NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvim
ST. 48 - LETO 56 - CELJE, 29.11.2001 - CENA 350 SIT
UTKA PAJOVIČU-VOJNA CEUAN0M7
Dvorana Golovec spet doživela spektakularen boj. Stran 21.
NE PREZRITE:
Daša ne sliši, a giasbo začuti
Država icrši pravice otroic
Stadion do jeseni?
Drzni načrti za Ceijsico icočo
POŽAR POD
TROJANAMI
Ognjeni zublji so dvonadstropni avtobus v
nelcaj minutah spremenili v pepel. Stran 23.
NORE KRAVE NISO BAVBAV
Kmetljslci minister Franci But o preventivnih ukrepih pri BSE. Icrivdi za pojav bolezni in pomoči države. Stran 5.
POLICIST POLICISTU POLICAJ
l\/iiroslav žaberi, državni podseicretar v ministrstvu za notranje zadeve: »Policija potrebuje kontrolo!« Stran 6.
KOLŠKOVA
PRIČEVANJA Z
DRUGE STRANI
Ceneralpolkovnik jla Konrad Koišek
o svoji knjigi, prelomnih dogodkih
in življenju v rojstnem Letušu. stran 7.
2
DOGODKI
UVODNIK
Vama hiša in
(ne)variii novinarji
Varna hiša, ki to ni več, odkar je Telekom Slovenije obja-
vil v spomladanski izdaji telefonskega imenika njen na-
slov, bo dobila novo lokacijo. Kmalu. Telekom je priznal
napako in bo kril stroške preselitve. Nova vama hiša naj bi
bila odslej zares vama, upajo ustanoviteljice: Suzi Kvas,
Darja Pavlina in Janja Romih. Pozdraviti velja njihov dogo-
vor z direktorico celjske poslovne enote Telekoma Jožico Gu-
zej. Varni hiši na rob in dogodkom zadnjih dni povezanimi
z njo, pa velja nameniti še nekaj dobronamernih besed.
V sporočilu za javnost, ki so ga ustanoviteljice in Jožica
Guzej sestavile v petek, je bilo zapisano, da je bila napaka
za objavo polnega naslova Varne hiše v imeniku obojestran-
ska. Čeprav je jasno, da to ni res. Varno hišo smo bolj kot
tisti, ki so zagrešili napako, menda razkrinkali lokalni
mediji, ki smo o napaki prvi poročali. Kar seveda prav tako
ne drži. In to vedo tako ustanoviteljice kot Jožica Guzej.
Same tudi vedo, zakaj je bila izjava za javnost vsebinsko
spisana tako, kot je bila. In tudi mi poznamo pravi razlog...
Ugibam. Je bilo naključje, da je Guzejeva Darjo Pavlina
poklicala samo nekaj minut po pogovoru z nami in nemu-
doma določila termin za sestanek, ki je bil v torek? Prej
namreč poti do ustanoviteljic ni našla. Pa saj res ni kriva
čisto sama. Tudi ustanoviteljice same na napako niso odrea-
girale takoj, ko so izvedele zanjo v telefonskem imeniku.
Javnosti so jo želele prikriti. V imenu vamosti žensk. In kot
je bila njihova namera, prepričana sem, dobra, je bila tak-
šna tudi naša. Pri pisanju o napaki, ki jo je zagrešil Tele-
kom, nas ni vodila želja, da objavljamo senzacije. Tudi ne,
da bi si novinarka krepila svoj ego. Pač pa preprosto zato,
ker obstajajo napake, ki se ne bi smele dogajati. In ki jih je
potrebno obelodaniti. In če se napaka prizna in pokaže
iskrena volja, da jo tisti, ki jo je napravil, odpravi, marsika-
teri novinar prisluhne utemeljeni želji, da se o dogodku do
razpleta ne poroča. Če naleti na aroganco, na cinizem in
začuti, da pripravljenosti za popravo napake ni, pa je dru-
gače. In v primeru Varne hiše v Celju je bilo prav, da smo o
njej pisali. Sicer do sestanka, upam si trditi, še do danes ne
bi prišlo.
Ker je Telekom sedaj iskreno pripravljen popraviti napa-
ko, bomo z veseljem poročali o otvoritvi nove Varne hiše., Z
veseljem bomo objavili tudi telefonsko številko, na katero
naj pokličejo ženske v stiski. In z veseljem bomo poročali,
koliko je prispeval Telekom za ureditev Varne hiše.
Grenak priokus pa vendarle ostaja. Da smo bili lokalni
mediji okrivljeni za nekaj po krivici. Pomembno je, da ni-
smo ustrahovani. In da bomo o napakah poročali tudi v
prihodnje. Še raje pa o vseh tistih pozitivnih stvareh, ki jih
tudi v Celju ni malo.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Kdaj nove občine?
Maja prihodnje leto naj
bi, če bodo postopki spe-
ljani po rokovniku, kot ga
je na zadnji seji sprejel dr-
žavni zbor, sprejeli novelo
zakona o financiranju ob-
čin. Sprejem te novele je
pogoj za ustanovitev no-
vih občin, so se odločili
poslanci, ki so pregledali
50 popolnih in pravoča-
sno oddanih vlog za us-
tanovitev novih občin.
Vlado so pozvali, naj v
čim krajšem času predloži
v obravnavo novelo zakona
o financiranju občin, ki jo
je treba uveljaviti pred od-
ločitvijo o razpisu referen-
dumov, zakonodajni posto-
pek pa je treba končati vsaj
pol leta pred lokalnimi vo-
litvami, ki jih bo predsed-
nik države razpisal konec
prihodnjega leta. Poizved-
beni referendum bi lahko
razpisali februarja, izvedli
pa bi ga lahko konec mar-
ca. V noveli zakona o finan-
ciranju občin naj bi vlada
predlagala drugačen način
financiranja občin, s tem pa
bo tudi bolj jasno ali bodo
lahko male občine, ki na-
stajajo, same sploh preži-
vele.
Na celjskem območju so
vloge za nove občine oddali
na Planini, Ponikvi in v Šent-
jurju pri Celju, na Rečici ob
Savinji, Frankolovem, na Go-
milskem in v Rimskih Topli-
cah.
BRST
V Sloveniji je trenutno
192 občin, nastalo naj bi še
50 novih.
Lokomotive, ne
molzne krave
O razvojnem programu Savinjsko-šaleške regije so govorili župani, poslan
in gospodarstveniki
Združena Evropa bo
Evropa regij, zato je še ka-
ko pomembno, da imamo
pred vstopom Slovenije v
zvezo dobre regionalne raz-
vojne programe. To je na po-
nedeljkovi okrogli mizi
vodstva Gospodarske zbor-
nice Slovenije z župani, po-
slanci in direktorji iz savinj-
sko šaleške zbornice pou-
daril predsednik gospodar-
ske zbornice Slovenije Jož-
ko Čuk.
Uvodoma je Čuk predsta-
vil ključne makroekonomske
podatke, ki umeščajo Slove-
nijo globoko v Evropo. »Gos-
podarstvo ni ovira za vklju-
čitev Slovenije v zvezo,« je
poudaril, »ovire so le poli-
tične«. Čuk je v Velenju tudi
zaključil srečanja v vseh 13
slovenskih območnih gospo-
darskih zbornic, katerih os-
novni cilj je bil mobilizacija
županov, direktorjev in po-
slancev za sodelovanje v
skupnih projektih zbornice
in regijskih gospodarskih sub-
jektov.
»To območje ima dober raz-
vojni program, ki pa ga bo,
zlasti zaradi pomanjkanja ka-
pitala, težko izpeljati, še zla-
sti, če bodo preveč računali
na pomoč iz evropskih struk-
turnih skladov in zanemarili
kohezijo regije kot takšne,«
je prepričan Čuk, ki je dodal,
da »morajo nosilci razvoja in
lokalne skupnosti delovati
poenoteno in za skupne cilje«.
Zlasti lokalne skupnosti bi se
morale do največjih družb na
svojih območjih obnašati kot
do lokomotiv razvoja in ne
kot do molznih krav, ki skozi
plačila nadomestil za zemljiš-
ča in taks polnijo občinske bla-
gajne, je še menil Čuk.
Območje, na katerem je ne-
kaj velikih industrijskih pod-
jetij kot so drugi največji slo-
venski izvoznik Gorenje, pa
TEŠ in premogovnik Velenje,
Vegrad, ki se je prebil na tretje
mesto med slovenskimi grad-
binci, ter BHS, ki je evrop-
sko razvojno središče za
proizvodnjo malih gospo-
dinjskih aparatov, jo je v pro-
cesu tranzicije kar dobro od-
neslo. V republiškem meri-
lu devet občin z nekaj nad
61 tisoč prebivalci ustvari štiri
odstotke dodane vrednosti in
daje kruh 28.466 delavcem.
Kar teden dni predavanj,
seminarjev, okroglih miz in
srečanj so pripravili za 4.
srečanje velikega in male-
ga gospodarstva v Savinj-
sko-šaleški regiji, pod de-
lovnim naslovom Povezo-
vanje in skupni nastopi za
povečanje konkurenčne
sposobnosti. Organizatorji
so Savinjsko-šaleška raz-
vojna agencija, GZS Savinj-
sko-šaleška območna zbor-
nica, Območni obrtni zbor-
nici Velenje in Mozirje, ve-
lenjski TIC, ter kmetijsko
svetovalni službi iz Velenja
in Mozirja.
Za okroglo mizo se je zvr-
stila vrsta razprav, ki so na eni
strani opozarjale, da imajo žu-
pani le malo orodij, s kateri-
mi lahko spodbujajo gospo-
darski razvoj, po drugi strani
pa ugotavljale, da lahko prav
smotrno razvijanje prostora
in infrastrukture v občine pri-
pelje nove investitorje in s tem
nova delovna mesta. »Obči-
ne največ dobijo prav od plač
zaposlenih,« je slikovito opo-
zoril Jože Stanič, predsednik
uprave Gorenja.
Župan Meh je pozval k us-
tanovitvi nepolitične razvoj-
ne koalicije, ki bo sposobna
sprejeti izzive nove Evrope,
Franc Žerdin je svaril pred
razprodajo nacionalnega pre-
moženja tujcem, najbolj od-
meven pa je bil nastop Jože-
ta Staniča, ki je prisotne tri
poslance iz šaleško-savinjske
regije pozval, naj vendarle
bolj odločno lobirajo za ce-
sto, ki bi ta prostor promet-
no odprla Sloveniji in Evro-
pi, hkrati pa tudi visoko izo-
braženim kadrom, ki jih je
sedaj težko privabiti v zapr-
to dolino.
Prireditve 4. srečanja ve-
likega in malega gospodars-
tva se bodo zaključile 6. de-
cembra s konferenco o ka-
kovosti in sklepno analizo
opravljenega.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: JOŽE MIKLAVC
Minuli teden so v Rdeči dvorani na razstavi predstavili proizvodne in storitvene programe ter opravil
številne poslovne pogovore.
Izjavi
tedna
Matjaž Lenassi, direktt
BSH, Nazarje: »Povsod pi
slušam o nujnosti znanji
Ko pa iščemo nove stroji
inženirje, ugotovimo, da
firmi uporabljamo računa
niške programe, ki se jih J
strojni fakulteti še učiti i)
so začeli...«	\
Jože Stanič, predseduj
uprave Gorenja: »Poslušc!
te, poslanci, veliko pi
membnejše od članstva
različnih komisijah Drža
nega zbora je, da bi zna
polobirati za cesto, ki 1
Velenje morda le odprl
svetu...«
Nemir na železni cesti
Po petkovem sestanku naj bi ostalo celjski regiji več vlakov
Kaj se dogaja v zvezi z
novim železniškim voznim
redom, ki začne veljati 16.
decembra? Po petkovem se-
stanku med Slovenskimi že-
leznicami in državno direk-
cijo za železniški promet so
lahko potniki nekoliko
manj zaskrbljeni.
Dogajanje v zvezi z načr-
tovanjem novega voznega re-
da še posebej zanima prebi-
valce naše regije, saj je Celje
po potniškem prometu dru-
ga najprometnejša postaja
Slovenije. Posebej zaskrblje-
ni so na progi Celje-Velenje.
Tam so železničarji najprej
napovedali, da bi bili v Sa-
vinjski in Šaleški dolini po
novem voznem redu ob so-
botah, nedeljah in praznikih
brez enega samega vlaka.
Zadnji podatki o novem
voznem redu, ki so nam jih
dali v državni direkciji ter
Slovenskih železnicah, se
med obema stranema sicer
nekoliko razlikujejo. Po po-
datkih iz direkcije, ki ima
vendarle zadnjo besedo, bo-
do nekateri vlaki na progi Ce-
lje-Velenje zaradi prevoza de-
lavcev ostali. Gre za vlaka,
ki odpeljeta ob sobotah iz Ce-
lja ob 4.45 in ob 12.50 (iz
Velenja bi imela sobotna vla-
ka odhod ob 5.42 in 14.15).
Za potovanje z vlakom bo
nekoliko prikrajšano Obsote-
Ije, vendar vseeno manj, kot
so načrtovali. Na progah Ce-
Ije-Rogatec in Celje-Imeno
ne bi bilo po novem ob sobo-
tah nobenega vlaka več, z iz-
jemo pogodbenega kopalne-
ga vlaka v Atomske toplice,
ki prihaja iz Ljubljane. Ko-
palni vlak ima postanke v Ce-
lju (odhod ob 8.57), Grobel-
nem in Stranju, iz Atomskih
toplic pa se vrača ob 18.25.
Po petkovem sestanku se
obeta ob nedeljah manj okr-
njena prometna povezava
med Celjem in Obsoteljem
predvsem zaradi dijaških in
študentskih potreb. V držav-
ni direkciji so nam povedali,
da bi odpeljala nedeljska vla-
ka iz Celja v Rogatec ob 15.25
in 19.30, od tam pa bi se vr-
nil vlak v Celje ob 17.25. Iz
Obsotelja namreč potuje pre-
cej dijakov in študentov v C
Ije, Ljubljano in Maribor,
Rogaško Slatino pa potreb
jejo zvezo dijaki iz različn
krajev Slovenije, ki se šola
tam za steklarje in optike (1
študenti višje gostinske šol«
Zaradi šoloobveznih bi <
nedeljah popoldan ohranili ti)
zvezo iz Imenega (odhod <
16.47) v Stranje, kjer bi pi
stopili na vlak, ki bi še vnapi
povezoval Rogatec in Celje.
Vsi omenjeni podatki šel
so uradno potrjeni.
BRANE JERANI^
Št. 48. - 29. november 2001
DOGODKI
3
Aids - si se zamislil?
V Sloveniji so vsaj 103 ljudje okuženi z virusom HIV, med njimi je 28 bolnikom z aidsom
Svetovni dan aidsa letos
jieležujemo že štirinajstič,
lltrat pod geslom »Zamislil
im se... kaj pa ti?« Poziva
is, že posebej pa moške,
I se 1. decembra še bolj kot
;er zavemo, da je aids med
lini in da je od vsakega po-
meznika odvisno, koliko
o bolezni, kako se pred
o varuje in kakšen je nje-
IV	odnos do že obolelih.
V	svetu je po zadnjih po-
itkih 36,1 milijona ljudi
[uženih z virusom HIV. Sa-
0	v preteklem letu se jih je
1	novo okužilo 5,3 milijo-
I, 3 milijoni ljudi pa so v
:em letu umrli za aidsom.
d začetka epidemije pa do
ines je umrlo že skoraj 22
ilijonov ljudi. Ocenjujejo,
maj bi se vsako minuto oku-
lo 12 ljudi, med njimi po-
vica mladih.
Slovenija še vedno sodi med
žave z relativno malo oku-
nimi (z virusom HIV oz. aid-
m živi manj kot en človek
11000 prebivalcev). Po po-
itkih Inštituta za varovanje
Iravja je bilo v obdobju od
januarja 1986 do 30. sep-
mbra 2001 prijavljenih skup-
D 94 primerov aidsa in 83 pri-
erov okužbe s HIV, kjer se
aids še ni razvil. Večina bolni-
kov z aidsom je že umrla, ta-
ko da trenutno v Sloveniji ži-
vijo najmanj 103 ljudje oku-
ženi s HIV, od tega 28 bolni-
kov z aidsom. Od vseh prijav-
ljenih obolelih za aidsom je
bilo 81 odraslih bolnikov, 11
bolnic ter dva otroka.
Evi ta Leskovšek, dr, med.,
spec. socialne medicine. Na-
cionalna koordinatorica za
zdravstveno vzgojo v pro-
gramu HlV/aids z Inštitu-
ta za varovanje zdravja Re-
publike Slovenije; »Vsak iz-
med nas ima talent. Uporab-
Ijajmo naše talente za pre-
magovanje grožnje okuž-
be z virusom HIV in aidsa,
ki zadeva nas vse.«
Glede na prenos je bil naj-
pogostejši homo in biseksual-
ni kontakt, sledi heterosek-
sualni in iniciranje nedovo-
ljenih drog. Največ okuženih
je živelo v Ljubljani, sledi pa
jim Koper, Kranj, Maribor in
Celje. V zadnjem četrtletnem
obdobju (julij do september)
na inštitutu ni bilo nobene-
ga novega primera aidsa, pri-
javljeni pa so bili trije na no-
vo odkriti primeri okužbe s
HIV (dva moška, ki sta se oku-
žila s spolnimi odnosi z moš-
kimi, in moški, ki se je oku-
žil od HIV pozitivne osebe).
Letošnji 1. december je na
pobudo svetovnih organiza-
cij posvečen in usmerjen zla-
sti v ozaveščanje moških. Moš-
ki je namreč izredno pomem-
ben člen širjenja okužbe s
HIV, povsod je tudi več obo-
lelih moških kot žensk. Le z
ozaveščenostjo moških, zla-
sti mlajših, lahko naredimo
nov korak v upočasnitvi šir-
jenja okužbe, so prepričani.
Kot vrsto let poprej, bodo
tudi letos ob svetovnem dne-
vu aidsa po vsej Sloveniji (se-
veda tudi na Celjskem) šte-
vilne prireditve, kot so okro-
gle mize, informacijske stoj-
nice, razdeljevanje zloženk,
kondomov in pentelj, v ka-
tere se bodo vključevale šte-
vilne organizacije, šole in me-
diji. Letos se tudi nadaljuje
dvoletna svetovna kampanja
zmanjševanja nasilja moških
nad ženskami, ki ga simbo-
lizirajo bele pentlje, ki jih bo-
mo letos nosili ob rdečih
pentljah - simbolom osveš-
čenosti na področju aidsa.
MILENA B. POKLIC
Foto: SHERPA
Belgijci objavili
ponudbo
Potem ko je Agencija za
g vrednostnih papirjev kon-
imu Interbrevv v ponedeljek
lobrila prospekt za odkup
;lnic Pivovarne Union, so
elgijci v torek objaviU urad-
9 ponudbo za prevzem Ijub-
anske pivovarne. V Laš-
em se na to, vsaj do včeraj,
I niso odzvali, povedali so
, da lahko uradno sporoči-
I pričakujemo v kratkem.
Interbrew za delnico Unio-
1 ponuja 73.000 tolarjev, po-
iidba za odkup pa velja do
I decembra. Zanimivo je, da
!lgijska pivovarna ne dolo-
I najmanjšega števila pridob-
ljenih delnic, s katerimi bi se
ponudba štela kot uspešna. Ka-
ko se bodo na ponudbo od-
zvali v Laškem, je težko napo-
vedati. Odškodninski in kapi-
talski družbi, ki imata skupaj
23 odstotkov Unionovih del-
nic, so poslali ponudbo za od-
kup delnic, oziroma za zame-
njavo za delnice Pivovarne Laš-
ko, kako potekajo pogajanja
z državnima skladoma, pa ni
znano. V Laškem so prepriča-
ni, da bi družbi, če bi se odlo-
čili za zamenjavo delnic Unio-
na za delnice Pivovarne Laš-
ko, pridobili bistveno več, kot
pa če bi svoje deleže prodali
Interbrewu. S tem se strinja
tudi veliko slovenskih gospo-
darstvenikov, strokovnjakov in
tudi borznih posrednikov.
Po neuradnih, vendar zanes-
ljivih informacijah, naj bi bi-
lo vodstvo Pivovarne Laško v
minulih dneh na obisku v Beo-
gradu. Že nekaj časa je znano,
da se Laščani zanimajo za na-
kup Beograjske industrije pi-
va, ki je z 20-odstotnim trž-
nim deležem tretja največja
srbska pivovarna. Srbski trg pi-
va je zelo obetaven, saj je po
količini prodanega piva prib-
ližno štirikrat večji od sloven-
skega.	JI
Bajuk ponovno
na čelu NSi
V Kristalni dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški
Slatini so predstavniki Nove Slovenije pripravili prvi
redni kongres stranke, ki je za predsednika po priča-
kovanjih ponovno izvolila dr. Andreja Bajuka, pred-
sednik sveta NSi pa je postal Lojze Peterle. Poleg raz-
prave o predlogu osrednjega programskega dokumen-
ta Za Evropo na slovenskih tleh je približno 270 dele-
gatov razpravljalo o kar osemnajstih predlogih resolu-
cij glede aktualnih političnih vprašanj.
Pri tem so zlasti poudarili pomen preteklosti, priprav
Slovenije za vstop v NATO in Evropsko unijo, kmetijstva
ter znanja, kulture, družine in cenejše države. Delegati so
med drugim sprejeli tudi določene spremembe statuta, ki
naj bi dale članstvu večjo vlogo pri vodenju stranke.
Bajuk je po izvolitvi napovedal, da bo svetu za podpred-
sednika NSi predlagal Janeza Drobniča in Alojza Soka.
Namigovanja v javnosti glede nesoglasij med Bajukom in
Peterletom je slednji pred prisotnimi zanikal in dodal, da
si »ne želi klanja, ampak sodelovanja«.
BOJANA JANČIČ
Slovenija ne bo grešni kozel!
Razpis bodo branili, v Celju pa upajo na hitro razrešitev
Kako se bo izšel razpis za
Vgradnjo centralne čistilne
aprave v Celju, katerega
radnja bo financirana iz
redstev evropskega sklada
SPA, še vedno ni znano. Mi-
istrstvi za okolje in prostor
fr za finance in vladna služ-
^ za evropske zadeve so
Iiotni. Slovenija v tem pri-
leru ne bo grešni kozel, kot
^ je slikovito izrazila dr.
"letka Gorišek, vodja služ-
^ za projekte pri okoljskem
Ministrstvu.
»Kdo je bil izbran na razpi-
je čisto natolcevanje časo-
pisov. Tudi mi, pa če verjame-
^ali ne, ne vemo, koga naj bi
Obrala komisija,« pravi dr. Go-
riškova. »Zato ne dovolimo,
da evropska komisija krivdo
naprti nekomu, ki mu krivde
ne more dokazati.«
Dr. Goriškova o hitri reka-
ciji celjskega župana, ki je
predlagal razveljavitev razpi-
sa, pravi, da je bila ta preura-
njena. »Strokovni delavci mi-
nistrstva reagiramo na osno-
vi dejstev. Politiki, tudi mi-
nistri in državni sekretarji, pa
včasih prenagljeno, čustveno.
Kljub vsemu menim, da bo
morala evropska komisija do-
kazati, da je bilo v postopku
kaj narobe. Če nekaj zamol-
či, išče grešnega kozla. To pa
v tem primeru ne bomo mi.
Razpisa ne nameravamo raz-
veljaviti kar tako, saj bi s tem
po krivici diskvalificirali de-
lo komisije. V tej pa niso sa-
mo člani iz Slovenije, tem-
več tudi predstavniki Evrope.
In kdo pravi, da informacija
ni mogla priti od njih? Da raz-
pisi padajo, je v poslovnem
svetu nekaj običajnega. Ne
moremo pa pristati na disk-
valifikacije na pamet!«
V Sloveniji
brez napake
Celjski župan Bojan Šrot
še vedno vztraja, da formal-
no ni predlagal razveljavitve
razpisa: »Tako ministra za
evropske zadeve Igorja Bav-
čarja kot tudi ostale sem ob-
vestil, da smo razveljavitev
pripravljeni predlagati, če bo
potrebno. Celje je v tem pri-
meru t.i. pogodbena stranka.«
Celjski župan meni, da bi bilo
zaradi znanih zapletov raz-
pis dobro razveljaviti in pri-
čakuje, da se bo to tudi zgo-
dilo. Strinja se, da v do sedaj
izpeljanem razpisu ni nobe-
ni instituciji in slovenskim
članom komisije v razpisu
mogoče očitati kakršnekoli
napake, nekorektnosti ali ne-
pravilnosti. Prav tako, pra-
vi, ne Mestni občini Celje in
javnemu podjetju VO-KA, ki
je pri projektu sodeloval stro-
kovno.
»Razveljavitvi razpisa ne
bomo nasprotovali, treba pa
ga je braniti, smo se dogovo-
rili na sestanku v Ljubljani,
ker smo ugotovili, da ni bilo
takšnih kršitev, ki bi nareko-
vale razveljavitev. To je sta-
Ušče ministrstva za okolje in
prostor, ministrstva za finan-
ce ter vladne službe za evrop-
ske zadeve. Naš, lokalni in-
teres je, da se zadeva čimprej
razreši. Da je pomembno,
kako se bo ta razpis končal
tudi za vse nadaljnje projek-
te v Sloveniji, ki se bodo fi-
nancirali iz evropskega de-
narja, pa je prav tako razum-
ljivo,« je izjavil Bojan Šrot.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
POSVETU
Prihodnost
Afganistana
BONN, 27. novembra -
Na Petersbergu pri Bon-
nu se je v torek pod okri-
ljem Združenih narodov
začela vseafganistanska
konferenca, na kateri bo-
do predstavniki ZN in šti-
rih afganistanskih skupin
skušali doseči dogovor o
prihodnji ureditvi Afgani-
stana. Severno zavezništvo
je zagotovilo, da ne želi
kot edino vladati v Afga-
nistanu, po večletnem za-
tiranju pa so svoje pravi-
ce javno zahtevale pred-
stavnice afganistanskih
žensk. Za pogajalsko mi-
zo sta ob 36 moških sedli
dve ženski brez burke, kot
svetovalki pa sta bili na po-
govorih prisotni še dve
ženski. Tri izmed štirih de-
legacij na konferenci pod-
pirajo napotitev medna-
rodnih sil v Afganistan, ki
bi v prehodnem obdobju
zagotavljale varnost, je po-
vedal član pešavarske de-
legacije, ki jo podpira Pa-
kistan. Predlogu naspro-
tuje Severno zavezništvo,
ki se zavzema za varnost-
ne sile, sestavljene izključ-
no iz Afganistancev.
Medtem pa so v torek
na območju Kandaharja,
zadnje talibanske trdnja-
ve, tahbani še naprej za-
sedali svoje položaje.
Ameriški helikopterji so
v bližini Kandaharja na-
padli tankovsko in avto-
mobilsko kolono taliba-
nov. Napad se je zgodil v
bližini novega oporišča
ameriških marincev, ki so
le nekaj ur pred tem pri-
staU v Afganistanu. Po
ameriških navedbah je v
zračnem oporišču 20 ki-
lometrov od Kandaharja
že nameščenih kakih 600
ameriških marincev, nji-
hovo število pa naj bi kma-
lu doseglo tisoč. Njihova
naloga je prijeti glavnega
osumljenca za teroristič-
ne napade na ZDA Osamo
bin Ladna, ki bi se po na-
vedbah britanskega časni-
ka The Independent sku-
paj s privrženci lahko skri-
val v podzemnem oporiš-
ču Tora Bora v gorah na
vzhodu Afganistana.
Ob pomoči ameriških
in britanskih vojakov pa
naj bi Severno zavezniš-
tvo po lastnih navedbah
prevzelo nadzor nad glav-
nino zapora pri Mazar-i-
Šarifu, kjer je potekal
upor tujih protalibanskih
plačancev. Zapor so bom-
bardirala tudi ameriška le-
tala, enote Severnega za-
vezništva pa so s tanki vdr-
le na območje zapora, kjer
se protalibanski borci že
več dni upirajo in napo-
vedujejo, da se bodo bo-
rili do konca. Severno za-
vezništvo je sporočilo, da
je od začetka upora v za-
poru v nedeljo izgubilo
od 45 do 50 vojakov, umr-
lo pa naj bi od 300 do 400
tujih protalibanskih bor-
cev.
Št. 48 - 29. november 2001
4
DOGODKI
Drzni načrti za
Ceijsico icočo
Postala naj bi rekreacijsko turistični center, v katerem vidi motiv tudi
Unior turizem
Mestna občina Celje in
Unior Turizem Zreče bosta
v prihodnje sodelovali pri
razvoju RTC Celjska koča,
ki ga upravlja občinski jav-
ni zavod ZPO. Občinski na-
črti s Celjsko kočo so drz-
ni. Letos so uredili smučiš-
če, zasneževalni sistem,
akumulacijsko jezero in
tehnično izobrazili žični-
čarje. V prihodnjih letih pa
načrtujejo še ureditev igral
na Celjski koči, tekaških
prog, gozdno učno pot, ob-
novili bodo tudi sistem žič-
nic.
V zadnjih dveh letih je
Mestna občina Celje v Celj-
sko kočo vložila 95 milijo-
nov tolarjev. S tem pa nalož-
be še niso končane. Kolikšne
bodo v prihodnje, je odvisno
od občinskega proračuna in
mestnih svetnikov, ki priži-
gajo zeleno luč zanj.
Sicer pa se letos obeta na
Celjski koči ugodna smuka.
Najkasneje sredi decembra
bodo pognali smučarske na-
prave. Sezona naj bi trajala
do konca februarja. To bo
omogočal sistem umetnega
zasneževanja, ki ga lahko po-
ženejo pri vsaj minus dveh
stopinjah Celzija. Zgradili so
tudi akumulacijo, ki zadržu-
je vodo, kar potrebujejo za
umetno zasneževanje, pole-
ti pa bo služila za potrebe po-
žarne varnosti v primeru
gozdnih požarov.
»Na Celjski koči so ideal-
ni pogoji za smučarje začet-
nike ter za učenje smučar-
skih veščin,« pravi Srečko Re-
tuznik, vodja smučišč na Ro-
gli. Namen podpisa dogovo-
ra o sodelovanju med Mest-
no občino Celje in Unior tu-
rizmom je ravno ta, da smu-
čanje približajo čimveč mla-
dim. »To je dobra osnova tu-
di za nas, zato namere Mest-
ne občine Celje na Celjski ko-
či podpiramo. Z navdušenjem
smo sprejeli njihovo pobu-
do, za katero menim, da je
edinstvena v Sloveniji,« pra-
vi direktor Unior turizma
Maks Brečko. »V partner-
skem odnosu smo se tudi do-
govorili, da bodo letne smu-
čarske vozovnice za Roglo ve-
ljale hkrati za smuko na Celj-
ski koči ter za drsanje v Mest-
nem parku. Sicer pa je pod-
pis tega dogovora prvi korak
k sodelovanju z občino Ce-
lje. Ponujajo pa se še mož-
nosti širšega gospodarskega
sodelovanja.«
Na Celjski koči namerava-
jo urediti, če ne letos, pa naj-
kasneje prihodnje leto, tudi
izposojevalnico rabljene smu-
čarske opreme. Prvenstveno
si namreč v ZPO želijo, da bi
tam odslej čimveč smučarskih
klubov pripravljalo smučar-
ske tečaje. Vsem smučarskim
tečajnikom bodo omogočili
polovične cene pri nakupu
smučarskih vozovnic, ki jih
bodo kupili preko smučar-
skih klubov celjskega območ-
ja. Želijo pa si tudi, da bi os-
novne šole uvidele, da lahko
odslej šole v naravi prirejajo
tudi na Celjski koči. »Če se za
to ne bodo odločile šole s Celj-
skega, bomo to možnost po-
nudili šolam iz drugih kon-
cev Slovenije,« pravi župan
Bojan Šrot.
Na Celjsko kočo vodi tudi
dobro urejena makadamska
cesta čez Vipoto. Urejen je
dovoz iz celjske smeri do par-
kirišča, ki obvozi smučarsko
progo. Zasneževalni sistem
so uredili do vrha Tovstega
vrha, tudi razsvetljavo smu-
čarske proge, pravi Ivan Pfei-
fer, direktor ZPO. Zgradili so
manjše sankališče, ki ga na-
meravajo še razširiti. Na t.i.
snežnem telefonu pa bodo
redno objavljali snežne raz-
mere na Celjski koči.
Smuka bo letos cenovno iz-
jemno dostopna. Tako bosta
vlečnici med vikendi in praz-
niki obratovali ves dan, ce-
na vozovnice bo 1200 tolar-
jev, za otroke do 12. let pa
tisoč tolarjev. Popoldanska
smuka od 17. do 21. ure pa
bo odrasle veljala tisoč tolar-
jev, otroke pa 700.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GAŠPER DOMJAN
Dva snežna topova bosta lahko umetno zasnežila smučišče na Celjski koči, ko bo vsaj minus dve
stopinji Celzija.
Tehniški poidici nič
več zapostavljeni?
Sodeč po dnevu odprtih vrat na Šolskem centru Celje bo zanimanje za
tehniške poklice večje
Na Šolskem centru Celje, ki zdru-
žuje pet šol: Splošno in strokovno
gimnazijo Lava, Poklicno in teh-
niško elektro, kemijsko, gradbe-
no in strojno šolo ter Višjo stro-
kovno šolo, so v petek pripravili
dan odprtih vrat. Zanimanje je bi-
lo veliko, saj se ga je udeležilo okoli
tisoč osnovnošolcev, njihovih star-
šev in šolskih svetovalnih delavk.
Na dnevu odprtih vrat so predsta-
vili tehnologijo, ki jo uporabljajo pri
pouku, obšolske dejavnosti, ki jih
nudijo dijakom, poseben poudarek
pa je bil na poklicni maturi. Od te si
po besedah direktorice Šolskega cen-
tra Marije Marovt obetajo, da jim
bo prinesla večje število dijakov.
Poklicna matura v
prid teiinišicim
šolam
»Poklicna matura daje šoli težo s
tem, ker bo dijakom omogočala, da
z dodatnim maturitetnim izpitom na-
daljujejo študij tudi v 34 univerzi-
tetnih programih in ne le na strokov-
nih višjih in visokih šolah, kot je to
veljalo doslej. Tako pričakujemo, da
tehnika ne bo več izgubljala na ve-
ljavi,« pravi ravnatelj poklicne in teh-
niške elektro in kernijske šole Igor
Dosedla ter dodaja: »Zahod sedaj na
veliko uvaža tehnično inteligenco z
Vzhoda, ker je v preteklosti zanemar-
jal izobraževanje na tem področju.
Upam, da bo Slovenija to uvidela prej
in to ne bo potrebno.«
Izjemno zanimanje med mladimi
je bilo v petek tudi za program teh-
niške gimnazije, je povedal Ivan Steg-
ne, ravnatelj Splošne in strokovne
gimnazije Lava. Kakšnih 600 jih je
prišlo k njim na dan odprtih vrat.
Šolski center Celje odlično sode-
luje tudi z obrtno in gospodarsko
zbornico Slovenije, saj izobražuje tu-
di po dualnem sistemu izobraževa-
nja. Lani so dijaki-vajenci iz Poklic-
ne in tehniške gradbene šole že dru-
gič opravljali zaključne izpite po tem
sistemu. Ravnateljica Irena Posavec:
»Vsak dijak mora imeti sklenjeno po-
godbo s podjetjem ali obrtnikom, ki
se ukvarja z gradbeno stroko. Letos
prvič smo začeli izobraževati po pre-
novljenem programu gradbenega teh-
nika, prvič pa bomo izvajali tudi po-
klicno maturo. V pouk vključujemo
novosti iz gradbeništva, imamo no-
vo računalniško učilnico, ki omo-
goča tridimenzionalno konstruira-
nje.«
Iskani orodjarji,
urarji in strojniki
Na Poklicni in tehniški strojni šo-
li so edini v Sloveniji, ki izobražuje-
jo za poklic urarja in zlatarja-filigra-
nista, pravi ravnatelj Ludvik Aškerc.
Pomembna novost je izobraževanje
za poklic orodjarja. Ta sodi med izra-
zito deficitarne poklice. »Orodjarjev
bi lahko v bližnji okolici nemudo-
ma zaposlili 30,« pravi Ludvik Aš-
kerc. »Izrazito deficitarni so tudi stroj-
niški poklici. Poklic strojni tehnik
bomo prihodnje leto pričeli izvajati
po prenovljenem in posodobljenem
programu. Manjka tudi urarjev. Pov-
praševanje med delodajalci za te ka-
dre je izjemno.«
Letos se je Šolski center vključil v
pilotni projekt v okviru Evropskega
socialnega sklada, saj predstavlja
orodjarstvo eno najperspektivnejših
panog tako v svetu kot v Sloveniji.
Zaradi pomanjkanja orodjarjev sta
se Šolski center in Razvojni center
orodjarstva Slovenije (TECOS) od-
ločila pripraviti program za usposab-
ljanje brezposelnih in zaposlenih na
tem področju.
Novi diplomanti
Višje strokovne
šole
Na Višji strokovni šoli ima Šolski
center Celje danes, v smereh grad-
beništvo in strojništvo, vpisanega
901 študenta. Ravno včeraj, v sredo,
so podelili v Narodnem domu diplo-
me 88 diplomantom. Štirideset jih
bo prejelo naziv inženirja gradbeniš-
tva, ostali pa inženir strojništva. Gre
za že četrto generacijo diplomantov
strojništva in prvo iz gradbeništva.
»Bodočim diplomantom ne želi-
mo kopičiti znanja, ampak jih nau-
čiti, kako ga uporabljati v praksi, pri
reševanju konkretnih problemov,«
pravi ravnatelj Višje strokovne šole
Alojz Razpet. V Celju so edini, ki
izvajajo tovrstni program gradbeniš-
tva, dislocirane enote pa imajo še v
Ljubljani, Postojni in Novem mestu.
Diplomantom Višje strokovne šo-
le omogočajo tudi nadaljevanje vi-
sokošolskega študija v Utrechtu na
Nizozemskem. V tem letu je tam za-
ključilo šolanje že pet njihovih di-
plomantov, še šest pa jih študij obi-
skuje. Preko projekta Leonardo da
Vinci jim krijejo stroške bivanja na
Nizozemskem. Ta visokošolska in-
štitucija ima 20 izobraževalnih cen-
trov po svetu, diplomanti celjske Viš-
je strokovne šole pa se lahko nepo-
sredno vpišejo v 4. letnik omenjene
visoke šole.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
PO DRŽAV
Stadion bo!
Bo?
UUBUANA,26. noveiu
bra - Ljubljanski mestni svg
je po polemični razpravi us
tanovil gospodarsko druž
bo z omejeno odgovornost
jo Stadion, ki bo pripravi
la vse potrebno ter skrbel
za izgradnjo novega nogo
metnega stadiona v sloven
ski prestolnici. Na položa
vršilca dolžnosti direktoi
ja omenjene gospodarsk
družbe je občinski svet ime
noval Marjana Rekarja, s^
danjega predsednika upra
ve Slovenske razvojne druž
be (SRD). Prepotrebno nd
gometno igrišče bodo zgra
dili s sredstvi državnega ii
mestnega proračuna.
»Nagnaliff
Trboveljčane
TROJANE, 2Z novembr
- Ker trboveljska Rudarsk
gradbena družba (RGD
svojega italijanskega part
nerja Impressa Grassetto n
uspela prepričati, naj ne raz
dre pogodbe o sodelovanji
pri izvajanju del na trojan
skem predoru, so v pone
deljek ob 22. uri pričeli:
umikanjem delovnih stro
jev z gradbišča. To je sice
dela začasno ustavilo, ven
dar pa se ta pod okriljen
italijanskega gradbenegi
podjetja nemoteno nadalju
jejo. V Impressa Grassett(
so zagotovili, da bodo \
predvidenih rokih (v leti
2004)svoje pogodbene ob
veznosti vsekakor izpolni
li.
Likar ni kriv |
UUBUANA, 27. noveml
bra - Višje sodišče v Ljub
Ijani je oprostilo nekdanje
ga generalnega direktorjJ
policije Boruta Likarja, k
je bil zaradi izdaje uradnf
tajnosti pogojno obsojen n^
mesec dni zapora s preiz
kusno dobo treh let. Sodiš
če je menilo, da podatkij
ki jih je Likar izdal novi
narju Bojanu Budji, ne izi
polnjujejo pogojev, da bi bili
lahko razglašeni za uradnfl
tajnost.	i
NLBv
Jugoslaviji
NOVI SAD, 27. novem
bra - Nova Ljubljanska ban-
ka (NLB) je z novosadskc
Continental banko podpi-
sala pogodbo o strateškem
partnerstvu in kapitalskem
vlaganju. NLB bo Continen-
tal banko dokapitalizirala
do 34 milijonov mark, s tem
pa bo pridobila vsaj 50,1:
odstotni delež in postala ve-
činska lastnica novosadske
banke.
Št. 48. - 29. november 2001
AKTUALNO
5
Nore krave
niso bavbav
I
Imetijski minister Franci But o preventivnih ukrepih pri bolezni BSE, krivdi
za pojav bolezni in pomoči države
od minulega torka je
ano, da se je bolezen BSE,
kateri ji rečejo bolezen
irih krav (čeprav z nori-
i kravami v resnici nima
ivezave) pojavila tudi v
aveniji.
Rezultati različnih anket
ičajo, da se potrošniki za-
ldi te bolezni ne bodo od-
Dvedali govedini, vendar pa
aksa že kaže drugače: za
1-15 odstotkov je padlo pov-
iševanje po govejem me-
skoraj za polovico pa od-
^p govejega mesa... Poleg
jga strokovnjaki še vedno
{otavljajo kako je zbolela
tava Breda, če pri Rihterje-
li v Tiroseku živali res ni-
ikrmili z mesno kostno mo-
». Skratka, poraja se sklop
irašanj, ki smo jih minuli
den zastavili ministru za
inetijstvo, gozdarstvo in
jfehrano mag. Franci ju Bu-
i
»že decembra lani smo
prejeli ustrezne postopke,
jih sedaj, ob pojavu BSE,
Kli vodimo. Generalno smo
repovedali uporabo kostne
bke pri prehrani živali, ja-
marja letos smo uvedli te-
iranje in zapovedali obvez-
} izločanje vseh rizičnih or-
inov v telesu goveje živali
nožganov, hrbtenjače...),
iratka organov, preko ka-
rih se bolezen teoretično
hko prenese.
Kmetijsko gozdarska
)ornica Slovenije se ne
rinja z objavo imena kme-
je, kjer so odkrili obolelo
ravo. Podpira ukrepe mi-
istrstva in vladnih orga-
ov ter poziva ministra,
ij izdela »BSE paket«, ki
»predvidel možne oblike
»moči prizadetim rejcem,
rav tako poziva klavnice,
aj ne izsiljujejo kmetov z
ižjimi odkupnimi cenami
T se zahvaljuje potrošni-
Dm za izkazano zaupanje.
V Sloveniji smo vzposta-
ili intenziven, natančen in
3"og sistem, ki zagotavlja,
1 se bolezen pravočasno od-
rije in da potrošnik v nobe-
em primeru ne more kupi-
okuženega živila. Ta sistem
eluje, saj smo žal odkrili
i potrdili prvi primer bolez-
li BSE pri več kot 27 tisoč
•pravljenih testih. BSE v Slo-
'eniji je, sicer izjemno re-
ek. Sistem, ki ga imamo,
fe zagotavlja, da je nadzor
elujoč in preventiven,« pravi
tinister But.
Potrošniki se menda ne
•odo odpovedali govedini...
Očitno slovenski potrošni-
S zaupajo temu sistemu, ki
^izredno strog, natančen, pa
Mi zelo drag. Za potrošni-
^ in za naše zdravje nobena
cena ne sme biti previsoka.
Pričakujem, da bo vse, kar
smo v zadnjem letu postori-
li, slovenske potrošnike pre-
pričalo, da je govedina sedaj
bolj kontrolirana in nadzira-
na in da jo je manj tvegano
kupovati kot pred leti, ko nih-
če ni nadzoroval mesa.
V	teh dneh je v Sloveniji
evropska veterinarska inš-
pekcija, ki bo po pregledu
ukrepov in zakonodaje ter
izbranih klavnic in kmetij
podala oceno o verodostoj-
nosti. Na podlagi te ocene,
ki naj bi bila znana jutri,
bo Evropska komisija od-
ločila, če bo Slovenija osta-
la v drugi skupini držav
glede na geografsko oceno
rizičnosti BSE.
V	Sloveniji se bomo mo-
rali naučiti živeti z BSE, ta-
ko kot se je naučilo živeti več
sto milijonov potrošnikov v
državah EU. Naš namen je
prepričati potrošnika, da je
BSE le ena od bolezni kot šte-
vilne druge, približno 30 jih
je, zaradi katerih že več let
izvajamo teste in preglede.
Nekateri govorijo o neti-
pičnem pojavu bolezni, dru-
gi trdijo, da se je krava lahko
okužila samo z mesno kost-
no moko. Kaj je resnica?
Na kmetiji, gre za tipično
povprečno slovensko kme-
tijo, kjer ni velike intenziv-
nosti, se očitno kažejo po-
sledice vsega, kar se je v mi-
nulih letih dogajalo v Evropi
in po svetu, cilja pa sta bila
pocenitev hrane in večja proi-
zvodnja. Ne gre za krivdo
kmeta, bolezen bi se lahko
pojavila kjerkoli. Zelo težko
bo odkriti, zakaj je bolezen
izbruhnila, verjetno pa gre za
posledice pred letom 1996,
ko se je mesno kostna moka
dajala v krmo za živali. Iz te-
ga pa je tudi razvidno, zakaj
je Evropska skupnost trdno
odločena, da rigorozno spre-
meni kmetijsko politiko. Po-
novno se bomo morali vra-
čati ne k motikam, temveč k
okolju bolj prijaznim obli-
kam z manj intenzivno pri-
delavo. To lahko pomeni, da
bo bolj kakovostna, zdrava
in "nadzorovana hrana tudi
dražja za potrošnika - dru-
gače pridelava ne bo mogo-
ča. Zdrava hrana pravzaprav
postaja vrednota prihodno-
sti.
V	sredo ste obiskali Rih-
terjeve v Tiroseku, kjer so
odkrili obolelo žival.
Med obiskom sem se z
gospodarjem Branetom in
njegovo materjo pogovarjal
o delovanju kmetije, o krm-
ljenju živali... Zagotovil sem
jim pomoč pri pokrivanju
škode, ki jo bodo utrpeli za-
radi potrebe po uničenju ne-
katerih živali. Predvsem pa
sem prišel izrazit solidarnost
z družino, kot tudi z vsemi
tistimi, kjer se lahko teore-
tično pojavi BSE. Bistvo je,
da povemo, da direktne kriv-
de ne moremo iskati in je tudi
ni.
V zadrugah skoraj bije-
jo plat zvona zaradi manj-
šega odkupa govedine.
Lahko računajo na pomoč
države?
Zelo pozorno spremljamo
vso dogajanje v zvezi z BSE,
oblikovali smo posebno de-
lovno skupino. Upam in ver-
jamem, da bodo potrošni-
ki verjeli našim proizvajal-
cem, sistemu kontrole in
nadzora - potem pomoč ne
bo potrebna. Počakati bo
treba še približno teden dni,
da se bo videlo, kakšen bo
položaj na trgu. V Sloveni-
ji bomo še naprej intenziv-
no komunicirali z javnost-
jo, v kratkem bomo vsem
družinam poslali brošuro,
da BSE ni noben bavbav. Je
sicer nevarna bolezen, po-
membno pa je, da ima dr-
žava nadzor nad njo.
