300 Dopisi. Iz Dunaja JiO. sept. — Kar se je bralo po časnikih o prošnji Žumberčanov in Marij edolcev zastran zedinjenja s Kranjsko Vojvodino, to smo tu na Dunaji po graničarskih učenikih že neke dni poprej izvedeli. Reč ta se morebiti komu čudna dozdeva, člo- veku pa, ki okoliščine pozna, je čisto naravna. Svet dandanašnji ne spava več, — ne! — gleda, opazuje, in tudi hrepeni po tem, kar se mu dopada. Ravno hrepe-njenje Žumberčanov in Marijedolcev po zedinjenju a Kranjskim pak je glasno govoreče in častno spri-čalo za tiste gospode izmed našega naroda, ki so se trudili in se še trudijo po Metliškem za ljudski blagor. Ravno moja malenkost je že pred leti enkrat o rajnem dekanu g. V i ne. Vovk-u zapisala, a o njegovi marljivosti in delavnosti po Metliškem bodo še čez leta in leta mrtvi kameni govorili. Izgledi, ki se vidijo tudi dandanašnje zlasti v Suhorju in Dragatušu, niso li tudi oni dovolj mikavni, da se ozirajo sosedje sem čez meja na našo zemljo, in hrepenijo popolnoma naši biti? Zna-biti da drugi o tem drugač mislijo; jez si ravno zapisane misli vendar ne dam izbiti iz svojih možganov. — Zdaj pa še nekaj. Nek dopisnik je v „Slov. Nar." razlil tudi čez nas slovenske učenike svoj žolč. Ce bi bil pisal resnico, bogme! da ne bi bil zinil besede o tem; ker je pa lagal na debelo, ne morem si kaj, da bi temu tudi javno ne govoril nasproti. Pripovedoval je nekaj o „sukanju plaščev po vetru". Mogoče, da ga suče on sam, in tako je meril druge po svojem lastnem kopitu. — Pravil je tudi o „cilindrih" in „cvi-kerjih". Izmed kranjskih učiteljev ne nosi tudi eden ne „cvikerja" in ne cilindra; sploh se ne spominjam, da bi kdaj kdo izmed slovenskih učenikov a „cvikerjem" v šolo dohajal. Ce morebiti kdo o kaki priliki cilinder na glavo dene, — mislim, da to vendar še ni taka pregreha, da bi se zavoljo njega že smela cela kopa laži javno med svet trositi. Jez vem, da nekteri prvi rodoljubi češki nosijo včasih tudi frak in cilinder, vendar še nisem slišal, da bi jim bil kdo v časnikih očital. — Kar se edinosti tiče in sloge, ponovim še enkrat, kar sem v 33. listu pisal, da smo si vsi slovenski učeniki posebno prijazni. To se godi vsaj v obraz. Mogoče, da je tudi kak „ Judež" vmes; toliko slabeje in sramot-niše pa je za-nj, Če se plazi med nami kakor volk v ovčji obleki. — Kar pisavo rodovinskih imen zadeva, ne bom ugovarjal, da so imena nekterih učenikov po nemški pisavi v dotičnem šolskem zaznamku pisana. So jih li učeniki sami tako zapisali, tega ne vem; in če so jih, naj se ne sramotijo potem zavoljo tega vsi drugi učeniki! Za trdno pa tudi vemo, da je en slo-vensk učenik lastnoročno svoje ime drugače zapisal v dotično polo, kakor je v zapisniku natisnjen. Tiskar-nica marsikdaj v naglici kaj naredi, kar marsikomu ni všeč. — Ako pa po javnih krajih ne hodimo z našo narodnostjo „hauzirat", naj se nam to ne šteje za zlo; kajti poslani smo v Beč na uk in za nič druzega. — Toliko o tem; pripravljen sem pa k temu dostaviti še kaj, ako bi kdo ravno zahteval. — Prijazni pozdrav ljubim slovenskim rojakom! J. Levičnik. Iz Zagreba 10. sept. — „Bana imamo!" Baron Rauch mu je ime. V včerajšnji seji deželnega zbora je prisegal. O