■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■g
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR ■ FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR S WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI- | VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE S FOR ALL."
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva,
THE ONLY SLOVENIAN DAILY 3 BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO S ■ THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 ■ SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
VOLUME VI. — LETO VI.	CLEVELAND, O. TOREK (TUESDAY)	AUGUST 7th, 1923-	. ST. (NO.) 184
Single Copy 3».	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland,	O., under the Act of Congress of March 3rd 1879.	Posamezna številka 3c.
ŽALNI VLAK S TRUPLO M POKOJ- "T" t" NEGA PREDSEDNIKA V OHIO.
ZAKASNELI VLAK S TRUPLOM HARDINGA JE STO PIL NA 0HI.1SKA TLA OB 1:40 DANES ZJUTRAJ. - ŽALNI VLAK VSEPOVSOD OPAZUJE-JO TISOČGLAVE MNOŽICE.
NOVA PAKTA UPOSTAVLJA-TA PRIJATELJSKE TER TR-! GOVSKE ODNOŠAJE MED! AMERIKO IN TURČIJO.
Ohijsk, ženska od- Dva delavca abita PROSEKUCUA ZAHTEVA SMRT ZA
, **«	WHITTIEIM
ČIN SO IZVRŠILI OČ1IVIDNI CELO POSLOPJE RAZDEJA-ČLANI KU KLUKS KLANA. NO, KI JE EKSPLODIRALA ___POSODA Z AMONIJEM.
Lausanne, 6. avg. — Danes po poldne so ameriški in turški delegati v salonu hotelu Ouchy podpisali dve pogodbi med Turčijo in
Norwalk, O., 6. avgusta. — Danes se je pričeta s koronersko
POMOŽNI PROSEKUTOR CASSIDY PRIČEL ZAKLJUČNI ARGUMENT V OBRAVNAVI RADI U-MORA POLICISTA GRIFFIN A.
Defiance, 0., 7. avgusta. - Vlak, noseč truplo umr-j^^ ^^ lega predsednika Hardinga je vozil skozi Deliance ob
Belevue, O., 6. avgusta. — Nedavna tatvina bakrene žice je edina sled, ki so jo našle danes
tukajšne oblasti v- zvez} z od-< preiskavo v nesrečo, ko je eksplo-	. ,
vedbo Mrs. Irene Wright, bivše zija posode z amonijem Povzro-	Obravnava John L. Whitfielda se bliža svojemu kon-
clevelandske igralke. f čiia smrt dveh delavcev ter ene-	cu> Obtoženec, ki je bil glavna priča za obrambo, je vce-
Mrs. Wright se je našlo obleče- ga hudo poškodovala.	raj zapustil izpričevalni stol, potem ko je povedal poroti
2 19 ziutrai po clevelandskem času. Žalni vlak je opazo-l Za se podpisal; Is^et|no v satm° nočn° oblek\ter zve" i Mrtva sta 44-letni Leo Schla-	svojo stran o smrti policista Griffina in potem ko je bil po-
zjutraj po clevelanasKem času. ^ medtem ko je ^ T t;™r™ "" V "J v ter 62-letni Charles J. Wit-	dre en ognjeni preskušnji odstrani prosekucije, tekom
ObCU, meui,ei« jc za Nur Bej in Hasan Bej, za A- ku dve milji severno od tukaj v , .	uicjcn i j i o-nvnril r^n\c9
nedeljo ob 7 uri zvečer Našel ter' medtem ko je 63"'ena,Mrs-	katere je enkrat celo priznal, da m vedno govor i resnice, jo je farmer Calvin Decker. Elisabeth ^ ?T° ^^ I In ko sedi poleg SVOjih odvetnik, mU brni V glavi edlUO
vala množica, broječa okrog 5,000 godba svirala "The Star Spangled Banner" in pa "Nea- meriko Pa Jos. C. Grew, ameriš-rer My God to Thee".	v .jki P08lanik v Švici.
V Garrett Ind., je bil žalnemu vlaku dodan še en Po podpisu pogodb teta Ismet vagon za vence in cvetlice. Zadnji del poslednjega vagO- Paša in Grew prečitala kratke nana je bil razsvetljen, ko je vlak vozil skozi Defiance in	izražajoč medsebojno za-opazovalci so lahko videli krsto s častno stražo ob prijV Ako bi bilo šlo vse po' prvotnem načrtu, bi bil vlak vozil, te,jsko
razmerje med Turčijo in
skozi Defiance okrog poldevete ure zvečer.	i Ameriko, je sad dolgih in težav-
Baltimore Ohio železnice.	nih pogajanj. Glasom iste bo A-
Ob progi Balt-Ohio želez, po kateri je nocoj vozil vlak; merika uživala v Turčiji večje s truplom pred. Hardinga so skozi vso noč stale velike mno j privilegije kot katerakoli druga
žice ljudstva, da počastijo spomin pok ojnife.Vlak M bil več kot tri ure zakasnel, je prestopil mejo države, v B1830 kateri je bil umrli predsednik rojen, ob 1-40 danes zjutraj. Vlak je vozil kvečjlm z brzi-
no 50 milj na uro po deželi, skozi mesta pa z brzino 10 milj na uro. Tako počasi se je vozilo na izrecno prošnjo Mrs. Harding z ozirom na bojazen, da bi se molg-lo pripetiti dosti nesreč vzpričo velikega števila ljudi, ki so prišli opazovat vlak, ako bi vlak vozil hitro.
'Med čakajočimi množicami je vsepovsod vladal molk; nikjer ni bilo čuti kakega vpitja ali celo eha. Ko je ljudstvo prihajalo v razna mesta, ni vedelo, da je vlak zakasnel, toda večino mož, žena in otrok je navzlic temu vztrajalo na svojih mestih, da vidijo žalni vlak z zemeljskimi o-stariki pokojnega predsednika.
V malem mestecu Willard, ki štej€ 3.800 prebivalcev, kjer se ittia vlak ikratek čas ustaviti zaradi izmenjave lokomotiv, se je sinoči do 11. ure zvečer zbralo že okrog 10-000 ljudstva- Uradniki
nem standard času. Pogreb bo po želji Mrs. Hardinjg povsem priprost, brez vsakega vojaškega pompa ali vdeležbe številnih bratskih organizacij. Marion bo pokojniku priredil pogreb kot kakemu drugemu svojemu odličnemu meščanu.
Domače zadeve bodo prva briga Coolidge-a.
Washington, 6. avg. — Kot se poroča iz zanesljivih virov, bo predsednik Coolidge posvetil svo j z pažnjo naj prvo domačim zadevam, potem šele zunanjim. Sicer je Coolid|ge izjavil, da ne bo podal nikakega programa, dokler Harding ne bo pokopan, toda vendar je imel danes v svojem hotelskem apartmentu več konferenc, tikajočih se delavskega in naseljeniškega vprašanja ter spora med rudarji in podjetniki v antracitni premogovni industriji- Vendar pa se ni v javnost podalo z ozirom na potek in smi-
Sedaj, ko so med Ameriko in Turčijo zopet upostavljeni diplomatski odnošaji, nastaja vprašanje, kjer 'bodo ameriški diplomatski zastopniki nastavljeni, v Carigradu ali v Angori. O Angori, ki se nahaja v Mali Aziji, je zna-
Mrs. Wright je povedala sledečo zgodbo:
"Ko je v nedeljo ob 2. uri ponoči prišel1 v moje stanovanje neki moški, mojega moža, ki je sprevodnik na Niclpel Plate železnici, ni bilo doma. Dejal je: "Mi hočemo govoriti z vami". Z njim so bili še trije moški, ki so imeli vsi črne krinke n^i obrazih. Peljali so me k neki farmi južno od Bellevue, kjer je čakalo še osem drugih moških. Tqm je eden izmed njih dejal: 'Mrs. Wright, mi smo vas pronašli. Vi ste prisostvovali neki naši sftji preoblečeni, da zveste za naše skrivnosti in za naše člane.' — Nato so mi zvezali roke in noge z žico, mi za-mašali usta, me »rvozili okrog v
no, da je povsem zastarelo mes- j avtomobilu okrog eno uro, pa to brez hotelov aK modernih na- me vrgli v neki jarek." prav, akoravno je nova turška
na.
železnice pravijo, da so zakasne- j sel pogovorov prav nikakih in tost vlaka povzročile izključno . formacij-
velikanske množice ljudstva, ki I	—:-——
prišle počastit spomin pokoj-; ^ se je v Clevehadu raz-nika v Chicagi in njegovih pred- j nef vfst' f ^ na vlaku, ki vo-toesfh	I zi truplo p7-<oj nega predsednika
n '	y , . nenadoma umrla njegova sopro-
»onahey proglasil dan žalovanja ^ Tozadevno vest( ki je brez
Columbus, O. 6. avfe. - I vsake podlage, se je baje raz-jKi governer Donahey, ki se je j neglo potom brezžičnega telefo-lanes vrnil iz Kanade, kamor se je podal na kratek oddih, je no-c°j podal proklamacijo, v kateri pravi:
"Medtem ko je ves narod sklonjen v žalosti, pa je Ohio še tembolj, kajti padli eksekutivni Poglavar je bil njen sin, naš sosed, prijatelj, sodržavljan in zvest javen služabnik.'"
V proklamacij i naroča ljudstvu, da petek obhaja kot dan ža-tovanja, ter da se splošno razobesi zastave s primernimi znaki žalosti. Obenem poživlja industrijalce in trgovce, da se v pe-tek popoldne, ko se bo vršil po-'Kreb predednika, preneha z vsem delo. V sredo pop., ko boIHo predali truplo iz Bele hiše v Kapitol, bodo zaprti bodo vsi državni uradi v Ohio, v petek pa ves dan, da se omogoči onim u-radnikom, ki želijo, vdeležiti se Pogreba pokojnega predsednika, ^ov. Donahey s svojim štabom Se bo osebno vdeležil po)greba. *togreb bo ob 3- uri v petek pop-Wahington, 6, avg. — Tu je bilo nocoj podano naznanilo, da se bo pogreb predsednika Hardinga
v Marionu, O., pričel v pe-	. _
ob 3. uri popoldne po central- neznatne poškodbe.
vlada tamkaj ustanovila svoj sedež.
Kompliciranega vprašanja glede stališča Turkov, ki postanejo ameriški državljani, se še ni rešilo, kajti Turčija neče priznati a-meriških
Mrs. Wright je. v petek prejela neko svarilno pismo, v kateri se jo je pozivljao, da zapusti mesto. Bilo je podpisano K. K. K.
nov. Poravnava tega vprašanja se je prepustilo kasnejšim pogaja-naturalizacijskih zako- njem.