Pogovarjamo se s kolegi
iz drugih držav, ki so naši
kupci, da bodo tudi te drža-
ve verjele našemu sistemu
nadzora. Še sploh, ker ne-
katere druge države tega nad-
zora nimajo. Najlažje je pre-
povedati uvoz, sami pa ne
izvajajo testov in pregledov
- torej bolezni doma sploh
ne morejo odkriti. Sem op-
timist in realist hkrati, zato
odkrito verjamem, da se bo-
do dogodki zasukali v pozi-
tivno smer.
V	Zgornji Savinjski doli-
ni je še vedno precej pri-
pomb na način, kako je bil
sum o bolezni sporočen jav-
nosti.
Razumem, da so ljudje
razburjeni. Kot minister sem
dolžan sporočiti ljudem tu-
di neprijetne stvari, za nji-
mi stati in jih reševati. Dolžni
smo objaviti sporočilo jav-
nosti. Če tega ne bi sporoči-
li mi, bi sporočilo posredo-
vala služba v Parizu. To bi
bilo najslabše, kar bi se lah-
ko zgodilo.
V	Celjskih mesninah so po
potrditvi bolezni norih krav
na domačem trgu zabeležili
manj kot desetodstotni padec
prodaje govedine in izdelkov
iz govejega mesa. Direktor
Izidor Krivec pravi, da zara-
di tega ne bodo sprejeli kak-
šnih posebnih ukrepov. Naj-
bolj jih je prizadela ustavi-
tev izvoza na trge bivše Ju-
goslavije, kjer ustvarijo do-
brih 40 odstotkov celotnih
prihodkov. Za približno to-
likšen odstotek so morali
zmanjšati odkup govedi.
(J. I.)
Zakaj smo rekli Zgornja Sa-
vinjska dolina? Morda bi bi-
lo bolje reči Upravna enota
Mozirje, na nek način pa je
bilo treba locirati, kje se je
to zgodilo. V ministrstvu ni-
ti nismo mislili povedati, pri
katerem kmetovalcu se je to
zgodilo, vendar se je sam ta-
ko odločil. Poudarjam, da se
je bolezen pač slučajno po-
javila v Zgornji Savinjski do-
lini, lahko bi se kjerkoli v
Sloveniji.
Franci But: »Direktne krivde za pojav BSE ne moremo iskati in je tudi ni.«
KOMENTIRAMO
Bog ve, kaj smo
že pojedli
Menda se ljudje kljub nori
kravi ne bodo odpovedali ne-
deljski goveji župci. Realnost
na slovenskih, še bolj zgor-
njesavinjskih kmetijah je dru-
gačna: v hlevih muka kar
precej živali, ki bi morale že
davno na odkup in zakol, pa
jih niti zastonj nihče ne vza-
me. Podatki s kmetij, zadrug
in klavnic so porazni in zna
se zgoditi, da se bo sloven-
sko kmetijstvo spotaknilo za-
radi (zaenkrat) ene nore
krave. Seveda ne zaradi do-
mačih potrošnikov, ki zaupa-
jo slovenski kontroU, prob-
lern je v izvozu, ki je v drža-
vah s skupno oznako Jugo-
slavija popolnoma zaustav-
ljen, to pa posledično prina-
ša skoraj razpolovljen odkup
govedine.
To pa ni več stvar mukajo-
čih govedi, temveč stvar slo-
venskega kmetijskega mini-
strstva, ki »jugovine« zaen-
krat ni uspel prepričati o
brezhibni kontroli, ki da jo
v Sloveniji izvajamo. Pa jo
res? Menda jo, vendar mimo
stavka: »Bog ve, kaj vse smo
že pojedin« preprosto ne mo-
remo. Ali pa mimo podatka,
da se v Sloveniji ne odločajo
za pobitje cele črede, ker po-
tem lastniki bolezni ne bi pri-
javljali.
Še teden dni, pravi mini-
ster But, potem bodo začeli
razmišljati o pomoči. Vendar,
ali bo pomoči deležen tudi
manjši kmet, ki nima serij-
ske proizvodnje in ki ne redi
30 krav? Takšen povprečen,
z do deset kravami, ki mu
izjemno stroge kontrole mle-
ka in mesa gredo dobesedno
na živce. In ki, skladno s slo-
vensko folkloro, kakšno ži-
val zakolje tudi na črno. Še
en vidik se odpira ministrs-
tvu: ko skupaj z nesrečnim
Rihterjem zagotavlja, da se
je bolezen od nekod vzela ozi-
roma išče vzroke v preteklo-
sti, ko so med krmila mešali
mesno kostno moko. Brez kr-
mil pa ni mleka, ni teže, ni
denarja za povečanje črede
in v mnogih primerih ni dr-
žavne pomoči.
Zato si, Slovenci, poleg ne-
deljske juhe privoščite v po-
nedeljek zrezke, v torek go-
laž, v sredo biftek. ..Čepa sre-
čate Zgomjesavinjčana, mu
nikar ne verjemite, da so Rih-
terjevi in še kar nekaj dru-
gih kmetov mesno kostno mo-
ko dobivali v nazarskem Gli-
nu, kjer da kmetje ponoči ho-
dijo z vrečami, vanje tlačijo
kostno moko in potem vese-
lo krmijo. V Glinovem pod-
jetju Pohištvo kurijo živalsko
mast v tekočem stanju - za-
deva je precej podobna ku-
rilnemu olju, le da je za pod-
jetje cenejša. In tudi ne ver-
jemite, da so nore krave ena
sama politika. Pri tej bolez-
ni ni nevtralnosti in niti pod
razno Slovenija ne more os-
tati idiličen otoček sredi oku-
žene Evrope. In nikar ne zga-
njajte panike - drugim bolez-
nim, ki so za razliko od BSE
pokopale že kar nekaj ljudi,
ne namenja(jo)mo celih stra-
ni v časopisu.
URŠKA SELIŠNIK
Občina Štore,
CestaXIV. divizije 15, 3220 Štore,
objavlja na podlagi 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih
(Ur. I. RS, št. 44/97)
JAVNI RAZPIS
za prodajo nezazidanih stavbnih zemljišč na območju
Obrtno trgovske cone Štore - vzhod
I.	Predmet razpisa:
Komunalno opremljena stavbna zemljišča v skupni površini -
12907 m^.
II.	Opis zemljišč:
Zemljišča se nahajajo neposredno ob magistralni cesti Celje -
Rogaška Slatina, v kraju Store. Od bližnjih večjih naselij Celja in
Šentjurja pri Celju so oddaljena cca 4 kilometre. Zemljišča so
komunalno opremljena, zato ob gradnji objektov investitorjem
ni potrebno plačati stroškov komunalnega opremljanja zem-
ljišč.
Za območje, na katerem se nahajajo zemljišča, je sprejet odlok
o zazidalnem načrtu.
III.	Prodajna cena:
-14.560,00 SIT/m^ zemljišča;
V ceno ni vključeno plačilo spremembe namembnosti.
IV.	Ostala določila:
Zemljišča so naprodaj skupaj v celoti oziroma po delih v skladu
z določili Odloka o zazidalnem načrtu za Obrtno trgovsko cono
Štore - vzhod.
Prodajalec se ne obvezuje skleniti kupoprodajne pogodbe z
najugodnejšim ponudnikom.
Informacije o zemljiščih lahko zainteresirani dobijo na sedežu
prodajalca - CestaXIV. divizije 15, Štore, vsakdan med 8. in
11. uro po predhodni telefonski najavi - telefon 03/780 38
40.
Interesenti za nakup zemljišč lahko svoje pisne ponudbe pošlje-
jo v 15 dneh od objave tega razpisa na naslov prodajalca -
Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore s pripi-
som - javni razpis zemljišča.
St. 48 - 29. november 2001
6
INTERVJU
Policist
policistu
policaj
Miroslav Žaberl, državni podsekretar v ministrstvu za
notranje zadeve, pravi, da ne bo minister
Kdo je mož, ki se skriva za je-
kleno sivim pogledom, ki izža-
reva zbranost, ki z mirnim obra-
zom, praktično brez vsake mimi-
ke, osredotočeno odgovarja na
vprašanja? In ga nobeno ne pre-
seneti. Miroslav Žaberl je Celjan,
na začasnem delu v Ljubljani.
42-letni pravnik je po osnovni šoli
opravil kadetsko šolo za milični-
ke, bil pripravnik na postaji mili-
ce Slovenska Bistrica, eno leto de-
lal na mejni milici Šentilj in eno
leto v Celju na postaji prometne mi-
lice. Nato je bil vodja varnostnega
okoliša v Šentjurju. Dve leti je red-
no študiral na Višji šoli za notranje
zadeve in postal pomočnik koman-
dirja na policijski postaji Celje. Po
treh letih je postal inšpektor, za-
tem je tri leta vodil inšpektorat po-
licije v Celju. »Takrat sem bil veli-
ko mlajši kot vsi drugi na podob-
nih položajih v Sloveniji,« pove in
v glasu je prvič začutiti kanček po-
nosa. Ob delu je diplomiral na prav-
ni fakulteti in opravil tudi pravo-
sodni izpit. Pred šestimi leti je od-
šel v Ljubljano, v center za uspo-
sabljanje, ki ga je zadnji dve leti
tudi vodil. Zdaj je državni podse-
kretar v ministrstvu za notranje za-
deve, v uradu za usmerjanje in nad-
zor policije.
Ima policija preveč samostojno-
sti, potrebuje svojega policaja?
Absolutno. Policija je organ, z
okoli 7000 oboroženimi ljudmi, ki
imajo pravico izvajati tudi najhuj-
ša represivna pooblastila, katerih
posledica je lahko v končni fazi tu-
di odvzem življenja. To pomeni,
da policija absolutno mora biti nad-
zorovana. Nadzorstvene pristojnosti
do policije pa so različne. Najpo-
membnejši je interni strokovni nad-
zor policije same nad seboj. Sledi
zunanji nadzor, ki ga izvaja mini-
ster in zaradi katerega ima organ,
v katerem delam. Pomemben je še
sodni, pa parlamentarni nadzor in
zelo pomemben civilni nadzor pre-
ko civilnih asociacij, in še zlasti pre-
ko varuha človekovih pravic.
Kaj pa civilna družba?
V zadnjem času precej pridobi-
va na pomembnosti, predvsem z gla-
snim opozarjanjem na nepravilno-
sti, ki naj bi jih zagrešila policija.
Seveda pa je njihove zahteve treba
jemati realno.
Je kršitev pooblastil veliko?
Pritožb je letno nekaj nad 1500.
Od tega se četrtina nanaša na izvr-
ševanje policijskih pooblastil. Ker
gre pri vsakem za poseg v človeko-
ve pravice, bi pričakovali višjo šte-
vilko. Od vseh prijav jih je okoli
10 odstotkov upravičenih. Druga
plat medalje je, seveda, koliko je
dejansko prekoračitev pristojnosti.
Prav gotovo obstaja sivo polje. Do-
ločen del ostane neprijavljen ali ne-
zaznan.
Kako se počuti policija, dovolj
ali preveč samostojno, morda pre-
več nadzorovano? Koliko so po-
licisti sploh seznanjeni s svoji-
mi pooblastili?
Policist mora svoja pooblastila
poznati, saj so ta orodje, s katerim
izvršuje naloge. Pomembno je, da
policist izvaja svoja pooblastila sa-
mo takrat, ko mu to dovoljuje za-
kon in da jih izvaja strokovno. Zna-
nje pooblastil je za policista mala
ustava. Policisti določen del znanj
dobijo v izobraževalnem procesu,
znanje nadgrajujejo preko usposab-
ljanj in izpopolnjevanj, vendar še
ugotavljamo, da je znanja prema-
lo. Policist, ki pooblastil ne pozna,
lahko naredi dvojno škodo. Ali bo
prekoračil pooblastila in šel preko
zakonitosti, preko meje, ali pa, kar
je enako škodljivo za stroko, iz bo-
jazni, da bo prekoračil pooblastila,
sploh ne bo izvedel pooblastila, ki
bi ga pa moral. Vendar pooblastil
policije ne moremo jemati le kot
poseg v človekove svoboščine. Prav
s tem posegom, če in ko je upravi-
čen, policija zagotavlja svoboščine
drugim ljudem, zagotavlja varnost
v najširšem pomenu te besede. Svo-
boščine in pravice človeka se namreč
končajo tam in takrat, ko se začne-
jo pravice in svoboščine drugega.
Koliko je slovenska policija že
»evropska«?
V zadnjih treh letih sem bil veli-
ko v tujini. V kontekstu približe-
vanja evropski zvezi je bilo več izo-
braževalnih modulov, kjer so stro-
kovnjaki tujih policij predavali o
problemih vodenja in organizira-
nja policije. Občutki, zlasti po sti-
kih s policisti drugih držav kandi-
datk so bili, da je slovenska polici-
ja organizacijsko in normativno, pa
tudi dejansko, na visoki ravni.
Manjka pa nam izkušenj, veliko tra-
dicije, ki je nimamo. Pri ponuje-
nih rešitvah smo ugotavljali, da smo
zelo blizu in se hitro približujemo.
Tudi zadnji tvvining projekti, sam
sem sodeloval v projektu usposab-
ljanja in izgradnje šengenske me-
je, kjer so bili partnerji Avstrijci in
Nemci, to potrjujejo.
Kriminaliteta pa strmo raste, ne
indeksno, raste po teži kaznivih
dejanj - trgovina z belim blagom,
drogami, umori... S tem smo že
globoko v Evropi,
Ja, žal sprememba družbenega si-
stema ni prinesla samo dobrih stvari,
demokracije, prinesla je tudi sla-
bo. To prinaša večja industrializa-
cija, drugačen pristop do kapitala.
Prišel je hujši kriminal, več je tudi
organiziranega kriminala.
Koliko se pri tem pozna bolj od-
prta, zelena meja. Bolj odprt pre-
tok blaga, ljudi, storitev?
Slovenija je zdaj tipična tranzit-
na država za organiziran kriminal.
Smo zadnja bariera, tampon cona
pred Evropo.
Pred kratkim ste izdali knjigo,
učbenik z naslovom Policijska
pooblastila. Knjiga je zelo siste-
matična, v njej je vse o poobla-
stilih in veliko primerov iz tuje
prakse. Koliko časa je nastaja-
la?
Pisati sem jo začel pred desetimi
leti, ko je bil namen spisati priroč-
nik za delo policistov. Več ko sem
pisal, več vprašanj se je odpiralo.
In vedno so me lovile spremembe.
Najprej sprememba družbenega si-
stema, pa sprememba zakonoda-
je. Ko sem pričel predavati na vi-
soki policijsko varnostni šoli, sem
zapisano nadgrajeval, ker so štu-
denti potrebovali učbenik, kjer bi
bila vsa policijska pooblastila zbra-
na na enem mestu. Šel sem korak
višje. Nisem toliko opisoval poli-
cijskih postopkov, ki so stvar poli-
cista, ki jih izvaja, ampak sem poob-
lastila obravnaval predvsem z vi-
dika zakonitosti razlogov za izva-
janje pooblastil in pripravil vpo-
gled na podobna pooblastila neka-
terih tujih policij.
Kaj pokaže ta primerjava?
Neposredne primerjave ni. Anglo-
saksonska policija je drugače orga-
nizirana. Pri nas imamo, hvala bo-
gu, eno samo, centralizirano poli-
cijo in tujci priznavajo, da je to pred-
nost. ZDA ima, naprimer, 36 zvez-
nih policij, veliko državnih in še
mestne policije. Pooblastila se jim
križajo, pa tudi anglosaksonski prav-
ni sistem je na drugačnih temeljih
kot naš. Lahko pa ugotovimo, da so
določene svoboščine in pravice,
sploh v ZDA, zelo zavarovane. Po-
licist sme le v točno določenih pri-
merih poseči vanje. V tujini te poli-
cist v cestnem prometu ustavi sa-
mo, če si naredil prekršek. Če pa si
kaj naredil narobe, so sankcije do-
sledne, kar je pri nas hiba. Kazen se
tam plača, če voziš pod vplivom al-
kohola, te bo ameriški policist are-
tiral in zaprl. Pri nas so problem
začetni deli postopkov. Policist te
lahko ustavi na cesti pri rutinski kon-
troli prometa tudi, če nisi storil pre-
krška, sankcije pa zvodenijo. Pre-
več zadev zastara, izvršbe so neus-
pešne... Delal sem tudi primerjave
z nekaterimi policijami manj raz-
vitih držav, kjer imajo praktično neo-
mejena pooblastila. S tem sem opo-
zoril na to, kakšna je nevarnost ob
tako ekstremnih primerih.
Miroslav Žaberl s soavtorjema
že pripravlja novo knjigo z de-
lovnim naslovom Policija in člo-
vekove pravice. Za razliko od pr-
ve, bo ta namenjena javnosti. »No-
bena država ali sistem, ki se bo-
ji, da bodo državljani poznali svo-
je pravice in jih uveljavljali, ni
vreden, da preživi,« povzame
uvodno misel iz knjige. »Ljudje
morajo poznati svoje pravice, pa
tudi pravice policije oziroma po-
licistov.«
Knjigo ste posvetili očetu...
Oče mi je bil vedno vzor. 27 let
je bil v takratni milici, najverjet-
neje sem po njem povzel nagnje-
nost do prava, ki ga je tudi on do-
študiral, in do te zaposlitve. Dal mi
je prave življenjske nasvete.
Kako bi opisal samega sebe?
Najverjetneje sem zelo ambicio-
zen, kar štejem za zdravo. Če am-
bicij ni, če ni cilja, ga ne boš dose-
gel. To mi je vodilo.
Imate družino...
Soproga je pravnica in dela v us-
pešnem celjskem podjetju, hči gre
po pravniških stopinjah in je v če-
trtem letniku pravne fakultete.
Bralci nekdanje Petice vas poz-
najo kot odličnega pisca ribiških
zgodb.
Ena izmed lepših strani v moje
življenju je ribičija, ki je praval
lozofija. V vsakem človeku je ne|
prasla po lovu. Že dolga leta se
ribič. Pri ribolovu ne gre za ple
gre bolj za druženje z naravo in u
tek v naravi. Ribič mora dati ri
čim večje možnosti za enakopi
ven boj, to je osnova te filozofi
Zadnja leta skoraj izključno id
harim, pri tej vrsti ribolova moi
poznati ribje navade, prostore, kj
se ribe zadržujejo, muhe, ki ta
rojijo. To so tiste zgodbe, ki sc
jih pred leti zapisoval
Kaj pa drugi hobiji?
Planine. S soprogo delava slov«
sko transverzalo. Hoja v planin
mi je, kot vse, kar je povezane
naravo, blizu.
Kako odsotnost doživljata j
na in hči?
Hči je v Ljubljani, kjer se v(
krat dobiva. Vsi, ki začasno žr
mo v Ljubljani, vemo, da življei
nima enake kvalitete, kot če del
v kraju bivanja. Prosti čas med t€
nom je res težko planirati.
Delujete skrajno mirno, nek
ko hladno, ali lahko izgubite ži
ce, ste vzkipljivi?
Po naravi delujem mirno in m
zven ne kažem dosti čustev. Pod tc
videzom pa se kar dosti dogaja.
Poznamo vas tudi kot mojst
borilnih veščin.
25 let sem se intenzivno ukvar,
z borilnimi veščinami, najprej z j
dom, kratek čas s karatejem naza
nje z jiu-jitsem, kjer imam mojs
ski pas drugi dan. Pred petimi li
pa sem se poslovil od blazin. Tu
ko sem nehal tekmovati, sem še ki
šnih pet let deloval kot trener. S p
jateljema Venigerjem in Kropeto
smo ustanovili Policijski klub b
rilnih veščin, ki zelo uspešno, p(
vodstvom drugih mojstrov, delu
še danes. Kimono je zdaj začasne
omari. Sem pa opravil tudi izpit;
mednarodnega sodnika.
Kakšni so vaši cilji, boste it
nister?
Minister najverjetneje ne, k
strogo razlikujem med stroko in p
htiko. V politiki me ni in doki
želim biti strokovnjak, bom del
na tem področju, ki me še vedi
zelo zanima. Če bi se odločil za p
litiko, bi šel le v politiko. Obo
po mojem ni najbolj združljivo, p
sebej ne v policiji, kjer že ustai
članstvo v strankah prepoveduje
Pa razočaranja?
Seveda so, takšna in drugačna,
vsako razočaranje, če ga sprejmi
kot opomin ali dejstvo, da neče!
nisi dosegel, ti lahko da novo en^
gijo za to, da greš naprej, je ponC
ni izziv.
BRANKO STAMEJČl
Foto: GAŠPER DOMJA
St. 48. - 29. november 2001
REPORTAŽA
7
Kolškova pričevanja
z druge strani
Ceneralpolkovnik JLA Konrad Koišek o svoji knjigi, prelomnih dogodkih in življenju v rojstnem Letušu
oe generalpolkovnika
irada Kolška je pred ča-
I dvigovalo kar precej
lu, saj v za Slovence pre-
nih časih menda »ni bil
K. Ali pa je bil, če poslu-
drugo stran. Tudi to je
n izmed razlogov, da je
irad Koišek pred krat-
1 izdal knjigo, v kateri
ipisal svoje videnje do-
Ikov pred desetimi leti.
lanes generalpolkovnik v
danji JLA živi mirno upo-
»nsko življenje v Letušu,
ktično tam, kjer je bil ro-
Mogoče mirno ni najbolj
vi izraz, saj se je Konrad
šek v nekaterih sloven-
i krajih že predstavil kot
)r knjige z naslovom Spo-
li na začetek oborožene-
popada v Jugoslaviji 1991.
ijiga ni roman, gre za de-
ki osvetljuje zgodovinske
iodke. Ljudje radi podo-
jajo to zgodovino, saj so
v takratnih dogajanjih na
; način vsi udeleženi in že-
0 njih izvedeti čimveč,«
)ripoved o knjigi in živ-
iju pričel bivši vojak Kol-
^v prijetno urejeni delov-
sobi v Letušu.
knjiga, ki je v slovenskem
iku na prodaj tudi na Hr-
kem, v Jugoslaviji, Kana-
in Franciji, je izšla pred
ma mesecema, v številnih
ižnicah pa je rezervirana
feč mesecev vnaprej. »Člo-
;u je prijetno, če berejo
gove knjige. Poleg tega do-
am dosti pozitivnih odzi-
tudi pisnih. Še sam sem
senečen, kako dobro je bi-
njiga sprejeta. Menim, da
judje radi slišali še druga
stva, saj so prišli do spoz-
ija, da je v vsakdanji poli-
dosti pol in neresnic. Ra-
ji izvedeli resnico. Pri pi-
iju me je vodila misel >laž
lahko stvarnost, ampak
arnost ne sme biti laž< in
na takšen način sem bil za-
vezan resnici,« razlaga Koi-
šek, ki je v knjigi uporabil
znana dejstva, navajal kon-
kretne osebe in se skliceval
na njihove izjave. Dogodki
so tudi časovno zabeleženi,
poleg tega pa je generalpol-
kovnik uporabljal osebne za-
beležke oziroma dokumen-
tacijo ter črpal iz virov dru-
gih avtorjev.
Embargo
deset let
v povezavi s prelomnimi
leti je nastalo že ogromno
knjižnih naslovov, vsak av-
tor pa zgodovinska dogaja-
nja opisuje s svojega zorne-
ga kota. »Knjige so zelo raz-
lične, med njimi je dosti do-
brih, ki so znanstveno narav-
nane, spet druge pa so pre-
cej površne stvaritve v funk-
ciji dnevne propagande in po-
litike,« ocenjuje Koišek, ki
je svojo prvo videnje takrat-
nih dogodkov napisal pozi-
mi v letih 1991-92. »V tej ver-
ziji sem v kotu napisal >em-
bargo 10 let<. Mislim, da je
distanca desetih let dovolj v
iskanju zgodovinskih kazal-
cev in resnic. Kasneje sem se-
veda to verzijo dopolnil, ne-
kaj stvari, za katere sem oce-
nil, da niso tako pomembne,
izpustil, nekaj pa tudi dodal.
Največ dela sem vložil v do-
kazovanje dejanj in dogod-
kov, ki so se kasneje potrje-
vali skozi pisanje oziroma iz-
jave in osebne dokumente
drugih ljudi. Primer so Pe-
kre: prej sem pač mislil, da
dogodek ni tako pomemben,
v bistvu sem ga samo zabe-
ležil. Šele kasneje sem videl,
da mu v Sloveniji pripisuje-
jo velik zgodovinski pomen.
Zdelo se mi je potrebno, da
širše obrazložim primer Ta-
ma, kjer je šlo za krajo ok-
lepnih vozil - tudi to sem ka-
snpje dodal.«
V knjigi avtor še posebej
razlaga svoje obnašanje, last-
na dejanja, pa tudi občutke,
ki jih je takrat doživljal. »Iz-
postavljeno je obdobje od
marca do julija '91, ki je bilo
zelo pomembno in zgodovin-
sko odločilno za nadaljnji
razvoj dogodkov,« pravi Koi-
šek, ki je svojo knjigo že
predstavil v Mariboru, Ljub-
ljani in Žalcu, 7. decembra
pa pripravljajo še predstavi-
tev v Velenju. »Na teh pred-
stavitvah oziroma pogovorih
se je povsod zbralo veliko obi-
skovalcev, ki svoje zanima-
nje kažejo z različnimi vpra-
šanji. Največ zanimanja je za
dogajanja iz 26. na 27. junij
ter med 5. in 10. julijem 1991
- kaj se je dogajalo, kam je
šla vojska, kako je bilo z
alarmi, kaj je resnica...
Ljudje radi slišijo, kako so
poveljevali v Beogradu, kak-
šna je bila moja vloga pri
bombardiranju...«
Cena
sprememb
Seveda se ob tem poraja
vprašanje, kakšno je stališ-
če slovenske politike do
spominov z druge strani.
»Uradna slovenska politika
se ne vmešava. Tudi stikov
s slovenskimi politiki ni-
mam, mogoče zato, ker
upokojenci nismo zanimi-
vi, za prijateljstva pa itak
ni časa. Med njimi so še se-
daj prisotni ljudje, s kate-
rimi smo se nekdaj veliko
družili - Potrč, Kučan, Dr-
novšek... Novih, mlajših po-
litikov ne poznam. Stara
garda pa.... Vendar je doga-
janja treba razumeti, saj so
se ljudje po teh prelomnih
dogodkih razšli oziroma
razdelili, pa tudi sam se ne
izpostavljam,« pripoveduje
Koišek. »Treba je vedeti, da
nimam stikov niti z znanci
in prijatelji iz bivši jugoslo-
vanskih republik. Telefon-
ski pogovori so dragi, vsa
leta se v Jugoslavijo nisem
vračal, z nekaterimi pa smo
se nasploh razšli. Ostajajo
samo družinske povezave in
prijateljstva v Sloveniji. Se-
veda sem ohranil stike s ko-
legi iz službe, vendar so se
ti stiki spremenili v prija-
teljska razmerja.«
Generalpolkovnik, ki je
aktivno sodeloval v prelom-
nih dneh za Slovenijo, je ka-
sneje doživljal tudi osebne
prelomne trenutke. »42 let
sem bil vojak in živel vo-
jaško življenje. Kot takšne-
ga so me odlikovali točnost,
odgovornost, kakovostno iz-
vrševanje nalog. Potem ko
sem bil odstavljen, se je po-
ložaj spremenil čez noč. V
bistvu je bila ta spremem-
ba huda preizkušnja. Čaka-
lo me je navajanje na po-
polnoma drugačno, civilno
življenje, spremljale pa so
me tudi grde stvari, ki so se
z mano dogajale. Ne le me-
dijski linč, tudi med na-
ključnim srečevanjem z
znanci sem dostikrat doživ-
ljal precejšnje neprijetno-
sti. Nacionalizem je takrat
pač obvladoval vse sfere,
vsak pa me je s svojega zor-
nega kota gledal kot sovraž-
nika, in to brez poznavanja
širšega dogajanja,« se spo-
minja časov izpred desetih
let nekdanji jugoslovanski
vojak. »Preživel sem precej
hude čase, bil v hišnem pri-
poru, vrstili so se pritiski
po telefonu, pisne grožnje,
preganjali so me tudi na uli-
cah. Končno sem dva man-
data delal v generalštabu pa
tudi v ministrstvu in ne gle-
de na velikost Beograda me
je poznalo kar precej ljudi.
Nasploh se je vedelo, kaj se
dogaja.«
Tako se je zgodilo, da je
bil Letušan konflikten za obe
strani. »Primitivizem je ved-
no prisoten, nacionalizem pač
nima kriterijev in tako se je
dogajalo, da ljudje zaradi goz-
da niso videli dreves. V tem
času mi je pomagalo preda-
vanje profesorja s podiplom-
skega študija, ki je zatrjeval,
da mora človek vedno vede-
ti tri stvari: kdo je, kaj je, kod
hodi. Nikoli ne smeš lebdeti
v zraku, vedeti je treba, za-
kaj gre, poleg tega pa biti pre-
pričan v človeške vrednote in
življenjske resnice - kot tak-
šen moraš živeti in udejstvo-
vati. Poleg tega sem se zave-
dal, da je pri tako velikih zgo-
dovinskih spremembah cena
zelo visoka, vendar pa mar-
sikaj odtehtata pošteno delo
in pozitivna odgovornost.«
Nemirno
življenje
upokojenca
Kljub upokojitvi Konrad
Koišek ostaja vojak, čvrsta
osebnost, ki ga minuli dogod-
ki niso zlomili. »Človek ne-
katere osebnostne lastnosti
obdrži tudi kasneje - osebno
sem še vedno zavezan točno-
sti, načrtovanemu delu, pro-
gramiranju... Sicer pa so to
odlike, ki bi jih moral po mo-
jem mnenju negovati vsak po-
sameznik,« mirno in skon-
centrirano pripoveduje Letu-
šan, o življenju v civilu pa
pravi: »Skušam živeti mirno,
spoštujem ljudi, iščem ko-
rektnost pri sebi in drugih.
Rad sem v naravi, hodim v
hribe, prijateljujem s sorod-
niki in starimi znanci. Ven-
dar mi žilica ne da miru: sem
človek, ki ne more sedeti brez
aktivnosti in dela - ob tem
pa je po mojem mnenju de-
lo tudi branje knjige. Sprem-
ljam tudi politiko, večinoma
preko različnih medijev, dru-
gače pa živim nemirno živ-
ljenje upokojenca, ki mu ne-
nehno zmanjkuje časa. Po-
magam sinu odvetniku, ne-
kaj dela je s knjigo. Negu-
jem ambicije in želje, da bi
še kaj napisal. Ker živim sam,
moram urediti precej stvari,
na primer okrog hiše pogra-
biti listje, nekaj je treba še
prebrati, dnevi pa tako hitro
minevajo...«
Iz številnih knjig, leksiko-
nov, slovarjev in tiska je vi-
deti, da Konrad Koišek do-
kaj aktivno spremlja doga-
janja v Sloveniji in po sve-
tu. »Mislim, da bi morali biti
Slovenci, če realno in pošteno
gledamo na novejše zgodo-
vinsko dogajanje, zadovolj-
ni s tem, kar imamo in kar
smo dosegli. Seveda pa je po-
tem nerodno, ker bi radi več
oziroma nam stvari niso po
volji. Zavedati se moramo,
da je prišlo do ogromnih
sprememb, tako na Balka-
nu, po svetu in v nekdanji
Jugoslaviji. Pri tem ne mi-
slim le ideologije, družbe-
nih sistemov, napredka zna-
nosti, spremembe so tudi v
navadah, mišljenju... Neka-
tere stvari bi seveda lahko
bile tudi pri nas drugačne,
seveda v pozitivnem smislu.
Predvsem mislim, da drža-
va ne bi smela biti tako dra-
ga, da bi moralo biti med
ljudmi več strpnosti in so-
delovanja. Včasih so prisot-
ne tudi nerazumljive poli-
tične poteze, s katerimi se
prebivalci in intelektualci ne
strinjajo. Vendarle, če poteg-
nem črto, sem prepričan, da
smo v primerjavi z drugimi
jugoslovanskimi narodi
ogromno dosegli.«
Kljub vsemu, kar je preži-
vel v minulih letih, ali pa mo-
goče ravno zato, je Konrad
Koišek tudi dedek, ki se naj-
bolj razveseli obiska treh vnu-
kov. »Vedno se je treba poču-
titi aktivnega, biti koristen svo-
jim najbližjim ter drugim, se-
veda če je za to možnost in
tudi priložnost.«
URŠKA SELIŠNIK
Konrad Koišek: »Preživel sem precej hude čase, bil v hišnem priporu, vrstili so se pritiski po telefonu, pisne
grožnje, preganjali so me tudi na ulicah.«
•ena vstopa v NATO?
^ Sloveniji se veliko govori o vključevanju v Nato, ne-
teri iščejo prednosti, drugi poudarjajo slabosti, hkrati
je pogovor o vključevanju v Nato ena redkih tem, pri
terih se razburi tudi Konrad Koišek. »Mnoge stvari, ki
poudarjajo, so zgolj propagandne narave ali pa, če ho-
te, neke vrste medijski linč. Slovenija ima možnost in
ernative za drugačne rešitve. Smo v partnerstvu za mir,
lahko izpolnjujemo naše naloge ter spremljamo teh-
ten in tehnološki napredek. V krizni situaciji ali vojni
't država uživamo konkretno zaščito. Poleg tega bo Slo-
nija praktično jutri v Evropski skupnosti. Že sedaj načr-
iemo obrambno politiko in svoje obveznosti. Država
ede na velikost, položaj in zunanjo politiko ni ogrože-
pa tudi interes Evrope je, da je Slovenija varna država,
sebno izjemno spoštujem dr. Mencingerja, ki vedno pov-
ašuje po ceni vstopa Slovenije v Nato pakt. Na to vpra-
lije doslej še nihče ni konkretno odgovoril. Pri ceni ne
^ le za >keš< oziroma suhi denar, gre tudi za druga vpraša-
tuji vojski bi dali na razpolago svoje ozemlje, čakata
s aktivno sodelovanje v številnih mednarodnih operaci-
h in podrejanje raznim tehnično-tehnološkim standar-
'm ne glede na ceno... O tem se v medijih zelo malo ali
^ sploh ne govori oziroma se izmikajo povedati pravo
^nico,« ocenjuje nekdanji vojak.
St. 48 - 29. november 2001
8
I REPORTAŽA
Daša ne slišim a
glasbo začuti
z uzakonitvijo všolanja otrok s posebnimi potrebami je država vsem odprla enake možnosti razvoja intelektualni
sposobnosti in vključevanja v življenje
Daša je prisrčna in ljubezniva,
zvedava osemletnica. Aprila bo
na torti upihnila devet svečk, ju-
nija pa zaključila 2. razred os-
novne šole. Nič posebnega, torej.
A Daša Peperko je vseeno nekaj
posebnega. Čeprav človek, ki na-
ključno vstopi v 2.a razred III.
Osnovne šole Celje in spremlja
učiteljico Aleno Munda pri delu
z njenimi drugošolci, ne opazi nič
nenavadnega, je vendarle dejstvo,
da je Daša otrok s posebnimi po-
trebami, saj svoje učiteljice ne sli-
ši. Besede ji bere z ust, malce pa
ji pri razumevanju pomaga tudi
phonic ear, naprava, ki jo imata
obe z učiteljico in ki Daši ojača
zvok učiteljičinih besed.
Daša je zelo aktivna dmgošolka.
Rada hodi v šolo, skrbno opravi de-
lo rediteljice, se veseli športne vzgo-
je, tako da letos obiskuje še popol-
dansko vadbo v šolski telovadnici.
V družini zdaj razmišljajo, kako bi
jo še dodatno zaposUli in ji poi-
skali primerno dejavnost, v kateri
bi izživela svojo aktivnost. Na nek
način Daša izstopa tudi po svoji sa-
mostojnosti. Če prenekateri drugo-
šolček svojo radovednost še poteši
s številnimi preprostimi vprašanji,
Daša odgovore na svoja išče tudi v
knjigah. In zna jih izbrati! Zadnja,
po kateri največkrat brskata sku-
paj z babico Štefanijo, je otroška
enciklopedija, Dašo pa najbolj za-
nima vesolje...
Ko učiteljica Alena danes govori
o Daši, ne more mimo tega, da je
drugošolka odlična v matematiki
in pri športni vzgoji, dojema in ra-
zume snov pri spoznavanju narave
in družbe, glasno bere in s pomočjo
surdopedagoginje nima težav z ra-
zumevanjem zgodbic pri slovenš-
čini. Zatika se le pri pisanju, kar je
bilo tudi pričakovati. Nekoliko dlje
bo trajalo, da bo Daša pravilno, brez
napak zapisala tisto, česar ne sliši.
In podobno bo tudi pri učenju tu-
jih jezikov... Sicer pa je na nek na-
čin presenetljivo, da pri Daši opa-
žajo izjemno razvit občutek za ri-
tem. Že lani, ob zaključku prvega
razreda, je imela v spričevalu za-
pisano, da kljub svoji naglušnosti
oziroma gluhoti, izjemno hitro uja-
me ritem. Pri športni vzgoji je med
urami plesala s sošolci, morda le
za kanček bolj ubrano in skladno z
melodijo kot njeni slišeči vrstni-
ki... Zdaj, v 2. razredu, se njena
sposobnost, da glasbo preprosto za-
čuti in ujame ritem, spet kaže pri
plesu, različnih izštevankah in gi-
balnih vajah, ki jih pri športni vzgoji
spremlja glasba.
In še nekaj posebnega je pri Da-
ši. Ker ne sliši, je njena materinš-
čina za drugošolko presenetljivo
pravilna. Ne pozna uličnega govo-
ra, popačenk in celjskih narečnih
posebnosti... Sinonime za predme-
te, ki jih vidi okoli sebe, prebere
ali razbere z ustnic svojih najbliž-
jih in učiteljice in tako se je zgodi-
lo, da je v pogovoru o pohištvu in
opremi otroške sobe med triind-
vajsetimi sošolci, ki so trdili, da je
po tleh pogrnjen »tepih«, vztraja-
la, da gre za preprogo.
Gluhi od rojstva s
tem živijo
Dašina babica Štefanija Peper-
ko ima s svetom neslišečih dolgo-
letne izkušnje. »Dvojne,« se danes
nasmehne, ko primerja čase, ki jih
je živela s svojim sinom Alešem
pred dobrimi tremi desetletji, s te-
mi, ki jih zdaj preživlja z vnuki-
njama. Ob Daši namreč ne sliši tu-
di njena mlajša sestrica Deja, ki bo
v šolo, takrat že devetletko, zako-
rakala septembra.
Mamica Suzana in očka Aleš,
oba iz sveta tihote, sta pri vzgoji
svojih deklic še najmanj mislila na
gluhoto. »Tisti, ki se rodijo gluhi, s
tem živijo. Ne razmišljajo o tem,
saj drugačnega življenja ne pozna-
jo in jim je morda tudi zato lažje,«
pravi babica Štefanija. Peperkovi
so živeli tako, kot živijo družine, v
katerih otrokom posvečajo veliko
pozornosti. Sprehodi, vključevanje
v svet, ogledi različnih predstav,
vsakodnevni nakupi v bližnji trgo-
vini... Daša in Deja nikoli nista os-
tajali doma! Predšolsko obdobje sta
obe preživljali v celjski enoti Za-
voda za gluhe in naglušne Ljublja-
na, ki ima prostore v vrtčevski enoti
Sonce na Kajuhovi. Deja bo v Son-
ce odhajala še do jeseni, ko bo pred-
vidoma začela z devetletko v III.
OŠ Celje. O drugačnih možnostih,
tudi zaradi dobrih izkušenj z všo-
lanjem Daše, sploh ne razmišlja-
jo.
Pri Daši je bilo še nekaj dvomov,
pomislekov, češ, ali je pošteno de-
klico potisniti v okolje, kjer bo dru-
gačna. »Pa te drugačnosti prepro-
sto ni,« zdaj ugotavlja ravnatelj III.
OŠ Celje Ivan Janez Domitrovič,
ki pravi, da je uzakonitev všolanja
otrok s posebnimi potrebami pri-
nesla veliko dobrega. »Obojim. Naj-
prej otrokom s posebnimi potre-
bami, ki se lažje socializirajo, v ena-
ki meri pa tudi njihovim vrstnikom,
ki preprosto drugačnosti ne opazi-
jo več, saj z njo živijo.« In kar je
najpomembnejše - država je s tem
vsem odprla enake možnosti za raz-
voj intelektualnih sposobnosti in
vključevanje v življenje.
Iz strahu v
zadovoljstvo
Zakonodaja (zakona o osnovni
šoli in o usmerjanju otrok s poseb-
nimi potrebami, prvi je bil sprejet
leta 1996, drugi leta 2000) določa,
da bo všolanje otrok s posebnimi
potrebami obvezno z uvedbo de-
vetletnega osnovnega izobraževa-
nja. Da so Dašo všolali, je bila to-
rej predlani še dobra volja in ne
obveznost III. OŠ Celje.
»Pred spomladanskim vpisom bo-
dočih prvošolcev iz našega šolske-
ga okoliša, med katerimi je bila tudi
Daša, smo se v šoli veliko pogovar-
jali, kako se odločiti? Ko smo od-
ločitev in s tem tudi Dašo sprejeli,
so se začele temeljite priprave. Zlasti
za posebno skupino, v katero so bile
ob meni izbrana še učiteljica za 1.
razred Alena Munda, šolska so-
cialna delavka Majda Goričan, sur-
dopedagoginja Tanja Mlakar ter
kot zunanja sodelavka surdopeda-
goginja celjske enote Zavoda za glu-
he in naglušne Ljubljana Ines Ste-
pišnik. Tesno pa je bilo tudi sode-
lovanje z učiteljico Viko Koch, ki
je v lanskem šolskem letu vodila
oddelek podaljšanega bivanja pr-
vošolcev,« pripoveduje Domitrovič
in dodaja, da je všolanje Daše zah-
tevalo zlasti veliko dodatnega izo-
braževanja od učiteljice Alene Mun-
da. Njej bo, z dodatnim izobraže-
vanjem oziroma izpopolnjevanjem,
v kratkem sledila kolegica, ki bo
letošnji 2.a razred prevzela septem-
bra in ga vodila skozi 3. in 4. raz-
red. »Ob prehodu Daše na predmet-
no stopnjo pa dodatno izobraževa-
nje čaka vse, ki bodo poučevali v
njenem razredu,« še dodaja Domi-
trovič, zadovoljen da je z uzakoni-
tvijo všolanja otrok s posebnimi po-
trebami zdaj tudi jasno določeno,
kateri so otroci s posebnimi potre-
bami, kakšne standarde in pogoje
mora šola izpolnjevati, da takšne
otroke lahko integrira. Velika pred-
nost zakona pa je tudi to, da drža-
va šolam priznava (in plača) do-
datne strokovnjake za individual-
no delo s temi otroki.
Brez nelagodja
Brez bojazni in pomislekov ni bi-
la, kljub temeljitim pripravam, sep-
tembra 2000 niti učiteljica Alena
Munda: »Imela sem tremo. Bila sem
brez pravega občutka, kaj in koli-
ko Daša razume, koliko lahko zah-
tevam od nje. Prav tako pa tudi, ali
jo bom sama razumela,« se spomi-
nja in dodaja, da je bilo tako tudi
prve nekajkrat, ko sta na govorilne
ure za Dašo v šolo prišla njena star-
ša. Zdaj je drugače, govorilne ^
so že nekaj časa sproščene, saj!
perkova z učiteljico odlično kom
nicirata in težav v sporazumeval
med shšečim in nesUšečim sveto
ni. Že davno prej, tudi s pomoi
surdopedagoginje Tanje Mlakar,j
je bila presežena negotovost v c
nosu med učiteljico in učenko.
Zakon o osnovni šoli v 11. iS^
nu določa, da morajo biti otrokfl
s posebimi potrebami zagotovlj
ni ustrezni pogoji za njihovo vz§
jo in izobraževanje. Po tem zak
nu so otroci s posebnimi potre)]
mi: otroci z motnjami v duševne
razvoju, slepi in slabovidni oti
ci, gluhi in naglušni otroci, otro
z govornimi motnjami, gibali
ovirani otroci, dolgotrajno bol
otroci in otroci z motnjami ved
nja in osebnosti, prav tako pa t
di učenci z učnimi težavami in p
sebej nadarjeni učenci.
Všolanju otrok s posebnimi p
trebami v prid pa ne gre prezre
da prav nikakršnega nelagodja oi
roma nesporazumov ni bilo m«
Dašo in njenimi sošolci. Od prv
ga dne, kar si delijo šolske kloj
.so enakovredni. V 1. razredu se
Dašinih 23 sošolcev nekaj dni d
lo z govorico rok izrekati svoja im
na, izmenično - enkrat eden, dr
gič spet drugi, tisti, ki je bil Da
pač najbližje - so ji prve tedne i
mesece tudi pomagali pri šolskei
delu. In kar je najpomembnejša
postali so prijatelji. Brez Daše!
bilo veliko njenih sošolcev prikr<
šanih za prijazno odstiranje tani!
v življenje, ki ga krojita tako sliS
či kot neslišeči svet. In lepo je, i
se med sabo razumeta. Dva sveti
va? Ne - eden - poln razumevanj
IVANA STAMEJČl
Foto: GAŠPER DOMJA
Brez Daše bi bilo veliko njenih sošolcev prikrajšanih za prijazno odstiranje tančic v življenje, ki ga krojita tako slišeči kot
neslišeči svet.
Daša skupaj z učiteljico Aleno. Posebna pomoč je potrebna le pri pisanju.
St. 48. - 29. november 2001
AKTUALNO
9
Država
krši pravice otrok
Vse bolj glasni posamezniki in nevladne organizacije, ki opozarjajo na kršitve otrokovih pravic - Napoved vojne
državnim institucijam
Za celovit in skladen raz-
oj osebnosti bi otroci mo-
ili odraščati v krogu svo-
ti družin, obdani s srečo,
iibeznijo in razumeva-
em. Zato bi vse družbe-
; institucije morale spo-
Dvati in podpirati priza-
»vanja staršev in drugih
jbnikov pri vzgoji in skr-
za otroke v družinskem
[olju, piše v načrtu ukre-
)v za izvajanje svetovne
(klaracije o obstanku,
iščiti in razvoju otrok,
irejete leta 1990 v Zdru-
»nih narodih.
Da se država Slovenija ne
udi dovolj, da bi bili vsi nje-
najmlajši državljani ena-
D srečni in enakopravni, v
idnjem času opozarja vse
eč posameznikov in druš-
renih organizacij. V neka-
rih primerih se zdi, kot da
D državne institucije in nji-
ove službe (nekaterim)
trokom bolj v škodo kot v
orist.
Zadnje strokovne razi-
lave na področju upora-
be mamil in odnosov v dru-
Binah z odvisniki kažejo, da
0	otroci in mladostniki, ki
stanejo brez očeta (tudi za-
idi preprečevanja stikov)
ar za 68 odstotkov bolj iz-
ostavljeni tveganju, da
odležejo beli smrti. Če pa
valiteten stik z očetom je,
e tveganje več kot prepolo-
1. Vredno vsaj razmisleka!
Naši otroci odraščajo v
izličnih družinah: z dvema
taršema, ki se imata rada
1	se spoštujeta, z dvema star-
ema, ki se nimata rada in
e ne spoštujeta, živijo z enim
d staršev, pa spet z nobe-
im od staršev. V teh družin-
ko-starševskih inačicah je
omembno le to, da je otro-
om v vseh pogledih dobro
n lepo. Ker pa je srečnih in
ispešnih dvostarševskih
Iružin vedno manj, je ved-
lo več otrok, ki živijo le z
nim od staršev, praviloma
; materami, ki so (postale)
amohranilke zaradi različ-
lih vzrokov in okoliščin. Na
e otroke in njihov neenak po-
ožaj v naši družbi opozarja-
0 posamezniki in društva,
lenimo Ostržek (društvo za
Zaščito pravic otrok in star-
cev samohranilcev, pred-
vsem mamic samohranilk)
n društvo Podos (forum za
Pravico otrok do obeh star-
kv). Kot posameznika pa sta
Ugibanju za pravice otrok tre-
■lutno najbolj glasna dva
•ftoška-očeta: domnevni
Ugrabitelj lastnega sina Mar-
Šubic in Stojan Jež, ki se
^e leta zaman bojuje z držav-
nimi in administrativnimi
•iilini za skrbništvo svojih
'Iveh mladoletnih hčerk. Poz-
idana pa nam je tudi zgodba
•^lade mamice z Gomilske-
ga, ki je brez vsakršnih sred-
stev za preživljanje, ker so
se socialne delavke v Žalcu
tako odločile in zadevo od-
stopile v reševanje ministrs-
tvu za delo, družino in so-
cialne zadeve. Tudi tam se
jim nikamor ne mudi. Od in-
štančnega reševanja proble-
ma pa otrok še instant hrane
ne more dobiti, mar ne?
