i mv
KURIR
NOVO MESTO 15. avg.1980 leto X. *št. 11
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Avgust je že!
Tokrat ga vsi dobro občutimo, saj je s seboj prinesel val vročine in sonca. In prav je tako. Saj smo se v maju in juniju vsi kar malo bali, kako bo z letošnjim poletjem. Vendar strah je bil odveč.
Vroči poletni dnevi so tu in nihče se ne more pritoževati nad vremenom.
No ja tisti pač, ki v tem času pridno delajo, je res nekoliko vroče vendar pa saj ostanejo prijetni popoldnevi, ko se lahko ohladijo v Krki, Kolpi ali pa v enih od Toplic
Mnogi med nami pa sedaj prijetno uživajo ob toplem jadranskem morju, hladijo se v prijetno hladnem borovem gozdičku in kozarec dobrega dalmatinskega vina - tako nekako je sedaj tistim, ki letujejo nekje ob morju, mnogi med njimi pa so ,/iašli” bivališče za te dni v našem
kampu v Pakoštanih. Letos prvič poskušamo še z letovanjem v novem kampu v Kaštel Stari, hm je postavljeno le nekaj prikolic in tako nekaj naših delavcev že letuje tam
V uredništvu smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju. Vse tiste ki ste letovali v našem kampu vabimo, da nam napišejo nekaj svojih vtisov iz letovanja, h poziv naj bi nekako sprožil akcijo „Tisoč delavcev -sodelavcev”. Oglasite se nam, napišite, kako ste bili zadovoljni z letovanjem v kampu kaj vam je ugajalo, kaj ni bilo v redu, kaj mislite bi morali spremeniti. Če ste morda imeli s seboj fotoaparat in se vam je kakšna fotografija izredno posrečila, ali pa je motiv na njej zanimiv nam jo prav tako lahko pošljete - z ustreznim podnapisom, za objavo v Kurirju
12. seja DS DO IMV
Osrednjo pozornost so delegati DS DO IMV na svoji 12. seji,ki je bila 1. avgusta v Novem mestu, namenili problematiki gospodarjenja v prvem polletju s poudarkom na periodičnem obračunu poslovanja delovne organizacije kot celote.
Uvodno poročilo generalnega' direktorja podkrepljeno z gradivom je podalo zelo plastično predstavo o tem, kako smo delali v tem letu, kje so se pojavljali problemi in še zlasti o tem, kam je treba usmeriti vse razpoložljive moči, da bi do konca leta brezpogojno uresničili planske naloge •
Glede na to, da je zbirna bilanca le zbir bilanc temeljnih organizacij, ki so bile temeljito obravnavane v vseh tozdih, se bomo v tem poročilu dotaknili le tistih ugotovitev delavskega sveta, ki ilustrirajo razmere na ravni delovne organizacije.
V svojem uvodnem izvajanju je generalni direktor posebej poudaril, da je največji vpliv na poslovanje IMV-ja v prvem polletju imela zapletena zunanjetrgovinska situacija. Naša delovna organizacija ie morala angažirati vse proizvodne in človeške potenciale, da bi maksimalno realizirale izvozne načrte, kar ni bilo ne le življenjskega pomena za IMV, pač pa je to v najožjem pomenu besede tisto, za kar smo se opredelili v vseh družbenih dokumentih in stabilizacijskih ukrepih. O rezultatih smo pisali v poročilu z 11. seje DS DO IMV, vendar ne bo odveč ponoviti, da smo izvozne načrte realizirali skorajda stoodstotno kar je v današnjih razmerah pravi gospodarski podvig. Ugotovljeno je, da smo do julija pokrili v glavnem vse obveze do tujega trga, kar odpira boljše, možnosti tudi domačim kupcem, saj se bomo v poletnih mesecih posvetili predvsem proizvodnji za domači trg. Da je temu tako govori dejstvo, da smo po daljšem času pričeli dobavljati popularne „katrce” enako veseli so pa tudi kupe; prikolic, katere dobavljamo praktično v celi paleti. To, da „katrce” dobavljamo po ceni. ki niti približno ne pokriva naših stroškov in dejstvo, da domačim kupcem dobavljamo tudi prikolice iz izvoznega kontingenta, je najboljši odgovor na neke dezinformacije, ki so se pojavile v sredstvih javnega obveščanja, češ da špekuliramo zaradi cen itd-Domači trg, z izjemo prikolic, ki so naš tipično eksportni artikel, ni bil za IMV nikdar drugotnega pomena, razumeti pa je treba dejstvo, da je naša celotna dejavnost pogojena z
izvozom in da mu v določenih trenutkih moramo dati prednost”.