ŽIVEŽNI NEMIRI V NEMČIJI.
V BERLINU VLADA PREPRIČANJE, DA SE BLIŽA KONEC CUNOVEMIT KABINETU.
—Štirje dečki iz Buffalo, N- Y.
so napravili v nedeljo svojim sta rišem hude skrbi. V svoji otročji azposajenosti so se vtihotapili v Buffalo na neko ladjo. Mislili so, da jih popelje v Erie, Ont. in od tam zopet nazaj, pa so se zmo tiii. Bili so na krovu ladje Juani-ta, nopoteni proti Clevelrjndu in so svojo zmoto spoznali šele, ko so bili na krovu že par ur. Ko jih je kapitan zapazil, jih je poŠte- j kontrolo nad položajem ter da no nakrmil, dospevši v Cleve- J m0raj0 tovarnarji sprejeti vse po-land v nedeljo zvečer pa jih je goje, katere jim diktirajo glede izročil policiji. Obvestilo se je pJač in drugih stvari. Tovarnarji, stariše in dečke-se bo držalo to-1^ ne upo3tevajo komunističnih liko časa, da pridejo ponje. zahtev, takoj občutijo posledice —Pijana avtomobilista. Ed- in baje se ^ dejansko na-ward Crowe, 37, iz 1975 W. 48 j paja v domovih.
Berlin, 6. avgusta. — V mestu Dresdenu so se skozi vso nedeljo vršili veliki živežni nemiri. Velike množice ljudstva, noseče gorjaee v rokah, so se že navsezgodaj zjutraj pojavile na ulicah, ter zasedle vse strategične točke, kjer so zbrale kamenja in raznih drugih predmetov.
Došla je policija, ki se ji je večkrat posrečilo množico razgnati, ki pa se je takoj zopet zbrala. Končno je prišlo do bitke pred maksimiljanskim spomenikom, kjer je množica med seboj spoznala nekega detektiva ter ga sko-ro do smrti pretepla. Policija je nato nastopila proti demonstrantom s sabljami ter več oseb ranila.
Okrog poldneva so se komunistični voditelji zglasili na domu saksonskega ministra ter ga prosili, da naroči policiji, da varuje demonstrante pred zveznimi četami. Minister ni maral podati na to nikakega odgovora, izjavljajoč, da bi vprašanje mogla odločiti edino kabinetna seja, toda izrazil je dvom, da bi mogla saksonska vlada nastopiti sovražno napram zvezni vladi v Berlinu.
Kot izgleda, da imajo v sakso-	.
nskem gorovju, ki se nahaja na meji ČehosFovakije, komunisti
St. je bil aretiran včeraj, ker je vozil avtomobil v pijanem sta-
V političnih krogih vlada prepričanje, da zamore Cunov kabi-
nju. On in še neki njegov tovariš net živeti kvečjim nekaj dni. kaj-sta Se vozila po E. 9 St- z brzino ti socijalisti so odločeni, da na-50 milj na uro- Zadela sta v ne-|pravijo konec., akoravno sc nekakega konja, od nekega trucka teri vodi "tiii še obotavljajo sto-sta odtrgala gumijasti obroč ter p;ti v končno bitko, zadela v več pouličnih kar. Konč- SocijaKstični poslanec Loebe ki no sta se zaletela V neki truck, je predsednik parlamenta, je da-pri čemur se jima je pa av-tomo- ne8 v Zittau imel govor, v kate-bil toliko pokvaril, da nista mdg-Jrem je omenil nekaj temeljnih zala več naprej. Sama sta dobila le h te v socijalistov, kar se splošno
i tolmači kot konec sedanjega ka-
bineta, kajti Cuno gotovo ne bo pristal' nanje. Loebe je dejal:
"Mi moramo napraviti poskus, da pridemo do sporazuma s Francijo in ceno tega sporazuma mora prevzeti na rame razred bogatinov. Bogatini bi morali najmanj eno tretjino njih premoženja prispevati k odškodnini. Vsi
davki na lastnino se morajo po-
trojiti. Eno tretjino vseh profitov
v vseh podjetjih bi moral zapleniti davčni kolektor." Na ta način sem siguren, da bi zamogli spr-aviti skupaj 25.000,000,000 zlatih mark za odškodnino."
Današnji dan je bil priča najbolj dramatičnemu padcu nemške marke, ki še vedno maskera-dira kot denar. Danes se je dobi-i'o za en dolar že dva milijona mark.
na. Ona je ob ekslpoziji ravno šla	. , • .
, - .	v - eno vprašanje, in to je-
Z^ri^T^U	-i porota veruje, da je W1 GrifBn ustreljen po
Nesreča se je pripetila, ko so nesreči, ali veruje prosekuciji, ki trdi, da sem ga ustre-Schlachter, Witter in McKain po- lil jaz?"	'	|
pravljali neki karbitni tank v spo- ^ko porota veruje ofotcžencu, tedaj ima priliko, da dnjih prostorih poslopja. Po ek- ostane prj življenju, ako pa veruje prosekuciji, ki pravi, sploziji je sledil ogenj ,ki je sko- . whitfie]d na izpričevaiiju lagal v vseh poglavitnih ro popolnoma uniči poslo^e, k,	pričakovati le dvoje: ali smrt v elek-
je bilo eno največjih v mestu* UCLJ*> , J	r	,
_O_—	1 tričnem stolu ali pa zapor do smrti.
To so misli, ki povzročajo, da
—Smrtna kosa. Včeraj je pre-............,
. ,	-.-i	Whitfiled nervozno vzdrhteva, ko
minul poznanemu rojaku Andre-	_
ju Jarcu, ki ima krojačnico na	-di v sodm dvoran, m ogleduje
1113 E. 61 St- njegov oče, Frank	obraze 12 porotnikov, v rokah
Jarc. Starček je dosegel visoko	^terih je njegovo življenj
starost 78 let in 8 mesecev. Do-	Bojim se ,e dejal Wh.tf>eld
ma je bil iz Kamnika pri Preser-	v soboto nekemu časnikarskemu ju na Notranjskem. V Ameriki! poročevalcu, toda za poslednjo
je bival že petnajst let in pol ter	preskušnjo včeraj se je oc.v.dno
je bil med rojaki splošno priljub-	močno P»P«vl1-
ljen in poznan kot Jarčev oče.	Ko je enkrat prosekutor Stan-:
Poleg sina Mr. Andrej Jarca za-	ton tako priredil svoja vprašanja.
pušča še tri hčere. Pokojni je bil	da je izgledalo kot da se je Whit-
do zadnjega živahen in delaven,	field preje fegal, se je obtoženec
Bolnega se je čutil le kakih šest	I visoko vzravnal v stolu ter zak-
ur, nakar je mirno zaspal- Po-;lical prt>ti prosekutor ju:
greb se vrši v četrtek popoldne.	—"Pravite, da naj povem rcsni-
—Smrtna kosa je pretrgala nit	co? Zakaj pa je vi ne? Ali niste
življenja tudi materi Mrs. Jar-	v okrajni ječi v moji celici rekli,
Čeve, stanujoči na 983 E- 141 St.	da bi me morali pretepati, in da
e malo preje nego očetu njenega	se z mano prelepo postopa? Za-
soproga. Truplo pokojne bode	kaj vi ne govorite resnice?"
pokopano jutri dopoldne. —Blag	Oči Whitfielda so se iskrile v
jima spomin! Ostalim naše is-	jezi ko je izbruhnil te besede iz
kreno sožalje!	sebe. Oziral se ni niti na sodnika,
ki ga je resno posvaril, da naj -Združeni orgljaci, pozor! Vse preneha -n odgovarja samo na
člane in članice 'Združenih org-	vprašanj-a
Ijačev' kot se imenuje novou- p i v v,	, . .
..	c. ' ° zaključku odgovarjanja
sta novi j eni klub, ki deluje za S. v .	..... ,
. ,	.	vprašanja prosekucije je se ob-
^ Dom, ,se opozarja, da se nocoj	ramba na obtoženca stavi,a ne.
vrši redna mesečna seja v obi-;. . v . , .. D
t kaj vprašanj. Odvetnik ouonpane •ajnih prostorih. Ta klub navzlic je mitfie]da vpraša] da.H nekaJ
5voji mladosti stejeze preko 40 ;dn. prihodu v cleveIand ni
članov in članic ter vabi vse za- mara] vs]ed gtrahu da ge ga
javeželjne ulade Slovence in Slo- ^ zastrupit- obtoženec je
venke, da se mu nocoj pridruži- odgovori, ..da>. še predno je pro.