Ostriifi
napovedali
vojno
v društvu Ostržek, v kate-
rem je danes že okoli tri ti-
soč članic in članov, opozar-
jajo, da je država do otrok,
ki živijo v enoroditeljskih
družinah, mačeha, ker jim če-
dalje bolj krati pravico do
preživnine, pa tudi pravico
do obeh staršev.
Pravica do preživnine je
otrokom, ki živijo z enim od
staršev, mnogokrat kršena
zaradi pomanjkljive zakono-
daje. Da so se pravica, de-
mokracija ter pravna in so-
cialna država v Sloveniji spo-
taknile prav na otrocih, opo-
zarjajo v društvu Ostržek in
za to trditev navajajo vrsto
primerov.
V Sloveniji je ta čas priz-
nanih 43 tisoč preživnin, 3
tisoč jih je državnih iz ti. pre-
živninskega sklada. Kar tež-
ko pa je sprejeti dejstvo, da
je v tem skladu denar le za
otroke, ki še niso stari osem-
najst let. Tistim, ki so pol-
noletni, torej država preživ-
nino ukine. Zakaj, ko pa ve-
mo, da tudi ti otroci, ki do-
bivajo državne preživnine, že-
lijo študirati, se prebiti do
lepše prihodnosti, kot je bi-
la dana njihovim staršem (be-
ri: materam). Razlaga iz mi-
nistrstva za delo, družino in
socialne zadeve (državna se-
kretarka Alenka Kovšca) je,
da »so osemnajstletniki že
dovolj veliki, da so sposob-
ni skrbeti sami zase.«
Če ne poravnamo računa
za elektriko, nam jo odklo-
pijo, če sodna izvršba ni mo-
goča, sledi rubež, če storimo
cestnoprometni prekršek in
v določenem roku ne plača-
mo kazni, sledi administra-
tivna prepoved na plačo. Za
vse te izterjave je država le-
po poskrbela z zakonitimi in-
štrumenti, na tiste, s kateri-
mi bi bilo mogoče izterjati
preživnine od očetov (v red-
kih primerih tudi mater), ki
preživnine enostavno noče-
jo plačevati, pa je pozabila.
V 27. členu (4.točka) Konven-
cije o otrokovih pravicah pa
lepo in jasno piše o dolžno-
stih držav, podpisnic kon-
vencije.
»Države podpisnice naj
sprejmejo vse ustrezne ukre-
pe, s katerimi bodo od star-
šev ali oseb, ki so finančno
odgovorne za otroka, zago-
tovile nadomestilo za vzdr-
ževanje otroka, tako v državi
podpisnici, kakor tudi v tuji-
ni. ..«
Društvo Ostržek opozarja
še na druge krivice in krše-
ne pravice otrok, ki živijo le
z enim od roditeljev. Ker jim
država Slovenija ni v pomoč
pri reševanju problemov in
iskanju pravic, danih z usta-
vo in zakoni, so se obrnili
na evropske institucije.
Očetje,
prebudite se!
že kar pregovorna ocena,
da je najslabša mati boljša
od najboljšega očeta, se v
vsej svoji resničnosti poka-
že v mnogih porazveznih bit-
kah za otroka in bitkah za ko-
likor toliko normalne stike
z njim. Ve se, da je tisti, ki
se največkrat bori za stike,
oče, in ve se, da je mati tista,
ki se z vsemogočimi sreds-
tvi in načini trudi, da bi bil
otrokov oče pri tem izklju-
čen, diskreditiran, uničen.
Stojan Jež iz Velike Pireši-
ce, ki se že štiri leta bori za
skrbništvo nad svojima hčer-
kama, enajstletno Dašo in
osemletno Asjo, pravi: »Bivši
partnerji bijemo bitke, voj-
ne pa vedno in brez izjeme
izgubljajo naši otroci. Ima-
jo pa te vojne tudi svoje voj-
ne dobičkarje. Vojni dobič-
karji v vojnah in bitkah slo-
venskih očetov in mater so
sodišča, centri za socialno
delo, sodni izvedenci klinič-
ne psihologije in še kdo. Ve-
liko jih je in ti kot jastrebi
nestrpno čakajo, da se bivši
partnerji, besni drug na dru-
gega, s svojimi nerazčišče-
nimi čustvi zatečejo po po-
moč k njim. Vsa ta vojska
uradnikov naj bi opravljala
svoje delo izključno zato, da
zaščiti interese in koristi
otroka. Ravnala naj bi se po
zakonih, predpisih in spo-
štovala naj bi ustavno zapo-
vedano enakopravnost obeh
staršev, v praksi pa je nema-
lokrat prav nasprotno. Otro-
ci, ki so pri nas obravnavani
zgolj kot predmeti postop-
kov, postanejo po razvezi na-
jučinkovitejše orožje proti
roditelju, ki ga je treba, sklad-
no z dogmo o »najslabši ma-
teri in najboljšem očetu« lo-
čiti od otroka. Uradniki na
prej omenjenih institucijah
pa so praviloma nedotaklji-
vi. Če delujejo res izjemno
kvarno in če uspe komu od
prizadetih to celo dokazati,
so v najslabšem primeru kaz-
novani s kakšnim boljšim de-
lovnim mestom,« opozarja
Stojan Jež, ki sodnim obla-
stem dokazuje, da morata
njegovi hčerki odraščati pri
neprimerni materi in da Da-
ša in Asja želita živeti pri
njem. Mimogrede še poda-
tek, da je mati teh dveh de-
klic svetovalka ministra za
pravosodje, bivšega varuha
človekovih pravic. Stojan Jež
nadaljuje in osvešča očete.
ki so se znašli v podobnem
položaju kot on: »Imamo ka-
zenski zakonik, ki velja tudi
za uradne osebe. Kazensko
je potrebno ovaditi tiste urad-
ne osebe na centrih za social-
no delo, sodiščih in v psiho-
loških ambulantah, ki tak-
šno, za otroke kvarno počet-
je odobravajo, ga podpihu-
jejo in nemalokrat celo za-
povedujejo. Zato, očetje, pre-
budimo se! Kazenske ovad-
be ne stanejo nič - naslovite
jih na okrožna državna tožils-
tva ali policijo. V njih krat-
ko in jedrnato opišite ško-
dljivo delovanje uradne ose-
be in zahtevajte ustrezno prei-
skavo.«
Mali Leon ni
kriv...
Nives Matjašič z Gomil-
skega je mlada mamica leto
in pol starega fantka Leona.
Vroča ljubezen izpred dveh
let se je hitro ohlajala in oh-
ladila, Nives pa je kmalu po
predčasnem porodu ostala
sama. Njen brezposelni fant
in otrokov oče se je odselil
od nje in se za svojega sina
vse manj zanimal. Nives za-
trjuje, da mu stikov z otro-
kom ni nikoli omejevala, ce-
lo spodbujala jih je. Nives
je brez službe in brez sleher-
nih dohodkov, tudi brez vsa-
kršne socialne pomoči.
Otroškega dodatka ne preje-
ma, ker od sinovega očeta ni
izterjala preživnine. Izterja-
la pa bi jo lahko zgolj s tož-
bo na sodišču, ki pa je ni
zmožna in ne sposobna. Ka-
ko sploh preživi?
Društvo Ostržek je fe-
bruarja letos zaprosilo mi-
nistrstvo za delo, družino
in socialne zadeve, da jim
posreduje statistične podat-
ke o preživninah v naši dr-
žavi (število, znesek ipd.)
Dobili so odgovor, da ti po-
datki za leto 2000 še niso
zbrani, zato jih ne morejo
dobiti. Takšen odgovor so
dobili novembra 2001!
S sinkom biva pri svojih
starših, skupaj z materjo, ki
vsak mesec prinese dobrih
petdeset tisočakov, z bolnim
in brezposelnim očetom ter
devetnajstletnim bratom, ki
je prav tako na seznamu brez-
poselnih na zavodu za zapo-
slovanje. Nives je obiskovala
šolo za cvetličarje, a jo je pu-
stila. Danes ji je žal, ker ne
dobi nobene službe, ker brez
poklica ni za nobeno rabo.
Piše prošnje za delo in proš-
nje na Center za socialno delo
Žalec. Njeno vlogo za odo-
britev otroškega dodatka za
sina Leona (očetovstvo je bilo
urejeno) so gladko zavrnili
kot nepopolno, dobro sezna-
njeni z gmotnim stanjem dru-
žine, v kateri živi z otrokom.
Vlogo so prejeli marca letos,
s sklepom pa so jo zavrnili v
septembru, torej po dobrih
petih mesecih. Zavrnili so jo
zato, ker Nives ni uredila
preživnine za otroka, ker je
od očeta ni izterjala. Julija
je spet zaprosila za otroški
dodatek, a so jo spet opo-
zorili, da nima urejene pre-
živnine. Julija so jo povabi-
li na razgovor, a ni prišla.
Zakaj ne? Nives samo sko-
migne z rameni. Ker je ni bilo
in ker »vlagateljica v dolo-
čenem roku ni odpravila po-
manjkljivosti«, je bil njen
zahtevek za otroški dodatek
zavržen. Nives Matjašič se
je na takšno odločitev žal-
skega centra pritožila.
Center za socialno delo Ža-
lec je 2. oktobra celoten spis
odstopil v obravnavo mini-
strstvu za delo, družino in
socialne zadeve, sektorju za
družinske prejemke. Zade-
va še ni rešena. Ko smo po-
klicali v Ljubljano na mini-
strstvo in prosili za pravno
tolmačenje in prakso v pri-
merih, ko ženska od otro-
kovega očeta ne more izter-
jati preživnine (pri tem smo
se sklicevali na konkreten
primer Matjašič, ki so ga ime-
li v obravnavi), a odgovora
nismo dobili. Ko smo po-
novno poklicali, smo od
predstavnice za stike z jav-
nostjo dobiU pojasnilo, da
je na obljubljeni odgovor po-
zabila. Na hitro nam je zre-
citirala, da mora »stranka«
otrokovega očeta tožiti za
preživnino, z dokumentom
sodišča pa mora potem dr-
žavi dokazati, da otrokov oče
preživnine resnično ne pla-
čuje. Le na tak način je stran-
ka upravičena do preživni-
ne iz državnega preživninske-
ga sklada. Stranka pa je za-
gotovo upravičena do social-
ne pomoči, sploh pa je čud-
no, da ji na centru za socialno
delo v Žalcu niso ponudili
še kakšne drugačne možno-
sti, denimo šolanja, smo sli-
šali na drugi strani žice, pi-
snega odgovora pa še vedno
nismo dobili. To se nam ne
dogaja prav pogosto.
A kako naj neuka in neod-
govorna mati Nives Matja-
šič, ki je za nameček tudi
brez ficka, toži in se na so-
dišču bori za otrokove pra-
vice? Kaj ni v takih prime-
rih vsaj moralna dolžnost so-
cialnih delavcev, da poma-
gajo in naredijo vse, kar je
mogoče, da se zadeva čim-
prej reši v korist otroka? So-
cialno delo je vendar name-
njeno ljudem, ki so v sti-
skah! Poslanci, državni se-
kretarji in drugi visoki urad-
niki se že sami znajdejo. Jih
je pa treba nenehno opozar-
jati, da so v službi naroda,
ki jih plačuje. Žal tudi za sla-
bo delo.
MARJELA AGREŽ
Preživnina je pravica otroka, ne staršev. Leon ima ljubečo mamico, ki se
v življenju ne znajde, in očeta, ki se zanj ne zmeni, zato se obrača na
socialne delavce.
Št. 48 - 29. november 2001
10
GOSPODARSTVO
Na ameriški trg
preico Hrvašice
Steklarna Rogaška se bo izognila carinskim dajatvam za slovenske steklene
izdelke - Prihodnje leto največja naložba v zgodovini podjetja
Ker po merilih Svetovne
banke Slovenija ne sodi več
med države v razvoju, bo-
do v ZDA s 1. januarjem
uvedli carinske dajatve tu-
di za slovenske izdelke.
Ukrep bi najbolj prizadel
Steklarno Rogaška, ki je z
28 milijoni dolarjev letne-
ga prometa največja sloven-
ska izvoznica čez Atlantik,
vendar so se v podjetju na
spremembo pravočasno pri-
pravili. Del izvoza na ame-
riški trg bodo usmerili pre-
ko Hrvaške, kjer bodo iz-
delke dodelali in jim doda-
li toliko nove vrednosti, da
bodo kot državo porekla
lahko navedli Hrvaško.
»Za odločitev ameriškega
kongresa vemo leto in pol,
zato smo se v tem času lahko
prilagodili novim razmeram.
V Samoboru smo kupili to-
varno kristalnega stekla v ste-
čaju in vložili vanjo preko 1,3
milijarde tolarjev. Proizvod-
nja bo stekla že v drugi polo-
vici decembra. V podjetju bo
sprva delalo 90 ljudi, kasne-
je pa jih bomo zaposlili še
najmanj štirideset. Preko Sa-
mobor Kristala bomo preu-
smerili tiste izdelke, ki ima-
jo najvišjo carinsko stopnjo.
Osnovo bomo naredili v Ro-
gaški Slatini, na Hrvaškem pa
jim bomo dodali okrog 35
odstotkov vrednosti, tako da
bodo lahko dobili hrvaške ko-
renine. Ker Hrvaška še ima
tako imenovani preferenčni
status, ameriškim kupcem ne
bo treba plačati carine,« po-
jasnjuje direktor Steklarne
Rogaška Davorin Škrinjarič.
Takšna odločitev steklarne
nekatere hudo moti, saj bo-
do mnogi izdelki v svetu vse
bolj uveljavljene blagovne
znamke Rogaška Crystal no-
sili nalepko »Made in Croa-
tia«, vendar v podjetju pojas-
njujejo, da bi se v nasprot-
nem njihova konkurenčnost
na ameriškem trgu zmanjša-
la za sedem do štirinajst od-
stotkov. Glede na to, da v
kratkem pričakujejo še glavni
udar recesije, bi bilo sede-
nje križem rok lahko za ste-
klarno usodno. In to prav
zdaj, ko jim je končno uspe-
lo poplačati vse stare dolgo-
ve, ko zaključujejo pet mili-
jard tolarjev vreden naložbe-
ni ciklus in ko so okoli druž-
be Rogaška Crystal obliko-
vali močno skupino podjetij
doma in v tujini.
Škrinjarič ocenjuje, da bo
recesija v steklarski branži,
ki se je po 11. septembru še
poglobila, trajala od tri do
šest mesecev. Steklarne so se
na krizo odzvale dokaj raz-
lično. Nekatere so znižale ce-
ne, druge so začele ugašati
peči, v Rogaški Slatini, kjer
imajo zadosti naročil še do
konca februarja, pa so okre-
pili prodajne aktivnosti. Že
lani, zlasti pa letos, so se bolj
kot doslej usmerili na evrop-
ske države, zlasti Grčijo, Ita-
lijo, Španijo, Portugalsko, Ve-
liko Britanijo in Francijo, za
prihodnje leto pa načrtujejo
večji prodor tudi v Korejo in
na Japonsko. »Na vsak način
bomo poskušali ohraniti tak-
šen obseg proizvodnje, kot
ga imamo sedaj, treba pa se
bo prilagoditi novim tren-
dom v steklarstvu,« pravi Škri-
njarič. Marsikje so namreč
ročno brušenje že nadome-
stili s strojnim, kar je občut-
no znižalo cene izdelkov. Da
bi vzdržali korak s konkuren-
co, so se za podobno pot od-
ločili tudi v Rogaški Slatini.
Število brusilcev so zmanj-
šali za 120, vendar zaradi te-
ga nihče, ki je bil zaposlen
za nedoločen čas, ni izgubil
službe, poudarja Škrinjarič.
Del brusilcev se je že prek-
valificiral za delo v novi proi-
zvodni hali, ostale bodo za-
poslili v hčerinskih dužbah.
Več strojnega
brušenja
s proizvodnjo v novi hali,
kjer bodo namestili eno naj-
bolj sodobnih peči za talje-
nje stekla v svetu, bodo pred-
vidoma začeli že februarja pri-
hodnje leto. Naložba ni veli-
ka samo po vrednosti, ki jo
ocenjujejo na blizu 3 milijar-
de tolarjev, ampak tudi po po-
menu, saj je, kot pravi Škri-
njarič, ena večjih v zgodovi-
ni steklarne. Nakup nove pe-
či, v kateri bodo na dan lah-
ko izdelali 24 ton visoko ka-
kovostnega kristalnega stekla,
je bil nujen, saj je življenjska
doba sedanje potekla že pred
tremi leti. Namesto plina bo-
do uporabljali elektriko, s či-
mer bodo po besedah direk-
torja proizvodnje Jožefa Žni-
darca prihranili energijo in
zavarovali okolje. Na peč, ki
bo imela sedem odvzemnih
mest, bodo namestili najbolj
sodobne aparate za brušenje
stekla, ena linija bo ostala za
ročno brušenje. Zaradi nove
tehnologije, ki je v marsičem
plod lastnega znanja, bodo v
steklarni na novo zaposlili
najmanj trideset ljudi. Če jim
bo, seveda, uspelo ohraniti
takšen obseg proizvodnje, kot
ga imajo sedaj.
Kljub slabšemu tržnemu
položaju in požaru, ki je ja-
nuarja popolnoma uničil ki-
slinsko polirnico, so poslov-
ni rezultati steklarne letos
dobri. V desetih mesecih je
bila prodaja celo nekoliko
višja kot lani in je znašala
7,3 milijarde tolarjev. Ob
koncu leta pričakujejo do-
biček, ki pa ne bo tolikšen
kot lani. Pozitivno posluje-
jo tudi vse ostale družbe v
skupini, izjema je le Kristal
Samobor, kjer pa je izguba
posledica velikih naložb.
JANJA INTIHAR
Okoli družbe pooblaščen-
ke Rogaška Crystal, ki je
82-odstotna lastnica Ste-
klarne Rogaška (preostale
delnice imajo Slovenska
odškodninska družba, Kre-
kova družba ter bivši zapo-
sleni in upokojenci) se je v
zadnjih letih oblikovala
skupina enajstih podjetij v
Sloveniji, Italiji, na Hrvaš-
kem in v ZDA. Kot zadnja
se je v začetku novembra
skupini pridružila še druž-
ba Rogaška Crystal Hote-
lirstvo in gostinstvo.
Slatinski steklarji so minuli teden otvoritev treh pomembnih naložb - laboratorija in zmesarne ter obrata
za kislinsko poliranje, prepustili predsedniku Milanu Kučanu. Po več kot enournem ogledu tovarne, ki sta
ga vodila Jožef Žnidarec in Davorin Škrinjarič, je predsednik države pohvalil trmo in pridnost steklarjev
ter poudaril, da je tudi po zaslugi Steklarne Rogaška Slovenija bolj prepoznavna v svetu.
Tudi prihodnje
leto nič dobrega
Konfekcijsko podjetje Kors iz Rogaške Slatine, kji
so se decembra lani za las izognili stečaju in uved
prisilno poravnavo, tudi letos ne posluje dobro. Izgu^
se sicer zmanjšuje, vendar prepočasi.
Zaključna bilanca bo pozitivna, tekoče poslovanje p
negativno. Izguba naj bi znašala okrog sto milijonov tol^
jev. Kljub odločitvi, da bodo letos okrepili lastno blagoi
no znamko, so v Korsu še naprej odvisni od dodelavnj
poslov, ki jih opravljajo za naročnike iz Nemčije in Frai
cije. Direktor Igor Gobec pojasnjuje, da preprosto nin^
jo zadosti denarja za trženjske aktivnosti. Zaradi pomasi
kanja finančnih sredstev so se za zdaj odpovedali tudi pij
doru na vzhodnoevropske trge, zlasti v Rusijo.	i
V Korsu, kjer po v prisilni poravnavi odpustili 90 Iju^
tako da jih je zdaj zaposlenih le še 230, imajo zadod
naročil do marca prihodnjega leta. Kako bo naprej, i|
vedo, ne pričakujejo pa nič dobrega, saj naj bi recesi
zajela tudi tekstilno dejavnost.
Na nedavni skupščini so delničarji Korsa, med kateriij
imajo največji, 60-odstotni lastniški delež zaposleni, (j
tale delnice pa so v rokah obeh državnih skladov in pid
Infond Zlat, sklenili, da bodo predlansko in lansko izguB
v višini 136 milijonov tolarjev pokrili iz revalorizacije.!
1
Prijazno do okolja
Družbi Biterm iz Bistrice ob Sotli, ki je v 75-odstot
lasti Gorenja, so v torek podelili certifikat za urediti
poslovanja v skladu s standardom ISO 14001. Pripra
na pridobitev okoljskega certifikata so trajale od jesei
1999, ko je Biterm pridobil certifikat ISO 9002 za ur^
nost in kakovost poslovnega sistema.
Podjetje, ki proizvaja kapilarne termostate za hladilni!
in zamrzovalnike, s katerimi oskrbuje Gorenje in kupc^
tujini prek Danfossove prodajne mreže, v svoji proizvodi
uporablja okolju prijazne materiale in polnilna sredstil
Biterm ni onesnaževalec okolja, pa tudi obremenjuje gai
z velikimi porabami. Podelitve so se poleg predstavniki
Gorenja udeležili tudi predstavniki danskega Danfossa,'
je solastnik Biterma.
Okoljski certifikat ISO 14001 bo prihodnji petek pridol
lo tudi podjetje BSH iz Nazarij.	l
Alojz Došler ostaja
na čelu Polzele
Nadzorni svet Tovarne nogavic Polzela, ki mu preds
duje Anton Turnšek, je za predsednika uprave druži
ponovno imenoval Alojza Došlerja.
Imenovali so tudi ostale člane uprave, in sicer za podro
je proizvodnje Braneta Srnika, za finance Vinka Kišiča in:
splošne zadeve Francija Ogrisa.
Polzela je med največjimi proizvajalci ženskih, mošk
in otroških nogavic v Evropi, kamor izvozi 80 odstotki
svoje proizvodnje. Zaposlenih ima 850 delavcev, podjel
pa veliko vlaga v razvoj, saj je na prvo mesto postavilo k
kovost in sledenje modnim trendom. Letošnje poslovno I
to naj bi zaključili brez izgub.	T'
»Ne kupujemo Krapinskih
toplicff
Direktor Atomskih Toplic zavrača namige o povezovanju s sosednjim
zdraviliščem, na Hrvaško pa se bodo zagotovo širili
Napoved vodstva Atomskih Toplic,
da resno razmišljajo o vsebinski in
tudi lastniški širitvi preko Sotle, je
sprožila številna ugibanja o tem, za
kom na Hrvaškem pogleduje eno naj-
bolj uspešnih slovenskih zdravilišč.
Direktor Zdravko Počivavšek imen
še ne želi razkriti, trdi pa, da v »igri«
zagotovo niso Krapinske toplice, saj
se s svojo ponudbo, ki je usmerjena
zlasti na bolnike, ne skladajo s kon-
ceptom razvoja Term Olimia.
»Za povezovanje s Hrvaško smo se od-
ločili iz večih razlogov,« pojasnjuje Zdrav-
ko Počivavšek. »Naše zdravilišče leži tik
ob meji, od Zagreba je oddaljeno le 70
kilometrov, hrvaški gosti pa postajajo vse
bolj pomemben oblikovalec naših poslov-
nih rezultatov. Zato moramo nujno v so-
sednji državi dobiti domicilni status.
Proučili smo različne oblike vstopa v hr-
vaško turistično ponudbo in v ognju ima-
mo dve železi.« Kaj več o pogledovanju
preko meje Počivavšek noče govoriti, med
vrsticami pa je mogoče razbrati, da načr-
tuje povezovanje termalnega parka in ho-
telskega kompleksa preko hrvaškega
ozemlja.
V Atomskih Toplicah poslujejo letos
zelo dobro, saj so že v desetih mesecih
dosegli rezultate, ki so jih načrtovali
za vse leto. Ustvarili so 1,6 milijarde
tolarjev prihodkov iz poslovanja, kar
je za 26 odstotkov več kot v enakem
lanskem obdobju in za 11 odstotkov
več, kot so načrtovali. Dobička iz po-
slovanja je bilo za 190 milijonov tolar-
jev, kar je 74 odstotkov več kot lani,
celotnega dobička pa 150 milijonov to-
larjev, kar je toliko, kot so ga name-
ravali ustvariti v celem letu. Glavni rt
log za tako dobre rezultate je goto
povečan obisk domačih in še zlasti I
jih gostov, izjemno dobro pa je bil ol
skan tudi junija odprt termalni pa
Aqualuna. V samo treh mesecih so 3
beležili kar 105 tisoč kopalcev, kar
pravi Počivavšek, preseglo vsa njiho<
pričakovanja.
Zato bodo, kot so napovedali žej
otvoritvi, vodni park še razširili. Pj
hodnje leto ga bodo dopolnili z dveij
toboganoma ali z bazenom z valovi. 4
katero od načrtovanih naložb se bod
odločili, bo odvisno od finančnih md
nosti. Prihodnje leto bi namreč radi p
krili še zunanji bazen ob hotelskem koli
pleksu.
JANJA INTIH^
Št. 48. - 29. november 2001
GOSPODARSTVO
11
Boljša ponudba na
novih kvadratih
Trgovska podjetja Izbira, Žana in Era obnavljajo in gradijo - Radodarni
trgovci - Barsos ne dovoli skladišča
v minulih dneh se je tr-
ivska ponudba izboljša-
V kar treh občinskih sre-
Jčih na Celjskem. Era in
■avinjski dom sta v Slo-
nskih Konjicah odprla
Jtupovalni center, največ-
ned Celjem in Mariborom,
ina je prenovila pritličje
jgovnice v Žalcu, Izbira
je v naselju Debro v Laš-
in postavila nov super-
arket, za katerega doma-
iii že pravijo, da je doslej
ijlepši in najbolje založen
mestu. Tekma med trgov-
je očitno čedalje hujša,
iža pa se tudi čas velikih
!cembrskih nakupov, ko
I bolje zaslužil tisti, ki bo
t ponudil.
Laška Izbira je z novim su-
jmarketom zaključila
[TOg 800 milijonov vreden
iložbeni ciklus, v katerem
v osmih letih posodobila
eh svojih petnajst prodaj-
h enot, ki jih ima v Laškem,
imskih Toplicah in v Sev-
ci. »Odprto« je ostalo le
)rašanje dveh skladišč grad-
!nega materiala, ki pa ga,
)t kaže, še ne bodo tako kma-
f rešili. V Rimskih Toplicah,
jer so gradnjo deloma od-
ftega skladišča napovedali
E pred dobrimi tremi leti,
je zataknilo zaradi naspro-
ivanja Medicinskega centra
jrsos iz Ljubljane, ki je, kot
znano, dobil v dolgoročni
jjem zdraviliški kompleks,
istnik Barsosa Saša Bariče-
č namreč meni, da bi pro-
ija gradbenega materiala tik
) vhodu v zdravilišče goto-
) hudo kazila njegovo ce-
itno podobo. Zato soglasja
gradnji noče dati, za kar
la kot prvi »sosed« tudi vso
avico. Ker Izbira zaradi tega
e more dobiti izjave občin-
le uprave, da je vsa lokacij-
a dokumentacija za skla-
išče usklajena s prostorski-
li izvedbeni akti, poskuša
zaplet rešiti na kakšen drug
način.
Izid novih pogajanj, tokrat
naj bi bil dokončen, bo mor-
da znan že ta teden, direktor
Izbire Ivan Grobler pa ome-
nja več rešitev. Prva je seve-
da ta, da skladišče vendarle
zgradijo, obstaja tudi mož-
nost, da ga preselijo v bliži-
no bodoče bencinske črpal-
ke, lahko pa se celo zgodi,
da trgovino skupaj z zemljiš-
čem prodajo in zgradijo no-
vo na kakšni drugi lokaciji v
Rimskih Toplicah. V Barso-
su so namreč za nakup zem-
ljišča zelo zainteresirani, saj
se na njem nahaja glavni iz-
vir termalne vode, vprašanje
pa je, ali bodo Ljubljančani
pripravljeni plačati ceno, ki
jo zahtevajo v Izbiri. Neurad-
no je slišati, da naj bi šlo za
okrog 450 milijonov tolarjev.
S skladiščem gradbenega
materiala v Debru bo lažje,
saj so zanj že našli prostor v
neposredni bližini novega su-
permarketa. Zgradili ga bo-
do do marca prihodnjega le-
ta, lokacija pa bo le začasna.
V Izbiri se namreč že pri-
pravljajo na gradnjo novega
nakupovalnega centra, v ka-
terem bodo na 6.000 kvadrat-
nih metrih prodajnih povr-
šin strnili vso neživilsko po-
nudbo, ki jo imajo sedaj v
Laškem. Center naj bi bil do-
končan najkasneje v štirih le-
tih, k naložbi, ki jo ocenju-
jejo na blizu 1,3 milijarde to-
larjev, pa bodo pritegnili tu-
di nekatere svoje večje do-
bavitelje.
Po
IWIercatorjevi
podobi
Od minule sobote se s še
boljšo ponudbo, kot so jo ime-
li doslej, ponašajo tudi v žal-
skem trgovskem podjetju Ža-
na. V samo treh tednih so te-
meljito prenovili pritUčje
blagovnice v Žalcu, kjer so
na tisoč kvadratnih metrih
prodajnih površin uredili so-
doben supermarket. Pri pre-
novi, ki je bila vredna 130
milijonov tolarjev, so se rav-
nali po Mercatorjevih stan-
dardih, saj je »najboljši so-
sed« pred kratkim postal tu-
di njihov večinski lastnik. Po-
leg 20-odstotnega deleža, ki
ga je kupil že poleti, je na-
mreč Mercatorju uspelo pri-
dobiti še 52 odstotkov vseh
delnic, ki jih je imela Emo-
na Blagovni center. Pogodbo,
ki bo formalno potrdila na-
kup, bodo po besedah direk-
torja Žane Dolfeta Naraksa
podpisali v prihodnjih dneh.
Direktor Žane napovedu-
je, da se bodo kmalu lotili
tudi prenove ostalih dveh etaž
v blagovnici v Žalcu, spom-
ladi pa bo prišla na vrsto še
Lena, ki jo bodo prav tako
uredili po Mercatorjevih
standardih. Računajo, da bo
prenova končana v štirih me-
secih, povsem nova zunanja
in notranja podoba blagov-
nice v Levcu pa jih bo stala
okrog 600 milijonov tolarjev.
Največji med
Celjem in
Mariborom
Skupina Era in delniška
družba Dravinjski dom sta v
soboto v Slovenskih Konji-
cah odprli nov nakupovalni
center, največji med Celjem
in Mariborom. Naložba je
vredna več kot 850 milijo-
nov tolarjev. V centru je de-
lo na novo dobilo 40 ljudi,
20 pa so jih sem prerazpore-
dili. Za Ero in Dravinjski dom
je bilo odprtje centra tudi ena
izmed jubilejnih prireditev
ob njuni 50-letnici.
Kot je na slovesnosti pou-
daril predsednik uprave Sku-
pine Era G vido Omladič, je
2 tisoč zaposlenih v 130 pro-
dajalnah skupine letos ustva-
rilo že 55 milijard tolarjev
prometa, letos pa je to tudi
že drugi center, ki so ga od-
prU. Sedaj se ozirajo proti
južnim trgom... S skupnim
delom v Skupini Era je za-
dovoljen tudi direktor Dra-
vinjskega doma Franc Ver-
del, saj se zaveda, da sami
takega centra ne bi mogli zgra-
diti. Zaradi prihajajoče kon-
kurence pa je ta še pomem-
bnejši, kot bi bil sicer. Pose-
ben razlog za zadovoljstvo je
imel tudi direktor konjiške-
ga zdravstvenega doma Mar-
jan Berginc, dr. med., saj so
mu ob odprtju izročili ček
za nakup kardiotokografa,
aparata za spremljanje srč-
nega utripa pri še nerojenem
otroku. CTG aparat stane več
kot milijon tolarjev, z Erino
pomočjo pa ga bodo v zdravs-
tvenem domu predvidoma
imeli še pred novim letom.
INTIHAR JANJA
MILENA BREČKO POKLIČ
Foto: TT, JM
Predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič in direktor Žane Dolfe Naraks sta ob otvoritvi novega supermarketa v
žalski blagovnici Izročila milijon tolarjev pomoči dnevnima centroma Želva In Eureka Iz Žalca.
Nenavadna in zanimiva otvoritev nakupovalnega centra Ere in
tiravinjskega doma: modni sprehod v leto 1951 ob njuni 50-letnici.
FINANCE
Vrednostni papiiji deinišicih družb
Vrednostni papiiji investicijsicih družb
Tečajnica
Borzni indeicsi
št. 48 - 29. november 2001
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Stadion do jeseni?
Mercator dober sosed športnemu parku pod Golovcem
Ob obravnavi rebalansa
letošnjega proračuna so
celjski mestni svetniki naj-
več vprašanj zastavljali v
zvezi z izgradnjo športne-
ga parka pod Golovcem.
Predvsem jih je zanimalo,
koliko mora za izgradnjo
prispevati Mestna občina
Celje (MOC). Podobna
vprašanja so se pojavljala
tudi v proračunski razpra-
vi v prvi obravnavi in te dni
pri usklajevanju proraču-
na za drugo obravnavo.
Zoran Jankovič, direktor
poslovnega sistema Merca-
tor, ki bo poleg športnega
parka gradil trgovski cen-
ter, vidi poslovni interes tu-
di v izgradnji glavne tribu-
ne. Celjski župan Bojan
Šrot napoveduje, da je
neodvisno od odločitve svet-
nikov lahko pričakovati iz-
gradnjo glavne tribune s po-
slovnimi prostori do pri-
hodnje jeseni.
Kakšne so torej finanč-
ne obveznosti Mestne ob-
čine Celje pri izgradnji
športnega parka pod Go-
lovcem?
Mestni svetniki so sep-
tembra sprejeli štiri sklepe
v zvezi z izgradnjo športnega
parka. Vsebina je približno
takšna, da bo MOC zagoto-
vila zemljišče za lokacijo
športnega parka, to je že sto-
rila, in da bo v finančnem
smislu namenila za izgrad-
njo tega športnega parka
kupnino, ki jo dobi za pro-
dano zemljišče Mercatorju.
V pogajanjih z Mercatorjem
smo postavili kot pogoj za
izgradnjo trgovskega centra
izgradnjo nekaj čez 500 par-
kirišč. Mercator jih bo v
glavnem gradil v spodnji
etaži svojega centra. Ta bo-
do služila tudi obiskovalcem
stadiona. Nekorektno bi bi-
lo od občine kot prodajal-
ke zemljišča, da bi Merca-
tor zgradil svoj trgovski cen-
ter v letu dni, kot predvide-
va pogodba, občina pa ne
vsaj glavne tribune športne-
ga parka. Ta ima predvide-
ne prostore za poslovne de-
javnosti. V njej je po pro-
jektu 3500 kvadratnih me-
trov poslovnih površin, ki
naj bi se programsko in dru-
gače vklapljale v Mercator-
jev trgovski center. Upam,
da bodo svetniki spoštova-
li tisto, kar so že sprejeli in
da bomo poleg 250 milijo-
nov tolarjev, ki smo jih na-
menih v rebalansu k letoš-
njemu proračunu za izgrad-
njo športnega parka, name-
nili še preostanek od kup-
nine, ki je bila 820 milijo-
nov tolarjev za izgradnjo
športnega parka. S tem de-
narjem in z denarjem drža-
ve, s kreditom Uefe, ki ga
je najel Publikum v višini
500 tisoč švicarskih frankov
in z donatorskimi sredstvi
bi bilo park zagotovo mo-
goče zgraditi do prihodnje
jeseni do te mere, da bi bil
usposobljen za svoj namen.
Kaj pa če svetniki ven-
darle ne bodo soglašali z
vašimi načrti?
Izgradnja športnega par-
ka ni življenjsko odvisna od
tega, ali se bodo svetniki od-
ločili, da za izgradnjo na-
menimo celotno kupnino od
prodaje zemljišča ali pa sa-
mo en del. Zoran Jankovič
je namreč sam ponudil mož-
nost, da bi v gradnjo glavne
tribune investiral Mercator.
Vendar bi bil v tem prime-
ru tudi lastnik poslovnih
prostorov. Osebno se bolj
nagibam k temu, da MOC s
svojimi sredstvi zagotovi iz-
gradnjo poslovnega objek-
ta, Mercator pa ga je pri-
pravljen v celoti vzeti v na-
jem in določati program za
te prostore. Ta rešitev bi bila
dosti boljša, saj sem prepri-
čan, da bi bilo mogoče iztr-
žiti dobro najemnino. V 7
do 8 letih bi se na ta način
izgradnja glavne tribune
amortizirala.
Svetniki so tudi opozar-
jali, da bi veljalo razmi-
sliti, ali je sploh primerno
v časih, ko vlada svetov-
na recesija, toliko vložiti
v izgradnjo stadiona.
V strokovnih krogih smo
se odločili, da bomo objekt
gradili fazno. Ta trenutek
pride v poštev samo grad-
nja glavne tribune. Na tej
je okoli 4000 sedišč, pro-
stora dovolj, vse ostalo, kar
omogoča lokacija, pa pu-
stimo za prihodnost in tak
projekt bi bil popolnoma
realen. Ne gre pozabiti, da
ima MOC tudi moralni dolg
do nogometa. Pred leti je
bil na Glaziji nogometni
stadion Kladivarja, ki mu
ga je občina odvzela. Se-
daj na nek način vračamo
ta moralni dolg. Igrišče na
Skalni kleti je poleg tega
slabo locirano, dvakrat je
bilo tudi poplavljeno in za-
to danes ne funkcionira naj-
boljše. Vprašanje je tudi,
ali ima smisel vlagati v ob-
jekt, ki leži na poplavnem
območju.
Ste velik športni navdu-
šenec. Z nogometaši ste bi-
li tudi v Romuniji. So kak-
šne realne možnosti, da se
kdaj katera od mednarod-
nih nogometnih tekem
odigra v Celju, potem ko
bo zgrajen športni park?
Tako okrnjen projekt iz-
gradnje športnega parka.
kot je predviden sedaj, po
tehničnih standardih sicer
omogoča igranje medna-
rodnih tekem, po zmoglji-
vosti pa zagotovo ne. V Bu-
karešti sem predlagal, da bi
se Nogometna zveza Slove-
nije odločila za stadion, ki
bi ustrezal mednarodnim
tekmam, v Celju. Moram re-
či, da ob ideji ni bilo nas-
protovanj. A upanja je ma-
lo. Te dni sem namreč pre-
bral odgovor predsednika
vlade dr. Janeza Drnovška
na poslansko vprašanje v dr-
žavnem zboru, v katerem
pravi, da je država name-
nila v proračunu dodatnih
150 milijonov tolarjev za
izgradnjo stadiona v Ljub-
ljani. Zelo začuden sem nad
takšnim načinom dodelje-
vanja državnih proračun-
skih sredstev. Država bi na-
mreč morala stremeti k te-
mu, da se pri porabi pro-
računskega denarja ustva-
ri konkurenca projektov in
da imamo vsi enako mož-
nost konkurirati za ta de-
nar.
NATAŠA
GERKEŠ LEDNIK
Foto: GD
Bojan Šrot
Bo nazadnje Mercator zgradil tribune novega stadiona?
Še eno celjsko krožišče
V Gledališki ulici v Celju velja nova pro-
metna ureditev.
Pri hotelu Turška mačka je Mestna občina
Celje uredila novo krožišče, zato je promet
dvosmeren. Dovoz do parkirišča pri Turški
mački je odslej tudi iz Vodnikove ulice. Na-
ložba je občino stala 10 milijonov tolarjev,
za takšno prometno ureditev pa so se odlo-
čili na pobudo mestne četrti Center. Pred-
sednik Franc Petauer je z uredivijo izjen
no zadovoljen, saj meni, da omogoča več
prometni red na celjski tržnici, pešcem p
lažji dostop do nje. Mestna četrt Center)
ureditev prometa v Gledališki ulici med dni
gim uvrstila v program naložb v krajevni
skupnostih in mestnih četrtih, ki so jih celj
ski mestni svetniki sprejemali letos.
NGL, Foto: G. DOMJAl
Št. 48. - 29. november 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Multikino
vendarle v Celju
Celje naj bi dobilo multi-
jno ob Mariborski cesti je-
eni prihodnje leto. Pričetek
radnje se je nekoliko zavle-
el zaradi postopkov prido-
vanja soglasij, pravi Bra-
•Cokan, vodja razvojno in-
jsticijskega sektorja v pod-
tju Engrotuš.
Kot je znano, bo multikino
•adilo podjetje Engrotuš na
rostoru sedanjega cash and
arry centra ob Mariborski ce-
i, ki ga nameravajo podreti.
Multikino bo imel v pritlič-
lem delu gostinske in trgov-
ke lokale, za najem katerih
ada veliko zanimanje iz vse
lovenije. V nadstropju bo
sem kinodvoran s skupno
700 sedeži. Trgovski center
:multikinom bo imel 800 par-
imih mest. Vrednost nalož-
le ocenjujejo na 3,5 milijar-
le tolarjev. Po besedah Bra-
leta Cokana naj bi s tem pri-
lobili 300 delovnih mest. Ne-
2] manj kot polovico jih bo
azpisalo podjetje Engrotuš.
Vzporedno z načrtovano
jradnjo v Celju podjetje En-
grotuš ureja vse potrebno za
gradnjo multikina v Maribo-
ru. Tudi ta naj bi bil dograjen
do prihodnje jeseni. V podjet-
n Engrotušu menijo, da bo v
Mariboru uspel tisti, ki bo po-
eg ugodne lokacije ponudil ši-
oko paleto zanimivih dejav-
iosti in zadostno število par-
lirnih mest.
r Celjski kinematografi, ki so
v stoodstotni Tuševi lasti, se
irav tako že pripravljajo na za-
gon multikina. Po besedah di-
rektorja Bojana Vivoda že raz-
mišljajo o novi kadrovski za-
ledbi. Sedaj je v Celjskih ki-
tmatografih zaposlenih 20 de-
lavcev, ko bo pričel delovati
multikino, pa jih bo okvirno
okoli 45. Na novo bodo pred-
vidoma začeli zaposlovati na
pomlad. Bojan Vivod sodelu-
je tudi z Branetom Cokanom
pri pripravi projekta in izbiri
opreme za vseh osem kinema-
tografov.
Kot smo pred časom že po-
ročali, se bo ob izgradnji mul-
tikina na novo lokacijo prese-
lila tudi uprava Celjskih kine-
matografov, v mestu pa naj bi
ostala le ena kinodvorana, to
je kino Metropol.
Izvedeli smo tudi, da se
menda za celjski multikino za-
nimajo Američani. Brane Co-
kan: »Informacija o interesu
ameriškega podjetja za odkup
multikina v Celju in Maribo-
ru je točna, saj smo s kupcem
po dolgotrajnih pogajanjih us-
kladili vse potrebno za pod-
pis pogodbe, tako da bo tudi
gradnja kino dvoran potekala
po njihovih standardih in nor-
mativih.«
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GAŠPER DOMJAN
Brane Cokan: »Multikino bo
zgrajen do prihodnje jeseni!«
Takšna bo prihodnje leto podoba celjskega multikina.
Nefiltriran Filter
v Celju že nekaj časa de-
luje društvo Filter, ki skrbi
za zabavo mladih na raz-
ličnih kulturnih prizoriščih
v Celju. Te dni bo društvo
pričelo izdajati še revijo Fil-
ter, namenjeno predvsem
srednješolcem. Zanje bo
brezplačna. Na voljo pa jim
bo v srednjih šolah in dru-
gih zbirališčih za mlade.
Filter bo mlade seznanjal
s prireditvami, možnostmi
aktivnega preživljanja pro-
stega časa, poleg tega pa na-
merava spodbujati strpnost,
toleranco, multikulturnost
in preventivo. Prva številka
bo tematska z naslovom Dro-
ga ni moda. V njej bodo
predstavili z delovanjem
Drog-arta in Konoplje, ki de-
lujeta na področju zlorabe
nedovoljenih drog. Objavi-
li bodo tudi rezuhate razi-
skave, ki so jo opravili na
letošnjih rave zabavah v Ce-
lju, mladim pa predstavlja-
jo DJ Kanzynia.
V soboto v Mladinskem
centru pripravljajo prvi ve-
liki Filter party. Obljublja-
jo dobro zabavo in kvalitet-
no druženje.
NGL
Karving zasenčil klasike
Celjski smučarski klub Snežak je tudi letos uspešno pripravil sejem rabljene smu-
^rske opreme. V štirih dneh ga je obiskalo okoli 10 tisoč ljudi, kar je kljub vsemu
lianj kot v prejšnjih letih, pravi Boštjan Jeraša, predsednik Snežaka.
Za med so se prodajale smuči karving, medtem ko za stare oblike smuči ni več povpraše-
vanja. Po Jeraševih besedah je bila prodaja precej slabša kot lani, kljub vsemu pa v klubu
''ženijo, da so tovrstni sejmi še vedno dovolj priljubljeni in potrebni, da jih bodo priprav-
ili tudi v prihodnje.	NGL
VPRAŠAJTE
SVOJEGA ŽUPANA
Pišite nam, s kakšnimi težavami se ubadate v svojem
okolju in zanje menite, da bi vam jih lahko pomagal
rešiti vaš župan. Zastavili mu bomo vaše vprašanje in v
eni od naslednjih številk vam bo odgovoril. Vaša vpra-
šanja sprejemamo na naslov: Novi tednik, Prešernova
19, 3000 Celje ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
Lahko nas tudi pokličete: 4225-100.
Potok in kanalizacija
Bralka Vesna iz Celja je
županu Mestne občine Ce-
lje zastavila vprašanji, ka-
ko in kdaj bo urejen potok
Ločnica od mostu Perme
navzgor proti Zagradu?
Župan Mestne Občine Ce-
lje Bojan Šrot: V celoti se stri-
njam z bralko, da bi bila ure-
ditev potoka Ločnica od mo-
stu >Perme< navzgor več kot
potrebna. Mestna občina Ce-
lje - Komunalna direkcija je
ob rekonstrukciji ceste v Za-
grad uredila tudi potok Loč-
nica od izliva v Savinjo do
mostu >Perme<. Na vprašanje,
kako se bo uredil potok od
mostu naprej, pa lahko od-
govori le Ministrstvo za oko-
lje in prostor. Uprava RS za
varstvo narave, izpostava Ce-
lje, ki je dolžna skrbeti za ure-
janje vodotokov. Upam, da
je celjska izpostava MOP že
pridobila projekte za nujno
potrebno ureditev potoka.
Bralka Vesna sprašuje tu-
di, kako in kdaj bo urejena
kanalizacija v Zagradu in
Pečovniku?