instalaciji njegovi, pri kteri je škof Soic nosil veliki zvonec (prevzvišeni škof Strosmajer v Dia-kovu premišljuje Rauchovo glorijo), ste v mnogih časnikih brali velikanske reči, in zakaj bi ne bile bile! saj je bilo za slavoloke, zastave, dekoracije, osvečavo, ban-derje in druge komedije iz deželnih novcev potrošenih nad 30.000 gold., vrh tega pa so Magjaroni iz svojega žepa za okinčanje hiš, osvečavo itd. darovali morebiti še kakih 50.000 gold. Ni tedaj čuda, da je Zagreb na videz bil sijajen; al niti duha niti sluha o navdušenosti naroda ni bilo; le obligatni živio-klici so se sem ter tje culi, in sprevod bana bil je prav tako ti-hoten kakor da bili — verjemite mi — mrliča peljali. To je ban Rauch sam prav živo čutil, kajti za slavnostno" instalacijo podaril je siromakom zagrebškim 301 ubozih 500 gold., uboga dežela hrvaška pa je morala iz svojih žuljev žrtovati mnogo tisoč forintov. Magjar-orszag je tako hotel! Iz Laškega trga 9. sept. — „Slov. Nar." je prinesel dopis, v kterem je bilo naznanjeno, da se tudi v našem trgu narodna čitalnica ustanovlja. Prišel je čas, da svojo obljubo vresničimo i to narodno ognjišče 19. dan t. m. ob 6. uri otvorimo. Uljudno se vabijo vsi domorodci, da bi se svojo nazočnostjo počastili i pozdravili nov cvet narodnega razvoja. Kdor se v našo čitalnico vpisati želi, naj se pri gg. trgovcih G. Els-bacherju i Fr. Orožnu v Laškem trgu oglasi. Prosimo, pridite v prav obilnem številu; srčno nas bode veselilo. Odbor. Iz okolice Celjske 10. sept. [Kisla voda v Slatini) ne teče ječ za Slovence, ampak za „verfassungstag-lerje". Čudno, in vendar je tako! Prišel je namreč 7. avgusta iz naše okolice neki krčmar v domači obleki v Slatino, da bi bil kupil nekoliko steklenic kisle vode. „Je ni" — je dobil za odgovor. Možu se to čudno zdi, a vendar bi bil rad dobil nekoliko fiašk slatinske vode. Brihtna glava misli in misli, da bi jo vendar dobil, in izmisli si v hipu, da jo mora imeti za „verfassungs-tag" celjski, ki je bil drugi dan. In ko to izreče, ponudi se mu flašk na kupe l Tako dalječ tedaj segajo privilegije nemških ^liberalcev", da se jim toči voda slovenske zemlje, kolikor je hoče, „klerikalec" pa bi moral žeje konec vzeti. Mi jim sicer prav iz srca privoščimo cele čebre kisle vode zato , da bi jih iztrebila tako, da se jim možgani izvedrijo in da spregledajo, da tudi Slovencem grejo narodne pravice. Iz Celovca. — Društvo sv. Mohora razposlalo je ravnokar udom svojim 7 knjig. Iz Notranjskega. — Dan danes je o vsakej stvari porazumljenja treba; ne bo tedaj odveč, ako opomnimo, da tiste bukvice, ktere so bile v „Novicah" stran 281. omenjene in so za vsako županijsko knjižnico ali pisar-nico neobhodno potrebne, res vse napovedane postave obsegajo, samo štirih ne, in te so: trgovski zakon, zakon za koša rje (kramarje po hišah), kazenski zakon in red kazenske pravde ne*); te knjige si mora vsaka županija še posebej omisliti. Tudi več druzih postav je županijam potreba; te so: zidarski ali stavbenski red, sejmski red, lovska postava, postava za zidanje in obdržanje šolskih poslopij**) itd. itd. Sno — ki. Iz Ribnice. — Ko so bili milostljivi knezoškof 24. dne u. m. pri nas, da so