Ob vsem tem in upoštevaje vse probleme ki pestijo celotno družbeno gospodarstvo, pa je potrebno podčrtati, da smo nenehno povečevali proizvodnjo in intenzivno delali na zaključevanju investicij, ki nam bodo v začetku tega srednjeročnega obdobja omogočile proizvodnjo načrtovanih 150 tisoč vozil in 50 tisoč prikolic.
Specifični problemi uvoza ne-katerih artiklov za vgradnjo v eksportne prikolice so narekovali povečanje kapacitet v belgijski tovarni, kjer bomo organizirali center za komple tiranje prikolic s tistimi deli, ki jih sicer zelo težko in po zapletenih postopkih uvažamo, kar nam praviloma povzroča nedokončano proizvodnjo.
Delavski svet je razpravljal tudi o cenah naših proizvodov, ki so povsem neustrezne ter podkrepil že sprejete zadolžitve
strokovnim službam, da ukrenejo vse potrebno za uskladitev cen vseh izdelkov.
Ni podlagi prejetega gradiva je bilo moč ugotoviti, da nam se kljub relativno uspešnem zaključku prvega polletja pojavljajo občutne napake. Med temi je bil izpostavljen po navijajoči se problem neracionalnega izkoriščanja delovnega časa zlasti pa zelo visok odstotek nadur (v nekaterih tozdih). Ker to ne sodi v pristojnost DS DO je le ta podal priporočilo DS temeljnih organizacij , da na podlagi rezultatov poslovanja v prvem polletju pripravijo in organizirajo razprave s posebnim poudarkom na izrabi delovnega časa in ukrepih za omejevanje nadurnega dela. Enako naj bi se v tozdih konkretno dogovorili o vseh ukrepih za realizacijo planskih nalog v II. polletju, pri čemer naj se posebej organizirali za sprotno spremljanje poslovanja ter ugotavljanje in odpravljanje morebitnih ovir. Poslovanje v drugem polletju ne bo lažje kot v prvem, morda še dosti težje, je bilo rečeno, zato zahteva od vseh članov kolektiva maksimalno prizadevanje pri izvrševanju delovnih nalog.
Osebni dohodki v IMV-ju so nevralgična točka, saj dejansko niso adekvaten rezultat vseh naših naporov, ki se nam bodo obrestovali ob zaključitvi tekoče faze izgradnje proizvodnih kapacitet. Dvajsetodstotna rast dohodka v prvem polletju glede na isto obdobje lani, dejansko nizki osebni dohodki in nenehno rastoči življenjski stroš Id so bili osnova priporočila DS DO IMV samoupravnim organom tozdov, da sprejmejo sklep o desetodstotnem zvišanju brutto vrednosti plačilne točke s prvim avgustom 1980.
Delegati so na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije sprejeli program aktivnosti v cilju formiranja izhodišč in elementov za pripravo teksta osnutka samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov med DO CIMOS in IMV. Strokovne službe imajo nalogo formirati posebno strokovno telo, ki bo izdelalo vse potrebne analize, da bi lahko v jeseni pristopili skupaj s pristojnimi organi CIMOS-a oblikovanju dokončnega teksta sporazuma.
V zaključku seje je DS sprejel še nekaj informacij in sklepov operativne narave delegati pa so se razšli na zasluženi, a spričo številnih nalog letos še krajši dopust, saj jih že v drugi polovici avgusta čakajo številne naloge.
POSLOVHI USPEH PO TOZD ZA 3o.6.198o
	TOZD prihodek	Struk- tura	Porabljena Struk-sredstva	tura	Amortizacija	Dohodek	čisti	Struk- dohodek	tura