Prav gotovo je v Zagradu
eden izmed večjih proble-
mov neurejeno kanalizacij-
sko omrežje. Da bi lahko ce-
lovito odgovoril na vaše vpra-
šanje, sem za pomoč prosil
javno podjetje Vodovod - ka-
nalizacija. V nadaljevanju na-
vajam odgovor, ki ga je po-
sredoval gospod Marko Pla-
ninšek:
»Bralka pravilno opisuje
stanje v zvezi z odvajanjem
odpadnih vod v Zagradu, saj
se je naselje gradilo brez ure-
janja kanalizacije. Odpadne
vode se iz posameznih hiš od-
vajajo preko pretočnih grez-
nic v najbližji graben, ki se
izliva v potok Ločnica ali pa
direktno v potok. Glede na
veljavno zakonodajo je tak
način odvajanja odpadnih
vod nedopusten. Na območ-
ju, kjer ni zgrajene kanali-
zacije, je edini dopusten na-
čin odvajanja odpadnih vo-
da ta, da se vsa porabljena
voda zbere v vodotesni ne-
pretočni greznici in odpelje
na napravo za obdelavo grez-
ničnih odplak, ki je locirana
na deponiji v Bukovžlaku.
Mestna občina Celje je pri-
stopila h gradnji kanalizaci-
je v Zagradu sočasno z ob-
novo ceste v mesecu septem-
bru, tako da je kanalizacija
že izgrajena v območju re-
konstruirane ceste. V letu
2002 je načrtovana izgradnja
glavnega kanala na celotnem
odseku od priklopa na glav-
ni dovodni kolektor do čistil-
ne naprave ob Savinji do kri-
žišča pri odcepu ceste v kam-
nolom. Finančna sredstva za
gradnjo kanala so zagotovlje-
na, prav tako je že izdelana
projektna dokumentacija. Za
izdajo gradbenega dovoljenja
je potrebno pridobiti izjave
vseh lastnikov zemljišč, da
gradnjo dovoljujejo. Glede na
dosedanje izkušnje pričaku-
jemo ravno v tem delu po-
stopka največ težav. Omenje-
ni kanal bo predstavljal glav-
no vejo, na katero se bodo
priključevale stranske veje v
naslednjih fazah izgradnje.
Ob tem bi radi poudarili, da
se v Zagradu gradi tako ime-
novani ločen sistem kanali-
zacije, kar pomeni, da so v
kanalizacijo speljane samo
onesnažene odpadne vode iz
objektov, vse meteorne pa se
bodo odvajale v površinske od-
vodnike na enak način kot do
sedaj. Vsem lastnikom objek-
tov tudi predlagamo, da hkrati
s priklopom na novozgraje-
no kanalizacijo opustijo grez-
nice, ker te z izgradnjo čistil-
ne naprave niso več potrebne
oziroma so celo moteče.«
Ljubljanski BTC za celjske bolnike
Bolniki, ki se zdravijo na travmatološ-
kem oddelku celjske bolnišnice, si lahko
obetajo prijetnejše bivanje v bolnišnici, vsi,
ki skrbijo za njihovo nego, pa vsaj nekaj
opreme, ki jim bo olajšala delo in izbolj-
šala njegovo kakovost.
Nakup tovrstne opreme je zaradi stalnega
pomanjkanja denarja v slovenskem zdravs-
tvu in prednostnem nakupu nujne medicin-
ske opreme, redkost. V sredo pa je simbo-
lični ček, vreden milijon 650 tisoč tolarjev,
direktorju splošne bolnišnice Celje Samu
Fakinu izročil predsednik uprave ljubljan-
skega BTC Jože Mermal prav za nakup opreme
za negovanje bolnikov, ki se zdravijo na trav-
matološkem oddelku.
Travmatološki oddelek skrbi za bolnike s
celjskega območja, zlasti za poškodovan-
ce. Ima 66 postelj na dveh lokacijah, zapo-
slenih 11 zdravnikov specialistov, speciali-
zanta, 7 višjih in 26 srednjih medicinskih
sester ter dve administratorki. Letno opra-
vijo približno 18.500 ambulantnih pregle-
dov in 1800 operativnih posegov. MBP
Šola kirurških tehnik
v Celju je bila konec minulega tedna dvod-
nevna šola kirurških tehnik, ki jo je Katedra
za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljublja-
ni poverila Splošni in učni bolnišnici Celje.
Zbrani zdravniki iz Slovenije in Hrvaške so
prisluhnili predavanjem in praktično preizku-
sili sintezo z zunanjim fiksatorjem v biome-
hanskem laboratoriju. Prejeli so tudi zbornik
predavanj, ki sta ga skupaj pripravili Medicin-
ska fakulteta in celjska bolnišnica, izdajo pa je
podprlo tudi ministrstvo za zdravje. Izobraže-
vanje v celjski bolnišnici so kot odlično ocenili
tudi študenti dodiplomskega študija kirurgije,
zato bo Služba za raziskovalno delo in izobra-
ževanje, ki jo vodi docent dr. Radko Komadi-
na, sodelovanje z Medicinsko fakulteto razširi-
la še na nekatera druga klinična področja.
MBP
Št. 48 - 29. november 2001
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Šola brez
tretjega razreda
Stoti rojstni dan Podruž-
nične osnovne šole Gotov-
Ije so slovesno proslavili mi-
nuli teden, ko so v četrtek
v šoli pripravili odprti dan,
odprli priložnostno razsta-
vo in se z literarnim veče-
rom poklonili slovenskemu
pesniku Francetu Oniču,
osrednjo prireditev ob 100-
stoletnici pa so pripravili mi-
nuli petek.
V dvorani Kmetijske zadru-
ge Gotovlje so učenci, zdru-
ženi pevski zbori matične in
podružnične šole, ženski in
moški pevski zbor KD Gotov-
lje in nekdanji učenci goto-
veljske šole pripravili pisan
kulturni program, ki sta ga
povezovala Lidija Koceli in
Boštjan Romih.
O bogati zgodovini šole, ki
jo popisuje šolska kronika,
so govorili vodja podružnič-
ne šole Andrej Čuk, ravna-
telj I. OŠ Žalec Adi Vidma-
jer in Henrik Krajnc, zbrane
pa je pozdravil tudi žalski žu-
pan Lojze Posedel. Kot je raz-
vidno iz zapisov, je bila šola
v Gotovljah odprta 24. no-
vembra leta 1901. Takratni
nadučitelj Anton Šumljak se
je ob tem zahvalil vsem Go-
tovljanom, ki so si s to šolo
postavili spomenik kot pri-
čo kasnejšim rodovom, ka-
ko so ljubili svojo mladino.
V imenu učiteljev je oblju-
bil, da bodo natančno izpol-
njevali svoje dolžnosti pri
vzgoji mladine, za podporo
pa je zaprosil tudi starše.
To obljubo izpolnjujejo tu-
di sedanji učitelji. Šola ima 4
učilnice in majhen večnamen-
ski prostor s kuhinjo za pripra-
vo malice. Zgradbo so obnovi-
li pred tremi leti, ko je dobila
novo fasado, streho in plinsko
ogrevanje. Obnovljena je bila
tudi okolica ter igrišče, nekda-
nje stanovanje pa so preuredili
v telovadnico. Ob stoletnici šo-
le so preuredili učilnice in jih
opremili z novo, sodobno opre-
mo. V tem šolskem letu jo obi-
skuje 46 učencev v prvem, dru-
gem in četrtem razredu.
Ob jubileju so izdali tudi pri-
ložnostno brošuro, v kateri so
zabeležili vsi pomembnejši do-
godki iz delovanja šole. Avto-
rica je Irena Žgank - Golič.
T. TAVČAR
Nastop najmlajših učencev podružnične šole v Gotovljah.
Lokalna
agenda za
prihodnost
Občina Žalec je ena red-
kih v Sloveniji, ki priprav-
lja program varstva okolja
v obliki lokalne agende.
Gre za razvojni načrt, v ka-
terega so enakopravno
vključeni okoljski, gospo-
darski in socialni vidiki.
V Žalcu so s prvo fazo iz-
vajanja programa pričeli že
lani, letos pa največ pozor-
nosti namenjajo sodelova-
nju javnosti pri pripravi pro-
grama. V ta namen so izva-
jalci, velenjski Eriko, pripra-
vili več delavnic, na katerih
so številni udeleženci ugo-
tavljali, da so v Žalcu naj-
bolj problematični pitna in
odpadna voda ter poplave.
V sociali so glavni problem
droge, pomanjkanje moral-
nih vrednot in padanje stan-
darda, na področju gospo-
darstva pa so bili izpostav-
ljeni draga in neučinkovita
država, pomanjkanje stro-
kovnih kadrov in plačilna ne-
disciplina. Sedaj bodo pri-
merjali strokovne rezultate
in javno mnenje, nato pa
predlagali poti za rešitev
problemov in poiskali no-
silce posameznih dejavno-
sti. Lokalno agendo hodo po-
trjevali tudi člani občinske-
ga sveta v Žalcu. US
Popraveic
v prispevku Srečanje sta-
rejših na Gomilskem, objav-
ljenem 25. oktobra, smo na-
pačno zapisali ime najstarej-
še krajanke. Šopek na prire-
ditvi ni prejalpračiška Štraus,
pač pa 92-letna Frančiška
Sternad iz Glinja pri Bra-
slovčah.
V drugi akciji manj
odpadkov
Pred kratkim je celjsko
podjetje Javne naprave za-
ključilo akcijo zbiranja ne-
varnih odpadkov iz žalskih
in polzelskih gospodinjstev.
Akcijo so letos pripravili
že drugič. Spomladi se je v
žalskih gospodinjstvih nabra-
lo skoraj 10 ton, v jesenskem
delu akcije pa nekaj več kot
5 ton nevarnih odpadkov. Na
Polzeli pa so skupno zbrali
nekaj več kot tisoč 400 kilo-
gramov nevarnih odpadkov.
Naslednja akcija zbiranja ne-
varnih odpadkov v občinah
V občini Tabor bodo ne-
varne odpadke zbirali da-
nes, torej v četrtek, 29. 11.,
med 10. in 13. ter 14. in IZ
uro pred domom krajanov
v Taboru.
Žalec in Polzela bo v enem
izmed pomladanskih mese-
cev prihodnje leto. US
Prispevek k
boljšemu počutju
Krajevna organizacija
Rdečega križa Petrovče je
v sodelovanju s krajevno
skupnostjo pripravila sre-
čanje krajanov, starih 70 in
več let.
Od 180 povabljenih se je
srečanja udeležila dobra po-
lovica. V tej KS imajo šest kra-
janov, ki so starejši od 90 let,
17 njihovih sokrajanov je v
Domu upokojencev na Pol-
zeli, več kot je 50 takšnih, ki
zaradi bolezni ne morejo od
doma in jih zato predstavni-
ki RK obiščejo enkrat na le-
to. Številne zbrane je v dvo-
rani Zadružnega doma Pe-
trovče najprej pozdravila
predsednica krajevnega od-
bora Rdečega križa Petrovče
Frida Čede. Učenci petrovš-
ke osnovne šole in upokojen-
ski mešani pevski zbor so pri-
pravili kulturni program, sre-
čanje pa so nadaljevali s po-
gostitvijo in družabnim sre-
čanjem.	T. TAVČAR
Za užitke na belih
poijanaii
Pretekli konec tedna sta bila v Spodnji Savinjski dolini
dva smučarska sejma rabljene in nove opreme za zimske
športe, v tem tednu pa so na vrsti zgomjesavinjski smučarji.
V telovadnici stare žalske osnovne šole je sejem pripravilo
SD Gozdnik Žalec, v prostorih OŠ Prebold pa TVD Partizan
Prebold. Na obeh sejmih je bilo veliko tistih, ki so želeli
rabljeno opremo prodati ali jo zamenjati za drugo opremo.
Ta konec tedna pa sejem pripravlja Gornjesavinjski smu-
čarski klub, in sicer bo stara in nova smučarska oprema na
ogled in za nakup v soboto in nedeljo, 1. in 2. decembra, v
dvorani v Nazarjah. Glede na lanske izkušnje je sejem v
organizaciji smučarskega kluba med boljšimi tovrstnimi
sejmi, saj poleg nakupa in prodaje privabijo več zvenečih
imen, letos pa bodo načrte v zimski sezoni predstavili tudi
predstavniki smučarskega centra Golte.	T. T.
Sejem rabljene smučarske opreme v Žalcu.
Pavlin jubilej
Pavla Grabner iz Letuša je pred kratkim dopolnila i
let, ob rojstnem dnevu pa so se jo spomnili tudi sokrajj
ni. Jubilantko so obiskali predsednik Krajevnega odbj
ra Letuš Bogdan Trop, predsednik DU Franci Škruba ^
predsednica KO RK Letuš Cvetka Kočevar ter ji ob te|
izročili priložnostna darila.
Pavla se je rodila v hiši, kjer živi še danes. Svoje otrošt\l
in mladost je preživela podobno kot večina vrstnikov.jl
zakonu sta se ji rodili hčerki Pavla in Vera, danes pa ima j
štiri vnuke in pravnuke. Že skoraj celih 40 let je vdo^
sicer pa je krepkega zdravja, rada bere in še kaj postori,
svojim življenjem je zadovoljna, v pomoč pa so ji mlaji
hčerka Vera z družino. Pavla je ob svojem visokem prazi
ku sprejela številne lepe želje za dobro zdravje in srečo.
T. TAVČi^
Jubilantka se z novicami zelo rada seznanja iz Novega tednika, ki g
Ima že dolga leta naročenega.
NA KRATKO
Živeti s krajem
Vodstvo in delavci Doma oskrbovancev Nine Pokol
na Grmovju, kjer je 238 stanovalcev, si prizadevajo, i
bi se njihovi oskrbovanci kar najbolj vključevali v življ
nje kraja. Zato so pripravili šahovsko tekmovanje, i
katerem so poleg domske ekipe sodelovale še ekipe s(
sednjih krajev Galicije in Velike Pirešice, iz Celja pa eki
pa medobčinskega društva slepih in slabovidnih. Dog<
vorili so se, da bo šahovsko tekmovanje odslej tradicic
nalno.
Pločnik skozi naselje
v Letušu v občini Braslovče so že lani pričeli z gradn
pločnika, v teh dneh pa je podjetje za Varstvo in obnovo ce
Celje zaključilo s prvo fazo gradnje. Dela bodo nadaljev<
takoj po uskladitvi projekta med ministrstvom za prom
in Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Gradnja ploči
ka v predvideni dolžini pol kilometra bo financirala občir
Braslovče.
Do konca leta še dve akciji
Območna organizacija RK Žalec in Krajevna organizaci
RK Šempeter sta minuli teden v prostorih šempetrske o
novne šole pripravili za Zavod za transfuzijo krvi iz Cel
krvodajalsko akcijo, ki je zelo dobro uspela. Kri je darov
lo kar 130 krvodajalcev. Do konca letošnjega leta bosta
Spodnji Savinjski dolini še dve krvodajalski akciji, in sic(
v četrtek, 29. novembra, v Preboldu in 21. decembra v Ži
cu.	T.
Žatec in Žalec
Predstavniki češkega mesta Žatec in mesta Žalec so tu(
uradno podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanja
Prve stike bodo vzpostavili z obiskom predstavnikov žalsK
šole na Češkem, prihodnje leto pa se bodo začeli povezov^
ti tudi na drugih področjih.
Za naše vnuke gre
v posameznih žalskih krajevnih skupnosti bodo pro'
koncu leta pripravili več pogovorov o zasvojenosti z drc
gami. Te okrogle mize so naslovili Za naše vnuke gre,
naj bi na njih namesto staršev, ki večkrat nimajo čas^
sodelovali stari starši. Predavanja bodo pripravili v sod<
lovanju s centrom za socialno delo in drugimi pristojniff
službami.
U
St. 48. - 29. november 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Ginekološka ambulanta
na Ljubnem
Zgornja Savinjska dolina
lod petka bogatejša za za-
jbno ginekološko ambu-
Uto, ki jo je na Ljubnem
Iprla ginekologinja Judi-
lArh.
Doslej je bila ginekološka
[ibulanta samo dvakrat te-
jnsko v Zdravstvenem do-
u v Nazarjah, pa še tam so
jlo opravljali v neustreznih
ostorih s pomanjkljivo
iremo. Tako je precej žensk
Zgornje Savinjske doline
)iskovalo ginekologe v dru-
h slovenskih krajih.
Ambulanta dr. Arhove je v
isebni hiši v neposredni bli-
ni zdravstvenega doma na
Jubnem odprta ob ponedelj-
ih popoldne, druge dneve pa
dopoldanskih urah. Na
jubnem je zdravnico še po-
ebej pozdravila županja An-
a Rakun, ki se je iskreno raz-
eselila nove pridobitve. Od
r. Arhove, ki je prej delala
a ginekološko-porodniškem
ddelku v bolnišnici v Celju,
e je na slovesnosti poslovil
tudi njen nekdanji predstojnik
Vladimir Veber. »Odhod zdrav-
nice iz Celja pomeni za nas ve-
liko izgubo, saj si je pridobila
velik ugled na strokovnem po-
dročju, pogrešali pa jo bomo
tudi kolegi,« je poudaril dr. Ve-
ber in novi zdravnici na Ljub-
nem zaželel uspešno delo. Dr.
Arhova bo po potrebi še sode-
lovala pri dežurstvih v celjski
bolnišnici, včeraj, v sredo, pa
so se zgornjesavinjski župani
dogovarjali tudi o tem, da bi
občasno delala še v ZD Nazar-
je.
U. SELIŠNIK
Foto: C. SEM
V ospredju ginekologinja Judita Arh z županjo Anko Rakun.
Cankarjeve podobice
namesto čestitke
že več let je minilo, kar je Jakob Veler,
referent v nabavi Gorenja, čudežno preži-
rel težko prometno nesrečo. V njegov kom-
li je trčila lokomotiva in vozilo pred seboj
potiskala več kot 200 metrov. Pred dnevi,
ko se je vrnil z rehabilitacije v Centru So-
ia v Ljubljani, so mu sodelavci in prijate-
ji izročili zbran denar za preureditev av-
omobila.
Jaka, kot ga kličejo znanci in prijatelji, je
)reživel in se po okrevanju vrnil na delo. Leta
1994 pa so se začele težave s prekrvavitvijo
noge. Julija 1995 je izgubil prvo, maja letos še
Irugo nogo.
Pobudnik te lepe, kar nekam skrivnostno
izpeljane dobrodelne akcije je bil Drago Bo-
rinc iz Gorenjeve Orodjarne, ki je tudi pove-
dal, da je denar namenjen za preureditev Ja-
kovega avtomobila, tako da ga bo lahko še na-
prej sam vozil. Zaposleni v Vzdrževanju in Na-
bavi so zbrali 280 tisočakov, 100 jih je name-
nil sindikat SKEI Gorenje, 15 sta jih primakni-
la še prijatelj Marjan in svakinja Ivanka. Vese-
lje pred hišo Studence 13, v zaselku med žal-
sko Ponikvo in velenjskim Šentiljem, je bilo
nepopisno, Jaka pa je, potem ko je spretno
presedel iz avta v invalidski voziček, brž za-
grabil za svojo harmoniko. HINKO JERČIČ
Za Jakoba Velerja je minuli petek v Studencah posijalo novo sonce.
V Velenju bo devetletka
Programi vseh petih osnovnih šol iz Velenja, ki so se letos prijavile na razpis za
Vključitev v postopno uvajanje programa devetletne osnovne šole v šolskem letu
^002/2003, so s sklepom ministrstva za šolstvo potrjeni.
. Tako bodo v prihodnjem šolskem letu Osnovne šole Antona Aškerca, Gorica, Gustava
^iliha. Livada in Mihe Pintarja-Toleda pričele izvajati devetletni osnovnošolski program.
Ministrstvo je sredi novembra za postopno uvajanje programa devetletne osnovne šole
'^med vseh prijavljenih izbralo 102 šoli.	BS
Z lutkami in
pravljicami
v novo leto
Velenjski muzej je na gra-
du že med Pikinim festiva-
lom odprl razstavo Lutke in
lutkarji, ki je na ogled do
konca decembra.
Razstavo so zdaj dopolnili
še s pestrim sporedom pri-
reditev. Novembrske nedelje
so zapolnili z ustvarjalnimi
dopoldnevi, med katerimi iz-
delujejo prstne lutke, lutke
iz tulcev in iz nogavičk. Pet
decembrskih nedelj pa bodo
zapolnile pravljice in bajke.
Klasikam, kot so O beli že-
ni, Deklica z vžigalicami.
Obuti maček, Sneguljčica in
Rdeča kapica bodo sledile baj-
ke iz Šaleške doline. Za še
lepši december pripravlja mu-
zej razstavo jaslic in razsta-
vo najlepših novoletnih smre-
čic, ki jo pripravljajo v sode-
lovanju z vrtci in šolami.
BS
Poroka v
glasbeni šoli
Zakonca Vida in Dolfe Lipnik iz Škal pri Velenju sta
pred kratkim praznovala zlato poroko.
Zakoncev se gotovo spomnijo tisti, ki so v šestdesetih,
sedemdesetih in osemdesetih letih delali v celjski Kovino-
tehni, kjer je bil Dolfe nazadnje pomočnik direktorja. Vida
pa delala v finančni službi. Zakonca je v mladosti zbližala
ljubezen do petja in igranja, zato ni naključje, da sta tudi
med pobudniki in soustanovitelji pevskega zbora Kovino-
tehne, kjer sta prepevala vse do upokojitve. Po odhodu v
pokoj sta se vrnila v rodne Škale, kjer sta si zgradila hišo.
Vključila sta se v delo krajevnih društev, Dolfe pa je začel
tudi pisati in je v samozaložbi izdal štiri knjige, med njimi
tri pesniške zbirke. Mnogi ga poznajo kot Škalskega Pepe-
ka, saj pogosto nastopa kot humorist v tej vlogi na raznih
prireditvah in srečanjih.
Na zlati poroki, zakonca sta ponovno zaobljubo sklenila
v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega in v cerkvi sv.
Jožefa v Škalah, se je zbralo veliko sorodnikov, znancev in
prijateljev, ki so se z zakoncema poveselili še zvečer v dvo-
rani umetniškega društva v Škalah.
V zakonu sta se jima rodila sin Adi in hči Tanja, zakonca
pa imata že tudi pet vnukov.	M.L.
Zlatoporočenca Lipnik iz Škal.
Podobe
iWiozirskega gaja
v mozirski galeriji so v soboto odprli pregledno raz-
stavo slikarskih del, ki so nastala na sedmem Ex-tempo-
ru Mozirski gaj.
Pred uradnim odprtjem razstave so v organizaciji zavoda
za kulturo in Kulturnega društva Jurij pripravili okroglo
mizo o vsebini in vrednotenju likovnih del, ki jo je vodil dr.
Jože Muhovič. Po pogovoru, v katerem so sodelovali števil-
ni ljubitelji tovrstne kulture, so v prostorih galerije odprli
pregledno razstavo, ki po besedah Alojza Zavolovška kaže
napredek pri ustvarjanju. V programu so sodelovali učenci
nazarske glasbene šole, dela 18 ljubiteljskih in akadem-
skih slikarjev pa so na ogled do 8. decembra.
US, Foto: C. S.
Organizator ex-tempora Jure Repenšek (levo) in docent za likovno teorijo dr. Jože Muhovič.
Št. 48 - 29. november 2001
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Občinski svet
Šentjur ostane
Svetniki Občine Šentjur
so le podprli spremembe in
dopolnitve statuta občine in
poslovnika občinskega sve-
ta in se tako izognili grož-
nji z razpustom občinske-
ga sveta.
Tak sklep je bil nujen za-
radi uskladitve z zakonoda-
jo, prva obravnava predloga
sprememb pa se je vlekla
preko petih sej občinskega
sveta. S pripombami, ki jih
bodo uskladili z veljavno za-
konodajo in željami nekate-
rih posameznikov, bodo pri-
pravili tekst za drugo branje,
ki ga bodo predvidoma opra-
viU na zadnji letošnji seji, v
decembru.
Svetniki so se tudi sezna-
nili z Odlokom o proračunu
občine Šentjur za leto 2002,
vendar so ga predvsem zara-
di nedorečenosti državnega
proračuna sprejeli le kot de-
lovno gradivo, ki ga bodo po-
novno obravnavali januarja
prihodnje leto. Po skrajšanem
postopku so sprejeli Odlok
o zazidalnem načrtu Blagov-
na in Proseniško, kjer je na
voljo blizu 30 parcel od 583
do 1200 kvadratnih metrov.
S prodajo parcel bodo zače-
li čimprej, saj je zanje izred-
no zanimanje.
Po skrajšanem postopku so
bili sprejeti tudi Odloki o za-
zidalnem načrtu Industrijske
cone Šentjur, stanovanjske
cone Pod Vrbco in o višjem
ter visokem šolstvu, zatakni-
lo pa se je pri predlogih dveh
odlokov, ki ju je pripravil in
vložil svetnik ter poslanec
Marko Diacci. Svetniki so
obravnavali samo prvega o us-
tanovitvi Mladinskega kultur-
nega centra, kjer so ugotovi-
li vrsto pomankljivosti in ne-
jasnosti, od finančnega ovred-
notenja delovanja in progra-
mov, prostorov in kadrov.
Oba »Diaccijeva odloka« bo
treba temeljito prevetriti, to
pa naj bi naredili do prihod-
nje seje, za katero je ostalo
pet točk dnevnega reda.
TV
Najbolj načitana
Predstavniki Občinskega odbora RK Dobje in občine Dobje so obiskali Cilko Zavr-
šek iz Jezerc in ji čestitali ob 90-letnici življenja.
Cilka ima sinova Mira in Konrada, ki sta sicer v Ljubljani in Mariboru, vendar se koncem
tedna redno vračata domov k mami, za katero skrbi Jelka Gračner preko javnih del. Završ-
kova gospa je kljub visoki starosti še vedno čila in vesela, veliko bere in zato pravijo, da je
med najbolj načitanimi v Dobju. V mladosti je tudi veliko nastopala v uprizoritvah domače
dramske skupine. Dober spomin pa jo v pogovoru popelje v lepa leta, ki jih je preživela v
domačih Jezercah.
Na sliki (od leve) župan Franc Salobir, Jelka Gračner, Cilka Završek in predsednica
Občinskega odbora RK Dobje Marija Novak.	TV
Foto: F. SALOBIR
V spomin na
trgatev
Sobotno popoldne na Os-
novni šoli Bistrica ob Sotli
je minilo v znamenju letoš-
nje trgatve. V večnamen-
skem prostoru šole so na-
mreč odprli razstavo likov-
nih del XXI. otroške likov-
ne kolonije »Trgatev 2001«,
na kateri so sodelovali mladi
umetniki iz Bizeljskega,
Brežic, Koprivnice, Kozje-
ga, Kumrovca, Lesičnega,
Podčetrtka, Rogaške Slati-
ne, Rogatca, Senovega,
Šmarja pri Jelšah in Bistri-
ce ob Sotli.
Po krajšem kulturnem pro-
gramu dramske skupine iz bi-
striške osnovne šole ter učenk
oddelka Glasbene šole Rogaš-
ka Slatina je zbrane pozdra-
vil ravnatelj Jože Uršič, v na-
daljevanju pa nekaj besed o
koloniji spregovoril še njen
strokovni mentor Peter Kri-
vec, akademski slikar, grafik
specialist in izredni profesor
na Pedagoški fakulteti Mari-
bor. Strokovno je utemeljil
nagrajena in pohvaljena de-
la, ki jih je skupno prejelo
pet učencev in učenk iz raz-
ličnih osnovnih šol ter nji-
hovih mentorjev.
Enakovredne nagrade so
prejeli Danijel Barin iz OŠ
Rogatec, Tilen Volčanšek iz
OŠ Brežice in Nataša Uršič
iz OŠ Bistrica ob Sotli, po-
sebni pohvali pa sta si po oce-
ni strokovne komisije prislu-
žila Tamara Muršič iz OŠ
Šmarje pri Jelšah in Robert
Artič iz OŠ Rogaška Slatina.
Ker večina občin in šolskih
okolišev sodelujočih osnov-
nih šol meji na sosednjo dr-
žavo Hrvaško in ker je OŠ
Josipa Broza iz Kumrovca
redno prisotna na omenjeni
koloniji, so organizatorji le-
tošnjo uspeli umestiti tudi
v občinski projekt z naslo-
vom Sotla - reka, ki zbližu-
je.
Kot izbran projekt ga je na
podlagi razpisa za sofinanci-
ranje malih projektov finanč-
no podprlo ministrstvo za gos-
podarstvo. Njihovi cilji so
med drugim vplivati na več-
jo ustvarjalnost in krepitev
odnosov med otroki na obeh
straneh, vzpodbuditi večje za-
nimanje za likovno izražanje
šolarjev in nenazadnje tudi
dopolniti turistično ponud-
bo. Razstavo letošnje otroš-
ke kolonije bodo že prihod-
nji mesec postavili v sosed-
njem Kumrovcu.
Bo.J., J.U.
MODRI
TELEFON
Nočna
razsvetljava
Bralko iz Celja moti, ke
so močni reflektorji, ki os
vetljujejo stezo za rolanji
(na velikem parkirišču n
Mestnim gradom) prižgan
vso noč, zato opozarja ni
varčevanje.
Jure Ocvirk Komunalni
direkcije Mestne občine Ce
Ije odgovarja: »Razsvetljavi
steze za rolanje ima v napa
jališču vgrajeno časovno sti
kalo, ki izklopi osvetlitev ol
22. uri. Izvajalcu del smo na
ročili, da takoj preveri delo
vanje časovnega stikala in po
manjkljivost odpravi.«
B.
Komercialna
številka
Frida iz Celja je vpraša
nje za Modri telefon zasta
vila tudi v imenu skupin«
prijateljev, ki jih zanima
zakaj je treba za glasben«
želje na Radiu Goldi klica
ti na komercialno številko.
Po mnenju bralke tovrsten
klic glasbeno željo zelo po-
draži.
»Radio Goldi je komercial-
na radijska postaja in za svo-
je delo ne dobi dotacij. Živi-
mo izključno od reklam in
trženja, komercialna telefon-
ska številka za izpolnjevanje
glasbenih želja pa je eden iz-
med načina pridobivanja pri"'
hodkov,« pojasnjuje urednik
Jože Škorjanc in dodaja, d3|
zaslužek s komercialno lini-
jo ni tako velik, kot bi si mo-|
goče kdo mislil.	'
US
Do prihodnjega četrtka bo vaš
klice na Modrem telefonu sprej(
mala novinarka Janja Intihar. N
telefonsko številko 031/569-58
jo lahko pokličete vsak dan ma
10. in 17. uro. Svoja vprašanja z
Modri telefon lahko med ponede|
kom in petkom zastavite tudi p
telefonu 42-25-000.
Nov blok v
Ratanski vasi
V	Ratanski vasi v Žiber-
niku sta minuli konec ted-
na ob začetku gradnje no-
vega stanovanjskega ob-
jekta simbolično položila
temeljni kamen slatinski
župan Branko Kidrič in di-
rektorica Ingrad koncer-
na Beata Kanduti Šume j.
V	bloku, ki bo zrasel v za-
hodnem predelu te stano-
vanjske soseske, bodo ure-
dili trideset profitnih stano-
vanj in 15 garaž. Povpreč-
na cena kvadratnega metra
stanovanja bo 1.700 nemš-
kih mark, skupna stanovanj-
ska površina dvo- in trosob-
nih stanovanj brez kleti pa
znaša nekaj več kot dva ti-
soč kvadratov. Gradnja naj
bi bila predvidoma zaklju-
čena do konca prihodnje-
ga leta, stanovanja pa bodo
vseljiva v začetku leta 2003.
Bo.J.
Po požaru so pomagali
25. junija pozno pono-
či je zagorelo na gospodar-
skem poslopju Franca in
Terezije Lesjak v Večjem
Brdu v občini Dobje. Po-
žar so učinkovito pogasi-
li domači gasilci, nato pa
so se v reševalno akcijo -
tako kot že mnogokrat ob
podobnih primerih - vklju-
čili krajani, da bi poma-
gali prizadetemu.
Večina krajanov je poma-
gala tako, da so darovali les,
občina Dobje pa je prispe-
vala enkratno pomoč v de-
narju in delavce vključene
v javna dela. Kmetijska za-
druga je pomagala s korujo
za živino. Zavarovalnica Tri-
glav pa je pospešeno rešila
zahtevek po izplačilu odš-
kodnine.
Sosedje so pomagali oči-
stiti pogorišče in kasneje ob-
noviti gospodarsko poslop-
je, ki ga je bilo treba na novo
pozidati in postaviti ostreš-
je. To je izdelal in postavil
tesarski mojster Drago Gu-
ček iz Brda. Tako bo že pred
zimo gospodarsko poslopje
pripravljeno za sprejem ži-
vine. Na posnetku Franca Sa-
lobirja je obnovljeno gospo-
darsko poslopje, ki bo v teh
dneh že dobilo streho.
TV
Foto: F. SALOBIR
St. 48. - 29. november 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Za manj strahu
v Laškem
Občina Laško je skupaj
Krajevnima skupnostima
lško in Marija Gradec jav-
) razgrnila in predstavila
jnutek Odloka o lokacij-
lem načrtu ureditve reke
ivinje v Laškem, na delu
J železniškega mosta do
jselja Udmat.
Gre za temeljni dokument,
iga bo pripravila občina v zvezi
regulacijo Savinje in naj bi
il osnova za resna pogajanja
a državni ravni. Občina Laš-
[) namreč želi vzpodbuditi dr-
avo, da bi tudi na tem delu
Savinje pričela s posegi, ki bi
Laščanom omogočili bolj mir-
no spanje ob dežju, oz. zmanj-
šali možnost hudih poplav.
Že leta 1985 je bil izdelan
modelni preizkus, na podla-
gi katerega so ugotovili, da
oster marijagraški ovinek
zaustavlja reko. Zato so bile
dane pobude, da bi se pre-
stavil ovinek in popravil ra-
dij reke Savinje. Ta bi ob vi-
sokih vodah omogočil hitrej-
ši pretok in po ocenah stro-
kovnjakov zmanjšal višino za
okrog 90 cm. Po odloku je
predvidena razširitev struge
in prestavitev ovinka za 50
do 60 metrov v desno.
Po mnenju Luke Piceja,
•vodje Oddelka za gospodar-
ske javne službe, okolje in
prostor v občini Laško, gre
za izjemno pomembno in zah-
tevno problematiko, ki v glo-
balu predstavlja osnovo za lo-
kalno ureditev reke Savinje.
Kako bo sanacija poteka-
la, je zaenkrat še prezgodaj
razmišljati, prav gotovo pa
se bodo odločili za grobe oce-
ne stroškov, ki se gibljejo
okrog 1,8 milijarde tolarjev,
izvajanje pa naj bi bilo rav-
no zaradi izjemno visokih
stroškov razdeljeno po posa-
meznih fazah.
Kot je bilo povedano tudi
na javnih obravnavah, tako od-
lok kot volja in zahteve obči-
ne in tukajšnjih ljudi, ne bo-
do v celoti rešili reke Savinje
in njene preteče nevarnosti.
Lahko jo bodo le delno omi-
lili. Vse je odvisno od nizvodne
regulacije celotne reke, ki pa
je v pristojnosti države.
VLADO MAROT
Iz Velikih Grahovš v
Gnojnice po asfaltu
v krajevni skupnosti Vrh
fld Laškim so minulo so-
oto s priložnostno slove-
ttostjo predali namenu as-
iltni odsek ceste Velike
Irahovše-Gnojnice v dolži-
li 1.100 metrov.
Gre za odsek na najnižjem
lelu vasi s sedmimi domači-
imi, ki je bil ob vsakem dež-
u poškodovan in ga je bilo
lotrebno znova in znova po-
iravljati. Pomembno vlogo
iri tem so imeli vsi tamkajš-
iji krajani, ki so složno, sku-
laj s krajevno skupnostjo,
ipravili izredno zahtevna pri-
iravljalna dela. Vrednost del
e znašala okrog sedem mi-
ijonov tolarjev. Za asfaltni
lel je sredstva zagotovila Ob-
iina skupaj s Komunalo,
Tednost je znašala dobrih
)sem milijonov tolarjev.
Po besedah predsednika
»veta Krajevne skupnosti Vrh
lad Laškim Stanka Seliča
majo v njihovi krajevni skup-
losti še veliko neurejenih,
nakadamskih cest. Trenut-
no je v pripravi pet projek-
ov, ki naj bi jih »spravili v
življenje« v naslednjih letih.
Najdaljša med njimi in z vi-
dika gospodarstva pomem-
bna je cesta Žigon-Selo, ki
bo med prednostnimi.
VLADO MAROT
Foto: LUKA PICEJ
Cesto je predal namenu laški župan Jože Rajh skupaj s predsednikom KS
Stankom Seličem (na desni) in domačinom Zvonkom Gračnerjem (na levi).
Nova stanovanja
v Štorah
v štorah bodo spomladi začeli gradi-
ti stanovanjska objekta za delavce, za-
poslene pri obrtnikih in podjetnikih. V
poslopjih, ki bosta na zemljišču v sme-
ri proti Šentjurju, bo dvanajst stanovanj.
Investitor je stanovanjski sklad delavcev
pri obrtnikih, s sedežem v Celju, ki je zgradil
pred kratkim podobni objekt v Globočah
pri Vojniku. Urbanistično mnenje, ki omo-
goča pridobitev lokacijskega in gradbene-
ga dovoljenja, je že pridobljeno, trenutno
poteka geološka raziskava. Zemljišče je ob-
čina Štore odstopila brezplačno. BJ
V Kompole
prihaja Rudis
Občina Štore se pripravlja na celovito
obnovo poslopja podružnične šole Kom-
pole. Obnova je nujna po odločbi inšpek-
cije, ki zaradi dotrajanosti odredila odpravo
pomanjkljivosti. Zato obiskujejo učenci
v tem šolskem letu začasno šolo v Štorah.
Naložba v Kompole bo stala približno 44
milijonov tolarjev, porabili jih bodo za nado-
mestitev lesenega stropa z betonsko ploščo,
menjavo stavbnega pohištva, obnovo vseh in-
stalacij ter fasade in ureditev okolice. Na raz-
pis se je prijavilo sedem ponudnikov, med ka-
terimi so v petek izbrali Rudis Trbovlje. BJ
Za otroke s
posebnimi
potrebami
Kulturni center Laško v
sodelovanju z Območnim
združenjem Rdečega križa
in Občino Laško že četrto
leto v tem času pripravlja
akcijo za pozornost do otrok
in ljudi s posebnimi potre-
bami, ki so povezani v druš-
tvu Sožitje.
S pomočjo okrog tridese-
tih donatorjev in glasbenikov
jim bodo pripravili koncert
ter na njem izročili darila za
vseh 72 otrok. Organizatorji
so hvaležni za vsako drobno
pozornost, ki jo dobijo od do-
natorjev v ta namen, saj jo s
podobno hvaležnostjo sprej-
mejo tudi otroci. Akcija je v
polnem teku, prav tako pa je
že lep tudi odziv darovalcev.
Prireditev bo prihodnjo sobo-
to v Kulturnem centru Laško.
VLADO MAROT
Rojevanje
obrtne
cone
Zaradi gradnje obrtno-proi-
zvodne cone Štore-vzhod, v
smeri proti Šentjurju, začenja-
jo v teh dneh z gradnjo tretje-
ga voznega pasu magistral-
ne ceste. Za izvajalca je obči-
na izbrala v tem mesecu pod-
jetje VOC Celje.
Te dni naj bi začeli tudi z
gradnjo prve proizvodne ha-
le bodoče cone, projekt pa
pripravlja laško podjetje Eho.
To bo za Štore, ki jih pesti
najvišja brezposelnost v celj-
ski regiji, pomenilo prvih de-
vet novih delovnih mest.
Sicer pa je v celotni coni,
ki obsega 46 tisoč kvadratnih
metrov površin, znana že več
kot polovica investitorjev.
Med njimi sta proizvajalca po-
hištva ter izolacijskega mate-
riala za večje hladilne siste-
me. Na območju cone je del
zemljišč v občinski ter del v
zasebni lasti. Polovico zem-
ljišč v občinski lasti je obči-
na prodala že lani, preostala
prodaja v teh dneh. BJ
MESTNA OBČINA CELJE
ZAVOD ZA PLANIRANJE
IN IZGRADNJO CELJE
Trg celjskih knezov 8
3000 CEUE
objavlja
INTERESNI RAZPIS
za zbiranje ponudb:
1.	posameznih lastnikov zemljišč za sodelovanje z Mestno občino
Celje, pri pripravi zazidalnih načrtov na območjih, namenjenih indi-
vidualni stanovanjski gradnji;
2.	potencialnih kupcev zemljišč, namenjenih individualni stano-
vanjski gradnji;
I. Mestna občina Celje v letošnjem letu pristopa k aktivnostim, potreb-
nim za pripravo zemljišč za gradnjo treh stanovanjskih sosesk, name-
njenih individualni stanovanjski gradnji. Nezazidana stavbna zemljišča
bodo ponujena v odkup predvidoma v dmgi polovici prihodnjega leta.
Namen tega razpisa je:
1.	pridobiti ponudbe posameznih zasebnih lastnikov zemljišč, ki so
pripravljeni sodelovati z občino v skupnem projektu načrtovanja in
priprave zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo na območjih,
ki so opisana v nadaljevanju razpisa. Glede na to, da je občina že
lastnik dela zemljišča na teh območjih, vabi k sodelovanju tudi zaseb-
ne lastnike sosednih zemljišč, s ciljem zagotovitve treh kompleksov
zemljišč, namenjenih stanovanjski pozidavi;
2.	pridobiti ponudbe potencialnih kupcev zemljišč za gradnjo indi-
vidualnih stanovanjskih hiš.
Na podlagi tako zbranih informacij - ponudb bo Mestna občina
Celje skupaj z zasebnimi lastniki zemljišč pristopila k sprejemu pro-
storskih izvedbenih načrtov, ki bodo usklajeni s potrebami in mož-
nostmi tako partnerjev v tem projektu, kot tudi bodočih investitorjev,
vse s ciljem zagotovitve dobre funkcionalnosti in kvalitetne oblike,
ter tako omogočiti visok bivalni standard v načrtovanih soseskah.
II.	a) Prva bodoča stanovanjska soseska Sončni park se nahaja na
območju južno od potoka Koprivnice, med Cesto v Lokrovec in
Cesto na Ostrožno, ter severno od obstoječe pešpoti med Dečko-
vim naseljem in Lavo.
Območje je namenjeno individualni stanovanjski gradnji s predvide-
nimi tremi tipi pozidave: avstrijskimi hišami s približno velikostjo par-
cel 300-400 m^, vrstami vrstnimi hišami s približno velikostjo parcel
400-500 m^, ter samostojnimi prosto stoječimi objekti na parcelah
približne velikosti 800 m^, z namenom svobodnejšega ter kvalitet-
nega arhitekturnega in urbanističnega načrtovanja.
b) Druga predvidena stanovanjska soseska se nahaja v območju
Babno-jug, to je območje, ki je na severu omejeno s cesto 32640
(Ložnica-Babno), na zahodu s cesto 32050 (magistrala zahod-Bab-
no), na jugu z magistralo zahod (G 1-5) in na vzhodu z Ronkovo ulico.
Tu je predvidena gradnja individualnih prosto stoječih hiš na parce-
lah velikosti od 400-600 m^.
o) Tretje območje, namenjeno stanovanjski pozidavi, se nahaja v
neposredni bližini stanovanjske soseske na Golovcu in leži med
Travniško in Jamovo ulico.
Zaradi izpostavljene in atraktivne lege je tu predvidena gradnja kva-
litetno oblikovanih stanovanjskih hiš višjega standarda, na parcelah
velikosti od 800-1000 m^
III.	Vse zainteresirane vabimo, da svoje ponudbe pošljejo na na-
slov: Mestna občina Celje-Zavod za planiranje in izgradnjo Celje,
Trg celjskih knezov 8, Celje, najkasneje do 10. 12. 2001 do 12. ure.
Ponudba naj vsebuje:
Pod 1
-	navedbo parcelnih številk in katastrske občine, kjer ima posamez-
ni lastnik zemljišč
-	velikost zemljišča
pod 2
-	navedbo območja, kjer ponudnik želi graditi
-	približno velikost gradbene parcele
-	tip stanovanjske hiše.
IV.	Vsi zainteresirani lahko podrobnejše informacije v času uradnih
ur dobijo:
-za območje pod a) pri Majdi Golob-Mareš, tel. 426 56 22
-	za območje pod b) pri Frideriku Polutniku, tel. 426 56 06
-	za območje pod c) pri Maji Sekulič, tel. 426 56 20
Obravnavana območja so razvidna iz grafične priloge (a, b, c)
V.	Po končanem razpisu bomo vse ponudnike povabili na razgovor
v zvezi z nadaljnjimi dogovori glede sodelovanja pri projektu, ki je
predmet tega razpisa.
MESTNA OBČINA CEUE
Zavod za planiranje in izgradnjo Celje
Št. 48 - 29. november 2001
18
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Če ne bo za posel občina«
bo pa kdo drug
Lastnik želi preseliti podjetje Kosovno pohištvo Vitanje - Ponudba vitanjski občini
Lastnik in direktor pod-
jetja Kosovno pohištvo Vi-
tanje Martin Zidanšek se je
odločil, da zamenja podjetje
v središču Vitanja za ena-
kovredno podjetje na pri-
merni lokaciji kje drugje
oziroma da podjetje v celo-
ti proda. O tem je obvestil
tudi vitanjsko občinsko
upravo, saj ima Občina Vi-
tanje predkupno pravico.
Kosovno pohištvo d.o.o. je
naslednik nekdanjega podjet-
ja Lip Vitanje in je torej v sre-
dišču lokacije, ki je med kra-
jani v javni razpravi ob raz-
grnitvi ureditvenih načrtov
zbudila veliko nejevolje. Res
bolj zaradi prvotno predvi-
dene gradnje kurilnice na bio
maso, a tudi širitev industrij-
ske dejavnosti v tem prosto-
ru je naletela na neodobra-
vanje. To je seveda samo eden
izmed razlogov, zaradi kate-
rih namerava družinsko pod-
jetje zapustiti Vitanje.
»Po pogovoru z odgovor-
nimi v občini Vitanje sem se
odločil, da podjetje zame-
njam ali prodam v celoti, za
člane občinskega sveta pa sem
pripravil tudi ponudbo z vse-
mi možnostmi,« poudarja do-
končnost svoje odločitve
Martin Zidanšek. Ponudbo
bodo svetniki obravnavali v
petek, 30. novembra. Ker je
Zidanšek pred dobrim me-
secem že prodal proizvodno
halo, ki je bila zgrajena zad-
nja, kupil pa jo je vitanjski
župan Slavko Krajnc za po-
trebe svojega podjetja Mikro
d.o.o., je sedaj namenjeno za-
menjavi ali prodaji 7 tisoč
kvadratnih metrov površin in
nekaj starejših stavb. Ocenje-
na vrednost premoženja je mi-
lijon nemških mark.
Zidanšku bi bilo najljub-
še, če bi mu občina Vitanje
omogočila preselitev na dru-
go lokacijo, seveda takšno,
ki bi omogočala nadaljnje de-
lo podjetju. »Verjetno se ne
bi bilo pretežko dogovoriti
za selitev v dele prostorov nek-
danjega Lipa v Slovenske Ko-
njice. Vsekakor bi mi bilo to
ljubše, kot da bi podjetje pro-
dal, odpuščal zaposlene in na-
to čez čas začenjal vse znova
na novi lokaciji.« Resda je se-
daj od nekdaj 36 le še 14 za-
poslenih, a tu ima kruh kar
pet članov družine Zidanšek,
ime firme pa je znano, tudi v
tujini. »Naše izdelke cenijo,
a težko je z njimi zaslužiti
toliko, da pokrijemo vse
stroške in odplačujemo kre-
dite, ki sem jih najel pred pe-
timi leti ob nakupu Lipa v ste-
čaju. Da se rešimo vsaj dela
bremen, smo nekaj že odpro-
dali. Radi pa bi se rešili tudi
stalnih pripomb, kako je na-
ša proizvodnja moteča v sre-
dišču Vitanja. Zavedamo se
tudi, da možnosti za širitev
na tej lokaciji ni.«
Martin Zidanšek pričaku-
je, da se bodo svetniki že v
petek odločili za zamenja-
vo ali nakup - če se ne bo-
do, bo vse prodal drugemu
kupcu. To pa ravno zaradi
številnih načrtov, ki zajema-
jo ta del Vitanja, za občino
ne bi bilo modro.