sekucija zamogla protestirati pro-—Ogenj. Danes zjutraj okrog	ti vprašanju, sedme ure je pričelo goreti v	Edina priča za obrambo poleg kleti poznane Spehove hiše na	obtoženca samega, je bivši koro-1100 E. 63. St. in volgal Glass	ner dr. Jacobs. On je na izpriče-Ave- Ker so bili ognjegasci ne-	vanju pobijal trditev koronerja mudoma na mestu, so bili plame-	Hammonda, ki je dejal pred poni hitro udušeni, tako, da ni po-	roto, da je bil1 Griffin ubit z 45-fsebne škode- Kako je pričelo go-	kaliberskim revolverjem, kakrš-ireti, ni znano.	nega je lastoval Whitfield. Dr. Ja-
-Kandidat obljublja pomoč re- co^s je izp,rjčeva1' da ie nem°" vežem. Howel Wright, tajnik fce P« vehkost, rane na truplu
Cleveland (Hospital kdncila, ki | Ugnati kahber krogle, k, ,o je' bo kandidiral za mestnega kon-1 P°vzroci,a-
cilmana v prvem distriktu, je iz- P° zaključku izpričevanja je javil sinoči v svojem govoru ! P^sekucije pričela s svojim zak-pred ukrajinsko amerikanizacij- 'iučnim argumentom, zahtevajoč sko ligo, da bo, ako izvoljen, de- smrtno ^sodbo za obtoženca, loval za ustanovitev posebnega iZa P^kucijo je nastopil pomo-oddelka v pomoč revežem in pa žni P">"*utor Cassidy, ki je ob
za mestno revno hišo. Kritiziral	^zoč 8 pr9tom na
je Kohlerjevo upravo, ker je ^itfielda obrnjen napram poro-
prepustila delo v pomoč revežev tl dramatično .zjav.l:
upravi Community Chesta. j "Alco bi se duh Dennis Griffi"
na, žrtve najbolj hladnokrvnega —Včeraj kasno popoldne je za- in brutalnega umora v tem ali ka-vela precej močna sapa, ki je u- teremkoli drugem okraju, zame trgala električno žičevje na ve- gej pojaviti v tej sodni dvorani, čih krajih in ki je tudi deloma tedaj bi s prstom pokazal na John povzročila delno uničenje zvoni- L Whitfielda ter rekel poroti: ka pri St. Francis samostanu,; "Bodite tako usmiljeni — ne, pri čemer sta zadobila dva delav- neusmiljeni — žnjim kot je bil
ca nevarne poškodbe. Delavca
on z menoj. Dajte mu pravico,
sta delala v zvoniku, ko se je katero je zaslužil, ko me je us zgornji del zrušil in ju podaul. jtrelil jn pokopal moje truplo —
Clevelandske novice
—Izsiljevalec denarja. Nekaterim ljudem pride vsaka prilika prav, da jo izrabijo v svoje sleparske namene. Mose Goldstein, stanujoč na 1758 E. 87 St. je spravil od nekega moža, katerega žena je bila retirana, ob $250 pod pretvezo, da mu spravi ženo \l r.epr ilike. Rekel je, da je oseben prijatelj sodnika Greena in prosekutorja Skeela in da bo ma-o "pomazal" in žena bo cpnaiAe--na. Zena je bila prijeta v družbi z nekci drugo žensko <3ne 3- ju-ija vsled nespodobnega obnaša-lja, toda obe sta bili izpuščeni. Goldstein se bo moral zagovarjati radi goljufije-—Preveč hipnotizma. Mrs. Er-lestine Zeller, stanujoča na *419 Mosciuzko Ave. je imela oač velik križ s svojim možem. Včasih je prišel domov pijan, nakar je začel fantazirati, da zn hipnotizirati. Okrog njega so se zbrali radovedni sosedje in ia teh je Zeller "prakticiral". Nekoč, pravi žena, da se je na-/alila na dvorišče množica kakih 100 ljudi in da je postalo moževo početje sramotno in neznosno zanjo. Zato toži sedaj za raz-poroko.
—Rešena. Stephen L. Chanon, 25, iz 7121 Euclid Ave. in Ru-<y Davis, 20, iz 3037 West blvd. sta bila v veliki nevarnosti, da atoneta, ko se jima je v nedeljo že kasno zvečer, prevrnil čoln kake tri milje od obrežja. Dvojica je veslala po Vermilion reki, nakar sta se podala š|. na jezero. Ko sta bila že precej daleč, je velela Miss Davis Chan-nonu, naj obrne. Pri obračanju pa se je pojavil jako močan val, ki je prevrnil čoln. Oba sta bila vržena v vodo. Da sta se rešila, ie pripisovati le spretnemu plavanju Channona in pa temu, da je bil bližini še neki čoln, ki jima je prihitel na pomoč.
ko je povzročil mojo prezgodnjo smrt."
Cassidy je večkrat tekom svojega argumenta označil obtoženca kot "morilca in predrznega la-žnjivca", njegovo izpričevan je pa kot "bedasto" in "otroško".
Whitfiled je bil tekom tega žigosanja povsem miren, akoravno je bil njegov obraz jako bled.
Cassidy je predvesm povdar jal, da ako bi se bil Griffin ponesreči ustrelil, tedaj Whitfiled gotovo ne bi bil njegovege obleke sežgal, trupla zakopal in revolver stran vrgel, temveč poročal o nesreči na najbližnji policijski postaji.
"E nakopra vnost"
ISSUE!) EVERY I>AY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS _ IZHAJ^ VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published bv:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & -PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 me.	S2.00
Cleveland, Collin wood. Newbursth by mail...... .1 year S6.00. 6 mo.	83.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo.	$2.00
Europe and Canada .......................... 1 v«»r $7.50, 6 mo.
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 3c.
Lastuie in izdaia ca '	Amerižko-Jugo&lovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVENUE
CLEVELAND, 0. TOREK (TU ES.DAY) AUGUST 7th, 1923. ,,104	Randolph 5811
NOVI PREDSEDNIK.
Ko je predsednik Warren G. Harding pretekli četrtek zvečer nenadoma preminul, dežela ni bila brez svojega vrhovnega eksekutivnega uradnika več kot nekaj ur. Podpredsednik Calvin Coolidge je bil takoj drugi dan na vse zgodaj zjutraj zaprisežen predsednikom Zedinje-nih držav od strani svojega očeta, ki je javni notar po poklicu.
Vse se je završilo povsem enostavno in avtomatično in nikomur niti na misel ne pride, da bi nasprotoval ali ugovarjal novemu predsedniku. Njegova oblast namreč izhaja iz ustave Zedinjenih držav. V šestem paragrafu drugega člena ustave Zedin jenih držav namreč čitamo:
"V slučaju odstrantive predsednika iz urada ali v slučaju njegove smrti, resignacije ali nezmožnosti izvrševanja moči in dolžnosti tega urada, tedaj ima istega prevzeti podpredsednik."
V tem oziru smo torej povsem na jasnem. Calvin
Coolidge bo do 4. marca, 1925, predsednik Zedinjenih držav. Drugo jako naravno vprašanje, sledeče prvemu, pa je, kakšen predsednik bo on? Ali bo postopal drugače kot je pokojni Harding, in če bo, kako?
Delavstvo se boji, da predsednik Coolidge ne bo posvečal posebno velike skrbi interesom delavstva in farmer-jev. In njih bojazen je upravičena, sodeč po rekordu, ki ga ima novi predsednik za seboj.
Precej poznano dejstvo je, da je Calvin Coolidge ta-korekoč skočil preko noči v jav.nost kot prominentna o-seba, ko je z "železno roko" stri stavko bostonskih policistov, ki so imeli drznost organizirati se v uniji.
Izza časa, ko je prevzel podpredsedniško mesto Zedinjenih držav, se je najbolj proslul kot raziskovalec ra-dikalizma v ameriških dekliških višjih šolah. Rezultat tega svojega raziskovanja je objavil v mesečni reviji "The Delineator" pod dramatični mnaslovom "Sovražniki republike."
Toda v tej vlogi se Coolidge ni nič kaj posebno obne-sel. V preiskovanje se je cčividno podal predvsem vsled želje, da spravi svoje ime v javnost, kajti kot podpredsednik Zedinjenih držav je imel jako malo prilike zbuditi zanimanje javnega mnenja za svoja uradna početja, ki so povsem brezpomembna. Pronašel ni nič kaj posebnega. Dobilo se ni niti ene same bombe med neštetimi dekliškimi višjimi šolami Zedinjenih držav. Mesto da bi bil čitateljem svojih razkritij preskrbel malo presenečenj v obliki podrobnih podatkov, kako se naskrivaj iz-
deluje peklenske stroje ter vzdržuje tajne arzenale, ni imel povedati druzega kot da se v nekaterih višjih šolah resno razmotriva o socijalizmu, da je na nekem dekliškem kolegiju govoril neki profesor, ki se ga nazivlja I. W. W., in da so dijakinje iz poznanega Radcliffe kolegija v neki debati prišle do zaključka, da so strokovne unije potrebne za uspešno kolektivno pogajanje.
Jako teško se je razburiti nad razkritjem, da se je v ekonomski in socijološki knjižnici Smith kolegija našlo dela Marxa, Sinclairja, Hillquita, Spargoja, Bebela in Trockija ,posebno še, ko je Coolidge sam pripomnil, da se teh knjig sploh dosti ne čita.
Faktično najbolj grozovito razkritje Coolidga je obstojalo v tem, da je v Wellesley kolegiju našel nemo profesorico filozofije, o kateri se je govorilo, da je pri zadnjih predsedniških volitvah glasovala za Evgena Debsa.
Vse te reči je Coolidge pronašel in objavil že dve leti nazaj. Da bi bil od tistega časa svoje svetovno nazi-ranje kaj preuredil ali razširil, ni dosti upati. Organizirano delavstvo od njega očividno nima druzega- pričakovati kot trpko borbo proti njih pravicam, kadarkoli bodo tako ukazovali interesi kapitala. Wall Street je s Coolidge-om povsem zadovoljen in to je zadosten vzrok, zakaj delavstvo od njega nima ničesar pričakovati.
Istoimna ameriška mesta.
New York (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) Ako kdo adre-sira pismo v New York, je to bre-zdvomno New York v istoimni državi, kajti imamo le en New York, en San Francisco in en New Orfians v Združenih državah. Ali s tem smo — vsaj kar se tiče bolj znanih ameriških mest. — tudi pri kraju. Naslovi komu pismo v Cleveland brez navedbe države, in poštni uradnik ne bo na čistem, da-li menite Cleveland v državi Ohio ali 24 drugih Clevelandov v 24 drugih državah.
Iz tega je razvidno, zakaj treba vedno napisati za imenom mesta tudi ime države, kjer ono mesto leži, ali vsaj kratico, ki označuje dotično državo, kot na pr, Pa. za Pennsylvanio, O. za Ohio, N. Y. za New York, N. J. za New Jersey, 111. za Illinois, Colo, za Colorado, Minn, za Minneso-to, Mich, za Michigan, Wis. za Wisconsin, Calif, za Californio, itd. V eni sami državi je vedno le po eno mesto istega imena, a-li isto ime se more ponavljati v bogve kolikih državah.
Izmed 52,000 imen poštnih u-radov je polno uradov z istim i-menom, kar zagrenjuje marsikatere ure poštnim uradnikom. Netočno adresirano pismo marsikdaj od države do države, dokler ne pride na svoje pravo mesto.
Razun Clevelanda imamo 28 poštnih uradov, ki slišijo na ime Washington, 22 Buffalo, 14 Den-
ver, 7 Detroit, 6 Philadelphia in 2 Chicago, da omenimo le imena največjih mest. Imamo sicer le Pittsburgh (v Pennsylvaniji) ali 9 drugih Pittsburg (biez "h").
Ime, ki se največkrat ponavlja je Franklin v spomin državnika Benjamina Franklina, ki je bil prvi ameriški generalni poštar. I-mamo 31 Franklinov v 31 raznih državah.
43 imen služi več ko dvajsetkrat za označbo mesta, vasi ali naselbine z lastnim poštnim uradom. Ta so: Franklin 31, Clinton 30, Chester 29, Arlington 29, Washington 28, Troy 27, Salem 27, Madison 27, Marion 27, Manchester 27, Clayton 27, Glen-wood 26, Kingston 26, Newport, 26, Ashland 25, Centerville 25, Cleveland 25, Auburn 24, Dover 24, Hillsboro 24, Lincoln 24, Monroe 24, Oxford 24, Princeton 24, Springfield 24, Warren 24, Union 24, Greenville 23_, Wilson 23, Belmont 22, Canton 22, Dayton 22, Eureka 22, Mil-ford 22, Plymouth 22, Burlington 21, Labanon 21, Portland 20, Lexington 20, Jamestown 20 Hudson 20, Danville 20.