1.	TP Novo mesto	26o. 625.S4-l.4o	8,43	211.o48.83o.8o 8,51	339.247.80	49.576.810.60 8,12	59.910.820.60 9,91
2.	Tov.opr. Črnomelj 85.426.279.3o	2,76	57.855.152.55 2,55	1.386.116.80	27.571.126.95 4,52	24.133.083.33 5,9?
5.	Tov.prik. 3režice 74*039.296.27	2,59	57.592.029.88 2,51	1.225.3o5.oo	16.647.L63.59 2,72	1:.79?.49o.79 5,42
4.	Podgorje -ent j.	66.372.764.33	2,16	54.155.858.99 2,18	959.140.80	1*.713.925.39 2,o3	lo.:55.170.59 2,57
5.	Tov.opr. ilirna 147.41o.442.86	A,77	lo9.293.278.18 4,4o	1.28o.722.lo	t 33.117.164.66 6,24	51.112.llo.o3 7,75
.	3eli manastir 53.644.95o.9o	1,75	23.265.o26.99 1,14	943.821.50	25.579.925.9i 4,16	21.lo2.345.55 5,24
7.	Tehnoser. Ilovo m. 76.658.557.58	2,48	42.192.787.43 l,7o	5-825.412.2o	54.435.570.15 ^65	29.754.922.20 7,58
8.	Tov.oken cnarjeta 7o.846.596.83	2,29	60.933.436.32 2,45	163.716.lo	9.912.960.51 1,62	6.500.144.26 1,64
9.	Razvojni inštitut 9«674.o41.9o	0,51	1.546.849.13 0,06	165.148.50	3.127.192.77 1,15	7.449.138.47 1,85
lo.	Conerce Ilovo n. 3o5.848.424.2o	9,90	268.916.885.07 lo,85	1.9o9.446.60	36.951.539.13 6,o5	24.665.574.33 6,12
11.	ZI? Ljubij.	6.557.046.18	o,21	3.145.166.08 o,12	112.865.4o	3.411.880.lo o,55	2.917.954.90 o,72
12.	TA Novo mesto 1.930.772.439.19	62,57	1.585.726.792-40 65.95 I06.594.768.00 547-o45.641.79 56.96' 190.709.177.29 47,4;			
VSI TOZD: 5.o88.376.o8o.99 2§§§i	52.Z§Z-2ž2-ifL		loo	2.478.47o.o78.62 loo 23.364.446.79	118.763.710.80	609.9o6.oo2.37 loo 		4o2.513.220.39 loo 27.4i5.li7.70
25i22i..„žs!iis!«i2is1iž.
-SiSSliSŽSižiSiil......lISiZšJsZiSiSs.fMsžsŽiSSUiZž.......SS2i2i§i22SiS2.
POSLOVNI USPEH DO IMV PRIMERJAVA 1979 - 1980
Celotni prihodek
Porabljena sredstva Amortizacija
Čisti dohodek
31.12.79	11 5.223.792.279,62	4.197.455.170,36	127.651.564,01	1.026.337.109,26	696.549.440,21
30.6.79	2.615.378.088,99	2.084.856.637,37	51.504.349,30	530.521.451,62	370.532.713,83
Struktura 30.6.79-30.6.80	% 120.10	% 120.00	% 230.58	% 120.50	% 116.02
30.6.80	3.141.144.020,13	2.501.834.525,41	118.763.710,80	639.309.494,72	429.928.338,09
Rezultati investicij v kadre
Delovni kolektiv IMV je rastel, se šolal in razvijal z delom in ob delu. Tako ie izobraževanje in usposabljanje v naši delovni organizaciji proces, ki teče že od ustanovitve dalje. V okviru kadrovskega oddelka se je razvila izobraževalna dejavnost v obliki priučevanja proizvodnih delavcev, učenja poklicev, štipendiranja organizacija izobraževalnih oblik, funkcionalnega in dopolnilnega izobraževanja odraslih. Dotok mladih v IMV se je tako z vsakim letom znatno povečeval. Potrebe po KV dNatcih raznih profilov poklicev so se večale in v IMV smo organizirali, da lahko učimo učence v gospodarstvu v 16 poklich. Število potreb po strokovnem kadru se je v razvoju proizvodnega programa povečalo, s tem v zvezi pa seje povečeval tudi razpis štipendij.
V šolskem letu 1979/80 je pomembno, saj je v tem letu bilo v uku 310 učencev v končala šolanje prva generacija gospodarstvu. Na srednjih te- tehnične strojne šole. DO IMV hničnih, ekonomskih in uprav- je v obeh oddelkih štipendirala no administrativnih šolah smo 59 učencev. Večji del učencev štipendirali 327 štipendistov, na je uspešno končalo šolanje, le višjih in visokih šolah pa 70 manjše število jih ima popravne štipendistov.	izpite, vendar upamo, da bodo
Šolsko leto 1979/80 je za v dmgem roku ti uspešni in se IMV in za novomeško regijo pridružili novim pripravnikom,
kar skupaj predstavlja 9.1 pripravnikov srednjih šol, 70 KV delavcev ter 10 diplo mantov višjih in visokih šol.
Vse te mlade kadre organizirano vključujemo v delo.
Pripravniki se uvajajo v delo preko posebnega programa za pripravništvo po poklicihw Vsi pripravniki in novo sprejeti KV delavci so pred zaposlitvijo vključeni v 3-dnevni uvajalni tečaj.