MILENA B. POKLIČ
Lemberg po Lemberžanih
V občini Vojnik je veliko gradov ter malo denarja - Usoda gradov Tabor, Socka, Frankolovo,
Vine in Lemberg
v občini Vojnik je kar ne-
kaj graščin, ki so kulturni
spomeniki, denarja pa ne
prav veliko. Zato se je ob-
čina prejšnji teden prijavi-
la na razpis kulturnega mi-
nistrstva za sofinanciranje
obnove kulturnih spomeni-
kov s kar petimi graščina-
mi, uradno razglašenimi
kulturnimi spomeniki. Gre
za dela v letih 2002 in 2003.
Graščino Tabor v Višnji va-
si, na poslovno zanimivem
križišču cest proti Dobrni in
Slovenskim Konjicam, obči-
na trenutno sicer prodaja. S
prijavo na razpis je bodoče-
mu lastniku olajšala na 30 mi-
lijonov tolarjev ocenjeno ob-
novo stavbnega pohištva,
kamnitih okvirjev oken in
vrat, notranjih štukatur in fa-
sade. Občina je v zadnjih le-
tih obnovila celotno streho,
pozidala porušena slopa ter
poskrbela za streho graščin-
ske kapelice. Pred dvema le-
toma je želel kupiti Tabor in-
vestitor iz Nemčije, vendar
je dogovor splaval po vodi.
Zraven je želel postaviti še
hotel, kar pa je motilo zavod
za varstvo naravne in kultur-
ne dediščine.
Občina je na razpis prija-
vila tudi obnovo graščine
Socka, po drugi svetovni
vojni vaške šole, ki je v dr-
žavni lasti. V bližnji prihod-
nosti bo prva slovenska graš-
čina, ki jo bodo lahko od-
dali v najem zasebnemu sek-
torju. Od lani občina obnav-
lja kulturni spomenik na dr-
žavne stroške, obenem pa
pripravlja z državno upravo
za kulturno dediščino doku-
mente za oddajo v najem. Do
tega bo prišlo najprej v letu
dni, ko bo treba poskrbeti
še za štiri stanovalce, ki ima-
jo pogodbe s stanovanjskim
skladom. Občina je že po-
skrbela za obnovo večine
Sockine strehe, za prihod-
nji dve leti pa prijavila ob-
novo preostale strehe, notra-
njih prostorov, stavbnega po-
hištva in celotne fasade.
Občina sodeluje na razpi-
su tudi z načrtovano obnovo
ostrešja in strehe graščine
Frankolovo, kjer je lastnik
blizu ene četrtine. Preosta-
lih sedem lastnikov, ki so od-
kupili stanovanja, zato že var-
čuje. Prav tako so se prijavi-
li z graščino Vine-Majpigel
iz okolice Lemberga, ki po-
trebuje novo streho in fasa-
do. Lepa in velika graščina
je v zasebni lasti Ljubljanča-
na Vladimirja Pekleta ter je
tako razmeroma dobro ohra-
njena. V njej je živela ter umr-
la graščakova sorodnica, slo-
venska slikarka Elda Pišča-
nec. Graščina je za morebit-
ne obiskovalce odprta.
Najbolj ogrožena grajska
stavba v občini je grad Lem-
berg. To posebej občutijo do-
mačini, ki jih ogroža grajsko
kamenje, zato bo občina v pri-
hodnjih dneh postavila zaš-
čitno ograjo.
Občina Vojnik je na dr-
žavni razpis prav tako pri-
javila obnovo orgel cerk-
ve Marije sedem žalosti
nad Vojnikom, ki so med
najstarejšimi v Sloveniji,
ter obnovo kašče Majcno-
ve domačije v zaščiteni va-
si Polže (letos je bila ob-
novljena streha Majcnove-
ga kozolca). Gre za pet do-
mačij z dvanajstimi objek-
ti. Prijavil se je tudi last-
nik Sorževega mlina, ki
želi med drugim nadalje-
vati z obnovo žage vene-
cijanke (letos je obnovil
kovačnico).
Za prazni grad Lemberg,
katerega posebnost so med
drugim kleti v dveh nad-
stropjih, poteka po končani
denacionalizaciji zapuščinski
postopek. Dediči po drugi
svetovni vojni ustreljene
grofice so njeni trije vnuki
iz Avstrije, ki so večinoma
vešči slovenščine. Zaradi po-
časnih pravnih mlinov je
upravljavec Lemberga obči-
na Vojnik, ki se je po dogo-
voru z brati Galle zdaj pri-
javila na razpis ministrstva.
Občina oziroma lastniki, ki
nameravajo grad oddati v na-
jem ali prodati, bi v prihod-
njih dveh letih obnavljali
najbolj ohranjeni vhodni
del ter arkadni hodnik s to-
skanskimi stolpiči, ki mu
grozi zrušenje. Letos so po-
skrbeli za začasno ravno
streho, da so grad zaščitili
pred nadaljnjim propada-
njem. Za trajnejšo rešitev z
ostrešjem in kritino so po-
skrbeli v vhodnem delu.
Rezultati aktualnega razpi-
sa ministrstva za kulturo naj
bili znani konec pomladi, v
poletnih mesecih bi lahko po-
tem začeli z deli. Obnavlja-
nje graščine Socka, ki je v dr-
žavni lasti, bi v celoti plača-
la država, povsod drugod bi
prispevala država polovico
potrebnega denarja (občina
bi prispevala za vsako načr-
tovano naložbo z zelo različ-
nimi deleži). Vsem vlogam
verjetno ne bodo ugodili in
bodo morali čakati na nov
razpis leta 2004. Med prime-
ri bogate dediščine so na pri-
mer domačija stenografa An-
tona Bezenška na Bezenško-
vem Bukovju, Potočnikov
mlin pri graščini Frankolo-
vo ter primer bogatejšega
kmečkega stavbarstva, Jošto-
va domačija na Frankolovem.
Pri teh so šele na začetku, saj
uradno razglasitev za kultur-
ni spomenik šele pripravlja-
jo. BRANEJERANKO
Foto: GD
Grad Lemberg, najbolj ogrožena grajska stavba v vojniški občini.
Smučin«
na Rogii
oživele
Smučarska sezona j
Rogli se je tudi letos
la s tremi dnevi, ko za užj
ke na snegu ni potrebn
plačati. Prvi dan, v sred
so smučarje pričakala t
urejena smučišča: Unio
ček. Košuta in Planja.
Smučišča so pokrita pn
težno z umetnim snegoij
»Če bo zapadlo nekaj vj
naravnega snega, bomo a
veda postopno odprli tui
druga smučišča,« obeta v«
ja smučišč in naprav na R{
gli Srečko Retuznik.
Čeprav je letos Unior Ti
rizem večino denarja vl(
žil v obnovo Term v Zri
čah, pa tudi Rogla ni ostal
brez naložb. Med večjin
je nov teptalni stroj z vi
lom, s katerim je mogoi
bolje pripraviti strme pn
ge, urejena okrepčevalnic
na Jurgovem s 140 pokrit
mi sedeži in kar 400 sedei
na sončni terasi ter za 30
mest razširjeno parkirišči
»Ob tem pa želimo letos n<
rediti kar največ za varnoi
smučarjev. Upam, da bod
tudi sami upoštevali opj
zorilne table in pravila va
nega smučanja,« poudaij
Retuznik.
Do 15. decembra vel)2
jo na Rogli še predsezoJ
ske, nižje cene.
Ma
Športni
center v
Draži vasi
v Draži vasi so odprli nc
športni center, ki združu]
igrišče za košarko, igriši
za mali nogomet, rusko ke|
Ijišče, otroško igrišče s ti
boganom in tribune. Obm
vili so slačilnice in tuše. Ni
ložba je vredna 5 milijone
tolarjev.
Ob odprtju sta zbranii
spregovorila predsednik Kn
jevne skupnosti Draža vas Di
šan Arbajter in konjiški ži
pan Janez Jazbec, ki je za p(
žrtvovalno delo pri urediti
centra podelil občinski pri;
nanj i Slavku Hlastecu in Edij
Vezjaku. Z deli, ki jih je v(
dil Edi Vezjak in projektin
Bojan Pajek, so pričeli pre
petimi meseci. Večina del
je bila prostovoljnega, inv<
stitor je bila krajevna skuf
nost, pomagali pa so podjel
niki iz vasi.
J.C
Št. 48. - 29. november 2001
KULTURA
19
Veseli dan kulture
praznik Prešernovega rojstva je dan za odprta vrata kulturnih hramov
Slovenci smo edini na-
IV Evropi, ki praznuje
j kulturni praznik. V
i državi je to tudi dr-
,(ni praznik in dan, ko
(8. februarja) spomni-
lobletnice smrti pesni-
dr. Franceta Prešerna,
(a v zadnjih letih so vse
Ij pogoste pobude za
jznovanje in obiske
turnih prireditev in us-
ov tudi na dan pesni-
^ega rojstva, to je 3. de-
nber.
ja priporočilo ministrstva
kulturo naj bi po uspešnem
■šernovem letu 2000 3. de-
nber postal »veseli dan kul-
e« (za razliko od 8. februar-
ki še vedno ostaja sloven-
kulturni praznik). Tako
mo imeli Slovenci tudi le-
ina Prešernov rojstni dan
Dva priložnost pokukati v
julisje poklicnih kulturnih
[anov, kjer pripravljajo
eve odprtih vrat, srečanja
oglede. Upajo na zvedave
prešerno razpoložene obi-
Dvalce, ki jim je ta dan na-
injen, in s katerimi želijo
kulturniki deliti svoj vsakda-
njik.
Vrh dveh
držav v SLG
v celjskem gledališču
imajo, kot pravi upravnik Bo-
rut Alujevič, dneve odprtih
vrat skozi celo leto, saj k njim
v »zakulisje« prihajajo na og-
led številni obiskovalci, zla-
sti pa mladi iz šol. Na leto je
takšnih organiziranih obi-
skov več kot trideset.
Zaradi narave dela v gle-
dališču (vaje, redne predsta-
ve, gostovanja in priprave na
premiero) v SLG dan odpr-
tih vrat razširjajo na velik
meddržavni dogodek, ki bo
prihodnjo soboto zvečer, ko
bodo po uradni (petkovi)
premieri pripravili slavnost-
no premiero predstave sara-
jevskega scenarista, pesnika
in dramatika Abdulaha Sidra-
na. Moje srce je v Zvorniku
ostalo, v režiji Zijaha A. So-
koloviča. Te dni so v vrhu vse-
binskih in organizacijskih
priprav na ta dogodek.
To bo prva uprizoritev te-
ga dela v Sloveniji. Pretres-
ljiva pripoved o zanesenjaš-
kem učitelju glasbene vzgo-
je, ki vse življenje sanjari in
upa, da bo po vzoru Smeta-
nove Vltave napisal simfoni-
jo o Drini. Učiteljeva naiv-
nost pa je osnova tragikome-
diji, ki se konča v tragični voj-
ni.
Na slavnostno premiero so,
razen Celjanov seveda, pova-
bili tudi slovenski in bosan-
ski državni vrh, slovenske
gospodarstvenike, ki sodelu-
jejo z Bosno in Hercegovino,
in veleposlanika Bosne in Her-
cegovine v Ljubljani Mlade-
na Bosiča.
Kaj ni muzejsici
predmet?
Kuhurne ustanove, galeri-
je in muzeji po vsefn svetu
in tudi pri nas so ob pone-
deljkih sicer zaprti, v poklon
pesnikovega rojstva in za po-
pularizaciji slovenske kulture
pa bodo odprti tudi v pone-
deljek, 3. decembra.
V	Muzeju novejše zgodo-
vine Celje in obeh dislocira-
nih enotah (Fotografski ate-
lje Josipa Pelikana in Stari
pisker), bo to dan odprtih
vrat z brezplačnim vstopom
v muzej. Zvečer ob 18. uri
pa bodo v muzeju v Prešer-
novi ulici ob zvokih Mladin-
skega orkestra 1. gimnazije
Celje odprli občasno razsta-
vo z izvirnim naslovom in
prav tako vsebino: Kaj ni mu-
zejski predmet.
V	Pokrajinskem muzeju
si bodo kulture željni lahko
(brezplačno) ogledali stalne
zbirke in občasni razstavi, v
Galeriji sodobne umetnosti
pa razstavo umetniških del
najvidnejših slovenskih slikar-
jev. Osrednja knjižnica pri-
čakuje stalne obiskovalce tu-
di k ogledu občasne razstave
o starih celjskih gostilnah...
Če bodo pobudam mini-
strstva in kulturnikov sledili
še obiskovalci, potem bo me-
sto na dan odprtih vrat ob obi-
sku ustanov ali ogledu raz-
stav zelo živahno.
MATEJA PODJED
O poletju
pred zimo
Odbor za prireditve pri
Mestni občini Celje, ki ga
vodi Janja Romih, je mi-
nuli torek »pometel« s po-
letjem. Obravnaval je na-
mreč analizo prireditev
»Poletje v Celju, knežjem
mestu«, ki jo je pripravil
Zavod za kulturne prire-
ditve Celje kot koordina-
tor le-teh.
Ena izmed sklepnih ugo-
tovitev minulega poletne-
ga dogajanja je, da je to mi-
nilo brez načrtovanega za-
ključnega vrhunca, razen,
če gre zanj šteti srednjeveš-
ki dan na Starem gradu, pa
še tam je organizator v pri-
merjavi z letom poprej, ko
se je na grad zgrnilo 6000
ljudi, naštel za polovico
manj obiskovalcev.
Sicer pa je iz podatkov o
obisku poletnih prireditev
razvidno, da je le-te obiska-
lo skoraj 12 tisoč 500 lju-
di, ali precej manj kot leto
poprej, ko so jih našteli sko-
raj 37 tisoč. Zmanjšanje pa
gre, kot kaže, tudi na ra-
čun manjšega števila prire-
ditev in organizatorjev. Teh
je bilo lani 30, letos le 17.
Za najbolj obiskano in
priljubljeno prizorišče v
mestu velja v minulem po-
letju dvorišče Knežjega
dvorca, za katerega se je le-
tos, v nasprotju s Starim
gradom, odločilo največ or-
ganizatorjev. Na drugem
mestu je bilo mestno sre-
dišče, nato pa atrij Majol-
ke in Hermanovo gledališ-
če. Stari grad, kot kaže, od-
bija prireditelje s slabo in-
frastrukturo prizorišča in
s problemom prevoza na
prizorišče. To prizorišče je
bilo namreč letos izkoriš-
čeno le 10-odstotno. Po ža-
nrih so gledalce najbolj pri-
tegnili koncerti, šansoni,
lutkovne predstave in ko-
medije. Iz finančne anali-
ze poletnega dogajanja pa
je razvidno, da je celotni
projekt veljal 33 milijonov
tolarjev, ki so jih prispevali
občina, sponzorji, organi-
zatorji sami in nekaj tudi
ministrstvo za kulturo.
MATEJA PODJED
Za Zlato paličico
Ansambel celjskega gledališča odhaja jutri, 30. novem-
bra, na festival Zlata paličica v Kulturni dom Španski borci
v Ljubljani, ki se je začel minuli ponedeljek in ki se ga
udeležujejo gledališča z otroškimi predstavami. Celjani se
bodo na tem festivalu predstavili s predstavo Ostržkove do-
godivščine, v režiji Mihe Goloba. Na festivalu podeljujejo
za najboljše dosežke nagrade Zlata paličica.	MP
Sprehod skozi stoletje in pol
Galerija sodobne umetnosti v knežjem
torcu v Celju gosti umetniška dela emi-
ntnih slovenskih slikarjev od druge po-
lice 19. stoletja pa vse do danes. Raz-
ivo so pred številnim občinstvom odprli
Inuli četrtek. Avtorja razstave, kustosa
enka Domjan in Igor Zabel iz Moderne
lerije v Ljubljani, sta dogodek naslovi-
Prostor/Iluzija/Želja.
V galerijskem prostoru se pred očmi gle-
Ica zvrstijo umetnine iz številnih sloven-
ih galerij in iz zasebnih zbirk. Več kot dve
i je nastajala razstava, je na otvoritvi de-
a kustodinja Alenka Domjan, ki je ta ob-
žen opus pripravljala ob pomoči in ob so-
delovanju kustosa Igorja Zabela iz Moderne
galerije v Ljubljani. Avtorja sta se lotila di-
daktične predstavitve pogleda v slikarsko po-
lje, saj je, kot pravita, izjemnega pomena
način, na katerega se umetnina približa gle-
dalcu.
Sprehod skozi galerijske prostore v Knež-
jem dvorcu pomeni srečanje obdobij od ro-
mantike do virtualne umetnosti; od Matije
Jame, do Miheliča, Bernika, Gnamuša do
Štruklja, če vzamemo samo po enega pred-
stavnika iz vsakega od petih obsežnih sklo-
pov, iz katerih je sestavljena razstava Pro-
stor/Iluzija/Želja.
MP, Foto: GD
Namesto zemlje kruh
Zgodovinski arhiv Celje je
v svoji seriji Študije, v kateri
zaposleni v arhivu objavlja-
jo rezultate svojega razisko-
valnega dela, izdal že šesto
knjigo. Mag. Bojan Himme-
Ireich v delu Namesto žemlje
črni kruh, predstavlja prob-
lematiko preskrbe Celja z ži-
vili v obdobjih 1914 - 1923 in
1939 - 1945.
Z uporabo predvsem arhiv-
skih virov avtor skozi pet po-
glavij na 232 straneh sledi raz-
voju in delu teles, ki so izvaja-
la preskrbo, ter zakonodaji, ki
je uravnavala njihovo delo v
kriznih časih vojne ter pred in
po njej. Avstro-Ogrska na voj-
no, vsaj kar se tiče preskrbe s
prehrano, ni bila pripravljena,
zato so naraščajoči problemi s
prehrambenimi izdelki pred-
stavljali nepremagljive ovire za
oblast. Prebivalstvo je trpelo hu-
do pomanjkanje živil kljub raz-
ličnim ukrepom, ki so uvelja-
vili racionirano preskrbo za ži-
vilske artikle.
Drugo in tretje poglavje go-
vorita o času po prvi in pred
drugo svetovno vojno. V prvem
so bile posledice prekinjenih
gospodarskih tokov iz vojnega
obdobja vidne še vrsto let, a so
ukrepi narodne in osrednje vla-
de počasi izboljševali standard
prebivalstva. V poldrugem le-
tu od začetka druge svetovne
vojne do napada na Jugoslavi-
jo smo bili priča obratnemu
procesu: prebivalstvo si je, če-
ravno država še ni bila vplete-
na v vojne spopade, čedalje težje
zagotavljalo zadostno in kvali-
tetno prehrano. Začetek leta
1941 je nato prinesel še uved-
bo t.i. krušnih kart. Te so še
dva meseca po okupaciji nemš-
ke zasedbene oblasti obdržale
v uporabi. Na Slovensko so na-
mreč prišle že z izdelanim si-
stemom preskrbe z živili, saj
so ga v svojih pripravah na voj-
no v rajhu izgrajevale že od le-
ta 1934. Do jeseni 1941 so na-
čin preskrbe na zasedenih ob-
močjih Slovenije povsem ize-
načili s stanjem v Nemčiji. Ob
"tem kaže opozoriti na dejstvo,
da lahko tudi uvedbo enotnih
nakaznic za prehrano štejemo
kot ukrep dejanske priključi-
tve zasedenega dela slovenske-
ga ozemlja k nemškemu raj-
hu.
Knjigo bo 3. decembra ob
11. uri predstavil izr. prof. dr.
Janez Cvirn v novih prostorih
Zgodovinskega arhiva na Tehar-
ski 1 v Celju. S tem dogodkom
bodo v Zgodovinskem arhivu
Celje obeležili obletnico rojs-
tva pesnika dr. Franceta Prešer-
na in dan odprtih vrat kultur-
nih ustanov, zato k ogledu no-
vega arhiva vabijo vse, ki bi si
ga želeli ogledati.
MATEJA PODJED
Sončni žarek v
decembru
Otroško plesno gledališče Mali Harlekin iz Celja, ki ga
vodi Ana Vovk Pezdir, bo na prvi decembrski večer ob
19. uri v dvorani Celjskega doma otrokom in odraslim s
plesno predstavo priklicalo v praznični december Nepo-
slušni sončni žarek, kakor je tudi naslov plesni premie-
ri. Zgodbo o neposlušnem sončnem žarku je napisala
slovenska pisateljica Zlata Pirnat.
Plesno predstavo je v indijskem jeziku »bharat natyam«
koreografiral gost iz Indije, plesalec in učitelj Ujwal Bhole,
asistentka koreografije je Ana Vovk Pezdir. S plesom bodo
Neposlušni sončni žarek ukrotile plesalke: Ana Jenček, Lea
Kostanjevec, Maša Leskovšek k.g.. Maja Majerič, Benja Pa-
vlin, Vida Pezdir, Nadja Škataro in Živa Šuhel.
Pred plesno predstavo bo Martin Lumbar igral indijsko
glasbo na tradicionalnih glasbiUh.	MP
Št. 48 - 29. november 2001
20
ŠPORT
Tri zapravljene
enajstmetrovke
Na dveh lokalnih derbijih Rudarju le točka - Publikum igra zelo dobro
Celjski nogometaši so v
trilerju, ki je pri minus 5
stopinjah Celzija ogrel gle-
dalce na stadionu Ob jeze-
ru, s 4:3 ugnali Velenjča-
ne, potem ko so zapravili
dve enajstmetrovki. Nato pa
je na svoj račun prišel Ru-
dar, ki pa je pri dveh stre-
lih z bele točke proti Šmar-
čanom imel polovičen izku-
piček. Zaradi udeležbe Slo-
venije na SP bosta letos odi-
grana še dva kroga lige Si-
mobil, naslednje leto pa se
bo slovensko prvenstvo na-
daljevalo 24. februarja.
Celjani so z dveh gostovanj
prinesh tri točke, s čimer so
le delno zadovoljni, kajti tu-
di v Ajdovščini so bili boljši
tekmec.
Napad in samo
napad
»Primorje je zasluženo na
vrhu razpredelnice. Z izjem-
no spretno obrambno igro je
zaustavilo naše napade. Us-
tvarili smo si nekaj lepih pri-
ložnosti, ki pa jih nismo znali
izkoristiti, čeprav bi vsaj eno
morah. Bilo bi jih še več, a
smo žogo slabo zaustavljali
v globini. Igre naših tekme-
cev so pogubne za slovenski
nogomet. Gledalcev bunkerji
ne zanimajo. Sedaj se bodo
morda kritike vsule name, saj
nimam prav odmevnih dosež-
kov. Rezultat za vsako ceno
ob odsotnosti skrbi za gle-
dalce, to je zastrašujoče dejs-
tvo, ki našega nogometa ne
pelje naprej,« je pripovedo-
val trener Celjanov Marijan
Pušnik. In res, v Ajdovšči-
ni se je zbralo le okoli tisoč
gledalcev, na dvoboju vodil-
nega moštva z najatraktivnej-
šim. A Maribor Pivovarna
Laško bo prvak, tako meni
tričetrt Slovenije.
Po treh krogih so Celjani
doživeli poraz. Mimo gola so
iz zelo ugodnih položajev brc-
nili Oliver Bogatinov, Ro-
bert Koren in Miloslav Kou-
sal. Tik pred odmorom pa
je najboljši strelec lige Ro-
mano Obilinovid švignil mi-
mo obrambe, nato pa ga je
zrušil Almir Sulejmanovič.
Prejel je le rumeni karton,
čeprav bi lahko tudi rdeče-
ga, Pušnik pa meni, da je bil
najprej storjen prekršek nad
njegovim varovancem. Sod-
nik Tratnjek iz Murske So-
bote je gostiteljem dopustil,
da so nato žogo pomaknili
vsaj za 5 metrov naprej. Obi-
linovič je s strelom s 25 me-
trov v desni zgornji kot Šeli-
ginih vrat odločil tekmo. V
2. polčasu so Celjani prvič
imeli glasno podporo s tri-
bun. Nadebudneži celjske šo-
le Mali šampion so se ob vra-
čanju iz Nove Gorice ustavi-
li v Ajdovščini in svojih grl
niso štedili.
Postopek proti Marijanu
Pušniku, potem ko je bil od-
stranjen s klopi na tekmi z
OUmpijo, je ustavljen: »Dis-
ciplinski sodnik Združenja
prvoligašev Klavora me je
soočil s sodniki. Proti Sko-
mini in Vidaliju je pričal tu-
di televizijski posnetek. Vem,
da sem začel boj z mlini na
veter. Postajam Don Kihot.
Vendar menim, da se ne sme-
mo prepustiti toku dogodkov.
Vloga sodnikov je pač pre-
cenjena!« V klubskih prosto-
rih Primorja je Pušnika kon-
trolor sojenja Vlado Tauzes
presenetljivo vprašal, kako
je kaj z živčki. Povsem ja-
sno je, da je mladi in tempe-
ramentni strateg na sodniš-
ki tarči, pa čeprav dejansko
nikogar ne žali.
Za letos je izgubljen Mit-
ja Brulc, ki si je poškodo-
val nart stopala. Proti Koro-
tanu se vračata Sebastjan Go-
bec in Vladislav Lungu (kar-
toni), pa morda tudi ozdrav-
ljeni Aleksander Radosav-
Ijevič.
Tekma
zamujenih
priložnosti
Lokalni derbi na stadionu
Ob jezeru je kljub mrzlemu
vremenu privabil 1200 lju-
biteljev nogometa. Seveda je
bilo med njimi veliko tistih,
ki so navijali za gostujoče
moštvo. Večinoma so bili ce-
lo glasnejši od domačih na-
vijačev, ki še vedno niso po-
zabili nesrečnega poraza s
Celjani. To je bilo že četrto
srečanje Rudarja in Ere v le-
tošnji sezoni. V pokalu so bi-
li uspešnejši Šmarčani, pr-
va prvenstvena tekma pa se
je v Šmartnem končala brez
zmagovalca. Velika želja po
zmagi je bila tako prisotna v
obeh taborih. To se je pred-
vsem videlo v 1. polčasu, kjer
so se priložnosti kar vrstile,
vendar zadetka ni bilo. Manj-
šo terensko premoč bi do-
mači lahko kronali v 21. mi-
nuti, ko je glavni sodnik sre-
čanja Damir Skomina zara-
di prekrška Damjana Romi-
ha nad Mitjo Hojnikom v ka-
zenskem prostoru pokazal
na belo točko. Poskusil je
Željko Spasojevič, vendar
mu je strel v levi spodnji kot
Robert Sraga obranil. Pol-
čas se je tako končal brez go-
lov, v drugem delu pa smo
kljub mirnejši igri obeh mo-
štev le videli dva zadetka.
Prav v obdobju terenske pre-
moči gostov je sodnik doso-
dil 2. enajstmetrovko za Ru-
dar. Čeprav najprej ni videl
prekrška nad Petrom Merni-
kom, ga je v nadaljevanju ak-
cije dosodil nad Klemenom
Lavričem. Ta je takoj izva-
jal prosti strel z desne stra-
ni, v kazenskem prostoru pa
naj bi Damjan Romih zru-
šil Romana Plesca. Strel z
bele točke je izkoristil Kle-
men Lavrič in povedel doma-
če v vodstvo z 1:0. Povsem
zasluženo izenačenje je go-
stom prinesel Danijel Re-
povž v 81. minuti. Trener Ere
Stane Bevc je bil zelo neza-
dovoljen s sojenjem, saj je
bila predvsem 2. enajstme-
trovka prestrogo dosojena.
»Če ne izkoristiš takšnih pri-
ložnosti, kot smo jih imeli,
kar dvakrat nam je namreč
gostujoči obrambni igralec
odbil žogo iz golove črte, in
ko sta dve enajstmetrovki do-
sojeni v korist nasprotnika,
si lahko na gostovanju po-
vsem zadovoljen s točko.« Na
drugi strani pa je Vojislav Si-
meunovič v zadnjih dveh do-
mačih tekmah iztržil le toč-
ko, kar je zagotovo precej
manj od pričakovanega. »Za-
gotovo nisem zadovoljen niti
z igro niti z rezultatom. Po
dveh domačih tekmah sem
pričakoval vsaj štiri točke.
Osvojili smo le eno. Pred-
vsem pa sem razočaran nad
pristopom do igre, ki so ga
igralci pokazaU na zadnjih
dveh tekmah. Tako da sedaj
resno razmišljam, da bi si
privoščil počitek. Za mano
sta dve izjemno težki sezo-
ni. In po tridesetih letih tre-
nerskega dela bi si počitek
več kot zaslužil. Vendar naj-
prej potrebujem čas za raz-
mislek.« Velenjčani bodo v
soboto poizkušali nadokna-
diti izgubljeno na gostovanju
v Kranju. Šmarčani pa bodo
na domačem igrišču gostili
Domžale.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
Foto: GAŠPER DOMJAN
GREGOR KATIČ
Veliče Šumolikoski (desno) je shujšal za 7 kilogramov, poživil celjsko igro in odšel na preizkušnjo na Cesko.
Priložnost Petra Mernika za zmago Šmarčanov...
...preprečil pa jo je Marinko Galič.
NA PIKI
Sraga
Je
prost
24-letni vratar, Maribo
čan Robert Sraga, je v 1
tošnji sezoni okrepil vra
Šmarčanov. Svojo nogom^
no pot je začel pri mariba
skem Kovinarju in se kj
kmalu preselil v Ljudsl
vrt. Z 18 leti je debitiral
članski ekipi. Pred prihj
dom v Šmartno ob Paki j
tri sezone branil na Previ
Ijah pri Korotanu.
Tam nisem bil najbolj zi
dovoljen, iz Šmartnega pa sa
dobil zelo konkretno ponu
bo. Zaradi obojestranske]
interesa je prišlo, do dog
vora zelo hitro, pogodbo sni
podpisali za eno sezono.
V	nedeljo ste v Velenju m
kajkrat odlično posredov)
li, med drugim tudi čbn
nili strel Željku Spasojev
ču iz 11 metrov.
Najprej sem čakal, nai
sem se odločil za levi kot ii
uspelo mi je odbiti žogo.'
golu sem zato, da poskušal
rešiti, kar se da. Prišlo je di
dveh strelov z bele točke. Pi
enem sem bil uspešen, pi
drugem žal ne. Z osvojeni
točko smo zadovoljni, saj}
Rudar izredno kvalitetna eki
pa.
Prvo priložnost ste dobi
li pod vodstvom Bojana Pra
šnikarja v pokalnem tek
movanju z Domžalami.
V	Domžalah sem dobil pri
ložnost zaradi poškodbe Bo
risa Kališka. Od prvenstve
ne tekme na Prevaljah p*
sem dejansko prvi vratar Ere
Želje, pričakovanja?
Zaenkrat sem v Šmartnei^
zelo zadovoljen. Ni velikil
klubov v Sloveniji tako oi
ganiziranih, kot je naš. H
lestvici nam dobro kaže, že
Hmo si samo še kakšne do
mače zmage. Glavni cilj P;
je še vedno obstanek v lig'
čeprav so ambicije po dobril
predstavah seveda narasle.
Prosti čas, prijateljstvo!
Vsak dan se vozim na tre
ninge iz Maribora, zato m
ostane zelo malo prostega Ča
sa. Večinoma ga izkoristil
za počitek ali pa grem na kal^
šno pijačo s prijatelji. Po dvel
letih resne zveze sem zop^'
samski.
PETRA ŠAFR^^
Robert Sraga
Št. 48. - 29. november 2001
ŠPORT
21
Bitka Pajoviču - tudi
vojna Celjanom?
Dvorana Golovec spet doživela veličasten boj - Zaključna žoga v Kar vini
Padel je španski prvak
(demar, za dva gola. Po-
»m ko so Celjani zaostaja-
s 16:18 v 37. minuti. Spo-
}bni so bili za veliki preo-
rat, dokopali so se do zma-
f, ki je glede na zaplet slad-
ka kot med. Položaj je od-
ličen - vseh 6 točk, s pred-
aostjo štirih pred Španci, ki
so izgubili na Češkem. A
(eorija dopušča še zanimi-
ve razplete, tako da boj za
Jetrfinale seveda še ni kon-
čan.
Z zmago v nedeljo bi Ce-
ljani odpravili vse dvome, ce-
lo o prvem mestu v skupini,
kajti točki s CSKA v Golov-
cu sta, brez podcenjevanja,
že všteti. Poraz bi vse sku-
paj zelo zaostril. Kaj lahko
bi se tri moštva ob koncu zau-
stavila na osmih točkah, ko
bi nato odločala razlika v za-
detkih na medsebojnih sre-
fanjih. Največji kapital pa je
trenutno v celjskem žepu, saj
je Karvina iz Golovca odšla
z desetimi goli minusa.
V petek zvečer Aleš Pajo-
vič ni treniral, čudodelec Mi-
'le Maksimovič pa je v svoji
[Sobici mešal zvarke, dodal
'jim je tudi gobe, za poško-
[dovano stopalo.
Pajotova
rušilna
desnica
Pajovič je nato skupaj z eki-
po odpotoval v Zreče. To je
bil prvi dober znak. Ko se je
naslednji dan ogreval v pol-
nem, a ne nabitem Golovcu,
ni dajal videza, da ima teža-
ve z bolečinami. Pri 11:5 za
Celjane je trener Josip Šojat
bržkone tuhtal, da bo Pajota
še lahko odpočil in mu pri-
hranil preuranjene napore.
Španci so izgubljali žoge in
metali v okvir vrat, Roman
Pungartnik pa je zabil 300.
gol v elitnem tekmovanju.
Vodstvo je bilo previsoko za
ohranitev popolne zbranosti,
in gostje so z delnim izidom
7:1 izenačiU izid na 12. V na-
daljevanju je na parket sto-
pil Aleš Pajovič. Če je proti
Teki pred leti zaradi poškod-
be Iztoka Puca doživel uspe-
šen ognjeni krst, jo je znova
zagodel španskemu moštvu.
Le en njegov projektil ni za-
del cilja. Goste je »ubil« po
53. minuti - Žikica Milošav-
Ijevič je zapravil sedemme-
trovko - s tremi zaporedni-
mi zadetki za nedosegljivih
28:24.
Izidi 3. kroga lige prva-
kov: skupina A Sporting -
Kolding 24:23, Lovčen -
Portland 24:28, skupina B
Hapoel - Redbergslids
24:27, Sandefjord - Metko-
vič 20:22, skupina C Kar-
vina - CSKA 33:25, CPL -
Ademar 28:26, skupina D
Fotex - Magdeburg 24:20,
Chambery - Vardar 31:28.
Trud Mileta Maksimoviča
in zdravnika Rudija Čajev-
ca je bil poplačan. Devet
obramb Dejana Periča v dru-
gem delu je bilo vrhunsko po-
membnih, pa gibljivost Lu-
ke Žvižeja na čelu obrambe
5-1, saj se je znal izogniti
blokadam, pa razigranost di-
rigenta Rastka Stefanoviča,
kar je za ekipo morda celo
ključnega pomena. V konč-
nici so prisotni na poziv vstali
s sedežev, tudi Tone Turn-
šek in nekaj najvišjih gostov,
Milan Kučan pa je ostal v
istem položaju in dal slutiti,
da je za popolno evforijo v
tej sezoni še čas. Trener Leon-
čanov Manolo Cadenas pa
je upravičeno objokoval od-
sotnost poškodovanih Lvova
in Ordoneza.
Tudi točica je
dovolj
»Čehi so povsem drugač-
ni v svoji dvorani, igrajo kot
drogirani. Dobro se bomo
pripravili in z našo vso močjo
bomo uspeh«, je dejal Rast-
ko Stefanovič. »Florjanom se
bodo pridružili »moji« iz Raz-
križja. Ko so poleg mene, s
Celjem še nisem doživel po-
raza. Proti Čehom v Golov-
cu nismo pokazali vsega,
zdaj bomo morali«, pa je po-
vedal Branko Bedekovič, ki
je povsem solidno nadomeš-
čal Pajoviča. Klub se je izog-
nil 12-urni vožnji z avtobu-
som tudi zaradi sredinega do-
mačega derbija s Prulami, ki
bo popopral peklenski pro-
gram. Čarterski polet se bo
tokrat začel na Brniku, s pri-
stankom v Ostravi. Zmagi s
Karvino in s Prulami - to bi
bil super uvod v veseli de-
cember! V Karvini so izgu-
bili že Sandefjord, Gross-
vvallstadt, Valladolid in Ade-
mar, Prule pa so lani v Go-
lovcu osvojile točko...
DEAN ŠUSTER
foto: GAŠPER DOMJAN
GREGOR KATIČ
Sedem izgubljenih žog Renata Vugrinca. a obenem kar 12 asistenc.
»Rale« Stefanovič se je vrnil.
Celje Pivovarna Laško -
Ademar Leon 28:26 (13:13)
CEUE - Dvorana Golovec. 3000 gledalcev. Sodnika Rei-
singer in Kaschutz (Avstrija).
CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Kelentrič, Perič, Gajič, Ru-
tenka 1, Vugrinec 3, Oštir, Pajovič 6, Stefanovič 6, Pungart-
nik 2, Tomšič 2, Bedekovič 3, Milosavljevič 3 (1), Žvižej 1,
Kokšarov 1. Trener: Josip Šojat.
ADEMAR LEON: Hvidt, Torrego, Marne 2, Bartok 3, Gar-
cia 4, Krampau 4 (2), Colon 2, Carton 2, Gastresana, Belau-
stegui 5 (1), Krivošljikov 4, Errekondo, Entrerrios. Trener:
Manolo Cadenas.
Statistika obramb in meta:
CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Perič 16, Kelentrič; Rutenka
1-1,	Vugrinec 3-6, Pajovič 6-7, Stefanovič 6-12, Pungartnik
2-5,	Tomšič 2-4, Bedekovič 3-4, Milosavljevič 3-5, Žvižej 1-2,
Kokšarov 1-1.
ADEMAR LEON: Hvidt 12, Torrego 2; Marne 2-4, Bartok 3-
6, Garcia 4-5, Krampau 4-7, Colon 2-4, Carton 2-3, Castresa-
na 0-1, Belaustegui 5-13, Krivošljikov 4-6, Errekondo 0-2.
Sedemmetrovke: CPL 1-4, Ademar 3-5.
Izključitve: CPL 4 minute; Ademar 4.
Bistveni potek rezultata: 2:0,5:2,7:3,7:5,11:5,11:8,12:12,
13:14,16:18,18:18,19:20,21:20,21:21,25:21,25:24,28:24,28:26.
IVA PIKI
»Naša igra je
prepoznavnafc
Po treh zmagah na treh
tekmah se je vseeno na uda-
ru kritik znašel trener Ce-
ljanov Josip Šojat. Zato nas
je zanimal njegov pogled na
pripombe novinarjev, stro-
kovnjakov, ljubiteljev roko-
meta.
»Najpomembneje za nas
je osvojenih vseh šest mož-
nih točk. Po pogovorih s poz-
navalci pa trdim, da imamo
prepoznavno in raznovrstno
igro. Ne vem, koga motijo
naši uspehi. Odrezana krila?
Pa poglejmo statistiko: 12 go-
lov Pungartnika in Kokšaro-
va proti CSKA, prav toliko
proti Karvini. V soboto se je
deset igralcev vpisalo v listo
strelcev. Šest točk imata le
še Fotex in Metkovič pod
vodstvom Zdravka Zovka in
Ivice Obrvana. Že drugo leto
zapored naše priprave niso
»normalne« zaradi velikih re-
prezentančnih tekmovanj.
Dobili smo štiri novince, ki
se še prilagajajo...«
Tako kot v Celju je tudi v
Karvini rokomet zakon!
Pričakala nas bo divja
obramba, na meji boksarske
borbe. Zato moramo biti pa-
metni, disciplinirani, in iz-
koristiti našo višjo kakovost.
Umetniški vtis ne bo važen.
Predsednik RZS Zoran
Jankovič je predlagal kaz-
ni Vugrincu in Tomšiču za-
radi odnosa do igre!?
Ne vem, če je predlog do-
bronameren. Vsak ima pra-
vico dp svojega mišljenja, si-
cer pa je zadeva stvar kluba.
Jaz ju ne bom kaznoval.
In trenutni občutek?
Zaostriti moramo konku-
renco, zato razmišljamo o
okrepitvi, dveh. Pred in med
EP ekipe pravzaprav ne bom
imel. V sredo prihajajo Pru-
le, naš edini tekmec za na-
slov državnega prvaka. Gost-
je bodo bolj sveži, a mora-
mo zmagati za vsako ceno.
D.Š.
Št. 48 - 29. november 2001
22
ŠPORT
Urška ugnala
svetovno elito
Celjska judoistka Urška Žolnir je osvojila Veliko nagra-
do na tekmovanju v Sevilli. Povabilo na prestižno merjenje
moči je dobila po osvojenem petem mestu na SP in dveh
naslovih mladinske evropske prvakinje. V izjemni konku-
renci je Urška uspela zmagati v kategoriji do 63 kilogra-
mov. V finalu je s 7:3 premagala Japonko Ayumi Tanimoto.
V polfinalu je v 3. minuti izčrpujočega podaljška izločila
Avstrijko Claudio Heill z 10:0, v uvodni borbi pa domačin-
ko Almudeno Lopez prav tako z 10:0. S trenerjem Marja-
nom Fabjanom sta iz Seville odnesla lepo denarno nagra-
do, 6 tisoč ameriških dolarjev.	D.Š
Urški Žolnir so vse tekmice morale čestitati.
Cokan pod 10 ur
Celjski triatlonec Nino Cokan se je 10.
novembra udeležil svojega četrtega Iron-
mana. Po lanskoletnem debiju v vroči
Avstraliji in kasneje v deževni Švici, ter
po letošnjih naporih v mrzlem nemškem
Rothu, se mu je v vlagi in vročini vroče
Floride na prvih kvalifikacijah za leto
2002 prvič uspelo spustiti pod magično
mejo 10 ur.
Cokan je s solidnim časom plavanja
56,12 minut in hitro menjavo na kolo us-
pešno začel prvi del 3. izdaje Janus Iron-
man Florida, ki je letos gostil 1900 triat-
loncev iz štiridesetih držav. »Na kolesu je
bilo psihično zelo zahtevno, saj smo vo-
zili 180 km po čisti ravnini, vendar sem s
svojim osebnim rekordom 5 ur in 11 mi-
nut, kar je povprečno 35,4 km/h, prišel
na tek spočit.« Čakala jih je še maraton-
ska preizkušnja, torej 42,125 km do ci-
lja. »Prvih 21 km je šlo kot po maslu, pre-
hitel sem veliko tekmovalcev, potem pa
sem uvidel, da je vse v glavi. Na tako dol-
gih preizkušnjah je telo na preizkušnji le
približno 6 do 7 ur, vse ostalo je psiha,«
je povedal Cokan. »Po 30 kilometrih sem
si izračunal, da če porabim 51 minut za
zadnjih 10 km, mi bo uspelo.« Ob koncu
se je s skupnim časom 9:59,48 prvič spu-
stil pod magično mejo in napovedal, da
je to šele začetek. Za uvrstitev na tekmo-
vanje na Havajih je bil 15 minut prepoča-
sen, kljub temu, da je svoj osebni rekord
izboljšal za dobrih 20 minut. S časom te-
ka 3:48 je bil skupno 108. in v svoji sta-
rostni kategoriji 20. izmed 1750 triatlon-
cev, ki so uspešno končali preizkušnjo.
Tudi za drugo leto Cokan načrtuje dva
Ironmana, kje se ju bo udeležil, pa bo še
razmislil.	PD
PANORAMA
NOGOMET
1.SNL
16. krog: Rudar Velenje -
CMC Publikum 3:4; Lavrič
(7), Mič (33), Galič (89);
Vidovič (25), Radosavljevič
(59), Brulc (74), Lungu (91).
18. krog: Rudar Velenje -
Era Šmartno 1:1 (0:0); La-
vrič (72), Repovž (81). Pri-
morje - CMC Publikum 1:0
(1:0); Obilinovič (45). Vrstni
red: Primorje 39, Koper 33,
Maribor Pivovarna Laško 32,
Olimpija 29, Era Šmartno,
CMC Publikum 26, Mura 25,
Rudar Velenje 24, HIT Gori-
ca 21, Triglav 16, Korotan 13,
Domžale 9.
MAU NOGOMET
1.SL
8. krog: Mizarstvo Širov-
nik - Dobovec 4:3 (2:2); Ko-
sernik (16, 20, 37). Nazarje
- Beton Lucija 3:7 (1:4); P.
Hren (19), Adamič (35, 36).
Vrstni red: Puntar 22, Svea
Lesna 17, Sevnica 15, Beton
MTO 14, Lucija 13, Napoli,
Koper 9, Širovnik 6, Dobo-
vec 5, Nazarje 1.
KOŠARKA
iiii —la—i^—iM——<ai
SAVINJSKA
KOŠARKARSKA
LIGA
4. krog: Parižlje - Gornji
grad 77:80, Nazarje - Hum
Laško 79:87, Ločica - Vete-
rani Laško 70:82, Velenje -
Prebold 67:59, Gomilsko -
Polzela 68:75. Vrstni red: Ve-
terani Pivovarne Laško, Ve-
lenje 8, Gornji grad 7, Go-
milsko, Prebold, Polzela 6,
Ločica, Parižlje, Laško 5, Na-
zarje 4.
ROKOMET
——IIIIMI1MII II III .r^MaOtild^mi
1.SRL
7.	krog: Celje Pivovarna
Laško - Inles Riko 43:19
(20:10); Rutenka, Bedekovič
9, Milosavljevič 8, Žvižej 7,
Tomšič 5, Vugrinec 2, Oštir,
Stefanovič, Pungartnik 1.
8.	krog: Sevnica - Gorenje
25:30 (12:13); Plaskan 8, So-
vič, Tamše, Kavaš 4, L. Do-
belšek, Begovič 3, Mlakar,
Sirk 2.
Vrstni red: Mobitel Prule
67 16, Celje Pivovarna Laš-
ko 13 (tekma manj). Gore-
nje, Prevent, Termo 10, Ru-
dar, Slovan 7, Trimo, Inles
Riko 6, Sevnica 3, Velika Ne-
delja 2, Izola 0.
ODBOJKA __
1. DOL - moški
6.	krog: Pomurje - Šoštanj
Topolšica 3:1. Vrstni red: Fu-
žinar 17, Salonit 16, Kamnik
15,StavbarIGM12,Bled, Po-
murje 8, Žužemberk 7, Šo-
štanj 6, Granit 1, Olimpija 0.
1. DOL - ženske
7.	krog: Solkan - Savinj-
ska Šempeter 3:1. Vrstni red:
Branik 21, Ljubljana, Nova
Gorica 18, Novo mesto 11,
Miklavž, Ljutomer 10, Koper
7, Solkan 5, Savinjska Šem-
peter 4, Pivka jama 1.
Težje od pričakovanj
v Sevnici so se velenjski
rokometaši morali za zma-
go krepko potruditi. Pred na-
bito polno dvorano so go-
stitelji polni elana skušali
presenetiti favorite.
Že na začetku so povedli s
6:3. »Bili smo pod precejš-
njim pritiskom, saj si nismo
smeli privoščiti spodrsljaja.
Po slabšem začetku smo le
naredili serijo 9:2«, je dejal
igralec Gorenja Boštjan Ka-
vaš. Toda borbeni domači-
ni so do polčasa zaostanek
znižali le na en gol, pri tem
pa jim je pomagal tudi Alan
Belko, ki je že po nekaj se-
kundah igranja v 22. minuti
dobil rdeči karton. V nada-
ljevanju si je Gorenje ustva-
rilo otipljivo prednost šestih
golov in pri 21:15 bi moralo
rutinirano končati srečanje.