Stric Sam je precej ljubosumen boter novorojenih mest oziroma novopečenih poštnih uradov. To se ne pravi, da je Stric Sam oni, ki izbira ime, ampak on odloča, da-li mu je izbrano ime prav. Pred vsam on ne dovoljuje, da bi se isto ime ponavljalo v eni sami državi. V enem slučaju pa je znano, da je poštna uprava | sama izbrala krstno ime nekega I kraja. Pred leti je v državi Mis-neka
naselbina zaprosila za ustanovitev poštnega urada in naznanila, kakšno ime so si ljudje izbrali za naselbino. Poštna uprava je naznanila, da se že kje drugje v tej sami državi nahaja poštni u-rad s takim imenom. Ljudje so poslali potem poštni upravi kar ves seznam imen na izbiro, ali niti eno izmed teh ni bio poštni u-pravi prav. Sledilo je polno dopisovanja med mestnimi očeti brezimnega kraja in počtno upravo. To-le je slednjič minila potrpežljivost in je malec nahrulila mestne očete, češ da je presneto čudno (peculiar), da ne morejo najti dobrega imena. Na to je prišel odgovor: "V zmislu vaše sugestije smo si izbrai ime "Peculiar." In tako se danes nahaja v zemljevidu Peculiar, Mo.
Ponavljajoča se imena dostikrat ne provzročujejo nič več sit-| nosti poštni upravi kot imena, ki j so si jako podobna. Nemaren pisec naslovi pismov Eldoro, Ia., j mesto v Eldorado, la. V sami Pennsylvaniji je 13 krajev, katerih ime nosi predpono "Green"; Greenbriar, Greenburr, Green-castle, Greene, Green Land, Greenock, Greenpark, Greenbo-ro, Greensburg, Greenstone, (Dalje na 4. str.) O-
Neki rojak uči ženo voziti avtomobil. Pravi, da ima pri tem veliko zadoščenja, kajti sedaj je prvič v njiju zakonu, da ji more kaj povedati, ne da bi odgovarjala-
V nekem ljubljanskem listu čitam nasvete dekletom, ki bi se na letoviščih rade posebno odlikovale od svojih tovarišic ter ''padle v oči" razredu prospek-tivnih ženinov. Sicer je milje o-nih nasvetov precej različen od ameriškega, vendar pa v svrho informacij navajam dotične na-syete v celoti.
Whitfield si gotovo ničesar bolj ne želi, kot da bi bivši sodnik McGannon vodil njegov cab-ravnavo. Vrana vrani namreč ne izkljuje oči.
1. Plezaj na obrežno jezersko skalovje, visoko gori, da ne boš znala ne naprej ne nazaj, potem kliči na pomoč, da te-bodo rešili. Vse bo dokaj pozornosti.
2- Na tenisovem prostoru pusti naenkrat igro ter j oka je prosi za pomoč, ker ti je baje muši-ca priletela v oko. Takoj bo vse okrog tebe. Priporoča se za take prilike nekoliko globlje izrezana bluza.
S. Ce recept 1. in 2. nista dovolj pomagala, skrbi, da ti kdo med kopeljo ukrade "civilno obleko" in se vrni mokra-v svojem kopalnem trikocu v hotel, tik pred večerjo, ko so na' terasi vsi zbrani in te bodo primerno po-milovali. (Nevoščljive opazke konkurence ti bodo veselje le spopolnile.)
j Opomba. Zadnji recept ima ga-i rantiran , uspeh, pa le, če nisi 1 preveč nerodna, ali pa zarjavela-
Neka mlada dvojka je imela kuharico, ki je bila sicer na vso moč brhka, toda na kuhanje se ni dosti umela. Neko jutro je zajtrk popolnoma skazila, nakar je mlada žena o tem taktično informirala moža, rekoč:
"Dragec, bojim se, da je kuharica zajutrek pokvarila in da se boš danes zjutraj mesto zaju-trka moral zadovoljiti s poljubom."
Mislite pa si presenečenje mlade žene, ko je mož nato rekel:. "Dobro. Pokliči torej kuharico notri!"	WM
PLETEN OTROČJI VOZIČEK
v dobrem stanju se proda za $15. —Vprašajte na 1327 E. 92 St. Vzemite Superior karo.
(185)
Oglašujte v Enakopravnosti!
mmnmwiM.
ČEKI
Tujezemske denarne nakaznice iu kabelske pošiljutve izpljačljive v jugoslovanskih dinarjih ali drugem denarja. Tudi dolarski čeki na New York, ki dobijo najboljše cene in se prodajo bankirjem in trgovcem °n" stran morja. — Vprašajte za podrobnosti.
AMERICAN EXPRESS COMPANY
2048 E. 9th St., Cleveland.
Phone: Cherry 1260. Station 22
$10.00 PREISKAVA Z X-ŽARKI SAMO $1.00
Ohranite si zdravje tekom celega leta.
Z X-žarki se lahko zasledi natančen vzrok vašega trr: Ia. Odpravi vsako oganjevanje. Z X-žarki se vidi vašo notranjost kot vidijo vaše oči zuaanje predmete. Pove trenotno va še stanje; jaz vidim lahko kaj se godi v vaših notranjih organih. In s tem, da vidim vašo nadlogo, vam jo lahko opišem nakar ste v stanu boriti se proti njej. Zdravniki in ranocelniki vidijo potrebo, da se oskrbuje človeško telo v zdravju in bolezni. Jaz imam vse najkasnejše električne iznajdbe, ki posnemajo naravo v najobširnejšem obsegu, ki povračujejo celicam njih normalno aktivnost. Sledeče bolezni se vse hitro ozdravijo pri meni brez vsakih bolečin: želodčne, jetrne, ledvične in srčne bolsti, zabasanost, "flat-foot" revmatizem, povečane žleze, debelost, vnetje sapnika, glavobol, vse kožne bolezni, z gubo živahnosti iD splošno oslabelost.
V ekstremnih -slučajih krvnega zastrupljenja rabim slavno iznajdbo profesorja Ehilicha, 606 (Sal-varsan) in 914 (Neosalvarsan). Ne glede kaj je vaša bolezen in kako ste že obupani, ne obupajte P0' polnoma, pridite k meni. Moje osebno opazovanje raznih metod rabljenih v tej deželi in po evropejskih klinikah skupno z 22 let skušenj, mi daje veliko prednost v zdravljenju moških in ženskih bolezni. je vaša bolezen neozdravljiva, Vam bom tako povedal. Ce pa je ozdravljiva, vas bom ozdravil v najkrajšem času mogoče. Pridite k meni z zaupanjem. Kar sem storil za tisoče ljudi, storim lahko tudi za vas-Moje cene so najbolj zmerne v celem Clevelandu za postrežbo, katero prejmete, Ženske strežnice.
souri
nanovo organizirana
, specialist
811 Prospect Avenue.	Cleveland, Ohio-
Mi govorimo slovensko in hrvaško.
Uradne ure: Ob pondeljkih, sredah, petkih in sobotah od 9:30 do 7:30; ob torkih četrtkih
in nedeljah od 9:30 do 1.
Vzemite elevator ali stopnjicc ob vhodu v Standard kinomotograf do 3. nadstropja.

KAltL MAY:
WINNETOU
RDEČI GENTLEMAN
rvinicuiHitmiiir:
Zapazil sem namreč, da se prav hudobno smeje, kadar ve, ga nikdo ne opazuje. Pri takih prilikah je vselej pogledal strogo mene in Winnetouva. To vsekakor pomeni nekaj in sicer ne baš ugodno za naju. Zato ga opazujem še strožje, ne da bi me zapazil in opazim še nekaj druzega.	*	" ' " A f ~'f"JJP
Ozre se včasih po treh pešcih; pri tem se spogle-da s tem ali onim. Pogleda se sicer hitro umakneta, a vendar zapazim pri tem nekaj tacega kot skriven dogovor. Ali se ti štirje poznajo ali so še tesnejše v zvezi med seboj? Ali se pedlar samo na videz dela tako neprijazen napram njim?
Toda zakaj naj bi varal naju? Drugi trije nama morajo biti hvaležni. Ali' se mogoče motim?
Čudno! Zveza čutil, mislij in nazorov se tudi v tem slučaju strinja z Apacbom. Baš ko premišljujem, kar sem opazil, ustavi konja, razjaha jn pravi staremu War-tonu:
vMoj beli brat je hodil dovolj dolgo; nuj sede na konja. Old Shatterhand hoče tudi odstopiti svojega. Midva sva dobra tekača in hočeva vseskozi dohajati ko-nje.
Warton se dela, kot bi ne hotel sprejeti te usluge, a se konečno rad uda. Njegov »in dobi mojega konja.
Pedlar bi bil moral posoditi svojega konja unuku, a ga ne odstopi; zato se menjata pozneje s sinom.
Ker greva peš, ne more biti sumljivo, da greva za njima. Zaostaneva toliko, da naju ne morejo razumeti; radi večje previdnosti se poslužujeva tudi apaškega narečja.
"Moj brat Winnetou ni odstopi svojega konja radi sočutja, ampak iz drugih vzrokov?" ga vprašam.
"Old Shatterhand je uganil," odvrne.
"Ali je Winnetou tudi opazoval te štiri ljudi?"
"Videl sem, da jim Old Shatterhand ne zaupa, zato sem jih opazoval. Ze prej sem opazil različno."
"Postavim kaj?"	1
"Moj brat itak ve."
"Ali misli na obveze?"
Da. Jeden ima glavo obvezano, drugi pa roko. Te rane naj bi bile od spopada z z Akananda-Sioux. Ali vrjameš?"
"Ne; Jaz mislim, da ta dva sploh nista ranjena."
"Ne, nista. Odkar smo sc sešli, smo šli mimo dveh potokov ne da bi se bila ustavila in ohladila svoje rane. Ce so si pa rane zmislili, potem je gotovo laž, da so jih Okanandi napadli in oropali. Ali jih je opazoval moj beli brat med jedjo? "
"Da. Jedli so dosti."	f
"A ne toliko in ne tako željno kot človek, kateri je vžival od včeraj zjutraj le korenine in jagode. Pravijo, da so bili napadeni pri Zgornjem Turkey Crccku. Ali je mogoče, da bi bili zdaj že tukaj?"
