. Cerkve obuditi ter z božjo pomočjo zaželenemu cerkvenemu zedinjenju pot pripraviti. Sv. Oča so z okrožnico prav glasno vsemu svetu oznauili, da so nemški hujskalci, ki so se cel6 drznili sv. Metodija krivoverstva ovajati, prav krivično delali, da je pa sv. Metodij celo prav imel, ko se je med Slovani njih narodnega jezika po-  služeval, da jih je bolj podu6il in njih vsestranski  omiki trdno podlogo dal. Zatoraj si pa tudi piavični nemški zgodovinar, dr. Al. Huber ne more kaj, da ne bi resnice spoznal, rekoč: ,,Le kogar narodua strankarska strast slepi, zamore Metodiju in temu, kar je dognal, odreči priznanje, ki ga najde pri slovanskih narodih. Sv. Cerkev ga je postavila (v poeeščenje) na altar, njegovih nasprotnikov pa nobeden poleg njega ne stoji." Ce toraj tirjamo, naj bi se tudi pri nas začelo v narodnem jeziku uradovati, ne tirjamo ničesar drugega, nego isto stvar, ktero je rimska stolica odobrila v onib časili, ko je germanska stranka botela ponemčiti Slovane. Zatoraj pa upamo, da ne dobimo prošnje uazaj s tem, da ne bo iz tega nič! Dr. J. U.