birmali, obljubili so za veliki oltar krasne naše cerkve velikodušni dar 1000 gld. Ni nam treba dostavljati, s koliko radostjo se je ta novica hipoma raznesla po vsej ribniški dolini. Iz Cerknice 9. sept. — Včeraj smo obhajali pri nas cerkveno godovanje (žegnanje). Počastila nas je precej velika družbica tujcev; omeniti pa moramo posebno „Sokolov" iz Planine in Postonje. Popoldne se je zbralo veliko ljudstva pri „Mesarju". Tu so se na-pivale zdravice predragim gostom, našemu domoljubnemu županu, pevcem itd. Naši in postojnski pevci so se vrstili v petju, kar je napravilo prav živahno gibanje do poznega večera. „Sokolom" preprijazno spre-jemanim se nikjer ni nič zalega zgodilo. To naznanjamo pa še posebno zato, da ves svet izve, da naš kraj in naše ljudstvo ni nikomur nevarno, in to je *) Da te postave zdaj Se niso natisnjene v predalcekih omenjene knjige, vzrok je ta, da tiskar ne tiska knjig zato, da bi jih imel sam za-se v hramu , ampak tiska jih za prodaj. Unidan pa smo povedali, da komaj 20, reci: dvajset iztisov že davno natisnjenih je Se le prodanih. 'mmmt_ •*) Mnoge tu omenjenih postav so tako zastarale, da nimajo .prave veljave več in tedaj tudi tiska niso vredne. Vred. djansk dokaz, da je bil prav prazen strah tukajšnjega kantonskega glavarja in pa mestnega župana ljubljanskega zarad izgreda ^Sokolovega" v Cerknico! Cerklje 7. sept. -f- (7tas/a$m7o dopisa v 35. listu „Novic".) Mi smo hvaležni, da smo pošto dobili; vsaj nam vsak pondeljek, sredo in soboto poštni sel iz Kranja prinaša vse, kar je naše; al pismonoše nimamo, in zato nikdo po pravici tirjati ne more, da bi mu pismo že isti dan izročeno bilo, ker ni vselej priložnosti, pismo v to ali uno vas poslati. Kar g. ekspeditorja tiče, lahko očitno rečemo, da je poštar g. Andrej Vavken ž njim prav jzadovoljen, ker službo svojo vestno opravlja. Šenčur 8. sept. R. — Kakor so drugod v ljudskih"7' šolah po deželi pri konecietni preskušnji duhovniki ali prej ali kasnej izpraševali otroke iz krščanskega nauka, tako je tudi tu v Šenčurji duhovni pomočnik eno uro pred izpraševal otroke vpričo svojega župnika. Ker so pa tukajšnji duhovniki pozvedeli, da je naš okrajni šolski nadzornik gosp. Derbič drugod take v zaznamek ali posebej zapisana znamenja napredka kot neveljavne „rdeče" prečrtal, jih tukaj, se ve da niso zapisali v zaznamek, in gosp. Derbič je v svoji sveti jezi, ker ni imel kaj prečrtati, to-le opombo zapisal v zaznamek: „Von Seite des H. Schulkatecheten ist demonstrativer Weise heute vor der bestimmten Zeit zur Abhaltung der offentlichen Schulprufung aus dem Religionsunterrichte, der iibrigens sehr sparlich ertheilt wurde, vorge-nommen worden. Zu der offentlichen Schulprufung er-schien der Religionslehrer nicht, und es wurde aus der Religion keine Classifikation eingestellt. K. k. Bezirks-Hauptmannschaft Krainburg als Schulbehorde am 31* August 1869." — Pustivši vse drugo na strani in tudi presojo izvrstne logike te nemške opombe vprašamo samo g. Derbiča: od kod neki ve, da se je krščanski nauk „sehr sparlich" delil? Sta mu boje to naša ovaduha in njegova zvesta adjutanta sporočila? Naj bi bil on rajši poprašal otroke same, a ti mu bi bili gotovo