"lega ne vem, ker še nisem bil pri zgornjem Turkey Creeku."
"Do tukaj morejo priti le, če so jahali. Torej imajo konje, ali pa sploh niso bili tam."
"Hm! Ce imajo konje, čemu pa potem lažejo? Komu in kje so pustili konje?"
"To se že pozve. Ali misli moj brat Old Shatterhand, da je pedlar njihov sovražnik?"
"Ne; on se le dela tako."
'Da, tako je; to sem opazil tudi sam. On jih pozna. Mogoče so celo v kaki zvezi med seboj."
"Čemu pa skrivajo? Kak vzrok in kak namen imajo pri tem?"
"Tega ne veva, a hočeva„poizvedeti."
"Ai jim hočeva kur naravnost povedati, kar misliva?"
"Ne."
"Zakaj ne?"
"Ker imajo mogoče vzrok, kateri naju nič ne briga. Ti štirje ljudje so lahko poštenjaki kljub vsemu nezaupanju od najine strani. Ne smeva jih žaliti; dokler nisva prepričana, da niso dosti prida, jim sploh ne rečeva ničesar."
"Hm! Moj brat Winnetou me včasih malo osramoti. On ima včasih več mehkega sočutja kot jaz."
"Ali mi hoče Old Shatterhand kaj očitati s tem?"
Ne. Winnetou ve, da ne nameravam kaj tacega."
"Howgh! Nikogar se ne sme žaliti, dokler se človek ne prepriča, da resnično zasluži. Boljše je, da se potrpi krivico kot pa stori. Naj pomisli moj brat Old Shatterhand, ai ima pedlar kak vzrok, da bi naju sovražil ali da bi namerjal kaj slabega?"
"Nikogar ne. Pač pa ima vzroka dovolj, da je prijazen z nama."
"Tako je. On hoče pogledati naše zaloge. Njegov gospodar hoče napraviti dobro kupčijo z Old Pirehan-dom. 1 o se pa ne more zgoditi, če se pokaže nama so-
vražen. Potem bi nikdar ne zvedel od naju, kje ima 01 Firehand svoje zaklade. Ničesar se nimava bati Pre njim, tudi če bi namerjal kaj sovražnega pozneje, ko Pre gleda že zalogo. Ali mi pritrja moj brat?" "Da."
"In ti trije možje, kateri se udajajo za napadene na selnike ---."
"No ti gotovo niso naselniki."
"Ne, pač pa kaj druzega."	,
"Toda kaj?"
"Naj bodo kar hočejo; dokler potujemp, se naJ11® ni treba bati pred njimi."
"Toda mogorfe pozneje? Recimo, ko prideva njima v trdnjavo?"
"U!ff se smeje Winnetou. "Moj brat Old Shatterhand misli jednako z menoj."
i jg
"To
ni nič čudnega. To je vendar tako jasno', nemogoče misliti na kaj druzega."	,,
'Da so ti štirje vsi trgovci in v zvezi med seboj-
dlar
enu-
o-
"Da. Saj je Corner rekel včeraj, da deluje Pe
Burton s štiiimi ali petimi pomočniki. Mogoče se i1*1'
je ta Warton v resnici Burton. Oba imena sta si PrccCi
podobna. Moral je biti v bližini Cornerjeve naselb"1
Pomagač Rollins je odhajal ponoči. Povedal je g°sP°
darju od velike kupčije; zato se je pridružil z dvema P
magačema nam med potjo."
"Toda iz kakega namena? Dobrega ali slabeg3
Kaj misli moj beli brat?"	t j
"Hm, jaz bi rekel, da iz slabega. Ce bi ne namcrJa
kaj slabega, potem bi ne mogel imeti druzega namcn _
kot priti pod tujim imenom v našo trdnjavo in prece
. Jgist*"
kože, ne da bi se izdal, da je on pravi prekupec m nik tega podjetja. Todu to je Wez pomena, ker zna

Spisal dr. Ivan Tavčar.
JANEZ SOLNCE.
"Polni kesanja," je nagla-šal Juri Ljudevit iznova. "Ali stoji tudi zapisano: Odpusti nam grehe naše, kakor mi odpuščamo dolžnikom svojim."
Pravilo se je, da je deželni gla- nogo v trebuh in tmlostivi gojj	^, Rakor vidim>
var še vedno silno razljučen m | pod Hohenwart mx je izruval sop . " * k b	N
da bode ostro kazen zahteval za j las z glave! Ali drugega^^ nepokorne mladeniče.	(m zgodilo, ker so to prav dobiij
Tisti dan je Juri Ljudevit pr- i gospodje! Bog nam jih ohrani!" | vič pustil svojo sobo ter se proti j "Tu imas; sedaj hodi!'	[g težko sapo je plezal po stop-
deveti uri odpravil k deželni hiši. Ponudil mu je denar. Oni je j nicah kvišku ter zastokal pri Turjaški trg, ali kakor se je! hlastno pograbil po njem. Po-j vsakem- koraku.
nika udeležijo. Na programu je pondeljek malo pred polnočjo tri Lake Shore klubu, blizu Ashta-
več zabavnih točk kot igra z žo- ženske, vozeče se v malem zapr-
tedaj zval, Novi tr£, je imel ti-Item pa je v zasvalkani svoji ob-1 ste dni malone isto podobo, ka-! loki — pri tem se je revče ko- j
(Dalje prihodnjič)
kor danes, ko na njem gospoduje j maj sopsti upalo — in pokriva- j CleVelaildske IlOVlCe jo zadnji ostanki ošabnega nem-1 lo — nekakov kabaret — poniž-škokranjskega plemstva.	; no v rokah držeč, odkorakal po
Tudi deželna hiša se odtedaj! ni mnogo izpremenila, samo da I "Ka-i tvoril s tem člove-
—Kirby brata oproščena- Jo-
siah Kirby, bivši predsednik Cleveland Discount Co- in njegov
je sprednji del proti trgu obrnje- j kom?" -)e vprašal nekdo rado- j brat Can.ol w Kirbyj biyši druž. ni del nekaj višji. Nad glavnim jved"0- , ...... , .J bin zastopnik v Kaliforniji, sta
vhodom je takrat čepel mali bal-konček, o katerem sedaj ni sledu.
Dospevšj uo veže je opazil Juri Ljudevit, da so se tlačili po •njej mladi plemiči- Pred vsem je opazil Juri Ljudevit znance iz jezdarnice in še mnogo drugih, ki so ga pri njegovem vstopu pozdravljali z (glasnimi klici-Ali takoj so zopet utihnili. Bili so potrti is šepetaje so ugibali, kaka bo kazen, ki jo jim hoče določiti slavni odbor.
Juri Ljudevit je bornil ostre poglede po veži is potem po dvori šču, kakor bi iskal koga s svojimi pogledi.
Na dvorišču je ugledal silno revno oblečeno osebo, ki se je ponižno tiščala v kot pri steni. K tej csebi je počasi pristopil Juri 'Ljudevit, se obrnil pc tovariših ter šepetaje vprašal. "Ali že dolgo čakaš, Vid?"
Oseba pri zidu se je ponižno poklonila ter odgovorila še poniž nejše: "Nikakor ne, Vaša milost!"
"Jaz potrebujem zanesljivega človeka, Vid!"
"Lehko dobi zanesljiv človek, Vaša milost!"
"Prav zanesljivega • potrebujem! Rad bi govoril s teboj, Vid! Ali tu ni mesto. #Vsak gleda po meni. Kje bi se dobil tak človek,"
"Ce ikje, Vaša milost, tako gotovo v Plavčevi gostilni. Tam gotovo !"
"Dobro! Danes zvečer bodem tam! Pričakuj me!"
"Vaša milost, gotovo bodem tam!"
"Čakaj, nekaj ti dam, ker si Prišel na moje naročilo tu sem. Ali ti je kdo kaj hotel,"
"Prav zadovoljen sem, Vaša milost! Ničesar se mi ni zgodilo. Ko sem vstopil v vežo, me je sunil visokorojeni gospod Paniiol z
"E, beraštvo!" je odgovoril bik yfieraj gpoznana krivim čč61 Juri Ljudevit lahno. "Dijak je in tu je hotel danes napadati velike gospode, da bi mu kaj dali-Dal sem mu nekaj, da sem ga odpravil !"
"Teh dijaških beračev je sedaj že res tolilko kakor listja po drevesih," je odgovoril prvi- "Ne vem, da mestno starejšinstvo ne odpravi teh nadležnikov!"
V tistem trenutku je privre-ščala težka karosa ter ropotaje in ječaje obstala pred vežo deželne hiše. Priskočili so deželne sluge, ali priskočili so tudi mla-
deničj ter se njihovi milosti, via- ~^ ničegar zagrešila> diki pedenskemu, izstopivsemu
go, plavanje, razdeljevanje daril v vrednosti $1000.00, izsreč-kanje avtomobila itd.
Vse trgovce se obenem opozar ja, da se vrši seja vsak torek do piknika na 697 E. 152 St, ter bodite gotovo navzoči danes zvečer. Na isti dan, ko se bo vršil piknik, bodo zaprte vse trgovine, na kar se že danes opozarja, j —Premalo varstva. V Ashtabu-li preko Ashtabula reke drži na Bridge St. most, ki se premika, pri katerem pa ni preskrbljeno povoljno za varnost oseb, katerim okolic ni znana. Kadar se most odmakne, ni drugega svarilnega znamenja kot dve rdeči luči. Ob bregu ni nikake oraje in sploh ničesar, kar bi svarilo pred
tem avtomobilu, v reko. Dve sta bili rešeni, tretja pa Je utoni-
bule. Vračale so se ravnokar od zabave pri neki prijateljici, ki se je pred kratkim poročila. Vze-
la. Rešeni sta Mrs- Walter A. Ea-' 1(; g0 bližnjico po Bridge Str. in ton, 22, iz 5932 Broadview Rd. in Mrs- Reid Pierce, 29, iz 11611
obtožb, katere se je naperiio proti njima v zvezi s prodajo The Cleveland Discount Co. Obravnava se je vršila v Los Angeles. Brata sta bila obtožena v glavnem, da st kršila kalifornijski zakon z žirom na korporacijske sekuritete in sicer, ker sta prodajala delnice Cleveland Discount Co. na odplačila, nakar sta izdala kupcem le začasne kupne certifikate. Sodnik, ki ju je oprostil, je vztrajal, da je pod broker age permiti dovoljeno prodajati delnice na ta način in da nista
Carolina Rd-, dočim je Mrs. Decker, 30, iz 134Y Fry Ave., našla smrt v vodi. Kakor hitro je .skočil avtomobil v reko, sta skočila ženskam na pomoč dva moška, ki sta videla nezgodo. Ker je bil avtomobil majhen, sta mislila, da sta. bili v njem le dve žen ski in sta rešila vsak eno, Mrs. Decker pa je medtem voda zanesla naprej. Sele, ko sta prišli prvi k zavesti in vprašali po Mrs. Decker, sta šla iskat tudi njo ter najdla njeno mrtvo truplo. Ženske so se mudile s svojimi mož-
taiko prišle v nesrečo- Tri leta nazaj ob Božiču pa so utonili na isti način štirje moški ravno
pri tem mostu in šele od tedaj so postavljene tam rudeče svetilke, ki pa še vendar niso zadostno varnostno sredstvo za avto-mobiliste. Ako bi se ne bila sedaj pri padcu odtrgala streha pri avtomobilu, bi bile vse tri u-tonile, Ker je voda na onem kraju precej globoka.
nevarnostjo. Tako so treščile v!mi na počitnicah za par dni
S *®<s®®®®®®®® i)
I HMELJ - SLAD - ITD.