Toda kot vse kaže, je bila
izključitev trenerja Mira Po-
žuna prevelik šok za igral-
ce, saj so v trenutku izgubili
visoko vodstvo. Fanatični Sev-
ničani so zmanjšali na 22:21.
Kljub temu so gostje dodali
plin in zmagali s spodobnih
30:25, tudi zaradi poškodb
domačinov Kozline in Tera-
ša. »Pred bučnim sevniškim
občinstvom nam ni bilo lah-
ko, a se je na koncu vse sku-
paj le izteklo po naših željah.
Sedaj nas čaka izredno na-
poren ritem, kajti v treh ted-
nih igramo pet težkih tekem.
Pričakujemo zmago proti Ve-
liki Nedelji, dve točki s sr^
čanj proti Slovanu in Rudai
ju pa bi nas zadovoljili. S(j
veda ne bi bilo slabo konča
jesenskega dela prvenstva]
16 točkami. V evropskem pd
kalu se bomo vsekakor ski
šali uvrstiti v naslednji kroj
vendar zaenkrat še nimam
prav veliko informacij o n^
skem tekmecu«, je Kavaš p(|
vedal na koncu.	^
MITJA GAVRILOSli
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA 1.12.
NOGOMET
1. SL, Celje: CMC Publi-
kum - Korotan, Šmartno ob
Paki: Era Šmartno - Domža-
le, Kranj: Živila Triglav - Ru-
dar Velenje (13.30).
ROKOMET
1. SRL, 9. krog, Velenje:
Gorenje - Velika Nedelja (19).
KOŠARKA
Liga Goodyear, 9. krog,
Tuzla: Sloboda Dita - Pivo-
varna Laško.
Hypo liga, 6. krog. Zre-
če: Rogla - Loka kava (19),
Polzela: Savinjski Hopsi - Ko-
per (20), Šoštanj: Elektra -
Alpos Kemoplast (19).
Liga dobrodošlice, 7. krog,
Ljubljana: Ilirija - Merkur
(17).
ROKOMET
Liga prvakov, 4. krog, Kar-
vina: Karvina - Celje Pivovar-
na Laško (15.45).
SREDA 5.12.
KOŠARKA
Koračev pokal, 2. krog. Pi-
vovarna Laško - Mlekarna Ku-
nin (18.30).
ROKOMET
1. SL, 9. krog, Celje: Celje
Pivovarna Laško - Mobitel
Prule 67 (18.30).
NA KRATKO
Celje: V 1. B državni rokometni ligi za ženske so igralk«
Celeie premagale ekipo iz Šentjerneja s 44:40. NajboljS
pri Celjankah sta bili Sotlarjeva in Savičeva, ki sta zadeli pc
osemkrat. Druga celjska ekipa, Puv Nivo, zaradi okvare av
tobusa na poti v Ajdovščino tekme ni odigrala. J.K.
Celje: Končalo se je odbojkarsko prvenstvo v celjskih šport-
nih igrah. Najboljše so bile članice odbojkarskega kluba
Dramlje, pri moških pa so slavili igralci Šolskega centra
Celje. J.K.
Postojna, Celje: V 8. krogu 1. A lige za ženske so kegljav
ke Miroteksa premagale Proteus z 2:0. Najboljša pri Ce
Ijankah je bila Marika Kardinar, ki je podrla 493 kegljev. 2
enakim rezultatom je izgubila druga celjska ekipa v 1. B
ligi. Na kegljišču Golovec so jih premagale Trboveljčanke.
Celje: Prvič po osamosvojitvi Slovenije v finalnem delu
državnega prvenstva v judu ne bomo videli članov Ivo Reye'
Na četrtem letošnjem turnirju je precej pomlajena ekip^
osvojila le eno točko proti Triglavu in se tako ni uspela
uvrstiti na zaključni turnir. J.K.
Žalec: Na odprtem prvenstvu Hrvaške so nastopili tudi
karateisti Žalca. Tekmovanja se je udeležilo 500 tekmoval;
cev iz osmih držav. Luka Marič je osvojil tretje mesto v svoj'
kategoriji, Andrej Majer pa je bil 2. med kadeti in 3. me^i
mladinci.
Tacen: Peter Tkalec iz strelskega društva Dušan Požene'
je v kategoriji revolver osvojil 1. mesto na tekmovanju ^
streljanju z revolverji in pištolami velikega kalibra. P.Š.
Št. 48. - 29. november 2001
KRONIKA
23
Požar pod Trojanami
Ognjeni zublji so dvonadstropni avtobus v nekaj minutah spremenili v pepel
1 daljave se je zdelo, kot
I se plameni ovijajo okoli
osilnih stebrov komaj
pjene avtoceste na začet-
u viadukta Baba pod Tro-
pami. Pogled z bližine je
Iganjal strah v kosti - iz
idnjega dela velikega dvo-
jdstropnega avtobusa se
dvigal vse močnejši ogenj,
Itozi vrata pa so se usipali
restrašeni potniki.
Po nekaj trenutkih, ko so
e zbrah ob prednjem delu
i^tobusa, so se zaslišali, kli-
i: »Kje je Matic, kdo je vi-
el Matica?« Ženski glas je
venel vse bolj histerično:
Matic, Matic, kje si?« Dva
d potnikov sta stekla nazaj
avtobusu in po zadimlje-
lem vozilu iskala pogrešane-
a. Požar je postajal vse bolj
ivji, z osupljivo hitrostjo se
e širil proti prednjemu delu
gornjega nadstropja, plastič-
la stekla so se zvijala in se
b divjih treskih razletavala
fl cesto. Gost črn dim je po-
sem napolnil notranjost,
leustrašni poskusi dvojice,
la bi razbila okna in skozi
ijih skušala karkoli videti,
o se zdeli brezupni. Skozi
deče in rumene bliske so tu
d tam poblisnile postave, ki
9 se obupano držale za gla-
0 in strmele v ogenj.
Mimo avtomobilov, ki so
Se ustavili za gorečo gmoto,
p prišel mladenič in zaskrb-
ljeno spraševal, če je kdo vi-
del »približno takole velike-
ga fantiča, ki je tekel stran
od avtobusa...« Med ljudmi
je završalo, vsi so prestraše-
no strmeli v goreči inferno,
v zraku pa se je širil kisel-
kast vonj tragedije. Zdelo se
je, da sekunde minevajo kot
listi na koledarju, ko so ča-
kali gasilce.
Potem se je razvedelo, da
so Matica našli. V šoku je po-
begnil v bližnji gozd. Ta čas
so na prizorišče pridivjali prvi
policisti in gasilci iz Ločice
pri Vranskem. Z malo cister-
no so se zapeljali ob bok raz-
beljene pošasti in kmalu sta
dve cevi brizgali vodo v ža-
rečo notranjost. V razmaku
nekaj minut so se jim pridru-
žili gasilci iz vseh koncev ob
magistralki Celje - Ljublja-
na in krotili ogenj, ki je ta
čas popolnoma uničil avto-
bus.
Ožgano
oicos^e
Med ljudmi pa je kljub še
vedno visokim plamenom za-
vladalo olajšanje. Vseh 45
potnikov, otroci in njihovi
starši, ki so se vračali z gim-
nastičnega tekmovanja v
Ljubljani, se je zbralo na cest-
nem odcepu, kjer so se kma-
lu pomirili in začeli razmiš-
ljati, kako bodo nadaljevali
potovanje. »Ja, vse je v redu,«
je zagotovil eden od njih.
»Eden od nas je opazil dim
zadaj v avtobusu, ko smo se
ustavili, je že gorelo. Potem
smo hitro zapustili avtobus.«
Kaj pa Matic? »Prestrašil se
je in v šoku stekel do gozda,
ampak zdaj smo ga že pomi-
rili. Nikomur ni nič.« Razen
dvojice, ki je dobila opekli-
ne in je imela težave z diha-
njem zaradi vdihavanja stru-
penega dima, so bil ostali pot-
niki nepoškodovani.
Tudi šofer, ki je sprva poma-
gal pri gašenju, nato pa je s solz-
nimi očmi nemočno opazoval,
kako se avtobus spreminja v ož-
gano okostje. »Ne vem, verjet-
no je prišlo do vžiga pri motor-
ju. Ko smo se ustavili, je že ta-
ko gorelo, da nisem mogel na-
rediti ničesar več,« je žalostno
skomignil z rameni.
Avtobus, last podjetja Po-
tepuh, je bil popolnoma uni-
čen, po prvih podatkih pa je
škode za okoli 30 milijonov
tolarjev. A so verjetno vsi
srečni, da se bodo s prime-
rom ukvarjali samo krimina-
listi, ki bodo skušali odkriti
vzrok za požar, in zavaroval-
nice. Ob tem se je nujno po-
trebno vprašati, kako je mož-
no, da na videz moderen av-
tobus zagori kot bakla in kdo
pravzaprav, če sploh kdo, skr-
bi za njihovo varnost in za-
nesljivost. Kajti požar pod
Trojanami bi se kaj lahko spre-
vrgel v eno največjih sloven-
skih cestnih tragedij.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Požar se je z zadnjega konca začel hitro širiti po vsem vozilu, med potniki pa je takrat završalo: »Kje je
Matic?«
NOČNE
CVETKE
•	Naključni sprehajalci v par-
ku nekega zdravilišča na Celj-
skem so bili zadnjič deležni
brezplačne predstave - Do nazga
po slovensko. Krasoto svoje-
ga mednožja jim je brezplač-
no kazal neki ekshibicionist,
ki pa je izginil kot kafra, ko so
si klobasno možatost hoteli og-
ledati tudi policisti.
•	Še naprej ostajamo pri brez-
plačnih klobasah, ki pa so jo
možje postave v tem primeru
lahko celo popestovali. Tisto
namreč, ki si jo prejšnjo sre-
do ni uspel prilastiti Marjan v
eni izmed celjskih trgovin.
Marjan se s klobaso ne bo ma-
stil, kot bo Marija še malo mo-
rala potrpeti s svojimi gubica-
mi, ker ji ni uspelo izmakniti
kreme, ki bi ji olajšala neiz-
bežno starost...
•	Zadnje tatvine kažejo, da na-
ši ljubi domeki pred vse bolj
iznajdljivimi tatovi le niso ta-
ko varni. Posledično s tem, skri-
vanje mark in šilingov v noga-
vičkah in ob stranicah poste-
lje ni več priporočljivo. Sve-
tujejo blagajne in šefe. Ključe
je treba zatem nekam skriti.
Pa ne v nogavice ali ob strani-
ce postelje...
•	Letošnjo smučarijo bodo
morali nekateri preživeti kar
na suhih tleh, saj njihova smu-
čarska oprema po hitrem po-
stopku izginja iz kleti. Kdo bo
z njo okušal bele strmine in se
med smrekami dobro nasmu-
čal, policisti še ne vedo, last-
niki pa upajo, da se bo kakšna
smrekica znašla tudi med ta-
tinskimi nogami.
Romunski križev pot
V boljši svet po suhem in po mokrem, dokler jim poti ne presekajo policisti
V	petek, 23. novembra,
so celjski policisti v zapuš-
čeni hiši v Suhadolu pri
Laškem prijeli 31-letnega
R.J.R.,21-letnegaN.C.C. in
23-letno LV.C. Gre za tri Ro-
mune, ki so ilegalno pre-
stopili hrvaško-slovensko
mejo in na Celjskem stori-
li več kaznivih dejanj.
Trojica je pred mesecem
dni prišla v Srbijo, tam oprav-
ljala priložnostna dela, vsaj
tako pravijo. Nekako jim je
Uspelo urediti prevoz do Za-
prešiča v sosednji Hrvaški, od
tam pa naj bi se proti sloven-
ski meji odpravih peš. Kot
sami razlagajo, so prečkali
»Večjo reko med državama«,
kjer naj bi izgubili vse svoje
dokumente. V Slovenijo so
I Prispeli devetnajstega novem-
l^ra, od meje naprej pa naj bi
Se vseskozi orientirali po že-
lezniški progi.
V	Krškem so vlomili v ne-
stanovanjsko hišo, v oko-
lici Zidanega Mosta posku-
I ^ali vlomiti v vozilo in se od-
peljati. V Suhadolu so prav
tako vlomili v zapuščeno hi-
jo preiskali, si pripravili
hrano in v vreče stlačili več v
l^iši najdenih oblačil. Takrat
Pa so jih zalotili policisti.
Pot se ustavi
»Na območju Policijske
oprave Celje smo v desetih
mesecih letos obravnavali
320 ilegalnih prestopov dr-
žavne meje, v enakem obdob-
ju lani 561. Gre torej za ob-
čuten upad odkritih prime-
rov ilegalnega prestopa, kar
je posledica ukrepov z naše
in državne strani, to pomeni
večje število prijetih organi-
zatorjev ilegalnih prestopov,
boljše varovanje državne me-
je in sodelovanje s carino ter
s sosednjimi varnostnimi or-
gani, predvsem Italije in Hr-
vaške,« razlaga Rado Gašpa-
rič, vodja skupine za mejne
zadeve in tujce pri Uradu kri-
minahstične policije PoUcij-
ske uprave Celje. Čeprav sta-
tistika kaže na upad, pa iz-
boljšanja realno ni pričako-
vati, saj se situacija lahko zelo
hitro spremeni. Vzroke ile-
galnih prestopov je še vedno
potrebno iskati v državah iz-
vora prebežnikov, trenutno
sta to Afganistan in Pakistan.
Porast prebežnikov iz teh
dveh držav so v zadnjem ča-
su zaznali predvsem v Avstriji.
Po opravljenem policij-
skem postopku jih predajo
v postopek k sodniku za pre-
krške, nakar jih vrnejo v dr-
žavo, od koder so prišh, ti-
ste tujce, ki jih ni možno
takoj vrniti, pa nastanijo v
Centru za tujce in ko jim za-
gotovijo ustrezne pogoje, tu-
di njih pošljejo v državo, iz
katere so prišh. V kolikor
to ni možno, jih vrnejo v dr-
žavo, katere državljani so.
Precej ilegalcev pa izvršu-
je kazniva dejanja. V zadnjem
času so zelo pogoste tatvine
osebnih avtomobilov na vzho-
du države, s katerimi se nato
prevažajo proti zahodu. »V za-
četku oktobra je 10 Romu-
nov ilegalno prestopilo ma-
džarsko-hrvaško mejo. Na
območju Murske Sobote so
ukradli dva avtomobila in se
z njima pripeljali do Vran-
skega, kjer so jih ustavili celj-
ski policisti. Po postopku so
bili vrnjeni na Madžarsko.
Pred kratim sta državljana
Moldavije, ki sta prav tako
ilegalno vstopila v Slovenijo
z Madžarske, v okolici Mur-
ske Sobote ukradla avtomo-
bil, se z njim pripeljala v bli-
žino Rogaške Slatine, kjer pa
jima je zmanjkalo bencina.
Tu sta nato vlomila v pet av-
tomobilov in jih poskušala
spraviti v pogon, vendar ji-
ma je to uspelo šele pri pe-
tem. S tem vozilom so ju na-
to policisti ustavili na območ-
ju Dobovca, kjer sta po begu
pred policijsko patruljo z vo-
zilom končala v jarku,« do-
daja Gašparič.
Kakšna je stopnja preiska-
nosti tovrstnih dejanj, je tež-
ko ugotoviti, dejstvo pa je,
da so organizatorji ilegalnih
prestopov in »prevozniki«
prebežnikov zelo dobro or-
ganizirane združbe.
SIMONA ŠOLINIČ
Obtoženi znova
na prostosti
Sojenje 43-letniku, ki naj bi svojemu
sinu poskušal vzeti življenje, prelože-
no
Na Okrožnem sodišču v
Celju se v petek, 23. novem-
bra, glavna obravnava zo-
per 43-letnega G.B., obtože-
nega poskusa nadaljevane-
ga kaznivega dejanja umo-
ra in zanemarjanja mlado-
letne osebe in surovega rav-
nanja, ni nadaljevala.
Sojenje je bilo preloženo
za nedoločen čas. Predsed-
nik petčlanskega senata Mi-
ran Jazbinšek je kot razlog
navedel odsotnost oškodo-
vanca, sedaj 19-letnega sina
in njegove matere (43-letni-
kove nekdanje žene). Oba se
obravnave nista udeležila za-
radi slabega zdravstvenega
stanja, je bilo slišati v petek.
Takrat tudi niso povedali, ali
bo tožilstvo izločilo okrož-
no državno tožilko Marjeto
Krečo. To je 5. oktobra, ko
se je začelo vnovično soje-
nje, zahteval G.B. sam. Po
njegovem zato, ker naj bi mu
podtaknila obremenjujoče
dokaze in ker dvomi v njeno
nepristranskost. Kot je zna-
no, so primer znova vrniU na
začetek, saj je petčlanski se-
nat celjskega okrožnega so-
dišča 19. januarja letos 43-
letnika že obsodil na šest let
zaporne kazni. Njegov zago-
vornik se je v takratni pritožbi
skliceval na zmotno upora-
bo prava, nepravilno ugotov-
ljeno dejansko stanje in kr-
šitev postopka ter dosegel po-
novno sojenje. G.B. je bil med
tem izpuščen na prostost, izre-
čena mu je bila tudi prepo-
ved približevanja svojemu si-
nu na manj kot dvesto me-
trov. V začetku oktobra so mu
izdali še priporni nalog, na
katerega se obtoženi ni od-
zval. Petega oktobra so ga zato
odpeljali v pripor, a so ga po
treh dneh znova izpustih na
prostost.
SIMONA ŠOLINIČ
Radarske kontrole bodo...
•	jutri, 30. novembra, dopoldne na območju Šentjurja, popoldne pa na območju Žalca;
•	v soboto,1.decembra, dopoldne na območju Slovenskih Konjic, popoldne pa na območ-
ju Laškega;
•	v nedeljo, 2. decembra, dopoldne na območju celotne celjske regije, popoldne pa na
območju Rogaške Slatine;
•	v ponedeljek, 3. decembra, dopoldne'na območju Mozirja, popoldne pa na območju
Šmarja;
•	v torek, 4. decembra, dopoldne na območju Laškega, popoldne pa na območju Sloven-
skih Konjic;
•	v sredo, 5. decembra, dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju
celotne celjske regije;
•	v četrtek, 6. decembra, dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območ-
ju Mozirja.
Št. 48 - 29. november 2001
24
NASI KRAJI IN LJUDJE
Starine te zasvojijo
Ljubo Krk ima 1200 razglednic o Celju
Ljubo Krk iz Celja je prav
gotovo med najuglednejšimi
zbiralci številnih starih pred-
metov, ki so nastali pred mno-
gimi leti na našem ozemlju.
Z zbirateljstvom se ukvarja
praktično večino življenja, ki
je že preseglo Abrahamovo
obletnico. Sam sebe imenu-
je starinar, njegova odlika, ki
ga ločuje od mnogih drugih
zbiralcev, pa je ta, da zbra-
nega ne skriva, ampak ponu-
ja, predstavlja in svetuje
vsem, ki so željni spoznati
stare lepote.
Zbira pravzaprav skoraj vse
in to prodaja na bolšjih sejmih
večinoma v Celju ter Maribo-
ru ter drugih priložnostnih pri-
reditvah. Za sebe pa zbira le
nekaj dragocenosti, med kate-
rimi je najbolj ponosen na dve
zbirki: stare razglednice o Ce-
lju in zbirko vsega, kar pona-
zarja Franca Jožefa. V štirih letih
mu je uspelo zbrati 1200 raz-
glednic Celja, med katerimi je
najstarejša z letnico 1896 in je
tako le nekaj let mlajša od na-
še najstarejše razglednice z let-
nico 1891! Na njegovih razgled-
nic, ki so črnobele in barvne,
prednjačijo motivi Celja, posne-
ti s Starega gradu, posnetki ož-
jega mestnega središča, stara
tržnica na Tomšičevem trgu.
Narodni dom, stare gostilne, vo-
jašnica in podobno. »Posebnost
starih razglednic v primerjavi
z današnjimi je ta, da so na
eno stran napisali samo naslov.
na drugo pa ob motivu še spo-
ročilu. Razglednica je morala
imeti dva žiga: pošte, kjer je
bila oddana, in pošte naslov-
nika,« pripoveduje Ljubo Krk,
ko med prsti vrti bogato zbir-
ko razglednic, lepo zaščitenih
v svetlih plastičnih ovojnicah.
V imenu
Franca Jožefa
Ponosen je na zbirko vsega,
kar spominja na Franca Jože-
fa, saj ima več kot 80 primer-
kov odlitkov njegovih glav,
značke, serijo medalj, lončke,
nože, ure... Zbiral je tudi sled-
nje, vendar se je temu odpo-
vedal, ker zavzamejo preveč
prostora, tega pa v stanovanju
nima. Ljubo Krk ima lepo zbir-
ko keramičnih lončkov z raz-
ličnimi napisi in oznakami,
zbirko steklenih predmetov
(kozarci, vaze itd.), razpela, na-
božne kipce in podobice, sli-
ke, kovance...
Ni samo dober poznavalec
različnih starin, ki spominjajo
na mnoga obdobja pred nami,
ampak se občasno ukvarja tu-
di z restavriranjem in čiščenjem.
»Naredim samo tisto, kar znam,
ostalo zaupam strokovnjakom.
Najraje sem popravljal ure, saj
je najlepše, ko tiktaka stara
ura...«
Ob sobotah je na bolšjem sej-
mu, ki traja že 18 let. >JNi več
tisto, kar je bil. Ljudje pridejo in
si ogledujejo, kupijo skoraj nič.
Morda kakšne gospe stare lon-
ce za rože, to pa je v glavnem
tudi vse. Mnogo bolje je v Mari-
boru, kjer si sejem ogleda tudi
po nekaj tisoč ljudi. Tudi tam je
večina samo opazovalcev. Vsi
bi lepe predmete imeli, žal pa
so jim predragi, pa čeprav bi mo-
rali zanje odšteti le kakšnega ti-
sočaka ali kaj več. Žal pa je na
mariborskem sejmu preveč so-
dobnih prodajalcev, ki v našo
branžo ne sodijo.«
Starinarji nimajo svojega
združenja, so pa organizirani
numizmatiki, filatelisti in še ne-
kateri. Mnogi o svojih zbirkah
ne govorijo in jih tudi skrivajo
pred javnostjo, kar je po svoje
velika škoda. Včasih je bilo zt5i-
ranje starin bolj neorganizira-
no, kot je danes, veliko lepega
in vrednega pa je - žal - kon-
čalo na smetiščih, v pečeh, ali
pa je bilo izvoženo oziroma
»prešvercano« v tujino.
Starinarji potrebujejo ogrom-
no znanja in zato se Ljubo Krk
ob zbiranju vedno tudi uči. Do
kdaj? Do konca, kajti to je strup,
ki se ga ne moreš odvaditi. Sta-
rine moraš imeti rad, kajti dru-
gače je bolje, da se zbiranja
ne lotiš.
TONEVRABL
Med najlepšimi primerki, s katerimi se Ljubo Krk rad pohvali, je cehovska listina v usnjeni mapi - žal brez
grba, ker ga je nekdo izreza! - iz 16. stoletja.
Št. 48. - 29. november 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
25
Izbiramo
najlepše
iroščilnice
Letos bomo že petič pri-
javili izbor najlepših
fazničnih voščilnic, s ka-
kimi se boste spomnili
fojcev, prijateljev, znan-
fV in drugih ob božiču in
ovem letu.
Voščilnice bomo spreje-
lali do 31. decembra, v pr-
em tednu po novem letu pa
ibo strokovna komisija vse
rispele voščilnice ogleda-
lin najlepše nagradila. Že
eto leto je glavni pokrovi-
'Ij izbora prazničnih voš-
ilnic Občina Vojnik z žu-
jnom Benom Podergajsom,
komisiji za izbor pa bosta
idi Jože Žlaus iz Globoč pri
bjniku in Tatjana Cmok iz
entjurja.
V naši najmlajši akciji lah-
0 sodelujejo vsi, ki so jim
Ječ ročno doma izdelane
oščilnice. Nagrajene bodo
ajizvirnejše voščilnice po-
imeznikov in skupin. Še po-
ebej bomo veseli krajših tek-
tov v obliki voščilnice in
oščilnic s šaljivo vsebino,
le pozabite poslanih voščil-
ic opremiti s točnim naslo-
om: ime in priimek, ulica
D kraj, morda tudi telefon,
'oskušajte biti pri obliko-
lanju voščilnic inovativni ta-
:o v materialu, kot obliko-
ranju in tekstu.
TV
Za ljudi in živali
Anica Razpotnik iz Brezove pri Šmartnem v Rožni dolini
je upravičena ponosna na letošnji pridelek korenja. Sami
debeluhi, suši in drugim težavam navkljub. »Korenje nam
je tako dobro obrodilo že tretjič, vsakič na približno isti
legi. Samo s hlevskim gnojem pognojimo, pa je tako lepo.
Kar ga ne pojemo v juhi, ga pokrmimo prašičem,« z zado-
voljstvom pove.	AB
Št. 48 - 29. november 2001
26
GLASBA
Finalisti Fuii Cooi Demo Topa
Vročica pred javnim fina-
lom Full Cool Demo Topa
je med vsemi sodelujočimi
verjetno pred vreliščem. Ne-
katerim se je v veliki fina-
le, ki bo 11. decembra ob 16.
uri v Memphis clubu v Ce-
lju, uspelo uvrstiti z zma-
go v mesečni oddaji, nekaj
pa se jih v teh dneh spra-
šuje, kakšne so odločitve
strokovne komisije.
V komisiji so že od vsega
začetka glasbeni urednik Ra-
dia Celje Stane Špegel, pred-
sednik komisije je glasbenik,
aranžer in producent Vojko Sfi-
ligoj, vsako leto pa se jima pri-
druži še ena pevka. Letos smo
za to nalogo izbrali Karmen
Stavec. Vojko Sfiligoj pravi, da
so imeli težko delo, saj je mno-
go mladih, ki so sodelovali v
Full Cool Demo Topu, izred-
no dobrih. Poudarja, da je malo
festivalov, ki se lahko pohva-
lijo s petletno tradicijo in na
takšen način tudi ponudijo
mladim, ki radi pojejo, vstop
v slovensko glasbeno sceno.
Včasih takšnih priložnosti ti-
sti, ki so imeli bodisi veliko
volje ali talenta, niso imeli.
Zmagovalci Full Cool De-
mo Topa so pravzaprav vsi, ki
so se prijavili, si izbrali sklad-
bo, jo v glasbenem ateljeju Co-
da v Celju posneli in nato pred-
stavili poslušalcem. Prav za-
to na prireditvi vedno z majh-
nimi pozornostmi nagradimo
vse. Ena izmed nagrad pa je
tudi dobra zabava. Ker vemo,
da imajo mladi radi Sebastia-
na in Karmen Stavec, smo 11.
decembra prav njiju povabili
v Celje. Vstopnine seveda ne
bo. Tistim, ki se v finale ni
uspelo uvrstiti sporočamo, naj
ne obupajo. Še so priložnosti,
vse do 18. leta se še lahko pri-
javijo na Full Cool Demo Top.
Morda letos niso izbrali pra-
ve skladbe, kot je pri nekate-
rih ugotavljala Karmen Stavec.
Na našem festivalu oziro-
ma javni finalni oddaji Full
Cool Demo Top se bodo otroci
predstavili v kategoriji do in
nad 14 let. Tudi v finalu bo
mlade ocenjevala strokovna
komisija, svoje glasove pa bo
oddalo tudi občinstvo v
Memphis clubu. Nagradili
bomo prve tri v obeh katego-
rijah, občinstvo pa bo izbra-
lo najboljši scenski nastop.
Če smo koga navdušili in
bi se rad prijavil, pa nam lahko
že danes piše na naslov Ra-
dio Celje, Prešernova 19,
3000 Celje s pripisom za Full
Cool Demo Top.
SIMONA BRGLEZ
EKSPRES EKSPRES
•	V letalski nesreči v bližini Ziiricha je med drugimi umr-
la tudi Melanie Thornton, nekdanja pevka v devetdesetih
zelo popularne dance atrakcije La Bouche, zadnja leta pa
tudi precej uspešna solo artistka.
•	Britney Spears se je z novim albumom »Britney« brez
težav zavihtela na vrh ameriške lestvice najbolje prodaja-
nih albumov. V prvem tednu po izidu je prodala skoraj 750
tisoč izvodov in tako že tretjič zapovrstjo zasedla najvišje
mesto Billboardove lestvice, kar do sedaj ni uspelo še no-
beni ženski izvajalki.
•	Najbolje plačana britanska DJ-ka Sonique, ki je lani za-
slovela s pesmijo »Feels So Good« in albumom »Hear My
Cry«, je prejšnji teden najavila, da se poslavlja od kariere
DJ-ke. Nekdanja članica kultne dance naveze S-Express se
bo v prihodnosti posvečala le skladanju in produkciji so-
dobne klubske plesne godbe.
•	Brazilski pop zvezdnik Gilberto Gil na Jamajki priprav-
lja album, ki bo v celoti zapolnjen s priredbami nekaterih
najvidnejših del reggae legende Boby Marleya.
•	Lara Baruca je včeraj v Koloseju v Ljubljani predstavila
svoj nov LP »Beenarni sistem«. Za prvi single »Norec« je
Lara pod taktirko Vena Jemeršiča posnela tudi video.
SŠ
Življenje je
kot pesem
V dvorani Hmeljarskega doma KZ Šempeter bo v to-
rek, 4. decembra, ob 20. uri koncert »Življenje je kot pe-
sem« z Majdo Petan in njenimi gosti.
Celjanka Majda Petan bo poleg skladbe Življenje s tabo je
kot pesem, predstavila tudi skladbe Kje je tista dežela. Ti si
edini za me in Glej naprej. V goste je povabila tudi nekaj glas-
benikov, ki se bodo predstavili samostojno, pa tudi skupaj z
gostiteljico večera. Med drugim bo Majda s skupino Pinocc-
hio zapela skladbo Dajmo otroku roko, z vokalno skupino
Cantemus In the Upper Rom in Why me. Lord?, z ansamblom
Štajerski vagabundi pa Poročni valček. Murke in Morgen rot.
Skupaj z Otom Pestnerjem bo Majda predstavila zmagovalno
skladbo MMS-a z naslovom Melodije morja in sonca, z New
Swing Quartetom pa bo odpela skladbo Go teli it on the Moun-
tain. Ob koncu bodo skladbi Just a closer walk with tee in Če
je življenje sreča predstavili Majda Petan, Cantemus in Pihal-
ni orkester Liboje.
Majda Petan počasi pripravlja nov projekt, veliko nastopa v
Avstriji, pa tudi v Sloveniji namerava pripraviti nekaj koncer-
tov, kjer bo predstavljala predvsem črnske duhovne pesmi.
S.B.
Coionia v Rdeči
dvorani
Hrvati svoje dance štance še vedno uspešno prodajajo
slovenskemu občinstvu, še več, sprožili so celo pravi
val slovenskih surogatov. Ena najbolj priljubljenih kraljic
tega zvoka je Coionia, ki svoje zvezdništvo pridno vnov-
čuje na Podalpskem. Minuli teden je to počela v skoraj
polni velenjski Rdeči dvorani.
Za izrazit glasbeni kontrast je poskrbela prva predskupi-
na, mlada mozirska rokerica Alja Omladič, ki s svojo sku-
pino Alya hitro naskakuje slovensko glasbeno nebo. Po hr-
vaški skupini Karma, Denisu in nenadnem izpadu električ-
ne energije, je na odru zablestela kraljica večera Coionia s
svojima plesalkama in DJ-jem. Še vedno izredno energična
je hitro pričarala vroče vzdušje, na nek način njen nastop
spominja na leeendarno Tino Turner, če smo rahlo vulgarni
do Tine. Ženski del občinstva se je med premori naslajal
nad tremi plesalci, ki so spremljali Colonio. Moški del pub-
like je zlobno ugotavljal, da je polomljeno krevsanje in ple-
sanje »čas že zdavnaj povozil«. Mimogrede, organizatorju
se je pri pisanju plakatov neljubo zataknilo - z njih je na-
mreč na veliko sijal napis Colonija...
R.O.
Finalisti v kategoriji do 14 let in njihove skladbe:
1.	Nina Pilih - Zdaj že vsi govorijo
2.	Sanja Marn, Patricija Nemivšek, Kaja Stantar
in Nina Kristovič - Brez tebe
3.	Sanja Brečko - Vrni se, moj mornar
4.	Barbara Maček - Sanjam
5.	Sonja Kovačič - Sem zvesto te ljubila
6.	Melita Novačan - Povejte mi prijatelji
7.	Mojca Hadjijali - Zakaj
8.	Aleksandra Verbovšek - Brez ljubezni mi živeti ni
9.	Katja Anderiič - Amasing Grace
10.	Nenad Latinovič - Kes pičke
11.	Alja Kroflič in Monika Cirkulan - Tvoja princesa
12.	Tara Hughes in Tanja Ravljen -1 Will Stil Love You
Finalisti v kategoriji nad 14 let in njihove skladbe:
1.	Anita Hladin - Ne kliči me
2.	Dani Josič in Mojca Ramšak - Glas srca
3.	Špela Sedlar in Ana Kukuruzovič - No more
4.	Katja Lihtenvalner - Veter z juga
5.	Maja Drolc - Neka mi ne svane
6.	Tina Planinšek - Od zvezd pijan
7.	Vesna Ocvirk - Vivre
20 VROČIH RC
St. 48. - 29. november 2001
GLASBA
27
Glasbeni fenomen
v Slivnici
Ansambel Unikat iz Go-
rice pri Slivnici je pripravil
promocijo prve kasete in
zgoščenke Prešmentana
ljubezen. Priprave so se lo-
tili resnično temeljito, tako
ja se je dogodek prelevil v
pravi krajevni praznik, ki
bo še dolgo odmeval ne sa-
mo šentjurski občini.
V več kot dvajsetih letih sem
obiskal mnogo različnih glas-
benih prireditev po Sloveni-
ji, od festivalov do revij, raz-
nih obletniških koncertov in
promocij. To, kar so pripra-
vili v Gorici pri Slivnici, pa
presega vse, kar sem doslej
doživel. Starši otrok v an-
samblu Unikat s prijatelji so
se koncerta lotili resnično te-
meljito. Priprave so menda
trajale kar nekaj mesecev.
Najprej je bilo treba pripra-
viti skladbe za kaseto, potem
jih posneti in izdati. Dvora-
na v kulturnem domu v Go-
rici pri Slivnici je bila prete-
sna, da bi sprejela vse, ki so
si želeli ogledati koncert mla-
dih glasbenih krajevnih ju-
nakov. V ne tako majhen pro-
stor se je dobesedno stisnilo
blizu 800 ljudi, prej več kot
manj. Ne samo iz Gorice pri
Slivnici in šentjurske obči-
ne, ampak tudi s širšega ob-
močja ter celo iz Italije in Av-
strije.
Program je bil lep in do-
miselno sestavljen. V prvem
delu so nastopili gostje (Žen-
ski pevski zbor iz Gorice pri
Slivnici z Metko Bevc, Maja
Slatinšek, Jani Planko, Ro-
gaški odmev, Modrijani, Mla-
de frajle ter Honza in Fon-
za), v drugem ansambel Uni-
kat. Kljub mladostni tremi in
neizkušenosti so zmogli so-
lidno opraviti zahtevno de-
lo. Dvorana jih je imenitno
sprejela.
Po koncertu so bili prav vsi,
brez izjeme, povabljeni k pol-
nim mizam. Vsi so lahko z
Unikatom delili srečo in ve-
selje. Bil je pravi krajevni
praznik, ki je trajal v zgod-
nje jutranje ure. Organizator-
jem je uspelo zbrali več kot
50(!) sponzorjev in dobrot-
nikov! Zadnji mentor an-
sambla Unikat, znani glasbe-
nik Franci Lipičnik, ni skri-
val navdušenja, saj kaj take-
ga še ni doživel. 13. januarja
je mlade glasbenike povabil
v TV oddajo Vsakdanjik in
praznik, kjer bo predstavljal
svojo avtorsko glasbo, ki jo
je podaril tudi Unikatovcem.
Znani glasbenik Igor Podpe-
čan, direktor Založbe Zlati
zvoki, je žarel od sreče in za-
dovoljstva. »To so glasbeni-
ki z energijo!« je ponavljal.
Ansambel Unikat je letos
na različnih prireditvah na-
nizal pet zmag in na festiva-
lu v Gerkvenjaku dodal 3. me-
sto občinstva in 1. nagrado
za tekst Slamnata streha, ki
jo je napisal Franc Černelč.
Unikatova promocija v Go-
rici pri Slivnici je dokaz, ka-
ko se da z mnogo žara in lju-
bezni pripraviti lep krajevni
praznik.
TONE VRABL
Vitezi Ceijsici v
Šentjurju
Ansambel Vitezi Celjski bo koncert, ki ga je imel v
celjskem Narodnem domu, ponovil v Kulturnem domu v
Wtjurju v petek, 30. novembra, ob 19. uri.
Ansambel bo predstavil prvo kaseto in zgoščenko »Poz-
drav Celju«, kot gostje pa bodo nastopili Franci Zeme s Pa-
vlekom Knezom in Edijem Stoparjem, Viki Ašič st. z An-
drejem Bremcem, plesni par Amalu ter Pevsko društvo upo-
kojencev Celje z dirigentko Barbaro Arlič.
Vitezi Celjski bodo za silvestrovo nastopili na prostem v
Celju, 17. decembra bodo igrali na novoletnem koncertu
Radia Sora v Škofji Loki, včeraj pa so gostovali v Ljubljani v
TV oddaji Vsakdanjik in praznik. Prijavili so se tudi za so-
delovanje na prihodnjem festivalu polke in valčka. TV
Slabo obiskana
Libojska revija
29. Libojska revija narod-
no zabavnih ansamblov je
letos minila z enim koncer-
tom, ki pa - žal - ni bil naj-
bolje obiskan. V najboljših
letih je imela Libojska re-
vija po dva koncerta, v za-
četku pa celo tudi dopoldan-
ske matineje.
Ponavadi so bili libojski
koncerti dobro obiskani, saj
je bila dvorana vedno prete-
sna za vse, ki so želeli v živo
spremljati mnoge najboljše
slovenske narodno zabavne
ansamble ter tudi pogosto an-
samble iz tujine. Zadnja leta
pa zanimanje za revijo upa-
da in letos že tako majhna
dvorana ni bila povsem pol-
na. Vseeno je bila revija kva-
litetna in zanimiva ter so jo
tisti, ki so bili v dvorani, le-
po sprejeli. Nastopili so mnogi
odUčni ansambli, kot Zupan,
Vitezi Celjski, Okrogli mu-
zikanti, Slovenski zvoki.
Šentjurski muzikanti, Pod-
krajski fantje, Klaužar, Mi-
kola in mnogi drugi, med nji-
mi tudi prvič Tremarski du-
kat z Rečiškimi pevci in mla-
de Polka punce.
Vzrok za slabši obisk je
prav gotovo slaba promoci-
ja, saj letos prave reklame za
prireditev, ki je tretja najsta-
rejša te vrste v Sloveniji za
Ptujem in Števerjanom, prak-
tično ni bilo. Za jubilejno,
30. revijo leta 2002, bo tre-
ba tudi na tem področju na-
rediti več, ker je velika ško-
da, da bi sicer lepa priredi-
tev žalostno propadla.
TV
Viteze bo poslej
vodil Terglav
člani ansambla Vitezi
polk in valčkov se vsako le-
to zberejo na občnem zbo-
ru, na katerega povabijo tu-
di svoje sponzorje in njiho-
ve soproge. Pred kratkim so
se dobili v gostišču Smogavc
na Gorenju.
Ansambel je tokrat v svo-
je vrste sprejel tri nove člane
- to so postali Jože Šalej (kla-
virska harmonika), Brane
Klavžar (diatonična harmo-
nika), Franc Pestotnik (kita-
ra), pridružen član ansamb-
la pa je postal tudi znani ra-
dijski voditelj Jože Grobler
(vokal). Skupino je v letu
2000 in 2001 vodil Ludvik
Kos, tokrat pa je predsedo-
vanje predal Borisu Tergla-
vu, za podpredsednika sesta-
va pa je bil izvoljen Brane
Klavžar. V skupini namreč
vsako leto demokratično za-
menjajo, (izvolijo) novega
predsednika in podpredsed-
nika.
Novi predsednik Vitezov
polk in valčkov Boris Terglav
je predstavil svojo vizijo na-
daljnjega dela in napovedal,
da bodo v začetku naslednjega
leta izdali svojo novo zgoš-
čenko, zagotovo pa naj bi po-
sneli še nekaj novih videos-
potov. Med neljubimi dogod-
ki pa so se člani spomnili iz-
gube enega svojih članov, Ota
Roma, ki jih je letos zapustil
za vedno.
V prijetnem vzdušju gostiš-
ča so člani s podpisi na po-
sebni listini potrdili namero
o nadaljnjem obstoju an-
sambla. Listino so prepusti-
li v skrb gostišču, kjer name-
ravajo obuditi tradicionalno
medsebojno srečevanje in
»obred« predajanja funkcije
predsednika. Člani skupine
so pri Smogavcu z igranjem
poskrbeli za dobro voljo. Še
posebej so bili vitezi prese-
nečeni, ko jih je s svojim pri-
hodom presenetil ansambel
Zreških 6, nakar so skupaj
zaigrali nekaj prijetnih me-
lodij.	MP
Heleni Blagne ribica
uresničila željo
Dama, ki podira rekorde, je Heleno Blagne na nedelj-
skem koncertu najavil Geza, ki se rad zeza, kot pravi
sam zase. Je prava ali ni prava Helena, se je slišalo med
ljudmi, saj so reflektorji pokazali na imitatorja Matjaža
iz Celja. Že nekaj trenutkov za tem pa je na odru stala
prava Helena Blagne vsa v belem.
Dan pred koncertom je menda ujela zlato ribico in ji zau-
pala tri želje. Prva želja je bila, da bi bil sin zdrav, druga, da
bi bila zdrava družina in tretja, da bi končno nastopila pred
polno dvorano Golovec. To ji je uspelo in Helena je za pri-
hodnje leto že napovedala božični koncert.
V Celju smo lahko videli številne Helenine goste. Nasto-
pili so Brina, Davor Borno, Claudia, Nace Junkar, najbolj
pa je navdušila dama, ki je prodala milijonske naklade plošč
Neda Ukraden. Helena je bila zvezda večera, kar je doka-
zala tudi s tremi različnimi garderobami.	S.B.
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
Št. 48 - 29. november 2001
Zibelka Ameriice
Veličastna Kolumbova grobnica v Santo Domingu
Santo Domingo, prestol-
nica karibske države Domi-
nikanska republika, je bila
vse od svojega nastanka eno
izmed pomembnejših mest
novoodkritih dežel. Od tod
so vodile najpomembnejše
odprave Špancev v notra-
njost ameriške celine, saj so
na otoku Hispaniola našli
bore malo zlata. Domačini
Santo Domingu pravijo kar
zibelka Amerike, saj je bilo
to prvo pravo zidano mesto
Evropejcev na ameriških
tleh.
Prvotno naselbino je usta-
novil Kolumbov brat Barto-
lome, toda lesene kolibe je
pometel eden izmed karibskih
viharjev, ki v poletnih mese-
cih pogosto divjajo nad tem
delom sveta. Španci so hitro
zgradili novo zidano mesto,
ki se je z lahkoto kosalo celo
z najrazkošnejšimi mesti
Evrope. S širokimi ravnimi
ulicami je postalo vzor za os-
tala mesta, ki so kasneje na-
stajala v Ameriki. Tako se pr-
vo mesto Evropejcev na ame-
riških tleh danes ponaša s pr-
vo evropsko univerzo, utrd-
bo, katedralo, bolnišnico, sa-
mostanom in še čem. Mesto
je postalo odskočna deska in
priložnost novega življenja za
pustolovce, redovnike in raz-
lične izgubljene duše, ki v
Evropi niso mogle uspeti. V
pristanišču so se vrstile ladje
iz Španije, natovorjene s
smodnikom, oljem in živili,
ter se vračale nazaj polne zla-
ta in biserov, ki so jih Španci
naropali na ameriški celini.
V času vladavine španskega
podkralja Diega Kolumba, so
v mestu zgradili nekaj čudo-
vitih zgradb, med katerimi je
bila najsijajnejša Kolumbova
palača. Tod se je naselil dvor
Novega sveta in od tod so se
dolgo časa vodila vsa nadalj-
nja osvajanja in odkrivanja
Amerike.
Prometni icaos
Najstarejši del mesta z ob-
novljenimi zgradbami iz Ko-
lumbovih časov se imenuje
Zona Colonial in tu se zadr-
žuje večina tujih obiskoval-
cev, ki sem zaidejo le na enod-
nevni izlet. V porajajočem se
jutru sva se tudi midva znašla
v tem, za mnoge najbolj za-
nimivem mestnem predelu.
Za udobno vožnjo z velikim
avtobusom sva odštela vsaj de-
setkrat manj kot praviloma za
enodnevni obisk zaračunavajo
turistične agencije. Kako ze-
lo poceni je pravzaprav avto-
bus pa sva spoznala šele v tak-
siju, za katerega sva odštela
skoraj toliko, kot pred tem
za nekaj sto kilometrov poti.
Toda ob prvem stiku z veli-
kim mestom nisva premogla
niti najmanjše volje po spoz-
navanju kaotičnega mestne-
ga prometa. Hupajoča vozila
v kolonah po dva, tri ali štiri
so se trudoma prebijala po si-
cer širokih ulicah. Med nji-
mi so bili najbolj predrzni voz-
niki malih kombijev, ki v me-
stu predstavljajo najcenejši na-
čin prevoza in zlahka konku-
rirajo okornim avtobusom, ki
so primerni kvečjemu za pot
do nekaj deset kilometrov od-
daljenih predmestij. Mala vo-
zila, praviloma obtolčena z
vseh strani, so vedno polna.
Skozi široko odprta okna in
stranska vrata štrlijo zvedavi
vratovi ali pa vsaj roke pre-
potenih potnikov. Medtem
sprevodnik dobesedno visi na
odprtih stranskih vratih in s
kriljenjem in kričanjem pri-
vablja nove potnike, preseda
stare, da bi iztisnil še kaj pro-
stora v prenatrpanem vozilu
in obenem komunicira z voz-
nikom, ki se slepo zanaša na
sprevodnikove ukaze. Kriče-
či »spelji, ustavi, počakaj!« se
izmenjujejo s hrupom pregre-
tega motorja, ki neutrudno
dan in noč ubira iste poti.
Kljub navidezni zmedi pa
se mestni promet odvija po
določenih pravilih. Mala vo-
zila krožijo po določenih pro-
gah. Menda se celo ponašajo
z številčnimi oznakami, toda
vseeno se je najbolje zanesti
na sprevodnikove informaci-
je. To ni pretežko, saj kom-
biji ustavljajo kjerkoli in ka-
darkoli. Dovolj je le odločen
namig z roko in obuškano vo-
zilo že škripajoče ustavi sre-
di najbolj prometne ceste, ne
glede na barvo semaforja ali
število živčno hupajočih voz-
nikov za seboj. Potnik je vsaj
v tem pogledu kralj, če že sa-
ma vožnja ni niti približno kra-
ljevska...