v obraz povedali, daje duhovnik, kot učitelj krščanskega nauka, o začetku šole redno hodil podučevat v šolo; potem je skozi deset tednov vsaki dan in še celo ob nedeljah celo uro podučeval, in kasneje še zmirom, kolikor se mu je potrebno zdelo, hodil v šolo ponavljat nauk z otroci, da ga niso pozabili. Vestno lehko rečemo : da več kot polovico otrok tega krščanskega nauka, ki se v ljudskih šolah uči, bolje znajo, nego marsikter šolski nadzornik sedanje dobe. Naj bi bil g. Derbič nazoč pri tej preskušnji, slišal bi bil, kako gladko je vsaki vprašani odgovarjal, tako da so gosp. župnik, popolnoma zadovoljni s podukom, očitno pohvalili otroke in kateheta. Nam je resnica čez vse, zato ni nam molčati, kader gre za-njo! iz Ljubljane. — Deželni zbor kranjski se začne jutri (v sredo). Ob 10. uri je slovesna maša v stolni cerkvi; začetek zboru je potem ob 11. uri. Obravnave zborove se še le drugi dan, to je, v četrtek ob 10. uri prično s tem, da se potrdi volitev novih poslancev, in potem volijo odbori za različna zborniška opravila. — Grof Koronini seje ravnokar odpovedal poslanstvu. Gosp. grof je podedoval veliko bogastvo in zato menda popusti službo cesarsko in poslanstvo deželno. — Dr. K lun pa se še ni odpovedal poslanstvu; „Laibacherica" nezaupnico volilcev njegovih stavi nasproti zaupnici tržaške zbornice trgovske; al to je kikes kokes; vsled novih zborničnih pravil ga je imenovala le za „dopisa-joČega uda", in to menda zato, da bi Tržačanom — pomogel do železnice Predelske, ker je v ministerstvu trgovskem. Hine illa glorija! — „Kdor trka, nazadnje vendar kaj iztrka". Deželni zbor kranjski, kakor je znano našim bralcem,, ni bil s tem zadovoljen, kakor so vsled sklepa cesar- 302 skega od leta 1864. prejšnja finančna direkcija in ces. kantonski predstojniki odpisavali davek. Pritožil se je na Dunaj za tega voljo, in dosegel je zdaj, kar bi bilo vsled milostnega cesarjevega ukaza moralo že vsa ta leta biti, da minister denarstva ukazuje cesarskim go-sposkam, da se vprihodnje noter do nove davkovske vredbe zemljiščini (gruntni) davek znižuje ali odpisuje na dvojno stran, namreč davek celim okrajem, soseskam in posamesnim gospodarjem, ki so preobloženi z davkom, — in pa davek takim, ki so po slani, toči, povodnji ali družin poljskih uimah škodo trpeli; kolikor se unega davka odpiše, se ima odpisati koj naprej, to je, že v začetku novega leta, ne pa h koncu leta, da bi ga preobloženi kmet moral plačati, potlej pa še le nazaj dobil, kar je plačal čez svojo moč; odpisi davka zavoljo vremenskih nesreč pa se ve da se godijo še le po nesrečah. — Postave, ki jo je deželni zbor lanski sklenil o ravnopravnosti slovenskega jezika v šolah, ministerstvo ni potrdilo, marveč jo — kakošna ironija! — odbilo prav s tistim §. 