Vse potrebščine, da si izdelate dobro pijačo s katero si ohladite žejo v vročih dneh. Imamo zalogo steklenic in zamaškov. Hitra postrežba. Posebna razprodaja sodov. Cene zelo nizke. — Indepen-Q dent slad in hmelj.
I DEPENDENT HOME SUPPLY
I	6003 ST. CLAIR AVENUE.	\
(•)
(?) (•)
*BKBllB£llS£HlilBlBllllBSgSSBBlBBlBBflKaBBBBBEB8flB«BBflflBBflflBBflBBflflB
IBEaBHERIBBEBil

m
a
z voza, z veliko gorečnostjo poljubljali roko.
Janez Vaccanus je bil tedaj že v sivi starosti in z veliko težavo je zlezel z mehkega sedeža v vozu. Stopivši v vežo, je dobrotlji-vo pogledal po mladi tolpi ter iz-pregovcril počasi: "Koliko je vas tu, ctročiči moji!'' Premišljal je nekaj časa ter si popravljal zlato verigo, ki mu je hotela na levj strani zlezti čez ramo. Potem je dostavil: "Otročiči moji, ali zahajate kaj v cerkev, ali poslušate besedo božjo, otročiči moji?",
"Vaša vladiška milost," je odgovoril Juri Ljudevit v imenu vseh, "naše veselje sta cerkev in božja služba."
"Tako je prav, tako je prav!" je odgovoril cerkveni dostojanst venik ter se pripravljal, da bi odšel po stopnicah v zgornje prostore.
"Vaša vladiška milost!" je dejal Juri Ljudevit krotko, "spominjajte se nas, ko bodete sodili o nas! Vaša milost, ponižni smo suplikantje in polni kesanja."
Stari vladika je obstal na prvi stopnici: "Kako je zapisano? Kdor se z mečem peča, končan bode z mečem."
—Vlom- Ko je bii poznani cle-
velandski trgovec z zemljišči, Joseph Laronge, odsoten s svojo družino v soboto zvečer od doma, 2480 Coventry rd., Cleveland Heights, so vlomili v hišo neznani tatovi ter odnesli $1,800 vrednosti v srebrnini. V stanovanje so prišli skozi stransko okno, katero so s silo odprli. V pritličju so pobrali vso srebr/.o posodo, v zgornjih sobah pa nekaj bisernih zapestnih gumbov. Tatovi so jo morali odkuriti ravno malo preje, predno je izstopila Larongova rodbina iz avtomobila, pripeljavši se domov, j j Ko so se bližali domov, so n&m-! j reč videli pred hišo avtomobil, ki, j se je pa takoj nato odpeljal.
.—Bratstvo lokomotivskih in-j ženirjev bo ustanovilo svojo j bančno podružnico v Baltimore. | V svrho tega koraka ima organi- ! zacija na razpolago do $1,000. J 000.
—Collimvoodski trgovci prire- J dijo v sredo, 29- avgusta, v Wil- j loughbeach parku velik piknik, i Piknik bo za trgovce, njih družine in vse odjemalce ne glede na narodnost- Slovenski trgovci
\^/aša najugodnejša prilika ....
da kupite
pohištvo, peči, preproge, in posteljno opravo fe zdai tu, kajti na naši
■ ■
■
n
8
■ ■
■
R ■
B
je -vse
Kupite sedaj in prihranite denar.
ZOFA, ki je obenem po-
stelj
STOL
GUGALNIK, cela skupina v zlati hrastovi ali mahogany, tapecirano s pravim u-snjem. Reg. cena $135.00.
AUGUSTOVA RAZPRO-DAJNA CENA $98.00
St ar Furniture Co.
ZA GOTOV DENAR
St. Clair Ave.
ALI NA KREDIT
■ ■
■
■
vabijo vse svoje odjemalce, da j
se odzovejo povabilu ter se pik- EtBBBBflBBflflBBflBBBBBHBflBBBBlflBiMBffiBBBBBBBflBBflBBHBBBBBlflBBBBBBBBBB

gov pomočnik tako preceniti kot on."
"To je pravilno. Torej preostaja le jedno, da hočer jo iti ti trije kože pregledati in odnesti." "Tore rop, ali cel'o umor?" "Da."
"Meni se tudi tako zdi."
"To je tudi pravilno. Midva imava opraviti s slabimi ljudmi; toda med potjo se nama ni treba bati ničesar. Saj se ne more nič zgoditi. Svoj namen bodo poskušali izpeljati šele tedaj, ko bomo vsi v trdnjavi."
"In baš tega se lahko ognemo. Rollinsa morava vzeti seboj; to ne gre drugače. Druge pa osloviva prej. — Vzroka imava dovolj; saj so rekli, da hočejo iti v Fort k svojim družinam. Vendar pa ne smeva biti med potjo neprevidna. Misliva sicer, da sva zadela pravo, a se prav tako lahko motiva.
"Midva morava opazovati te štiri ljudi ne samo podnevi, ampak tudi ponoči."
"Da to morava misliti, da je kdo s konji vedno v bližini. Le jeden od naju sme spati; drugi pa mora čuti ,n biti pripravljen za spoprijem, a tako, da ne bodo tega ljudje opazili."
To je bil naš medsebojni pogovor. Winnetou je Zopet zadel pravo s svojim bistrim razumom. Pravo?
a ne popolno. Ce bi bila slutila, za kaj se gre, bi bila pač komaj prikrila najino razburjenost pred naši-111 i spremljevalci. Popoldne ne vzameva takoj najinih konj, dasi so nam jih ponovno ponudili. Ko se začne Zračiti, bi bila najrajše prenočevala na odprti preriji, kierUi lahko zapazila vsako dozdaj še skrito nevarnost. l"°da močan veter piše in prinaša dež. Mi bi bili vai mokri. Zato sklenemo jahati toliko časa, da pridemo do gozda.
Pri vznožju dobim nekaj zelo visokih in košatih
dreves, kateri nam dajejo zadostno streho. To je tako ugodno za naju, da se rajši izpostaviva kaki nevarnosti, katera nas utegne dohiteti v tem slučaju še danes. Sicer sva pa previdna in pripravljena na vse, če se u-tegne zgoditi kaj, kar še ne slutiva.
Imela sva živeža le za dve osebi; toda Rollins ga ima tudi nekaj seboj. Tako bode dovolj za vse vsaj danes. Le nekaj ga ostane; jutri pa itak dobimo kako divjačino.
Po jedi bi morali iti pravzaprav spati; toda našim spremljevalcem se nič kaj ne ljubi. Pogovarjajo se med seboj, dasi sva jim prepovedala govoriti preglasno. Se celo Rollins je zgovoren; pripoveduje o dogodljajih, katere je doživel na svojem trgovskem potovanju. Vsled tega ne moreva zaspati z Winnetouvom; čuti morava, dasi se ne udeležujeva pogovorov.
Ta zabava se mi ne zdi popolnoma slučajna; zdi se mi, kot bi se bili namenoma dogovorili. Ali naj se odvrne s tem najina pozornost od okolice?
Opazujem Winnetouva in vidim, da mora imeti jednake misli. On ima namreč pripravljeno vse orožje, še celo nož. Ozira se pazno na vse strani, a ne zapazi tega drugi kot jaz, ker ga dobro poznam. Obrvi ima skoro čisto zaprle; zdi se, da spi. A jaz vem, da opazuje med trepalnilemi skozi vejice vse natančno. Jednako je z menoj.
Dež poneha; tudi veter ne piše več tako močno. Najrajši bi bila šla prenočevat na prosto, toda to se ni moglo zgoditi, ker bi bilo sumljivo in bi vzbujalo nejsa-upnost. Zato se morava udati in ostati kjer sva.
Ogenj je pogorel. Ker pripada ta okolica sovražnim Indijancem iz rodu Sioux, imava vzroka dovolj, da prepoveva vse podžiganje. Ogenj naju ne izda samo rdečnikom, ampak tud\ slučajnim zaveznikom, naših
spremljevalcev. Ker so najine oči navajene teme, sva prepričana, da bodeva vsako bližanje nele slišala, ampak videla. Na ušesa se ne moreva zanesti preveč, ker naju moti'pogovor. Zato napenjava tembolj oči.
* Sedimo, kot rečeno, pri vznožju gozda; midva sva obrnena proti gošči. Misliti si morava, če je sploh kje kak sovražnik, da se nam približa iz gozda. Kmalu z-čne vzhajati srpasti mesec; s svojo medlo svetlobo razsvetljuje vrhove košatega drevja. Pogovor se še vedno vrši. Ne obračajo se sicer z vprašanji naravnost na naju, a vendar govore tako, kot bi hoteli obrniti najino pozornost, nase. Winnetou leži stegnen na tleh; z levo roko si podpira glavo. Kar zapazim, da krči polagoma desno nogo, dokler ne dobi pod kolenom pravi kot. Ali namerja streljati obnožno', tako, kot sem že popisal in kar je izredno težko"?