Faro a Coion -
Kolumbov
svetilnik
Santo Domingo se ponaša
tudi z velikansko grobnico
slovitega morjeplovca Kolum-
ba. Ideja za postavitev grob-
nice in veličastnega spome-
nika sega vse v leto 1852, ko
je želel dominikanski zgodo-
vinar Antonio del Monte y Ta-
jeda postaviti spomenik v kra-
ju Isabela, kjer je nastala pr-
va španska naselbina v Novem
svetu. Zamislil si je razkošno
monumentalno stavbo, toda
za financiranje dragega pro-
jekta ni našel pravega razu-
mevanja ne v Ameriki ne v
Evropi. Zamisel so ponovno
obudili leta 1880, ko so se po-
novno obrnili na vlade dežel,
ki so kakorkoli povezane s Ko-
lumbovimi odkritji. Tokrat so
si zamislili velikanski mav-
zolej v obliki svetilnika, ki bi
najbolj počastil spomin na slo-
vitega morjeplovca. Vlada se
je obrnila na vse ameriške dr-
žave ter države s kolonijami
v Ameriki in seveda na Špa-
nijo, toda ponovno brez pra-
vega uspeha. Do mednarod-
nega natečaja za izgradnjo
mavzoleja je prišlo šele ne-
kaj desetletij kasneje, leta
1929. Odziv je bil precejšen,
saj je sodelovalo kar 1926 ar-
hitektov iz 44 držav, ki so v
Madridu predstavili 456 raz-
ličnih načrtov. Izbrali so de-
set najboljših in ustanovili
mednarodno komisijo, ki naj
bi izbrala zmagovalca. In ta-
ko so se 17. oktobra 1931 v
Rio de Janeiru odločili za na-
črt angleškega arhitekta J.L.
Gleava. Toda minilo je še pol
stoletja, dokler niso leta 1987
končno začeli z gradnjo Ko-
lumbovega svetilnika v San-
to Domingu in oktobra 1992
je bil monumentalni mavzo-
lej slovesno odprt.
Spomenik je postavljen na
manjši vzpetini nedaleč od me-
sta, kjer so stale prve španske
naselbine na tem koncu His-
paniole in kjer je veliki ad-
miral leta 1500 nekaj časa pre-
živel v ječi. Velikanska beton-
ska zgradba je postavljena v
obliki križa. Visoka je kar za
nekajnadstropni blok, toda ve-
likanske količine železobeto-
na so izkoriščene le v pritlič-
ju. Osrednji del pod stičiščem
križa zavzema mavzolej s skri-
njo, v kateri naj bi bili po-
smrtnimi ostanki Krištofa Ko-
lumba. Ostali prostori so v pri-
merjavi z velikostjo celotne
zgradbe kar nekam majhni.
V njih se s skromnimi razsta-
vami predstavljajo države, ki
so sofinancirale velikanski
projekt, del prostorov pa zav-
zema tudi muzej s predmeti
iz Kolumbovih časov.
Velikanska zgradba v ob-
liki križa naj bi bila tudi sta-
len spomin na lesene križe,
katere je Kolumb puščal na
vsakem pomembnejšem kra-
ju, ki ga je obiskal. »Postavi
križe na vse ceste in poti, da
te bo lahko blagoslovil Bog.
Ta zemlja pripada kristja-
nom!« so ga namreč pospre-
mile na dolgo potovanje be-
sede cerkvenih dostojanstve-
nikov.
Vrh Kolumbovega svetilni-
ka je postavljena še ena po-
sebnost, naprava za projeci-
ranje laserskih žarkov, ki na
nočnem nebu izrišejo podo-
bo križa. Elektronska naprava
pa je hudo požrešna,- zato jo
vklopijo le redkokdaj, obi-
čajno ob posebnih priložno-
stih ali pa ob nedeljali. Eden
najbolj perečih problemov
dominikanskega gospodars-
tva je namreč oskrba z elek-
trično energijo in redukcije
so del vsakdanjika, kakršne-
mu se skušajo premožnejši
domačini prilagoditi z majh-
nimi dizelskimi agregati, ki
jih zaženejo ob vsakem iz-
padu elektrike.
IGOR FABJAN
Katedrala v Santo Domingu.
St. 48. - 29. november 2001
KRONIKA S CELJSKEGA
29
Besede, klavir in
fotografije
Nostalgični večer v celjski kavarni Evropa - Po novi knjigi novega direktorja o starem Celju
- Časi zdravilnega celjskega zraka in kristalno čiste Savinje
Kaj je potrebno, da napolnijo
Celjani in okoličani kavarno do
zadnjega kotička? Recept je znan
vsaj od prejšnjega tedna, ko je bil
v Celju prvi večer iz novega niza
»Zvečer v kavarni Evropa«, Bilo
je veliko nostalgije, ki so jo vzbu-
jali štirje znani Celjani,
Povod za takšen večer je bila no-
va knjiga mag, Branka Goropevš-
ka, novega direktorja Osrednje
knjižnice Celje. O času iz knjige
Stoletje v Celju 1900 - 2000 so v
kavarni Evropa pripovedovale ži-
ve priče zanimivega dogajanja, do-
godkov. Vse to ob glasbenih vlož-
kih prof. Edija Goršiča, ki je igral
na klavir, ter fotografijah nekdanjih
čarov knežjega mesta.
V nabito polni kavarni so bili
zbrani Celjani in okohčani iz vseh
mogočih krogov, od pedagoških in
pravniških do gospodarskih ter
športnih. Potem ko je prižgalo strež-
no osebje sveče, je direktor hotela
Evropa Miro Verdnik, pobudnik te-
ga druženja, pozdravil zbrane.
Na večeru pod vodstvom Goro-
pevška so dali prvo besedo nekda-
nji Evropini konkurenci. Najstarejši
gost, častni meščan Celja mag. Lud-
vik Rebeušek, namreč izhaja iz ne-
koč slovitega hotela Pošta, s podr-
tega začetka Aškerčeve ulice. Si-
cer pa je delovalo pred drugo sve-
tovno vojno kar šest hotelov, ki so
jih polnili gosti s Hrvaške, iz Srbi-
je in Avstrije. Najpomembnejša sta
bila Evropa in Pošta, s podobnim
številom ležišč.
Rebeuškovi so bili lastniki Pošte,
ki je dobila zlato medaljo na med-
narodni kulinarični razstavi leta
1908 v Parizu. To kaže na nekda-
njo visoko gostinsko raven knežje-
ga mesta, priljubljenega letoviške-
ga kraja. Rebeušek, rojen v letih
po prvi svetovni vojni, se je spomi-
njal, kako so prihajali gosti zaradi
odličnega zraka in bistre Savinje,
tako čiste, da so z mosta šteli njene
kamenčke.
Pred zbranimi se je obenem
spomnil bogatega športnega življe-
nja v letih med svetovnima vojna-
ma. Tako namiznega tenisa, ki je
osvojil Celje v tridesetih letih ter
ga uvrstil v zvezno ligo, pa atleti-
ke, nogometa... Pri tem se j e spom-
nil, kako so ob neki priložnosti pre-
tepli sodnika Ochsa, celjskega zla-
tarja nemške narodnosti, ki so ga
še zasmehovali zaradi njegovega
priimka (Ochs pomeni po sloven-
sko vol)... V knežjem mestu so bi-
la zelo živahna tudi plesišča. Re-
beušek, ki je sodeloval v razhčnih
športnih dejavnostih, se je na Du-
naju navdušil za step. Tako je po-
stal celjski Fred Astaire, z enako
pričesko.
Celjani in
terorizem
Goropevšek je k spominjanju ob-
dobja po II. svetovni vojni najprej
izzval glasbenika prof. Edija Gor-
šiča, za katerega marsikateri Ce-
ljan ne ve, da je »ljubljanska sraj-
ca« iz Most.
Goršičevi so se priselili v Celje
leta 1945 ter najprej stanovali v
Medlogu. Njegova mama Marija
Goršič je postala legenda celjskih
odrskih desk, Edi pa je začel glas-
beno in športno pot. Zbranim je
opisal nekdanje kavarniško vzduš-
je v hotelu Evropa, kjer je kot štu-
dent najprej nadomeščal starejše
glasbenike. Prav tako se je spom-
nil velikih mestnih brucovanj s po-
vorko, v kateri je bil osel z Anske-
ga vrha, ki ga je jezdil bruc major.
Mladi Edi Goršič je postal dober
športnik, ki dandanašnji med igra-
njem tenisa še vedno premaga Go-
ropevška. Bil je dober plavalec in
vaterpolist, ki se je naučil plavanja
v Savi pri Tomačevem. Celjski va-
terpolisti so igrali v drugi zvezni
ligi, njegov brat je bil državni re-
prezentant. Nekdanji vaterpolisti
se zdaj za prvomajske praznike red-
no srečujejo v Rimskih Toplicah ter
igrajo vaterpolo (med njimi, na pri-
mer, direktor gledališča Borut Alu-
jevič in zdravnik Ivo Moser).
Zbranim v kavarni hotela Evro-
pa je o športu največ povedala dva-
kratna udeleženka olimpijskih iger
Nataša Urbančič. Slovita metalka
kopja je do trinajstega leta živela v
celjskem Gaberju; v tamkajšnjih
športnih krogih, kjer so se kalili
znameniti celjski športniki Šroti,
Roman Lešek, Hriberniki, Vebri ter
pozneje Marinčki.
Tako je razumljivo, da je začela
s štirinajstimi leti (ko se je družina
preseHla na Kersnikovo ulico) z red-
nim treniranjem atletike. Njen oče
Adolf Urbančič-Urbi jo je učil pra-
vilnega teka, nadaljevala je s ska-
kanjem v višino, vse do peterobo-
ja. Na olimpiadah v Mehiki in
Miinchnu je bila v metu kopja med
najboljšimi na svetu, vrhunec ka-
riere pa je bilo četrto mesto na evrop-
skem prvenstvu. Evropa je takrat
namreč prednjačila.
Spomnila se je olimpiade v Me-
hiki, kjer je bila ohmpijska vas na
stežaj odprta za vsakega naključ-
nega prišleka. Drugače je bilo leta
1972, ko je prišlo do miinchenske-
ga pokola izraelskih športnikov. Za-
radi skrajne politične emigracije so
se Nemci resno bali napada na ju-
goslovanske športnike. Zato so jih
skrbno zaščitili, na njihove izrael-
ske sosede v olimpijski vasi pa bili
manj pozorni.
Koga cenijo
Celjani
Spomin častnega občana Celja na
prva leta po II. svetovni vojni je gre-
nak. 28. aprila 1948 so nacionali-
zirali tako hotel Evropa kot Rebeuš-
kov hotel Pošta. Ludvik Rebeušek,
ki je takrat učil, je istega dne poleg
vsega ostal še brez službe, vsakda-
njega kruha.
Ko so se razmere umirile, je bil
med pobudniki novega turistične-
ga razvoja Celja. Tako je bil v do-
mačem mestu po skoraj enem de-
setletju soustanovitelj Zveze sloven-
skih zdravilišč ter med drugim pi-
sal. Napisal je tudi knjigo o trže-
nju zdraviliškega turizma, za kate-
ro ga je zaprosil takratni generalni
sekretar OZN U Tant ter se nahaja
na sedežu v New Yorku. Slovenska
zdravilišča so zdaj že dolgo parad-
ni konj slovenskega turizma, tudi
po njegovi zaslugi.
Po nacionalizaciji se je slabo pi-
salo strokovnemu šolstvu. Prišlo
je do ukinitve gostinske šole, gro-
zila je ukinitev trgovske šole. S po-
močjo domačih gospodarstvenikov
je uspelo Rebeušku zgraditi novo
trgovsko šolo v Kosovelovi ulici
(prej Ulica 29. novembra) ter obu-
diti gostinsko šolo. Za življenjsko
delo so ga pri podeljevanju Kidri-
čeve ter drugih nagrad venomer po-
zabljali, pred desetletjem pa je po-
stal balneoekonomist iz Celja čast-
ni član Zveze ekonomistov Slove-
nije.
Veliko ljudi je zaznamovalo prejš-
nje stoletje v Celju. In kdo so Ce-
ljani, ki jih trije gosti večera v ka-
varni najbolj cenijo? Iz obdobja
pred drugo vojno poudarja mag.
Ludvik Rebeušek opata Juraka in
bradatega župana Mihelčiča, po II.
svetovni vojni je zanj na prvem me-
stu župan Riko Jerman, ki je med -
drugim poskrbel za celjsko gleda-
liško stavbo. Nataša Urbančič pou-
darja dolgoletnega predsednika Kla-
divarja Fedorja Gradišnika ter Re-
beuška, Edo Goršič se je najprej
spomnil svoje mame, gledališke
igralke Marije Goršič, Gradišnika
in pisatelja Frana Roša.
Prireditev Zvečer v kavarni Evropa
je trajala dobri dve uri. Direktor in
lastnik celjskega podjetja Fit me-
dia Jože Volfand, ki je srečanje or-
ganiziralo, je zbrane povabil, naj
še ostanejo. Celjani so si še imeli
toliko povedati, da je bilo povabi-
lo skoraj odveč.
BRANE JERANKO
Foto: GAŠPER DOMJAN
Trije od štirih, ki so vzbujali nostalgijo. Novi direktor Osrednje knjižnice Celje mag. Branko Goropevšek, častni občan Celja mag.
Ludvik Rebeušek in metalka kopja Nataša Urbančič.
Glasbeno obarvano nostalgijo je vzpodbujal prof. Edi Goršič. eden od povabljenih
pripovedovalcev o preteklosti. Med drugim je zaigral večno zeleno Poletno noč.
Zvečer v kavarni Evropa, polni do zadnjega kotička. Ob mizah so bile zbrane družbe iz različnih krogov, od zdravniških do
pravniških ter od pedagoških do gospodarskih.
Št. 48 - 29. november 2001
30
KINO
Kruh in mieico -
vsaicič drugače
Jan Cvitkovič, pasivni ju-
nak iz filma »V leru«, ni-
kakor ni več pasiven. Nje-
gov »Kruh in mleko« je naj-
prej zavrel nekaj vroče vo-
de na račun dolžine filma,
televizičnosti ali kinotečno-
sti in financ... komajda na-
šel nekaj nagrad na festi-
valu v Portorožu... potem
pa dobil Zlatega leva za pr-
venec v Benetkah, še štiri
nagrade na festivalu v Cott-
busu v Nemčiji, nazadnje
pa si je priboril še Vodom-
ca na LIFF. Ja, pa kandidat
za drugoletno nominacijo
za Oskarja bo. Tale pogo-
vor je potekal preko e-po-
šte in iz zares velike raz-
dalje. Jan je odgovarjal iz
Brazilije, kamor je - na fe-
stival v Sao Paolo - sprem-
ljal svoj grenko sladki hom-
mage domačemu kraju in
navadnim ljudem.
Ste sredi snemanja TV na-
daljevanke - kako bi jo
predstavili - jo je po atmos-
feri možno primerjati s fil-
mom Kruh in mleko?
V nanizanki spet nastopa
družina - mama, oče, sin -
gre za povprečno, po svoje
pa malo odštekano slovensko
družino. Glede na to, da smo
nekatere prizore morali po-
navljati, ker sta snemalca od
smeha preveč tresla kameri,
upam da bodo prizori sme-
šni tudi drugim.
V »V leru« ste bili igralec
(če ne štejemo pomoči pri
tekstu), sedaj ste scenarist,
režiser, prav tako imate tu-
di manjšo vlogo. Vas je igra
naredila za scenarista, vas
je scenarij naredil za reži-
serja - kako bi vi opisali ta
potek dogodkov; odkod
»hrabrost«, da ste začeli
snemati?
Očitno mi je usojeno, da
stvari potekajo po takem vrst-
nem redu, kot pač potekajo.
Kar se tiče hrabrosti - tako
redko sem se v življenju za
nekaj trdno odločil, tako da
bi bilo res neumno od me-
ne, če še takrat ne bi stal za
svojo odločitvijo.
Kruh in mleko je verjet-
no že nekoliko »za vami«;
kdaj ste ga nazadnje gleda-
li, s kakšnimi očmi ga gle-
date? Najdete v njem napa-
ke ali se iz njega učite?
Kruh in mleko skoraj vsa-
kič vidim drugače. Včasih se
mi zdi fantastičen film, vče-
raj pa, ko sem ga gledal tu v
Braziliji, se mi je zdel total-
no sranje in sem šel po dese-
tih minutah ven. Kar pa mi
je pri tem filmu vedno všeč,
je to, da ima močan vpliv na
ljudi. Ima neko svojo moč.
Glasba je zelo pomemben
faktor v filmu. Slišite naj-
prej glasbo in potem iz nje
naredite sceno ali obratno?
Ali sploh obstaja pravilo?
Kar se mene tiče, tu ni pra-
vila. Sem pa za konec filma
hotel imeti neko povsem od-
trgano, frenetično glasbo, očiš-
čeno vseh emocij. Ivanuši (skla-
datelju) sem rekel, da bi rad
imel popolnoma odtrgan ko-
rejski tehno. Razumel me je
in na koncu je nastal divji ko-
mad, ki.v kombinaciji z- emo-
tivno napeto situacijo povzroči
popolnoma nove, nedefinira-
ne, in vsaj pri meni, izredno
močne občutke.
Ko tole pišem, še čakate
na sklepno dejanje festiva-
la v Braziliji v Sao Paolu.
Kateri festivali so še pred fil-
mom? Ali imate kakšna pri-
čakovanja pred prikazova-
njem v Sloveniji?
Film potuje na res veliko fe-
stivalov, ne bi znal našteti vseh.
Pričakujem, da si bo film v Slo-
veniji ogledalo srednje števi-
lo ljudi, čeprav prihajajo no-
vice, da v Tolminu (kjer je bi-
la slovenska predpremiera fil-
ma, op. p.) te dni podira vse
dosedanje rekorde. Vem, da še
zdaleč ne bo všeč vsem, vem
pa tudi, da bo na nekatere na-
redil zelo močan vtis.
P. Z., foto: G.D.
Kruli in mleko
Jan Cvitkovič je Kruh in
mleko najprej načrtoval kot
kratkometražni film, vendar
seje ideja ob snemanju nad-
grajevala in se nazadnje po-
daljšala v - kratkega - celo-
večerca. Film je po črno beli
fotografiji in po atmosferi ze-
lo podoben filmu V leru. To
je film iz Cvitkovičeve vsak-
danjosti, to je (znova) film o
tem, kar pozna. Mala zgod-
ba malih ljudi, posneta štu-
diozno, a vendar tudi nedolž-
no, nedolžno v smislu neo-
bremenjenosti s komercial-
nimi pravili snemanja, re-
žiranja. Ki tudi svoje junake
prikaže v trenutkih, ko se iz-
kaže njihova, ponavadi ne-
komunikativna, bit - ne ved-
no lepa, a obenem, v vsem
tistem njihovem na propad
obsojenem trudu, tudi ne-
dolžna; morda enostavno to-
pla, toda zakleta na avtoma-
tizirano življenje v različnih
nemogočnostih. Komerciali-
sti lahko kdaj poskusijo biti,
pa bodo le stežka uspeli. Oko-
lje jih je že v začetku zazna-
movalo.
Filmska minimalistika, ki
se poigrava z nekakšno stoič-
no komiko, nikoli ne zaide
v pretiravanje. Prav v tej ho-
ji po robu ne-pretirane sme-
šnosti je Kruh in mleko na-
ravnost fascinanten. Ce bi
naredil korak naprej, in bi
se svojim antijunakom začeli
resno posmehovati, bi padel
- toda vedno nas nekako zau-
stavi pri trpkem nasmihanju.
Pri tem pa se uspe izogniti
osladni naivnosti. In nekaj-
krat prav zares odlično naj-
de abstraktnost v vsakdanjo-
sti. Zatohli, obupani Tolmin
pri tem, tudi zaradi pepel-
nate fotografije, postane si-
vi, zaporniški sklenjeni krog,
iz katerega ni izhoda - če-
prav zdravljeni pijanček na
prvem »ozdravljenem« odho-
du od doma nazadnje najde
svoj povsem intimen, celo ne-
premičen, izhod - dalo bi se
reči, da najde svoj najmanj-
ši možni krog znotraj krogov
države, sistema, mesta, bo-
lezni in nesposobnosti. Da
najde svoja nebesa. Tam igra-
jo rave. Morda za naslednjo
generacijo. -
Film, ki kaže tiste, ki ne
znajo reči, da imajo nekoga
radi, ki tega ne znajo niti po-
kazati, in ki ne vidijo ali pa
ne znajo reagirati, ko to kdo
pove ali pokaže njim... tiste,
ki znajo narediti prvi korak
v skupno življenje, a nobe-
nega naslednjega... ki le dra-
stična situacija v njih predra-
mi drastična čustva in prav
takšno reakcijo... film, ki naj-
de tisto (za mnoge) nemogo-
čo, tanko in nežno točko sti-
kanja med slovenstvom in
svetom. Dober film.
PETER ZUPANC
PRIHAJATA:
Obračun
Marlon Brando, Robert De Niro, Edward Norton in An-
gela Bassett. Več skoraj ni potrebno povedati. De Niro je
ostareli tat, ki se pripravlja na pokoj in lagodno življenje v
svojem jazz klubu, iz svoje ljubice Angele Bassett pa name-
rava narediti pošteno žensko. Dokler ga stari pajdaš Marlon
Brando ne prepriča, naj sodeluje v zadnjem podvigu in bliž-
njo carinarnico olajša za nekaj milijonov zelencev. Pri tem
mora sodelovati z nadarjenim mladim dolgoprstnežem Ed-
wardom Nortonom in zgodba se zaplete. Režiser Frank Oz
je od igralcev zahteval, naj v svojih vlogah improvizirajo,
zato lahko pričakujemo zbrušene dialoge. Nortona pa bo-
mo po filmu Primal Fear znova videli hkrati igrati dva lika,
saj se pretvarja, da je umsko zaostal čistilec. Prvič je le za
las ostal brez oskarja...
Ko ženske ljubijo
Mel Gibson, kot ponavadi sredi boja, le da tokrat z več
kot polovico človeštva. Romantična komedija o japiju, oko-
relem samcu in šovinistu, ki misli, da mu ženske ležijo
pred nogami. Dokler mu ženska v podobi Helen Hunt (ja,
tista Jamie iz TV serije Nor na tebe) ne spelje službe. A na
srečo doživi nesrečo in se zbudi z glavobolom in zmožnost-
jo, da sliši ženske misli. Oborožen z najboljšim obveščeval-
nim servisom na svetu se loti križarske vojne, osvajanje
izgubljenega napredovanja v službi. Gibson in Hunt v ognju
ljubezni in posla. Ne smemo pozabiti na Mariso Tomei (ne-
pozabno dekle Joea Pescija v filmu My Cousin Vinny) in
Alana Aldo (še vedno ga gledamo v ponovitvah serije
M*A*S*H).
CELJSKIH PET
PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje
Iznoreli so se na Planet opic, razvodenel je Sladki no-
vember, vitezu pa usoda tako ali tako ni bila najbolj mila
že od prvega dne. Nova junaka lestvice celjskih pet prva-
kov sta Ameriška ljubljenca. Zvezdniška zasedba na čelu z
Julijo Roberts je v prejšnjem tednu v kina privabila slabih
tisoč obiskovalcev, več kot dvakrat več od Cvitkovičeve
trpke komedije o slovenskem vsakdanu Kruh in mleko.
Zato pa je predpremierna predstava Mel Gibsonovega spo-
pada z (menda) nežnejšim spolom napovedala, da stari
dobri Mel še ni izgubil svojega šarma, saj si je njegovo
pretvarjanje v idealnega moškega v filmu Kaj ženske ljubi-
jo ogledalo skoraj štiristo obiskovalcev kinematografov.
Atlantidi prerokovana solidna gledanost se uresničuje, ze-
lo dobro pa se drži tudi bosanska tragikomedija o nesmi-
selnosti vojne, saj si je Nikogaršnjo zemljo tudi v tretjem
tednu ogledalo skoraj tristo ljudi.
Gremo v kino!
Vprašanje prejšnjega tedna je bilo resnično zavito, tako
da so v uredništvu že padale interne stave o tem, da sploh ne
bomo dobili pravilnega odgovora. Karmen Drobne iz Pod-
vina pri Planini pa je zagotovo filmoljubkinja meseca no-
vembra. Na vseh pet svojih dopisnic je napisala, da sta Jan
Cvitkvič in Peter Musevski dobila nagrado Stopov igralec
leta na lanskem in letošnjem festivalu Slovenskega filma v
Portorožu. Njen odgovor je edini pravilni, saj vas je večina
napisala, da sta sodelovala v filmu V leru. Dali bi ji vse tri
karte, a v Celjskih kinemtografih varčujejo, tako da bo do-
bila samo eno...
Nagradno vprašanje: Obračun je naslov filma, ki kipi od
znanih in prekaljenih igralcev. Marlon Brando in Robert de
Niro, pa Edvvard Norton in Angela Basset. Slednja je pred
leti ustvarila nepozabno vlogo, za katero je prejela zlati
globus in bila predlagana za oskarja. Koga je upodobila in v
katerem filmu?
Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 3. decembra. Izžre-
bali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma.
St. 48. - 29. november 2001
T v VODIC
31
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 29. NOVEMBRA, OB T2.15:
..............................
Odmev
Številni glasbeniki sodijo v niz poniža-
nih, prevaranih in razočaranih. Odločili so
56, da bodo v bodoče snemali glasbo le za
svoje poslušalce, seveda pa bodo še naprej
ja vsakem koraku opozarjali na napake
SAZAS (zaščita avtorskih glasbenih pravic),
iijer se bodo morali, po njihovem mnenju,
Icmalu začeti obnašati bolj profesionalno
jn v skladu z zakoni. Med tistimi, ki so v
sporu s SAZAS, je tudi celjska skupine Ve-
ronica. Prvostopenjsko sodišče je spor, ki
ga bomo predstavili v današnji oddaji, oce-
nilo v prid skupine, SAZAS pa se je na od-
ločbo pritožil. Sodni mlini bodo mleli na-
prej, celjska skupina pa namerava mače-
hovski odnos SAZAS predstaviti tudi us-
treznim ustanovam in združenjem v tujini.
\^eč v oddaji Odmev.
Znanci pred mikrofonom
Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu se
bo Alma M. Sedlar pogovarjala s specialist-
ko epidemiologije mag. Alenko Skaza iz Za-
voda za zdravstveno varstvo Celje. Govorili
pa ne bosta samo o njenem delu, ampak bo-
sta povedali tudi, kdo je Alenka Skaza za-
sebno.
SOBoiS^TuDE^
Večerni program
Naša večerna gostja bo Vida Vozlič, di-
rektorica zavoda Vir, v sklopu katerega de-
luje tudi nov center za odvisnike. Z Almo
M. Sedlar se bosta pogovarjali o visokopraž-
OBVESTILA O RADARJIH IN STANJU NA
CESTAH SPREJEMAMO NA TEL. ŠT.
I031 ) 609 - 609,
nem programu zdravljenja odvisnikov tr-
dih drog in o tem, kakšno je stanje na po-
dročju odvisnosti v Celju.
.................SRE^IS^DECEMBI^JOB ..........
Full Cool
Preden nas bo obiskal Miklavž, bodo po-
sebne gostje Full Coola lisičke Maja, Tanja
in Mirna. Nov album Foxy Teens nosi na-
slov po zmagovalni skladbi letošnje Sloven-
ske popevke Prva ljubezen, na njem pa je
10 novih ljubezenskih skladb. To je že četr-
ti album skupine Foxy Teens, ki bo 14. no-
vembra na glasbeni sceni že 5 let. Zabavo
ob tem jubileju bodo pripravile v začetku
februarja, ko je izšel tudi njihov prvi al-
bum.
Foxy Teens
TEDENSKI SPORED lilil^KitifU 90.6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 29. novembra
5.00 Začetek jutranjega progroma, 5.30 Narodno-zabavno
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Porodla, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med
zaprašenimi bukvomi, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00
Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Utrip s Celjskega,
14.30 Filmsko platno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45Jackpot, 18.00 Ponovitev
oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30
Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 23.00 Musicafe,
24.00 SNOP - skupni nočni program nekomerciolnih radij-
skih postaj Slovenije
PETEK, 30. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo,
Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče,
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15Tarča, 13.40 Halo, Zdraviliš-
če Laško, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30
Študentski servis, 20.00 Minute za di(v)jake, 23.00 Dee Jay
Time, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomercialnih
radijskih postoj Slovenije
SOBOTA, 1. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročilo, 8.45 Jack pot, 9.30 V vrtec no obisk, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 11.10 Znand pred mikrofonom, 12.00
Novice, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo po-
poldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 23.00 Oddaja Živimo lepo s Sašo
Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomercial-
nih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 2. decembra
5.00 Začetek jutranjega progroma, 5.30 Narodno-zabavna
melodijo tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 8.00 Porodlo, 8.45
Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.10 Domače 4,
12.00 Novice, 12.30 Iz domodh logov, 13.00 Čestitke in pozdro-
vi, 20.00 Glasbo iz studia Radio Celje, 24.00 SNOP - skupni
nočni program nekomercialnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 3. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00
Porodki, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Ponedeljkovo
športno dopoldne, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice,
12.10 Bingo jack, 13.10 Bingo jack, 14.00 Utrip s Celjskega,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700
Kroniko, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 19.15 Vrtiljak polk in voldcov, 24.00 SNOP - skupni
nočni program nekomercialnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 4. decembra
5.00 Začetek jutronjego programa, 5.30 Narodno-zobovno
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutronja kronika RoSlo, 7.40 Tečojnica,
8.00 Porodlo, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 10.15 Iz župonove pisarne (oddaja vsakih 14 dni),
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.10 Fidiform, zdravstvena od-
daja, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
18.00 Zeleni vol, 19.00 Novice, 19.10Večerni program, 19.30
Rodi ste jih poslušali, 21.00 Biti ali ne biti (nagradni kviz),
23.00 Soute surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni program
nekomercialnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 5. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Porodlo, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.35 Mali 0,14.00 Utrip
s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RoSlo, 16.30 Rodijsko reportažo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack
pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program,
19.20 Pop čvek, 21.00 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00
Dobro Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomer-
cialnih radijskih postaj Slovenije
Št. 48. - 29. november 2001
32
TV VODIC
St. 48. - 29. november 2001
TV VODIC
33
Št. 48. - 29. november 2001
34
TV VODIC
St. 48. - 29. november 2001
PISMA BRALCEV
35
loDMEVI
Telekom
razkril
; Varno hišo
1 Ker ocenjujemo, da so po-
nanjkljive in enostranske in-
; orinacije v medijih za obe stra-
li naredile veliko nepotrebne
Jcode, vam posredujemo skup-
10 izjavo za javnost:
Zaplet je povezan z objavo
elefonskih številk in naslova
jruštva regionalna Varna hi-
Sa iz Celja v pomladanski iz-
daji Elektronskega telefon-
skega imenika Slovenije. Pris-
jevki so bili kritični do Tele-
(oma Slovenije, PE Celje, ki
ja je kljub nasprotni zahtevi
Iruštva v imeniku objavil na-
[ančen naslov Varne hiše. Do
I tega je res prišlo, vendar je
'napaka obojestranska. Obe
itrani napako razčiščujeta.
Kritični prispevki nas že-
to presenečajo, že zlasti za-
lo, ker Telekom in Društvo
regionalna Varna hiša od vse-
ga začetka zgledno sodelujeta
pri zagotavljanju potrebne te-
lekomunikacijske infrastruk-
ture in terminalne opreme ter
(vzdrževanju, da niti ne ome-
njamo pokroviteljstva Tele-
koma nad društvom in nje-
govo dejavnostjo. Prav zato
se Telekom Slovenije na kri-
tične prispevke še ni odzval.
Bojimo pa se, da bodo seda-
nji prispevki v slovenskih me-
dijih Varni hiši povzročili več
škode kot koristi, ko je bila
ustanova znana predvsem
med populacijo, ki jim je na-
menjena in jo potrebuje.
JOŽICA GUZEJ,
direktorica Telekoma
Slovenije PE Celje
in
SUZI KVAS,
predsednica
Društva Regionalna
varna hiša
Jezerce ali
kloaka?
Neposredno prizadeti kra-
jani ob deponiji CC »Za trav-
nikom« imamo nekaj pri-
pomb na mnenja g. Danija
Podpečana, izrečenih v član-
ku z naslovom Jezerce ali
kloaka.
CC nam greni življenje do
koder seže spomin. Našo
mladost je zastrupljala z iz-
pusti žveplenih hlapov. Ozrač-
je je bilo tako zastrupljeno,
da se je posušilo sadno drev-
je, gozdovi so se redčili, ži-
vali v hlevih so po treh letih
Začele hirati. S pričetkom
proizvodnje Ti02, se je po-
javil problem z ogromnimi
količinami odpadkov. Že ob
Zagonu te proizvodnje je bi-
lo jasno, da prav zaradi tega
taka proizvodnja ne sodi v ur-
bana naselja. Cinkarna je ta
problem rešila na svoj način:
leta 1970 je v Bukovžlaku
Zgradila umetno pregrado. Za
njo je pričela kopičiti odpad-
ke t.i. sadre. Vphve na oko-
lje je rešila z vodo, ki se je
Pričela nabirati za pregrado.
ta način je ostudno broz-
go prikrila tudi očem.
Deponija se je hitro polni-
la in Cinkarna je s svojimi lov-
kami segla v naslednjo doli-
no - nastala je deponija Za
travnikom, ki sega takorekoč
do naših pragov. Nastanek de-
ponije sega v čas t. i. širšega
družbenega pomena, ko glas
prizadetih ni bil pomemben.
Pokupila je zemljišča, med
njimi so bile tudi zaščitene
kmetije, kar ni bilo v skladu
s takratno zakonodajo. Cin-
karna je predstavila projekt v
najlepši luči. Nastalo naj bi
umetno jezero, nivo vode naj
bi popolnoma prekrival od-
padke, okolico jezera naj bi
uredili kot park in podoben
bla bla. Dejansko stanje je
vsem na očeh in daleč od te
iluzije. Naše nepremičnine so
izgubile tržno vrednost, do-
bili pa nismo nobene odškod-
nine. Posamezni poskusi pro-
daje objektov so se klavrno
končali. Po treh letih izgrad-
nje pregrade, živeli smo ob
nenehnem hrupu številne me-
hanizacije, vsakodnevnih mi-
niranj, ko smo trepetali za
svoje hiše, se je življenje do
neke mere normaliziralo.
Podzavestno smo odvračali oči
od usedline, ki se je začela na-
birati za pregrado. Letos spom-
ladi je med nas kot bomba
udarila novica, da namerava
Cinkarna spremeniti način od-
laganja sadre na t.i. suhi na-
čin. Postavili naj bi industrij-
ski objekt za stiskanje odpad-
kov, ki bi obratoval 24 ur na
dan skozi vse leto. S tovornjaki
in številno mehanizacijo bi
odpadke stiskali in razvažali
na območju zdajšnje deponi-
je, ki obsega cca 40 ha. Cin-
karna ta projekt prikazuje kot
sanacijo, kar pa je zavajanje
javnosti. Po projektu naj bi
ta sanacija trajala od 20 do
30 let. Iz projekta je razvid-
no, da to ni sanacija, temveč
popolnoma nova tehnologi-
ja odlaganja odpadkov. Na-
ročili so izdelavo projekta o
vplivih na okolje, vemo pa,
da so takšni projekti pisani na
kožo naročniku oziroma plač-
niku in ne odsev dejanskega
stanja. Prizadetim je jasno, da
je nemogoče živeti na grad-
bišču v hrupu, prahu in stal-
nem strahu, da se zastrupljaš.
Vsak laik ve, da industrijski
odpadki vsebujejo koncentra-
te strupenih snovi. Nekatere
so poznane, učinki drugih se
bodo pokazali čez leta. Na pri-
mer: pred dvajsetimi leti so
se gradili objekti iz opeke, iz-
delane iz pepela termoelek-
trarne Šoštanj. Danes vemo,
da je ta opeka radioaktivna.
Nočemo biti poskusni zajčki
neke nove tehnologije.
Mislimo, da je višek ciniz-
ma izjava g. Podpečana, da
Cinkarna na tem območju ne
potrebuje dodatnih zemljišč
ali objektov. Krajani Cinkar-
ni ničesar ne prodajamo ozi-
roma ponujamo. Borimo se
samo za z ustavo zagotovlje-
no pravico do življenja v či-
stem okolju.
Naša stališča so jasna: 1.
Cinkarna naj obstoječo de-
ponijo uredi po odloku - no-
bena sprememba načina od-
laganja ne pride v poštev in
2. V primeru spremembe na-
čina odlaganja naj odkupi na-
šo lastnino in nam omogoči,
da se izselimo z območja de-
ponije. Za zaključek, tudi mi
si želimo dobrega soseda. Do-
ber sosed pa zagotovo ni nek-
do, ki odlaga svoje odpadke
na naše dvorišče.
IVAN LUBEJ,
Štore (v imenu prizadetih
krajanov)
Potepta-
nega
železarja
tožba
Spoštovana gospa Agrež,
»preoblikovanje« podjetja, ki
ga navajate v uvodu k zgodbi
o g.Štefancu in je bistveno
glede vaše interpretacije nje-
govih pravic, se je v resnici
zgodilo takole:
V letu 1995 je bilo podjet-
je Jeklo priključeno Metalu.
Sredi leta 1997 je Metal uki-
nil proizvodnjo v Štorah. No-
vo podjetje Jeklo Štore, ki je
bilo ustanovljeno v juliju
1997, je bilo zadnja prilož-
nost, da se ohrani proizvod-
nja jekla v Štorah.
Podjetje je lahko, v okvi-
ru danih tržnih možnosti, za-
poslilo le 463 delavcev, ki so
izgubili delo v Metalu, za 170
delavcev pa ni bilo mogoče
zagotoviti delovnega mesta.
Za mnoge, ki so povezani
z železarstvom v Štorah,
ohranitev proizvodnje jekla
v Štorah vendarle nekaj po-
meni. Nenazadnje bi lahko
bilo še 463 delavcev danes v
enakem položaju kot g. Šte-
fanec.
Dejstvo je, da je g. Štefa-
nec ostal brez dela, ker je bi-
la njegova vloga za zaposli-
tev v podjetju Jeklo Štore za-
vrnjena. Zamolčani del pa,
da ga je odpustilo podjetje
Metal Ravne, v katerem je bil
zaposlen.
Bistvo njegove zgodbe pa
vendarle je, da bi delo mo-
ral dobiti on, brez dela pa naj
bi ostal nekdo drug. Nema-
ra kar štirje delavci, ki jim
je moralo podjetje zaradi
sklepa sodišča razveljaviti po-
godbe o zaposlitvi.
Vendar je komisija za pri-
tožbe izvršitev takšnega skle-
pa zadržala, podjetjepa je de-
lavce razporedilo na druga de-
lovna mesta. Pri tem je ko-
misija upoštevala tudi to, da
so ti delavci, takrat ko so
sprejeli zaposlitev v Jeklu,
prekinili zaposlitev v Meta-
lu Ravne in se s tem odpove-
dali pravicam presežnih de-
lavcev, tudi odpravnini, ki pa
jo je g. Štefanec od tega pod-
jetja le prejel.
Podjetje ima vso pravico,
da na razpisano delovno me-
sto ne izbere nobenega od pri-
javljenih kandidatov. V na-
šem primeru, ko bi do po-
novitve izbire moralo priti
kar leto in pol po razpisu, pa
se je bistveno spremenila na-
rava dela v procesu kontrole
kakovosti in potrebe po tak-
šnem profilu delavca ni bilo
več. Večji del dela nekdanjih
kontrolorjev opravljajo de-
lavci v proizvodnem proce-
su, posebne preiskave mate-
rialov kontrolorji-specialisti
z mobilnimi napravami, av-
tomatski kontrolni liniji pa
'upravljajo operaterji v valjar-
ni in v jeklovleku.
Prizadetost g. Štefanca, ki
ni dobil zaposlitve v našem
podjetju, lahko razumem, va-
še žaljive interpretacije pa ni-
kakor ne.
GORAZD TRATNIK,
Štore
PREJELI
^ SMO
Odprto
pismo
varuhu
človekovih
pravic
Spoštovani gospod varuh!
Prejel sem vaš dopis z dne,
19. 11. 2001 (št. 3.5-152/
2001-4-BU), v katerem med
drugim navajate:
»...V zvezi s samo vsebin-
sko odločitvijo sodišča, pa so
vam kot pravdni stranki na
voljo pritožba in kasneje mor-
da tudi druga (izredna) prav-
na sredstva. Sodišče je pred-
log...« in »...Vendar pa varuh
ni pristojen izražati tozadevna
mnenja v konkretnem prime-
ru v odprtem postopku. O teh
okoliščinah ste lahko kot
stranka postopka svoja sta-
lišča navedli s predlogom za
postavitev posebnega zastop-
nika, kot tudi z vložitvijo pri-
tožbe zoper odločitev sodiš-
ča, ki vašemu predlogu ni ugo-
dilo. Lep pozdrav...«
Spoštovani gospod varuh,
že četrto leto so mi kot prav-
ni stranki na prvi stopnji od-
ločanja na voljo pritožba in
kasneje morda tudi druga
(izredna) pravna sredstva. Že
četrto leto, spoštovani gospod
varuh, se Okrožno sodišče v
Celju brutalno norčuje iz te-
meljnih človekovih pravic
mojih hčera in popolnoma ig-
norira njuno voljo ter kori-
sti. Že četrto leto se z odkrito
spolno diskriminacijo loteva
mene, kot enega od staršev,
ki ni pravega (primernega)
spola. Že četrto leto je volja
zrelih in duhovno razvitih de-
klic povsem nasprotna volji
njune matere, ves ta čas pa
celjski sodišči (okrožno in viš-
je) načrtno uveljavljata zgolj
slednjo. Že tretje leto pa pri
vsem tem, spoštovani gospod
varuh, povsem konkretno so-
deluje tudi urad varuha člo-
vekovih pravic, kateremu se-
daj načelujete vi, gospod Han-
žek. Koliko let še, spoštovani
gospod varuh mi bodo na vo-
ljo pritožba in kasneje mor-
da tudi druga (izredna) prav-
na sredstva? Morda toliko, da
sodnica vse skupaj načrtno in
sistematsko pripelje do zasta-
ranja; tako, kot se to sicer obi-
čajno počne v »pravni in so-
cialni« deželi Sloveniji. Mor-
da toliko, da bosta hčeri te-
kom postopka postali tipič-
no travmatizirani odrasli Slo-
venki? Morda toliko, da se bo
s tem ukvarjal še četrti »va-
ruh človekovih pravic?« Ne,
ne bo se! Verjemite.
Pojav instituta varuha v tej
družbi sem že pred časom oz-
načil kot nekaj »kar pač mo-
ra biti, ker tako zahtevajo ljud-
ske množice, navidezen raz-
voj demokracije in pričako-
vana Evropa«, sedaj, v četrtem
letu brutalnega uradniškega
šikaniranja in zatiranja dveh
majhnih deklic (Daša, 11 let
in Asja, 8 in pol), pa lahko
povsem suvereno in uteme-
ljeno zatrdim, da varuh pri
nas ni le slepilo za naivne ter
»kruha, iger in pritoževanja
željne« državljane, temveč tu-
di sistemsko delujoč in sub-
tilen (zadnjemu stadiju pri-
toževanja žrtev birokracije re-
zerviran) vladni instrument za
temeljito zatiranje razvoja de-
mokracije, temeljito zaščito
inkriminiranih državnih
uradnikov ter temeljito in do-
končno zatiranje resnično po-
trebne pomoči žrtvam biro-
kracije. Sami ste mi, spošto-
vani gospod Hanžek, po se-
stanku junija letos stisnili ro-
ko in zatrdili, »da sicer razu-
mete, kaj se dogaja s pravica-
mi otrok pri nas, vendar pa
za izboljšanje stanja ne mo-
rete storiti ničesar, ker da ste
kot varuh samo politična fi-
gura«. To ni bila izjava »med
štirimi očmi«, temveč ste to
izjavili vpričo vašega namest-
nika in vpričo še treh članov
Društva Forum za pravico
otrok do obeh staršev. Poli-
tična figura!
V svojem tupredmetnem
dopisu ste potegnili enako po-
tezo, kot jo vlečejo vsi vaše-
mu uradu sorodni slovenski
organi (sodišča, CSD-ji, psi-
ho ambulante...) - navedli
(prepisali) ste navedke iz od-
ločitve enega od uradnih or-
ganov (v tem primeru sodiš-
ča v Celju) in z njimi zao-
krožili svojo vlogo v tej zgod-
bi (zgodbi o uspehu?).
Vašo vlogo v svojem prime-
ru in nasploh v tej družbi oseb-
no smatram kot golo zavaja-
nje naivnih, pritožujočih se
množic in metanje peska v oči
tistim, ki se v obupu zateče-
mo na vaš urad. V oporo nam
ponujate le kup prazne in za-
vajujoče retorike ter navaja-
nja navedkov. To suvereno za-
trjujem na podlagi svojih ter
na podlagi izkušenj premno-
gih diskriminiranih očetov, ki
so se (upravičeno) brezuspe-
šno in (nepričakovano) bre-
zuspešno obrnili na vaš urad.
STOJAN JEŽ,
Žalec
Ko ajda
dozori...
Na Slovenskem srečanju li-
terarnih ustvarjalcev, ki je bi-
lo meseca marca na gradu
Krumperk, so nam predstav-
niki Univerze za tretje živ-
ljenjsko obdobje »Lipa« iz
Domžal obljubili, da bodo v
naslednjem Zborniku Univer-
ze za tretje življenjsko obdob-
je objavili tudi najboljša de-
la Celjank. Obljubo so izpol-
nili. Izšel je Zbornik pod na-
slovom »Ajda zori«, ki obse-
ga 248 strani. Za objavo pe-
smi in drugih del so vsaki od
povabljenih avtoric namenili
po pet strani.
Pred kratkim so nas pova-
bili v Trzin pri Ljubljani na
vseslovensko srečanje pesni-
kov in pisateljev. Iz Celja smo
se srečanja udeležile Ljudmi-
la Conradi, Ivana Djesnič,
Ana Marija Justin, Cilka Lip-
nik, Marija Lipovšek Šuller,
Darinka Pavletič Lorenčak in
Ivanka Godec.
Svoje pesmi smo recitira-
le pred polno dvorano ob
spremljavi citer. V pozdrav-
nem govoru je župan Trzina
Tone Peršak poudaril, da
kultura krepi slovenski na-
rod in da bi brez nje težko
preživeli.
Ker so Trzinčani zelo pri-
zadevni in delovni, jim ob-
čina pomaga. Predsednica
»Lipe« in pisateljica gospa
Metka Zupan je skupaj z dru-
gimi člani pripravila pester
program, poln humorja. Za-
pel je tudi mešani pevski
zbor, ki je predstavil nekaj
narodnih pesmi.
Čudovito doživetje smo za-
ključili v prijetni kmečki re-
stavraciji. Pogostih so nas s
pestro ponudbo jedi iz ajde.
Druženje je bilo nepozabno.
Gostoljubni člani »Lipe« so
nas ponovno povabili k so-
delovanju. Povabilo smo z ve-
seljem sprejele.
IVANKA GODEC,
Teharje
ZAHVALE^
POHVALE
Martino-
vanje
članov DU
Celje
Spremembo moštva v vi-
no v vinorodni deželi, kakr-
šna je Slovenija, praznujemo
kot pomemben praznik. Ta-
ko smo se člani DU Celje od-
ločili za novembrski izlet, da
bi tudi mi počastili martino-
vo. Odpravili smo se na turi-
stično kmetijo Založnik na
Tinskem.
Kot je na teh izletih nava-
da, smo se najprej podali na
ogled Aqualune - termalne-
ga parka Podčetrtek in Term
Olimia. Tu so nas med stro-
kovno vodenim ogledom sez-
nanili z začetki delovanja
term, s sedanjo ponudbo in
podobnimi zanimivostmi.
Ker jesensko sonce ni ime-
lo prave moči, da bi nas do-
volj ogrelo, smo bili tembolj
veseli, ko smo vstopili v to-
plo ogrete in prijetne prostore
turistične kmetije Založnik.