19., po kterem je deželni zbor zahteval pravico slovenskemu jeziku. Deželnemu zboru tedaj, ker ni dobil pol kosa kruha, ki ga je zahteval, ne ostaja zdaj druzega, kot to, da zahteva celi kos za narod svoj. — V pripomoč slovenskemu gledišču v Ljubljani bode deželni odbor predlagal prihodnjemu deželnemu zboru, naj iz glediščinega zaklada dovoli za prihodnje leto 1000 gold., in sicer 500 gold. za učilnico glediščino, 200 gold. za razpis nagrade za izvirno, resno ali žaloigro, 50 gold. za razpis nagrade za besede operete, 150 gold. pa za razpis nagrade za glasbo k tej opereti, in potem še nagrado po 50 gld. za dve šaloigri. — Kar so pisarili nekteri dunajski časniki in po njih tudi drugi o shodu slovenskih poslancev v Ljubljani in njihovih sklepih, so vse napačne čenčarije. Kak slediih je vjel tu ali tam kako besedo, in brž je bila cela „kompozicija" gotova; da so pisuni celo gosp. Winklerja pritaknili v to skupščino , dokaza je dovolj, da nič ne vejo, in ljubljanski pisar, ki je o tem shodu stari „Pressi" poslal cel lajtartikel pod naslovom „slo-venske sanjarije", bolje bi jo bil zadel, ako bi bil pisal „nemškutarske oslarije". — (Veliki sejm ljubljanski) „češpljev sejm" od nekdaj imenovan, je bil srednje baze; ljudje nimajo, s čem bi kupovali. Živine so pripeljali veliko, in cena jej je bila prav visoka; videli smo krave s teletom po 120 do 140 gold., a večidel so krave bile revne, voli bolji, k6nj pa je bilo mnogo lepih. Lah je segal posebno po konjih. Ceno medu so na sejmu stavili od 15% do 18 gold. cent; pridelali pa so ga letos povsod le malo. — V pondeljek so se g. RihardDoleneciz Roseneka, Piskar iz Motnika in Maj ar on iz Borovnice, kterim je kmetijska družba podelila štipendije, podali na Moravsko vSchonberg, da se bojo ondi skozi 6 tednov djansko učili, kako se lan po novih in najboljih skušnjah v vodi godi, in vse drugo, kar se tiče umnega predivstva. Vsi trije mladenči so za to poslanstvo prav sposobni, zato se nadjati moremo, da bojo ondi pridobljeni nauk plodno širili po naši domačiji. „Novicam" dobroznani gosp. R. Dolenec je obljubil potem spisati knjižico o predivstvu. — „Danica" razglaša pismo, ki ga je ljubljansko katoliško društvo prejelo na dopis svoj od linškega škofa Riidigier-a 31. dan u. m. Med drugim piše slavni mož to-le: „Znati je, da se bliža velik, morebiti za dolgo časa odločiven boj med močmi svitlobe in tame. Ne bojimo se! Gospod je govoril: „ne bojte se, jez sem svet premagal". Na to besedo zaupajmo! On nas bo k zmagi peljal. Pri tem nič ne kazi, ako naše osebe padajo na žrtvi, da se le reč do zmage vspeši, ki jo zastopamo". — (Železnico na Gorenskem) že na večih krajih delajo, in gotovo bi se bilo delo še bolj pospešilo, ko bi v mnozih krajih ljudje, kteri so zapeljani po neved-nežih ali takih, ki sami dobiček iščejo, ne bi mislili, da bo njim na korist, ako se kakor dolgo je mogoče, odkupu trdovratno ustavljajo. Se ve, da je tacih le malo, in da veči del posestnikov previdi, da železnica dobro plačuje zemljišča. Upati je, da bodo to sprevideli kmalu vsi, in da jih nazadnje ne bo komisija s svojo cenitvijo učila, da so v svojo škodo se upirali poravnavi. Verjemite nam, da ne govorimo gospodom železnice na ljubo, ampak na dobro našim kmetom. — Okrajno glavarstvo v Postojni je naznanilo, da w c. k. deželno predsedništvo ne zabranuje poddružnice Sokola v Postojni. — (Dramatično društvo) združeno s pevskim zborom narodne čitalnice napravi na čast deželnemu zboru v nedeljo 19. t. m. besedo v čitalničnej dvorani. Udom dramatičnega društva in čitalnice pošljejo se vabila in program na dom.