Da, res! Seže po kopitu svoje srebrne puške in dene cev, kot bi se igral, ob nogi. Jaz mu sledim po cevi in vidim, da je namerjena v grm pod četrtim drevesom. Ko malo pogledujem, zapazim lahno, lahno svetlikanje, ktero more opaziti le vajeno oko Apacha. To je dvoje očij; tam v grmu čepi nekdo in nas opazuje. Winnetou ga hoče pomeriti brez vsakega sumljivega gibanja med oči, kamor ga lahko zadene. Še malo, malo višje cev, pa ga ima na muhi; zadene ga gotovo, ker Winnetou ne zgreši nikdar. Vidim ga, kako dene roko na sprožilca, a ne potegne. Dene roko v stran, odmakne puško in stegne nogo. Cčij ni več v grmovju, zginile so.
"Pameten dečko," mi zašepeta Winnetou.
"Ta pozna vsekakor obnožni strel in ga je mogoče še sam vajen," odvrnem pravtako tiho . "Bledoličnik je bil."
"Da. Sioux nikdar ne odpre tako očij. Zdaj veva, da je sovražnik v bližini."
"Toda on ve, da veva zanj." ^ <	\
"Zal. To je spoznal, ko si pomeril nanj in se bode zdaj zelo pazil.
"To mu ne koristi; jaz ga hočem zalezovati." V
"To je zelo nevarno!"
"Zame?"	F r " 1 \
"On bode vedel, kaj namerjaš ,ko se oddaljiš."
"Pshaw! Jaz hočem oditi, kot bi hotel pogledati za konje. To ni sumljivo."
"Winnetou, prepusti rajši meni."
"Ali naj pošljem tebe v nevarnost zato, ker se sam bojim? Winnetou je prej zagledal oči kot ti; zato ima on pravico prijeti ga. Moj brat naj mi samo pomaga, da odidem, ne da bi kdo slutil, zakaj."
Na ta poziv čakam še malo; nato pa se obrnem proti spremljevalcem, kteri so še vedno v živahnem pogovoru in jih pozovem:
"Zdaj pa nehajte! Jutri odidemo na vse zgodaj in moramo malo spati. Mr. Rollins, ali ste privezali svojega konja?"
"Da," odvrne vprašanec nevoljno.
"Moj je pa še prost," doda glasno Winnetou. "Jaz ga vjamem in ga privežem na piano, da se napase do zjutraj. Ali naj Old Shatterhandovega tudi vzamem seboj?"
' Da", potrdim, kot bi se šlo res samo za konja.
Dvigne se počasi, ogrne se čaz pleča z odejo in odide, da prepelje konja. Vem, da bo pozneje legel na zemljo in se plazil proti gozdu. Odeje sicer ne rabi pri tem, a jo je nalašč vzel seboj, da bi ostale lažje premotil.
(Dalje prihodnjič,)
t
g nt AN. i
"ENAKOPRAVNOST"
AUGUST 7th, 1923.
Bled 1923.
Kadarkoli prideš nanj — na naš nebeški Bled — vseiej odkriješ na njem nove, prej še, necpažene krasote in zdi se ti ved no lepši, vedno vabljivejši in nehote ponavljaš Prešernove verze in si misliš, da je Bog, ko je sejal lepoto po zemlji, na tem kraju izsul iz polne pesti. .. .
Na Bledu pa se tudi A?dno zi-
no nakaznico v francoskem jeziku in vstopimo: blesk žarnic nas objame in z nekako skrivnostno radovednestjo ■ pristopimo k mizi, ki jo obdaja gosta množica srečolovečv- Na.zeleni mizi vidimo črte, črke, številke, v sVedi se vrti ruleta, nad vsem leži čudna tišina, sliši se tek krogljice — zdaj je padla — čuje se nekaj francoskih besedi ih že grabijo grablice znamke in dinarje! Se-
nal- Karte padajo, znamke se kopičijo, sreča. se smeje zdaj temu, znali pri nas doslej samo iz fil-zdaj onemu- To življenje smo po-mov in romanov, ki so se godili v Monte Carlu- Zdaj je prišlo tudi k nam. Lahko ima o njem vsak svoje mnenje in tudi mi upamo
god po svetu, bo tudi tu življenje precej drugačno, moderno-Oni časi, ko je hodil solidni Bled cb 9. uri spat in se je plesalo samo enkrat na teden na "reunijo-nu" — so minuli. Sedaj se pleše v baru v:ak večer... Naravno je, da smo šli tudi v
hih vilah, po vrtovih, po senčnih! Glavna mesta drugih dežel soldi nekatera imena jugoslovanske-
skritih kotih, ki imajo svojo po- tud; daJ sebno krasoto. Le malokdo pozna i
a svoje ime vec ameriškim mestom ali vasem. Imamo v
in želimo, da domačinov Je poteg . ^ k Malnarju- Hotel "Toplice" rie v svoj vrtinec. Ne da se pa|je lieko središče družabnega življenja. Letos so bile stvor j ene ' Terme". Lastnica hotela se ni
da, prenavlja in prezidava in	daj šele razumemo, zakaj' so se
tako je vsako leto kaj novega,	nam iz daljave čez jezero sveti-
Letos bo glavna novost 'Casino'-	ife 0d tu zelene lučiqe. Zeleno je
Iz oiuiia masivnega Riklijevega	upanje, ki ga imenuje Prešeren
tajiti, da pomen ja — vsaj rao-rnentano t-- za Bled veliko prido-bitek. Bled je dobil ž njim goste, bolj intern^cijonalne, In pravijo, da pridejo še.
Skoraj bi nas od gledanja za-
čfela boleti glava, zato stopimo na verando. Krasen pogled na jezero, na ore, na zvezde. Lučice
Naenkrat se prismeje
kopališča, ki je tako po nepotreo "Up igolj'fivi, ki iz stisk nam minem zatvarjalo pogled na jazero gji;" Ako hočemo igrati, si kupi-na najlepšem kraju poleg Mal-j mo nekaj znamk in se pridruži-nerjeve esplanade, je nastalo v mo. Ako nimamo mnogo denar- se par mesecih nekaj popolnoma ja, je seveda boljše, da ne. Ali iivi" novega. Delali so noč in dan, da pa vseeno, Bog ve, kje nas sre-j za nami mlada dama. Igrala je,
je bilo delo v teh dneh v glavnem £a čaka. Pa rajše ne. Pogledamo | dobila je----Torej vendar! Kaj
gotovo; stroški so bili ogromni okrog in vidimo, da se tudi dru-j ko bi poskusili ...... 200 dinar-
— govori se o 20 milijonih — a g\ bore z istimi mislimi. Da ali i jev. ...
kdor si ogleda notranje prosto- ne — rouige ou noire — dobiti a- j 'Pojdimo rajše, da nas ne zvare, se temu ne bode čudil: ta pr- ]j zgubiti- Okoli mize sede sami 1 bijo skušnjave. Ura je 11., za-vovrstna notranja ureditev po neznani obrazi, igospodi in da-' čenja Se bar. V spodnjih prosto-najmodernejših načrtih v resni- me, gospodične in mladeniči, nič ! rih, čarobno zavitih v poltemo ci zasluži, da si jo ogledamo. Ve- ne govore, gledajo, njih obrazi pritajenih pisanih luči, ki jih hla liki napisi v slovenskem in frari- so deloma mirni, deloma razbur- j di večerni hled jezerskih valov, ccskem jeziku nam na zunaj na jeni, bledi, zamišljeni, oči zro v sanjajočih tik pod okni, se zbira stenah naznanjajo dnevni pro- številke, roke stiskajo znamke, i pisana družba. Prostori so kras-gram- Od jutra do pozne noči. V denar, ruleta se vrti, grabljice i no opremljeni in nudijo največ-žtednjem prostoru je kavarna s grabijo, znamke padajo po mizi, j jo udobnost. Godba igra, plesal-Krasno verando na jezero, *eve- denar — sreča se preliva zdaj jke plešejo, pari kramljajo, nato da koncert itd-	sem, zdaj tja. Tako igre igra na -j ples parov,- širni, buteljke, šam-
V prvem nadstropju je igral- prej ves večer pozno v noč. Pri I panjec — vse do jutra-niča, ki si jo ogledamo.šele zve- drugi mizi se igra bakarat. Isto-i Za zabavo je sedaj na Bleda čer; pri vhodu si kupimo poseb-i tako vse francosko. Internacijo-1 dobro preskrbljeno- Kakor dru-
ustrašila ogromnih stroškiv, da je ustvarila v rimskem slogu krasno kopališče iz termalnega vira, ki ima v sebi razne raztopine in stalno toploto 23 stop., ta ko da omogočuje kopanje ob vsakem času. Voda je v nasprotju z
leskečejo okoli obali. 'Up igolj- j zeleno jezersko vodo sinjemod-
ga izvira: Zraven 6 Bel'gradov in enega Belgrade Lakes, imamo dve Srbiji (Serbia), in sicer v Indiani in West Virginiji. V Penn- j sylvaniji sta Dalmatia in Salona (Solin). V državi Michigan spominja mesto Baraga v Baraga County na slovenskega pijonirja-misijonarja. Nekateri trdijb, da mesto Coatan v North Carolini je
g>l
IS
ZASTONJ!
ZASTONJ!
Prilika za nove naročnike!
ZASTONJ DOBI VSAK NOV NAROČNIK, KATERI SE NAROČI ZA CELO LETO NA NAŠ LIST "ENAKOPRAVNOST", $3.00 VREDEN 14 KARATNI ZLAT
"Fountain Pert"
NAROČNINA ZA CLEVELAND PO POŠTI JE $6.00 ZA CELO LETO, PO RAZNA-ŠALCU $5.50, ZUNAJ PA $4.50.
NA DELO TOREJ NAROČNIKE!
NOVE
S
ENAKOPRAVNOST V VSA-KO HIŠO! — POŽURITE SE, KAJTI TA IZREDNA PONUDBA VEL-JA SAMO ZA 1 MESEC, OD 6. AUGUSTA DO fS. SEPT. 1923.
AKO SPO-POLNITE SPODNJI KUPON, PRILOŽITE DENARNO NAKAZNICO (MONEY ORDER) ALI PRINESETE DENAR S KUPONOM V NAŠ URAD, DOBITE PERO. TUDI DRUGI, KI SE SAMI NAROČIJO DIREKTNO ALI PO ZASTOPNIKU, SO DE-LEŽNI TEGA DARILA. DRUŠTVENI TAJNIKI, KATERI POZNATE ČLANE, KI ŠE NISO NAŠI NAROČNIKI, IMATE PRILIKO DOBITI ZASTONJ LEPO NAGRADO.
Cenj. upravništvo Enakopravnosti: —
V prigibu Vam pošiljam moj naslov kot nov celoleten naročnik
Ime
Naslov ....................................................................................................................
ter plačam celoletno naročnino $.................... za vaš list, ter mi kot nagrado pošljite $3.00 vreden zlat "Fountain Pen" na naslov ..........................................