Ob prijaznem sprejemu do-
mačih so nas gostitelji že pri
vhodu pričakali z okusnimi
domačimi prigrizki ter žga-
njem, ki nas je še dodatno
segrelo. Sledila je zelo obil-
na in okusna večerja. Zaba-
val nas je, pa še kako uspe-
šno, g. Jani Pirš, in to z glas-
bo in družabnimi igrami. Do-
živeh smo tudi krst mošta,
ki je postal vino, glavni ak-
ter tega dejanja pa je bil naš
predsednik, vsega spoštova-
nja vreden g. Jože Bučer. V
poznih večernih urah so nam
postregli z dobro kislo juho
z domačim kruhom. Bilo je
zelo veselo in vsi udeleženci
(dva avtobusa, okoli 100 ude-
ležencev) smo se zadovoljni
in prijetno utrujeni v zgod-
njih jutranjih urah vračali do-
mov, v objem domačih po-
stelj in sladkih sanj.
Nepozabno martinovanje
bom ohranila v lepem spo-
minu. Hvala organizatorju,
predsedniku DU Celje.
ŽEUKA VOVK,
Celje
Št. 48 - 29. november 2001
36
INFORMACIJE
St. 48. - 29. november 2001
ZA AVTOMOBILISTE
37
Končno plus
fja statistiko je pač treba
fdati in jo meriti s poseb-
jn vatlom, vendar je nes-
jriio, da je bila prodaja no-
avtomobilov oktobra v
fžavah EU boljša kot ok-
ibra lani.
to je po svoje veliko pre-
[lečenje in žarak, ki neti upa-
j, da se morda kmalu po-
fijo boljši časi. Oktobra so
EU prodali skupaj 1,2 mi-
ona osebnih avtombilov,
r je bilo za 8,3 odstotka
t kot v enakem lanskem
esecu. Prav oktober je očit-
p pripomogel k temu, da so
115 zabeležili tudi na deset-
psečni ravni (za 0,2 odstot-
iveč, skupaj pa 12,8 mili-
na vozil). Sicer pa so med
posameznimi trgi tudi letos
zelo velike razlike. Še naprej
je v minusu Nemčija, kjer je
bila doslej prodaja manjša za
1,2 odstotka (skupaj 2,8 mi-
lijona vozil), prav tako Itali-
ja, kjer je bilo kupcev v ome-
njenem času za 0,6 odstotka
manj). Še najbolje gre Veli-
ki Britaniji, kjer so letos pro-
dali 2,1 milijona vozil ozi-
roma za 10,1 odstotka več kot
v enakem lanskem obdobju.
Sicer pa kljub oktobrskemu
plusu prav velikih sprememb
med izdelovalci pač ni.
Največ še vedno proda kor-
poracija Volksvvagen (2,2 mi-
lijona vozil, plus 2,3 odstot-
ka), sledi ji skupina PSA (Ci-
troen, Peugeot) s prodajo 1,8
milijona vozil in kar 11-od-
stotnim povečanjem, tretje
mesto pa zaseda evropski
Ford s prodajo 1,4 milijona
vozil, kar pa je bil za 3,4 od-
stotka boljši rezultat kot v
enakem lanskem obodbju.
Japonske avtomobilske hiše
so v tem času prodale 1,3 mi-
lijona vozil oziroma za 6,4
odstotka manj, vendar je ta
skupina zelo heterogena.
Medtem ko je imela Mazda
v tem času kar 25-odstotni
minus, je Toyota svojo pro-
dajo povečala za 6,6 odstot-
ka. Slabo gre tudi južnoko-
rejskim tovarnam. Za svoje
avtomobile so letos našle 355
tisoč kupcev, kar je bilo za
19,8 odstotka manj kot lani.
Lagune na izredni pregled
l\idi francoski Renault se je znašel v druščini tovarn, ki kličejo svoje avtomobile na
ko imenovane izredne preglede zaradi morebitne napake.
Francoska tovarna bo pregledala več kot 76 tisoč novih lagun, saj bi se lahko zgodilo, da
pri posameznih avtomobilih nenadzorovano iztekalo gorivo. Gre za lagune z 1,9-litr-
[im dizelskim motorjem, ki so jih izdelali pred 19. julijem letos. Pri Renaultu pravijo, da
roški popravila ne bodo veliki, za lastnike pa sploh ne, saj jih bo plačala tovarna. Po
»sedanjih podatkih je v Slovenijil49 lagun z omenjenim motorjem; njihovi lastniki bodo
)vestila, kje in kdaj bodo pregledali njihov avtomobil, kmalu dobili po pošti.
Renault laguna z dizelskim motorjem mora na izredni pregled.
Peugeot 307 evropski
avto leta 2002
Vsako leto 55 avtomobilskih novinarjev iz 21 evropskih držav izbere evropski avto.
Letošnjo lovoriko oziroma naslov evropski avtomobil leta 2002 si je pridobil peugeot
307.
V letošnjem natečaju je bilo 29 avtomobilov, v finale se jih je uvrstilo sedem, naslov pa
je osvojil peugeot 307. Doslej je Peugeot že trikrat osvojil naslov evropski avto, in sicer
prvič leta 1969 (peugeot 504), drugič pa je to postal peugeot 405 (leta 1988).
Peugeot 307 je evropski avto leta.
VW gre na
internet
o internetu v avtomobilski industriji so
mnenja različna; zdi se, da se je v ZDA
prodaja preko spletnih strani dokaj prije-
la, medtem ko v Evropi ni tako. Sedaj no-
vo poglavje v uporabi tega medija piše
nemški Volksvvagen.
Največja evropska tovarna osebnih avto-
mobilov se je namreč odločila, da nakup de-
lov za avtomobile preseli na internet. Doslej
so tako menda kupovali že skoraj 80 odstot-
kov sestavnih delov v skupni vrednosti več
kot 50 milijard evrov, v prihodnje pa naj bi
bil ta odstotek še večji. V to mrežo bodo po-
vezali 5500 dobaviteljev, glavna oziroma naj-
pomembnejša prednost pa naj bi bil čas do-
bave. Ta naj bi se po napovedih v posameznih
primerih skrajšal kar za 95 odstotkov.
Nova
izvedenka
minija
Pri Miniju so tokijski avtomobilski sa-
lon izbrali za predstavitev najmočnejše
različice pri nas uradno še povsem nez-
nanega novega minija.
Predstavili so cooperja S, ki ga poganja
1,6-litrski bencinski štirivaljnik. Slednji raz-
vije 163 KM pri 6000 vrtljajih v minuti in
ima 210 Nm navora, po tovarniških podat-
kih pa potegne največ do 218 km/h in do
100 km/h v 7,4 sekunde. Ta hip še ni ja-
sno, kdaj se bo ta izvedenka pojavila na
trgu, vendar je verjetna cena, saj naj bi av-
to stal nekako 50 tisoč mark.
Št. 48 - 29. november 2001
38
ZA AVTOMOBILISTE
Aprila novi
VWpolo
Volksvvagnov polo se je
na avtomobilskem svetu pr-
vič pojavil leta 1975, tedaj
bolj v duetu z audijem 50.
Res povsem pravi polo naj
bi na cesto pripeljal leta
1981.
Tovarna je letos avtomo-
bil povsem prenovila oziro-
ma ga naredila na novo in se-
daj predstavlja četrto gene-
racijo. Ob tem pa pri VW ni-
so nezadovoljni s prodajo tega
avtomobila, kajti doslej so
jih naredili kar sedem mili-
jonov. To med drugim pome-
ni, da precej zaostaja za več-
jim golfom (okoli 22 mili-
jonov narejenih vozil), toda
neuspešen vendarle ni. Avto
ne skriva svojega porekla, ne
v oblikovalskem ne v tehnič-
nem pogledu. Spredaj zara-
di dvojnih okroglih luči pre-
cej spominja na manjšega lu-
pa, zadek je vsaj malo gol-
fov. Kot se za novo rojstvo
spodobi in kot postaja že na-
vada, je novi polo od pred-
hodnika daljši, višji in širši,
skratka, iz nižjega razreda po
tej strani sili v nekaj višji ali
nižji srednji razred.
Avtomobila je po novem v
dolžino za 387 centimetrov.
Očitno torej je, da se tudi po
tej strani spogleduje z gol-
fom, kar med drugim doka-
zuje tudi želja tovarne, ki bi
rada v polnem produkcij-
skem letu prodala 450 tisoč
avtomobilov. Tudi v notranjo-
sti je očiten napredek, saj se
polo dokazuje s temeljito iz-
delavo, dobro opremljenost-
jo (vse izvedenke bodo ime-
le serijsko servo volan, pa šti-
rikanalni protiblokirni zavor-
ni sistem ABS, po štiri zrač-
ne varnostne blazine, zatem-
njena stekla) ipd. Volksvva-
gen ponuja tri in petvratni iz-
vedenki in je nejasen pri na-
povedi o dodatnih karoserij-
skih variantah (prav je vede-
ti, da v sedaj še živeči varianti
ponujajo pola v kombijevski
oziroma karavanski izvedbi).
Motorna ponudba je seve-
da pestra, saj bo za začetek
na voljo sedem agregatov -
štirje bencinski in trije dizel-
ski. Osnovni bencinski je 1,2-
litrski trivaljnik, ki enkrat po-
nuja 55, drugič 65 KM, sle-
dita pa še dva 1,4-litrska mo-
torja s 75 oziroma 100 KM.
Pri dizlih se začne z 1,9-litr-
skim SDl (64 KM), nadalju-
je s 1,4-litrskim TDl, ki raz-
vije 75 KM in konča z 1,9-
litrskim TDI, ki zmore 100
KM. Prihodnje leto bo tovar-
na predstavila nov bencinski
motor FSl (neposreden vbrizg
goriva) s 85 KM in napove-
dano varčnostjo pri porabi.
Opreme so tri (trendline,
comfortline in highline), me-
njalniki prav tako (dva ročna
in avtomatski), zasnova pa se
ni spremenila (motor spredaj,
pogon prav tako). Pri VW pra-
vijo, da ima polo eno najvar-
nejših karoserij oziroma
zgradb, saj naj bi to dokazali
v številnih preskusnih trčenjih.
Na nekaterih najpomembnej-
ših evropskih trgih bo proda-
ja pola stekla v prihodnjih ted-
nih, pri nas ga lahko pričaku-
jemo aprila. O cenah je ta hip
še nemogoče govoriti, bo pa
polo s tremi vrati in osnovnim
bencinskim motorjem v Nem-
čiji naprodaj za okroglih 22
tisoč mark. Slovenski uvoznik,
Porsche Slovenija, napoveduje
atraktivne cene. Počakajmo.
Za novi VW polo napovedujejo atraktivne cene.
Fiesta šele poleti 2002
Ford je na letošnjem frankfurtskem av-
tomobilskem salonu predstavil novo fie-
sto.
Sprva je bilo dogovorjeno, da jo bodo urad-
no predstavili šele na spomladanskem salo-
nu v Ženevi, vendar so si premishli in tako
je bila prva premiera veliko prej. Sedaj pa
očitno prihaja do zastoja pri načrtih za za-
četek prodaje. Najprej je bilo rečeno, da bo
nova fiesta na trge zapeljala v začetku pom-
ladi. To se bo sicer tudi v resnici zgodilo,
vendar samo na nekaterih trgih, recimo v
Nemčiji, marsikje drugje, denimo pri nas,
pa jo bomo videli in kupovali šele poleti 2002
ali še kakšen mesec kasneje. Gre očitno za
novo strategijo, s katero želijo med drugim
zagotoviti tudi boljšo kvaliteto izdelave.
Ford avtomobil vsekakor nujno potrebu-
je, saj mu gre zadnja leta na evropskih trgih
dokaj slabo. Kako bo s cenami na sloven-
skem trgu, je seveda še mnogo prezgodaj go-
voriti.
Pomladitev lotusa esprit
Britanske avtomobilske delavnice v zad-
njih letih preživljajo hude čase, kajti kup-
cev je vse manj. Tudi Lotusu ne gre pose-
bej dobro in če ne bi tam izdelovali tudi
Oplovega speedsterja, bi bilo verjetno še
huje.
Kljub temu je tovarna nekoliko prenovila
svoj esprit, športni kupe, ki ga pri nas skoraj
ne poznamo. Tako so temu avtomobilu spre-
menili prednji in zadnji del (avto je dobil
dvojne luči), drugačna sta sprednji in zadnji
spojler, prenovo je doživela tudi notranjost.
Nove so tudi zavore, pri čemer koluti meri-
jo 32 centimetrov, medtem ko ostaja motor
povsem nespremenjen (V8, 3,5-litra in 354
KM, to pa zadošča za največ 280 km/h in
4,89 sekunde do 100 km/h). Avto bo v Nem-
čiji stal dobrih 158 tisoč mark.
St. 48. - 29. november 2001
NASVETI
39
ZDRAVNIK SVETU JE
Bolezen norih krav
Bolezen norih krav sploh
ij nova in nepoznana bo-
rzen, je pa res, da ni bila v
fedišču našega zanima-
ija, ker dolgo ni nikogar
grožala. Vendar so se stvari
premenile. V devetdesetih
jtih se je razširila nad Ve-
jic Britanijo kot teman ob-
ak, ki se je v začetku leta
lOOO razširil tudi nad osta-
j Evropo.
Od leta 1986, ko so bole-
en prvič prepoznali v Ken-
u (južna Anglija), je v 14 le-
ih prizadela dobre 3 odstot-
:e vse govedi v Veliki Brita-
liji (14 milijonov). Razširi-
a se je na Irsko, v Francijo,
vico, Nemčijo, Dansko, Por-
ugalsko, Italijo, Kanado, ne
a v Združene države Ame-
ike, kjer imajo stroge pred-
lise o odstranjevanju odpad-
;ov in nimajo ovac, ki obo-
evajo za podobno bolezni-
0. Bolezen se je širila z di-
stribucijo kontaminirane
bstne moke, ki je nastala iz
obolelih živali. Strokovnja-
ki predvidevajo, da je bole-
zen prišla v krog prehrane že
leta 1978, ko so na veliko pre-
delovali obolele ovce v kost-
no in mesno moko.
Bolezen pa je obstojala že
prej, pred temi industrijski-
mi časi pridelave hrane, ven-
dar so takrat poginjeno žival
zakopali v zemljo, saj ni nihče
/)rišel na tako »pametno« ide-
0, da bi okužene krave upo-
:abljal za hrano. Tako se je
logajalo, da so ljudje, ki so
pojedU obolele možgane ali
kostni mozeg, oboleli po 20
letih za čudno norostjo z iz-
gubo spomina. Šele v letu
1994 in pozneje, ko je obo-
lelo več kot 850 ljudi vsak
teden in so številni tudi umr-
li, je nastala panika v poli-
tičnih in strokovnih krogih.
Najverjetneje je bila to po-
sledica masovne prehrane z
mesom živali, ki so uživale
beljakovine, ki so jih proi-
zvedli iz okužene krvi in jo
servirali kravam kot koncen-
trat. Uporaba je bila prepo-
vedana šele 1998. leta, zato
si lahko le zamišljamo, kaj
vse se je dogajalo v letih svo-
bodnega trga in padanja cen
živemu mesu. Goveda so po-
jedla svoje okužene obroke
hrane že 2 do 3 leta pred tem,
ko se je bolezen sploh poja-
vila. Za razliko od človeka
se pri govedu bolezen pojavi
hitro, a pri človeku obstoja
doba latence ali mirnega spa-
nja tudi do 20 let in več. Ta-
ko človek nikoli ne ve, ali bo
in kdaj bo izbruhnila BSE ali
Kreutzfeldt-Jakobsonova bo-
lezen.
Odporni prioni
Bakterije in viruse uniči-
mo enostavno s sterilizaci-
jo, s pasterizacijo in dezin-
ficiensi. Zdravimo z antibio-
tiki, cepljenjem, serumi. Le
bacil antraksa se je pokazal
kot nekoliko nevarnejši za-
radi tvorbe odpornih spor.
S prioni pa je zgodba popol-
noma drugačna. Standardni
dezinficiensi so brez učin-
ka, prav tako segrevanje na
135 stopinj Celzija ni dovolj,
če to ne traja vsaj 20 minut.
Prioni so manjši od virusov.
Označujejo se z PrPiSc in Pr-
P/BSE. To so beljakovinski
kompleksi, ki se razmnoži-
jo v celici živali in se naha-
jajo v živčnih in limfnih ce-
licah, v vranici, kostnem
mozgu, v krvnih celicah itd.
V zemlji preživijo desetlet-
ja, zaenkrat pa še ni uspelo
popolnoma odkriti njihove
zgradbe in strukture. Od nor-
malno prisotnih v organiz-
mu se ločijo predvsem v pro-
storski strukturi in so odpor-
ni na prebavne encime. Nor-
malne prebavni encimi v
prebavnem traktu popolno-
ma razgradijo in s tem uni-
čijo. Bolezen pa se prenaša
tudi na ovce, koze, miši, prav
tako na golobe. Ne obolijo
vse živali, tudi goveda obo-
lijo le v 30 odstotkih, člo-
vek pa še 10-krat manj. Sre-
ča, znanje in občutek odgo-
vornosti so vzroki, da smo
tudi pri nas uvedli strog nad-
zor nad pridelavo in prede-
lavo mesa.
Prioni delujejo nenadoma.
Aktivirajo se kot bomba, ki
eksplodira in žival ponori, po-
stane nestabilna, izgubi koor-
dinacijo hoje. Možgani od-
povedo. Najbolj so ogrože-
ni ljudje, ki so uživali te naj-
bolj nevarne dele telesa na-
videzno zdrave živali (mo-
zeg, možgani..). Oboli le
manjše število ljudi, vendar
ker večina ljudi uživa meso,
se je to število tako hitro po-
večevalo. Dolgo ni nihče ver-
jel, da lahko takšna bolezen
preskoči ovire med vrstami.
Enakovredna
zamenjava
Poraba mesa se je že zmanj-
šala in se še bo. Pred dnevi
me je presenetil odgovoren po-
litik, ki je v radijski oddaji
dejal, da lahko varno uživa-
mo slovensko meso (se stri-
njam) kljub odkritju obolele
krave, saj bomo drugače sla-
bokrvni (neznanje). S tem je
nekritično zavrgel komentar
voditeljice programa, da so
tudi vegetarijanci zdravi in ži-
vijo normalno in zdravo. Re-
snica je, da se lahko živi zdravo
tudi z minimalnimi količi-
nam beljakovin živalskega po-
rekla. Samo vedeti je treba,
katera hrana vsebuje veliko
beljakovin in kako jo je po-
trebno kombinirati, da dobi-
mo vse esencialne ali za or-
ganizem potrebne snovi.
Če imate zdravstvene teža-
ve in ne veste, kako ravnati,
pišite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, za ru-
briko Zdravnik svetuje.
Na pohodu so polnovred-
na žita in semena, ki vsebu-
jejo od 15 do 18 odstotkov
beljakovin. To so pira, ka-
mut, ajda, leča, soja, zlasti
pa postajata vse bolj zani-
miva quinoa in amarant, ki
poleg tega, da vsebujeta vse
esencialne aminokisline, ne
vsebujeta glutena, ki povzro-
ča številne alergije. Koliko
obolelih krav Bomo še od-
krili, da se bomo odločili za
zdravo in polnovredno pre-
hrano?
Prim., dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
Ljubezen in kemija
Znanstveniki že dalj ča-
sa vedo, da ljubezen ni po-
vezana samo s čustvi in ob-
čutki, marveč tudi s kemi-
jo. Medtem ko si vrsta nav-
dušencev prizadeva odkri-
ti formulo ljubezni, pa je za-
nimivo odkritje o kemizmu
ljubezni prišlo iz laborato-
rijev z nasprotne strani At-
lantika, kjer so znanstve-
niki začeli prisegati na
skrivnostno »molekulo lju-
bezni.«
Skupini multidisciplinar-
nih ameriških strokovnja-
kov je uspelo zamajati tra-
dicionalno prepričanje o iz-
voru ljubezni. Ta se v skla-
du z najnovejšimi ugotovi-
tvami namreč ne rodi v sr-
cu, marveč v možganih, bo-
truje pa ji sinteza moleku-
le ljubezni, PEA (feniletial-
mina), amfetaminu sorod-
ne substance, ki sproži v člo-
veku romantične želje, na-
gone, hrepenenje, strasti in
občutke.
'Vselej, kadar plavamo na
oblakih, ko se nam zdi živ-
ljenje kot čarobna pravljica,
ko se počutimo kot v ljube-
zenskem filmu s srečno vse-
bino, ko se predajamo lju-
bezenski strasti, sanjarimo
o ljubljeni osebi ob zvokih
nežne glasbe, doživljamo ev-
forijo ponovnega snidenja z
fzbrancem svojega srca in v
podobnih situacijah, je v or-
ganizmu na voljo znatna ko-
ličina PEA. Pričujoča sub-
stanca človeka povede v sta-
nje nadzemske sreče in vzhi-
čenosti, ki ga je težko opi-
sati z besedami in obseči z
razumom.
Zanimivo je, da se znat-
na količina PEA nahaja tu-
di v čokoladi in njej sorod-
nih sladkarijah, dietnih pi-
jačah, v krvnem obtoku
srečnih zaljubljencev in v
sredstvih za hujšanje (sled-
nje nam lahko torej poja-
sni, zakaj človek, ko je
močno zaljubljen, izgubi
apetit in željo po hrani ter
se tako mimogrede znebi ka-
kega kilograma). Največ
PEA je v organizmu med or-
gazmom. Tedaj je visoka tu-
di koncentracija oksitocina;
hormona, ki se sproži pri
dotiku ljubljene osebe (v ča-
su nosečnosti pa je odgovo-
ren za laktacijo in dojenje).
Oksitocin nas zbližuje in
povezuje z ljubljenim bit-
jem. Pomemben je za ob-
čutek srečne pripadnosti,
spodbudnega partnerstva in
starševstva, botruje kontrak-
cijam maternice med poro-
dom in orgazmom, zavira
stres in kar je najpomem-
bnejše, ohranja nas v stiku
z drugimi ljudmi, zlasti s
tistimi, ki so nam pri srcu.
Obenem pa oksitocin spod-
buja tudi pozabljivost ter
zmanjšuje sposobnost logič-
nega mišljenja in sklepanja
(slednjega človek v ljubez-
ni praviloma res ne potre-
buje v zvrhani meri).
Pomanjkanje PEA v orga-
nizmu pa botruje emocional-
nim motnjam, ljubosumju,
posesivnosti in depresivno-
sti. Obenem pa ostaja tudi v
tretjem tisočletju v veljavi
prepričanje, da seksualna ak-
tivnost predstavlja pomem-
ben (pogosto celo bistveni)
element ljubezenske zveze.
Kaj je ADSL?
V zadnji številki odlič-
nega angleškega magazi-
na .net (več o spletni strani
kdaj drugič) sem prebral
članek, ki govori o slabih
rezultatih pri uvajanju
ADSL tehnologije med
uporabnike internet dosto-
pa v Veliki Britaniji. Med
branjem sem naletel tudi
na spletno stran, ki se uk-
varja s širokopasovnimi
povezavami, nosi pa zgo-
vorno ime Broadband-
help.com (www.Broad-
band-help.com). Široko-
pasovna pomoč, ali nekaj
takega, kajne?
Njen urednik, Rovvland
Baker, je izjavil, da so po-
razni rezultati pri prodaji
ADSL v Veliki Britaniji
plod dveh dejstev, in sicer
tega, da običajni uporabni-
ki internet v največji meri
uporabljajo za branje po-
šte in pregledovanje splet-
nih strani, kar jim dovolj
učinkovito in seveda dosti
ceneje omogoča klasični
klicni dostop, hkrati pa na
spletu še ni dovolj takšnih
vsebin, ki bi zahtevale ši-
rokopasovne povezave.
Stvar popolnoma drži in
tu mu ne morem oporeka-
ti. Zato sem si tudi pobli-
že ogledal to spletno stran,
ki se sicer ukvaga s širo-
kopasovnim dostopom do
Interneta v Združenem kra-
ljestvu, vendar hkrati po-
nuja dovolj univerzalnih
informacij za vse, ki jih ta
tematika zanima. Pred-
vsem pa je neodvisne na-
rave, kar je dandanašnji še
najbolj pomembno. Naj
pojasnim: z vsem dolžnim
spoštovanjem do ponudni-
kov ADSL in kabelskega do-
stopa, so informacije, ki jih
nudijo, usmerjene pred-
vsem v čim bolj uspešno
prodajo njihovih storitev.
To je popolnoma normal-
no. Težava pa nastopi, ko
je treba opozoriti poten-
cialnega kupca na morebit-
ne težave in ovire. Zato gre
prednost neodvisnemu vi-
ru informacij, kot je v tem
primeru Broadband-
help.com.
In kaj nam ponuja ta
spletna stran? Poleg za nas,
neuporabnih informacij o
britanskih ponudnikih, je
na voljo predvsem veliko
informacij, člankov, slovar-
ček izrazov in podobnih
stvari. Za resne interesen-
te je na voljo 10 vprašanj,
ki jih je modro postaviti po-
nudniku širokopasovne po-
vezave pred podpisom po-
godbe. Tu so še članki na
temo varnosti, zasebnosti,
mrežnega povezovanja in
kar je še tega, kakor tudi
povsem osnovne informa-
cije o samih tehnologijah.
Tu bodo na svoj račun prišli
tako začetniki, kot tudi na-
predni uporabniki.
Slednji se lahko nemara
vključijo tudi v enega iz-
med forumov in izmenja-
jo izkušnje, čeprav sumim,
da bo tudi v tem primeru
stvar bolj lokalno, torej bri-
tansko usmerjena. Kljub te-
mu sem ob pregledu foru-
mov našel nekaj povsem
splošnih rubrik o tehnološ-
kih težavah in ostalih stva-
reh, ki so interesantne tu-
di za nas in ne le za Britan-
ce.
Če imate čas in vas vse
skupaj zanima, lahko obiš-
čete še arhiv člankov, kjer
se bo našlo še kaj korist-
nega. Kakorkoli že, če se
bom v bližnji prihodnosti
odločil za nakup ADSL ali
kabelske povezave, si bom
ta naslov zapomnil.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
BIO KOLEDAR
St. 48 - 29. november 2001
40
MODA
Vročica visoiciii
visokopetniicov
Škornji z vrtoglavo visoko peto, ki pokrivajo meča,
odkrivajo ali zakrivajo kolena, so najbolj vroči hit pri
letošnjih zimskih obuvalih
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Decembra gre zares - če nas
do zdaj še ni nesramno za-
zeblo v noge, nas zagotovo
še bo. Zato je skrajni čas, da
se ozremo v »spodnje ogledalo
naše duše« - obuvala. In se
seveda vprašamo, le kaj ne-
ki... Odgovor je tokrat kot na
dlani oziroma stopalih: škor-
nji, škornji in še enkrat škor-
nji.
Ste zaprisežena modna nav-
dušenka? Potem stisnite zobe
in pozabite na udobno, stabil-
no zimsko obutev. Letos se bo-
ste - vsaj, kar se pozibavanja
na visokih petah tiče, prelevi-
le v labilne, krhke, senzualne
gospodične in gospe.
Modni svet je namreč zajela
prava vročica visokopetnih škor-
njev, ki pa se od lanskih in pred-
lanskih vendarle razlikujejo -
če ne že na prvi pogled, pa po
prefinjenih detajlih.
Kako spoznamo letošnje mo-
dele? No, ja, po ceni vsekakor.
ki zna biti včasih še bolj vrto-
glava kot visoka peta na njih.
Mimogrede - škornji s podpi-
som znane blagovne znamke
predstavljajo modofilkam ozi-
roma vsem lastnicam kupčka
eminentnih plačilnih kartic pra-
vi statusni simbol.
Gipsy Škornji
Yves Saint Laurent je deni-
mo oblikoval škornje v cigan-
skem stilu, vendar z vse prej
kot »gipsy« ceno: približno 800
tisoč tolarjev so vredni... In ni-
kar ne mislite, da jih v njiho-
vem milanskem butiku niso
prodali kar nekaj parov v ne-
kaj dneh!
No, pa se spustimo iz tren-
dovskih višav nazaj proti zemlji
- tudi v naših trgovinah se na-
mreč lahko kupijo lepi in su-
per modni škornji za spodob-
no ceno.
iViouiin Rouge
in vezalke na
nogah
Torej, kakšne so najbolj
opazne lastnosti letošnjih vi-
sokih visokopetnikov? Očitno
je film Moulin Rouge, vključ-
no z retro vzdušji viktorijan-
skega stila, vplival tudi na modo
letošnjih škornjev. Spogledljiva
črnina, pentlje, pozlačeni
gumbki, kovinski neti, usnje-
ni pasovi čez nart, zašiljene ko-
nice... ja, kar malce po sado-
mazo dišijo nekateri modeli.
Po vzoru kan-kan plesalk so
modni zavezalkani škornji, pe-
ta je asimetrično zavita ali tan-
ka, kovinska. Tudi barvitost se
je vrnila, pa dvobarvni kon-
trasti in kombinacije različnih
kvalitet usnja.
Z izrazitim erotičnim nabo-
jem so ustvarjeni škornji, ki se-
gajo nad kolena in atraktivni
pop-art vzorčasti škornji. Vas
tale trend, ki vsebuje tri pravi-
la: ne hiti v njih, ne hodi po
zaledenelem in...sploh ne ho-
di predolgo v njih, ni navdu-
šil? Nič ne de - tudi udobni
brezpetniki ali širokopetniki so
pri letošnjih škornjih v modni
milosti. Pa kdaj drugič še o
njih!
Gipsy škornji s kreatorskim podpi-
som Tom Ford za modno hišo Yves
Saint Laurent. Zakaj so nekaj po-
sebnega? No, morda zaradi cene.
Približno 800 tisoč tolarjev!
Luis Vuitton v stilu Moulin
Rouge.
Nagradno
vprašanje
novembra:
LETOS JE MODNA OBLE-
KA BABY DOLL. KAKŠNA JE?
a)	Na ramenih oz. pod pr-
smi nabrana, lahko okraše-
na z volanci;
b)	Ravno ukrojena, z našiti-
mi žepi, pasom in epoletami.
Št. 48. - 29. november 2001
NASVETI
41
KAJ BI DANES
KUHALI
Narastek iz mletega
mesa in ohrovta
Za 4 osebe potrebujemo:!
jlavo ohrovta, sol, 4 korenč-
f, šopek peteršilja, 600 g mle-
fga mesa, 125 g skute, 1 žlič-
10 gorčice, 2 žlički paradiž-
likove mezge, 1 dl piva, po-
ler, 150 g kisle smetane.
Zunanje liste ohrovta odstra-
jinio, druge liste odluščimo od
[Ocena. Oplaknemo jih pod vo-
li, nato jih eno minuto kuha-
mo v soljeni vodi. Liste pobere-
mo iz vode in jih ocedimo. Ko-
renje olupimo in grobo nastr-
gamo. Peteršilj drobno seseklja-
mo. Mleto meso zmešamo s sku-
to, gorčico, žličko paradižnikove
mezge, s korenjem, pivom in s
peteršiljem. Solimo in popra-
mo. Namastimo nepregomo po-
sodo in jo obložimo s plastjo
ohrovtovih listov. Na liste izme-
noma nalagamo plasti mesa in
plasti ohrovta. Posodo pokrije-
mo z aluminijevo folijo, ki jo
tesno pritisnemo k robu, da se
prilega. V pečici narastek pri 200
stopinjah pečemo 50 minut. Po-
tem odstranimo folijo. Pri 225
stopinjah pečemo narastek še
10 minut, da porjavi. Pečeni na-
rastek potresemo z enim nastr-
ganim korenčkom. V kislo sme-
tano zamešamo žličko paradiž-
nikove mezge, dodamo sol in
poper. Narastek ponudimo s
krompirjem v kosih, s smetano
si postreže vsak po okusu.
Zajec s
šunko
Potrebujemo 2 mlada div-
ja zajčka, 20 dag dimljene sla-
nine, 20 dag šunke, pol litra
belega vina, 1 dl bistre juhe,
0,5 dl olja, 3 vejice peteršilja,
vejico materine dušice, lovo-
rov list, sol, poper.
Očiščena zajčka narežemo,
prepikamo s slanino in sku-
paj s šunko, ki smo jo prej
narezali na rezance, denemo
v posodo. Dolijemo vino in
juho, dodamo olje in začim-
be. SoUmo, popramo in du-
žlmo na nizki temperaturi uro
[in pol. Preden postrežemo,
začimbe odstranimo.
Piše: MAJDA KLANSEK
Zdravilna moč sadja
Vsi vemo, da je sadje zdravo. Tudi če ga
kuhamo in predelujemo, mu ostane vsaj del
njegovih zdravilnih in krepilnih lastnosti.
Zato je dobro vedeti, kakšne zdravstvene
učinke imajo posamezni sadovi.
Kosmulje se obnesejo pri obolenjih žlez.
Češnje čistijo kri.
Robidnice odpravljajo slabokrvnost. V njih
je zelo veliko železa in fosforja.
Maline lajšajo bolniku temperaturo, pri zdra-
vih ljudeh pa poživljajo delovanje črevesja.
Ribez uživamo v zmernih količinah. Ve-
lik odstotek sadne kisline pospešuje izloča-
nje blata, v zmernih količinah pa so ribezo-
ve jagode eno najboljših čistil za kri.
DomaČe
krvavice
Pripravimo 4 kg slanine, 4
kg svinjskega mesa (jezik, sr-
ce, obrezline), 2 kg svinjske
krvi, 18 dag soli, 30 g popra,
10 g majarona, 5 g pimenta,
čebulo dodamo po okusu.
Slanino prekuhamo, nareže-
mo na kockice in prelijemo z
vročo vodo. Meso in mesne
obrezline prav tako prekuha-
mo in zmeljemo, nato pa zme-
šamo s slanino. Na masti spra-
žimo čebulo in jo zmešamo s
krvjo. V kri dodamo mleto me-
so, slanino in začimbe in vse
dobro premešamo. Rahlo na-
polnimo v debelo črevo. Klo-
base kuhamo na temperaturi
80 do 90 stopinj C uro in pol.
Z leseno palčko preizkusimo,
če so kuhane; iz njih se ne sme
pocediti kri. Posušimo jih na
palčki, nekaj pa jih zadimimo
na hladnem dimu.
Začinjen kis
Kis oplemenitimo z dodatki zelišč, česna, čebule, popra,
pripravimo pa lahko tudi sadni kis, ki je izvrsten za marini-
ranje mesnih jedi.
Lovorov kis
V	5 litrsko steklenico s širokim grlom nadevamo: 20 li-
stov lovora, 10 strokov česna, 10 malih glavic čebule (šalot-
ke), 30 zrn popra, 1 feferon, 2 žlici soli, rožmarina in mate-
rine dušice po želji.
V	steklenico nalijemo vinski kis, premešamo in pustimo
na sobni temperaturi mesec dni. Steklenica mora biti do-
bro zaprta. Nato kis precedimo skozi gosto sito in prelije-
mo v manjše stekleničke.
Aromati-
zirano olje
v kis in olje skupaj ali eno
za drugim vmešamo nekaj
strokov česna in vejico rož-
marina, dodamo pikantno
papriko in male sveže fefe-
rone, liste lovora in zrna po-
pra. Na koncu dodamo še ve-
jice mete in melise.
St. 48 - 29. november 2001
42
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 48. - 29. november 2001
MALI OGLASI - INFORMACIJE
43
Št. 48 - 29. november 2001
44
MALI OGLASI - INFORMACIJE
St. 48. - 29. november 2001
INFORMACIJE
45
Št. 48 - 29. november 2001
46
ZA RAZVEDRILO
St. 48. - 29. november 2001
INFORMACIJE
47
VODNIK
I Gledališče
jLG - 7. 12. ob 19.30 za
0nma premiera in 8. 12.
119.30 slavnostna premie-
dan odprtih vrat - Moje
je je v Zvorniku ostalo,
mladinski center Celje 30.
ob 20. uri umetniško li-
. farni večer La vie en rose,
, gledališko predstavo Davi-
i |vra rdečelasa smrt.
I Hmeljarski dom Šempe-
f 1. 12. ob 19. uri komedi-
I »Ko gre telefonistka na
C«, gledališča Zakajtako.
Muzej novejše zgodovi-
}- Hermanovo gledališče
iliklavževe lutkovne pred-
ave: 4. 12. ob 17. uri Volk
sedem kozličkov, Lutkov-
»skupine Sirova luknjica iz
ubljane, 5. 12. ob 17. uri
I Žogica marogica, Lutko v-
iga gledališča Maribor.
Koncerti
Dvorana Tri lilije Laško
]. 11. ob 19.30 Dorijev ve-
ir - koncert ansambla Dori
gosti: Pop designom, Alfi-
m Nipičem, Nušo Deren-
l, Francem in Natašo Mi-
elič...
Dvorana Hmeljarskega
jma KZ Šempeter 4.12. ob
0.	uri koncert »Življenje je
ot pesem« z Majdo Petan in
jenimi gosti.
Kulturni dom Šentjur 30.
1.	ob 19. uri koncert an-
imbla Vitezi Celjski.
Razstave
Pred Hmeljarskim inšti-
itom v Žalcu je od danes
) sobote, 2.12., Društvo Iju-
teljev malih živali pripra-
lo razstavo malih živali.
Galerija likovnih del mla-
ih na Starem gradu Celje
0. 11. ob 18. uri otvoritev
Bzstave likovnih del učen-
lev OŠ Pinka Tomažiča iz Ko-
ra.
Kulturni center Laško 3.
2.	ob 10.30 otvoritev raz-
stave slikarskih del karika-
turista Boža Kosa.
Občasni prostori Muzeja
novejše zgodovine 3.12. ob
18. uri odprtje razstave »Kaj
ni muzejski predmet?«
Osrednja knjižnica raz-
stava Stare celjske gostilne,
do 31. 1. 2002.
Likovni salon razstava
Out Of The Blue, Tanje La-
žetič in Dejana Habichta.
Pokrajinski muzej Celje
razstava Srednjeveški tlakov-
ci, do 31. 1. 2002 in razstava
mojstrice Marte Lukaščik
Čipka iz babičine skrinje, na
ogled do 24. 12.
Galerija Otto »Prijateljeva-
nja 2001«, do 31. 12.; Galeri-
ja Mik Celje Ivana Andič-To-
dič, do 19. 1. 2002; Galerija
Borovo - prodajalna Heinz Ot-
mar Gorišek iz Berlina, do 5.
12.; Galerija Volk Matej Če-
pin, do 30. 11.; Etol Toni Ka-
stelic, do 30. 11., od 1. 12.
naprej Alica Javšnik; avla
Splošne bolnišnice »Prepre-
čevanje odvisnošti« do 1. 12.
in od 1. 12. naprej »Aids in
preventiva in svetovni dan in-
valida«; Cinkarna »Vode«, fo-
tografije Francija Horvata, do
30. 11.; Krekova banka Vla-
do Renčelj-Ver, do 30.11.; Ga-
lerija Zavoda za zdrav, vars-
tvo dr. Rajko Livio; Kulturni
klub Ivan Cankar Zdenka
Vinšek, do 31. 12.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog Prometna
pot v Hermanov brlog. Stari
pisker Zatirani, a nikdar po-
teptani; atelje Josipa Pelika-
na Celje, ki ga ni več.
Ostalo
Muzej novejše zgodovi-
ne - Miklavžev bolšji sejem
bo 1. 12. od 9. do 12. ure.
Avla dvorca Novo Celje -
adventni sejem 2., 9., 16. in
23. decembra med 10. in 18.
uro.
Velenjski grad - pravljič-
ni nedeljski dopoldnevi v prav-
ljično urejeni rondeh. 2. 12.
ob 10. uri bo Anica Podlse-
nik pripovedovala eno izmed
dolinskih bajk o Beli ženi.
Likovni salon 29. 12. ob
18. uri »Pogovori z umetni-
ki« z gostoma Tajo Lazetič in
Dejanom Habichtom.
Ustvarjalne
delavnice,
seminarji
Muzej novejše zgodovi-
ne - demonstracije v muzej-
ski ulici obrtnikov 4.12. od
10. do 11. ure in od 16.30 do
17.30 predstavitev frizerja
(Vinko Tanjšek).
Pokrajinski muzej Celje
- otroške likovne delavni-
ce (izdelava čestitk, odtisko-
vanje čipke, izdelovanje okra-
skov...) 4. in 5. 12. od 16. do
17.45.
Kulturni klub Ivan Can-
kar Celje do 15. 2. 2002 te-
čaj ženskega frizerstva in ši-
viljstva.
Mladinski Center Celje 29.
11.	od 16. do 17.30 angleški
tečaj, od 17.30 do 19.30 jo-
ga, ob 20. uri predstavitev
kulturne dejavnosti Dijaškega
doma Celje; 30. 11. od 18.30
do 20. tečaj švedščine, od 15.
do 18. likovna delavnica; 1.
12.	od 16. do 18. novinarska
delavnica, od 18. do 19.30
tečaj švedščine in od 16.30
do 18. aerobika; 3.12. od 15.
do 16.30 tečaj nizozemšči-
ne, od 16.30 do 19. tečaj ši-
vanja in krojenja, ob 18. uri
antropološka delavnica na
temo nacionahzem, rasizem
in religija in od 20. ure na-
prej tae-bo; 4. 12. od 16. do
17.30 tečaj italijanščine, od
5.30 do 21.30 plesna šola Po-
wer dancers, od 20. ure na-
prej tae-bo.
ISCEMO DOM
Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v
Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/
zonzani. Odpiralni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12. do 16. ure.
V Dol Suhi pri Rečici ob Savinji so
6. novembra našli tega dveletne-
ga križanca.
V Pečovniku so 7. novembra našli
petletnega križanca.
V veterinarskem centru Celje so 17.
novembra prevzeli enoletnega kri-
žanca.
V Gračnici pri Rimskih Toplicah so
22. novembra našli nemškega ov-
čarja.
Istega dne so tam našli tudi 7-
letnega križanca.
V Šmartnem v Rožni dolini so 26.
novembra našli 5-letnega križan-
ca.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 1. decembra na
pohod od Suhega Dola, Smrečja do Vrha nad Rovtami (Vrh
Sv. Treh kraljev). Odhod iz Celja bo ob 7. uri z avtobusne
postaje ob Glaziji.
9. decembra bo tradicionalni pohod na Tišje. Odhod bo
ob 6.20 z železniške postaje v Celju.
15. decembra bo pohod po Šentiljski poti. Na prvi del
poti se bodo podali ob 6.30 z avtobusne postaje ob Glaziji.
22. decembra bo tradicionalni pohod na Javornik. Od-
hod iz Celja bo ob 6. uri z avtobusne postaje ob Glaziji.
Prijave in informacije po telefonu (03) 545-29-27.
Planinsko društvo Celje - mladinski odsek vabi to so-
boto, 1. decembra mlade od 12. do 18. leta na pohod na
Lisco. Odhod bo ob 7. uri z železniške postaje Celje.
Planinsko društvo Celje in Planinska sekcija Društva
upokojencev Dolgo polje vabita na 21. spominski pohod
od Litije do Tišja, ki bo 9. decembra. Prijave sprejema PD
Celje, telefon 5416-727.
KINO
Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 29. 11. do 5. 12. ob 16., 18.30 in 21. uri Kaj
ženske ljubijo.
Mali Union: od 29. 11. do 5. 12. ob 17. uri animirani film
Izgubljeno cesarstvo, ob 19. uri Kruh in mleko ter ob
20.30 Ameriška ljubljenca.
Metropol: od 29. 11. do 5. 12. ob 16. uri Ameriška ljub-
ljenca, ob 18. in 20.30 Obračun, od 30. 11. do 1. 12. ob 23.
uri Kaj ženske ljubijo ter 1. 12. ob 10. uri v matineji Iz-
gubljeno cesarstvo.
Kino Žalec 30. 11. ob 20. uri Izgubljene duše, 1. in 2.
12. ob 18. uri Cukr in poper ter 1. in 2. 12. ob 20. uri
Moulin Rouge.
Kino Šmarje - 30. 11. ob 20. in 2. 12. ob 18. uri Hitri in
drzni.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Poslovni sekretar: Vera Orešnik
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 000,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič, Gašper
Domjan, Janja Intihar, Bojana
Jančič, Brane Jeranko, Gregor
Katič, Sebastijan Kopušar,
Alma M. Sedlar, Urška
Selišnik, Branko Stamejčič,
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Uredništvo: Simona Brglez,
Nataša Gerkeš-Lednik, Mateja
Podjed, Simona Šolinič, Tone
Vrabl.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio(s'nt-rc.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Carmen Koprivica, Vesna
Matjašič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Krizni center
za mlade
Smo varna hiša na Ipav-
čevi 8 v Celju, lahko nas po-
kličeš na telefon 548-60-70.
Imaš problem? Čutiš stisko?
Pridi kadarkoli! Z nami se
lahko pogovoriš, dobiš in-
formacije in bivaš tudi do
21 dni! Ne ostajaj sam! Poiš-
či nas, vrata Kriznega cen-
tra cr> mnrrla \/r3ta 17 cticlrol
Št. 48. - 29. november 2001
48
ZANIMIVOSTI
Kučan napihal
za tri litre
\ A .1 V i: C
stari steklarski navadi, da je pri prvem
obisku ob steklarskih peči treba prijeti za
steklarsko fajfo in iz žareče kepe stekla
napihati balon, se ni izneveril tudi pred-
sednik države Milan Kučan.
Zaradi navdušenja, morda tudi sramežlji-
vosti, pa so mu steklarji pozabili povedati,
da mora za toliko litrov, kolikor je napihal
balona, plačati pijače. Na njihovo srečo te-
ga ni pozabil predsednik in najbrž so tisti
trije litri že stekli po grlih. Žeje najbrž niso
pogasili, saj je vročina ob steklarskih pečeh
velika. Poleti se povzpne celo čez 50 sto-
pinj.
Včasih je v Steklarni Rogaška delalo od
500 do 600 steklopihalcev, danes jih je le še
270. Včasih je bilo tudi tako, da se je poklic
prenašal iz roda v rod, danes pa takšnih pri-
merov ni več veliko. Tudi kakšnih posebnih
privilegijev nimajo več steklopihalci, čeprav
so, tako vsaj velja za slatinske, pravi mojstri
svojega poklica. Znajo delati izdelke, ki jih
niso sposobni narediti nikjer drugje po sve-
tu.	JI, foto: GD, DJ
(iitiniitaM
Il OOtlisoDauk
tava 2
,».' ? Jp Pi m (»P ifeteaitft
fld ■ it) do f f!» oA ft^aiaii
i>/. f>< V
Rttviia H koroškem
ndSOOih nlaifhfiilhi
aJ A.fKtiim.mvmi
E R^
Prima C&C
i: N \ li !
Alpsko mleko, :,vv ji
145,W
Doiiiaci kekg. toj^iti
859,00
Namizna margaiiia,
89,90
Cockia, m J31
159,00
Najprej so mojstri pokazali, kako se streže tem rečem...
...potem pa je poskusil še predsednik. Za prvič je bilo kar v redu.
[2 lesnim
PC LEVEČ, tel.-03 54719 23

JEDILNA
GARNITURA
RICHARD
ii miMl I 64,990 SIT
Jabolčni nektar Y0
ijhiilko in b-jieg. 11

Kra.ski pršut
bi^/: k^i^fi. 1 ke. Kras
UCK i: L I ! A r0SKRH!V10 M
MOŽEN DOKUP
STOLOV
KDOR IIE !
a
ZIDA SAM,
PRIDE Z KAM!
II
STANOVANJSKA ZADRUGA ATRIJ z.O.O.
Lova 1. 3000 CELJE
http: www.sz-ati1J.si
e-mail: sz-citrij@siol.net
tei.:03 42 63 no
NOVA STANOVANJA V CEUU
IT« si" r.r,"i» r r
TTiSil Tm-tf.' -
INFORMACIJEiOSI 211074.034263120
CMCefe

^ Kosovelova H, Celje
PtESKAHSlMO
FASADiRSTVO
OS6 im
03/490 oasa
t5,l

m
Št. 48. - 29. november 2001