.................... Podpis .............'........................................................................................(Pišite razločno)

a. prostori so svetlo beli in vse je urejeno higijenično čisto, tako da pomenijo- "Terme" za Bled veliko pridobitev. Ze v starih časih so se tu ustavljali romarji in so pili zdravilno vodo. Najstarejši ljudje še pomnijo povesti o zdravilnih uspehih tega termalnega vira. Po njem je dobil hotel naslov "Toplice", ki je šele sedaj prišel do praveg pomena. Toda mi smo bili namenjeni v bar, ki je bil otvorjen že lani. Bil je nabito poln vesele družbe. Godba, ples, smeh- Vse je neka- j ko prijetno, (intimno, 1 vabljivo, čarobno-
Tako se začenja letošnja blejska sezona- Nekoliko se je zakasnila, a zadnji vroči dnevi so privabili novih gostov. Od vseh strani. Na promenadi se sliši vse jezike. "Na uvoboru" še ni zastave. Zato dozdaj Bled še ni prenapolnjen, a polni se. V nedeljo je bila naravnost gneča.
A Bled ni samo tu okoli "Toplic", "Casine
ves ta Bled, ki hrani v sebi toli-
ko tihe sreče.	Združenih Držav 18 Parizov, 18
Kje pa je tisti stari riklijanski Genev, 17 Berlinov, 12 Moskev, 3 led, tisti, ki je živel ravno na- 11 Dunajev, 6 Pekinov, 6 Bel-sproti od današnjega, ki je zgo- , gradov, 3 Prage in 2 Bruselja. Pa daj vstajal, pozdravljal jutranje j ne le glavnih svetovnih mest mo-solnce, se kopal v soinčnih žar- rete videti v sami Ameriki, am-kih in mračnih kopeljih, živel poipak tudi svetovna merila popol-vegetarijanslko, ležal v zračnih j nosti v konkretni obliki: dva kabinah in hodil Zgodaj spat? kraja vseh popolnosti (Utopia), bio ustanovljeno od nekaterih Oživel bo gotovo zopet tudi ta 18 vaških idil' (Arcadia), 15 u- mornarjev iz hrvatskega primor-Bled, ki je zdaj po vojni bolj po-:pov (Hope), 14 bajnih krajev ja, ki jih je začetkom prejšnjega treben ne)gO kdaj prej. Vera ? samega zlata (Eldorado) in kar stoletja brqdol'om prisilil tam na posebno moč blejskega solnca ni 22 "pogodil sem jo" (Eureka), kopno. V Kentucku se nahaja Bal-bila tako prazna, kot se je komu Iz vsega tega sleda prav pripro- kan in v Pennsylvaniji Slovan. Na zdelo. Rikldjeve zdravilne meto-!Sto priporočilo: Piši pravilno ime čast Nikoli Tesli se nahaja v žeje so se izkazale z lepimi uspehi, poštnega urada in ne pozabljej mljevij'.u Tesla, W. Va. O poe-Bilo bi škoda, da bi se opustile, na državo.	Itičnem navdahnjenju rojakov v
saj je tudi za ta Bled na Straži ob tej priliki naj omenimo tu- Montani priča Zora, Mont.
na gričih okoli Bleda dovolj j prostora- Zato je rzveseljivo, da ;
sc na vili Volk še goje kopeli po i onih zdravilnih metodah, ki so Bledu že pred vojno pridobile 1 skoraj svetovno ime- Gotovo bi 1 tudi ta Bled privabil še mnogo novih in starih gostov, saj je na , nj&m danes prostora tudi še za j romarje iz starih časov, za turi- ' ste in za vse, ki so željni nebe- j šklh in posvetnih blagrov-
-O-
ISTOIMNA AMERIŠKA MESTA.
Greenstown, GreenviPf;, Green-wald. Slično imamo v državi New York pet mest s predpono "Bloom": Bloomsburg, Bloo-mingdale, Blooming Grove, Bloo-mington, Bloomville,
Imena predsednikov Združenih držav so vir inspiracije mestnih očetov in obupa poštnih uradni-
'kov. Imamo 28 mest ali vasi z i-in "Zdraviliškega I menom Washington, 2 7 Madi-
DR. SMEDLEY, špecijalist
JAZ IMAM 40 LET SKUŠENJ V MEDECINI.
Ne obupajte torej, pojdite k pravemu špocijalistu in ne h kakemu_ neiz-vežbanemu. Resničen špecijalist in profesor vas ne bo vprašal, kje in kaj vas boli, temveč vam bo sam povedat kaj vam je po temeljiti preiskavi. Prihranili si boste čas in denar. Mnogi drugi zdravniki vam niso mogli P0" magati, ker niso imeli dovolj skuštnj in ne morejo zapopasti vašega slučaja, kakor bi ga morali.
Moj aparat X-žarkov in moje bak-teriologične preiskave krvi mi razo-denejo vašo resnično bolezen in ce vas vzamem jaz pod mojo oskrbo, se vam bo povrnilo zdravje in živahnost in počutili se boste zdrave, kot pred boleznijo. Povedal vam bom jasno, jeli vaša bolezen ozdravljiva ali ne. — Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Preiskave in posvetovanja zastonj, ako prinesete seboj ta oglas. Posebni oddelki za moške ali ženske.	Mi govorimo slovensko
DR. SMEDLEY, špecijalist
URADNE URE: od 9. dop. do 4. pop. — od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10 dop. do 1. pop. SOBA 4. 10406 EUCLID AVE. vog. E. 105. St. 2. NADSTROPJA CLEVELAND, OHIO.
doma", kjer igra godba popoldne in zvečer. Tu je samo ene vrste Bled, oni bogati, razkošni, razsipni. Drugi Bled je tam po ti- Harding.
son, 25 Cleveland, 24, Lincoln, j 24 Monroe, 23 Wilson, 13 Roo-' sevelt, 15 Adams, 12 Taft in 5
'AL/ OGLASI
I
Pošiljanje Denarja Šifkarte v in iz starega kraja Notarska dela vsake vrste Točna in zanesljiva postrežba
John L. Mihelich Co.
6303 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
TAPECIRAM.	;	POHIŠTVO
Ako imate kaj tapeciranega po- j za 6 sob se vse skupaj počen1 hištva za popravilo, ali želite i-: proda radi odhoda v Kalif01'111* meti novega, vam naredim vse j jo. — Zglasite se vsaki dan na po naročilu- Pišite dopisnico, pa j 5415 Stanard Ave.
OTVORITVENO NAZNANILO.
SLOVENCEM IN HRVATOM V COLLINWOODU NAZNANJAMO, DA BOMO OTVORILI
V ČETRTEK DNE 9. AUGUSTA, 1923,
MODERNO UREJENO MESNICO
na 16703 Waterloo Rd
(POLEG FISHERJEVE GROCERIJE) ter jo bomo vodili pod imenom
Waterloo Cut Rate Meat Market
Gledali bomo vedno, da bomo imeli v zalogi sveže meso po tržnih cenah.
Tudi vsakovrstno prekajeno meso boste dobili vedno najboljše pri nas.
Se priporočamo slovenskim gospodinjam, da postanete naše odjemalke. Zadovoljne boste z našimi cenami in našo postrežbo. Čistost prostorov in blaga bo vedno naša prva skrb. Ne bo vam treba hoditi v mesto, ker pri nas boste dobli vse po iftih cenah. Ako boste pričeli trgovati z nam«, smo prepričani, da postanete stalen odjemalec.
JOHN SRAKAR & C0.
16703 WATERLOO ROAD. PRVOVRSTNA MESNICA
"llllllllllllllllllllllllllllll
S
pridem-Dam vam cene in ako u-godne, vam naredim vso stvar na vašem stanovanju. — Delo, vem, da vam bo všeč.
Joe Lesser, 916 Willock Rd.
Cleveland, O.
(186)
NAJBOLJŠE KAPE.
Najkasnejših krojev in izdelkov.
Kupile direktno od izdelovalca
in si prihranite vernikov dobiček.
Moške kape $1.00 in $1.50 Deške kape 75c
The RELIABLE CAP MFG. CO.
4247 Lorain Ave. I 5806 St. Clair Ave.
VSAKOVRSTNE HISE NAPRODAJ! Zglasite se pri
A. SAMICH and J. G0RIŠEK
1123 Norwood Rd.
Zgoraj. Tel. Randolph 5633 J.
00 YOU KNOW WHY--- People Kick At The Cost Of Necessities? —
•an for this npr By FiSllCI
AMCMOR
Direktno v
• JUGOSLAVIJO v 9 dneh
Aquitania...... 45.647 ton
Mauretania • •.. 30.704 ton Berengaria ____ 52.022 ton
Odplove vsak torek eden teh velikanov.
Krasne kabine 3. vaz. z 2—4—6 posteljami. Fina hrana, kadilnica in po-čivalnica. Zaprta paluba, domača ku-! hinja. Denar skozi Ounard se brzo in zanesljivo izplačuje. Vprašajte pri agentu.
Cunard Anchor Line, Hotel Cleveland Bldg. Cleveland Ohio.
(186)
PRODA SE
restavrant in Lunch Room z stilno z mehkimi pijačami; v sre dini slovenske naselbine ter na prometnem prostoru. Proda se radi odhoda na farme. — slov se poizve v uradu tega lista'
(181)
IMAM 10 DOBRIH stavbižč naprodaj ; merijo 39 in pol * , na E. 1 72nd St.. severno °d Waterloo Rd. $700 vsako
Vplača se $200, ostalo po mesečno. Zglasite se p«"1
$10
-HA;
HOLD E. EMERICH, 16205 St. Clair Ave., Tel. Keni^r« 195._-T
SLOVENKA
dobi stalno delo v restavrantu: da pomaga v kuhinji. — naj se pri Martin Sorn, 6034 Clair Ave.
(185)
POHIS.TVO naprodaj na 7523 Decker
ALI ŽE IMATE NAJNOVjjS® GRAMOFONSKE PLOSČBT
Navedemo
nekatere: 1 jg sem star fe
let _ Sveti ve£
_ Katrinka
_ Oj ta Polon£$ in iwi<tf?.drU
gih norih-
Jako	J
■e grafonol «• mesec.
Wm SITTER Co-6404 St. Clair a*
Cleveland, Ohio.
Velika *aloff»f£, tnine, »"'^V
foSKC^
esssgs
kot tudi
gramofon«-
Vge delo garantirano.
TELEFON:	-g.tf
Bell Rand. 710-W. Princ-