Splošni del prakse opravijo pripravniki v enotni vsebini, ne glede na katero delovno mesto bo pozneje razporejen in zaposlen. Organizacija zaposlo vanja temelji na premeščanju pripravnika po oddelkih in celotni proizvodnji. Tako, da pripravnik dejansko lahko spozna celotni proces proizvodnje
in spozna dokaj dobro delovno organizacijo in njeno organiziranost.
Praktikanti opravljajo tekoče proizvodne naloge pod vodstvom mentorja, obenem se seznanijo z organizacijo in funkcijo v sklopu programa in delitve dela na nivoju DO. Za vsako prakso izdelajo poročilo, ki je sestavni del gradiva za strokovni izpit.
Strokovni del prakse predstavlja zaključni del prakse in usposobitev za konkretne delovne naloge in opravila. Praksa traja 1 mesec Praktikant po končani praksi sestavi poročilo z vsebino nalog delovnega mesta, za katerega se je usposabljal in oceno svoje usposobitve. Strokovno poročilo je material za strokovni izpit.
Šolarji na obisku v naši DO.
--------------------------------------- .
16.000karoserij letno
Nedaleč od Priboja na površini 80 kv. metrov na območju nove industrijske cone so začeli z deli pri gradnji prve faze nove Fapove tovarne, v kateri naj bi izdelovali avtomobilske karoserije. Tovarno naj bi gradili v treh fazah. Do konca prihodnjega leta naj bi končali prvo fazo, ob koncu leta 1982 pa drugo. Z najsodobnejšimi stroji bodo tovarno opremili v tretji fazi kar naj bi bilo konec leta 1983. Najsodobnejši stroji bodo omogočali proizvodrjo 16.000 karoserij letno, kar je za okoli 100 odstotkov več, kot znašajo sedanje proizvodne zmogljivosti. V novo tovarno bodo vložili po sedanjih cenah okoli milijardo din.
GOSPODARSKI VESTNIK Št.: 29, 30. 7. 1980
\_________________________________________/
Spet na Gorjancih!
19. julij, dan, ko smo se ponovno zbrali vsi „imevejci" na svojem že tradicionalnem — tokrat petem — sreča njuna Gorjancih.
25-letrtico našega kolektiva, je prišlo rekordno število ljudi
Sicer pa zakaj ne!
Vreme, za katerega smo se vsi najbolj bali, da nam jo bo zagodlo, je bilo na naši strani in gotovo s tem prispevalo k še boljšemu razpoloženju, prav tako je bilo poskrbljeno za vedro in veselo razpoloženje. Jaka Šraufencigar je bil že na našem lanskem srečanju in marsikomu se je priljubil, tako je tudi letos s svojim trnjem popikal nas vse. Najbolj priljubljena tarča njegovih zbadljivk pa je bil naš generalni direktor Jurij Levičnik, ki pa se je izkazal in Jaku ni ostal ničesar dolžan.
Ni kaj, vsi smo se dodobra nasmejali šalam na naš račun.
V uvodnem delu programa je pozdravil vse navzoče Jože Turk, predsednik konference sindikata naše DO, kot slavnostni govornik pa je vsem članom našega kolektiva spregovoril tov. Janko Goleš -predsednik	izvršnega sveta
novomeške občinske skupščine. Tov. Goleš je med drugim dejal, da so oči vse naše javnosti uprte v nas in naš nadaljnji razvoj in da vsi veliko pričakujejo od nas.
O našem gospodarjenju in proizvodnih težavah, s katerimi se srečujemo, paje, kot je na Gorpncih že kar običaj, spregovoril	tov. generalni
direktor Jurij Levičnik.
Ne malo je med nami letošnje srečanje, s katerim takšnih, ki pridejo vsako leto in smo, kot vedno doslej, obeležili pravijo, da je kar škoda, da 22. julij	— dan	vstaje
takšnih srečanj ni več. Na slovenskega naroda in
Svečanost na Goijancih je začel tov. Jože Turk -predsednik sindikalne konference
Potem se je nadaljeval kulturni program, ki so ga naredili prijetnega predvsem naš pevski zbor in pa Jaka Šraufencigar.
Nato se je začelo sproščeno in prijetno rajanje. Ansambel „Slavčki” je igral za ples in plesišče je postalo pretesno, vendar tudi na travniku se da zaplesati, če je le volja.
Tudi generalni direktor Jurij Levičnk se vsako leto redno udeležuje teh naših srečanj in običajno izkoristi prilko, da pozdravi vse prisotne in spregovori par besed o našli proizvodnih prizadevanjih in uspehih.
Pevski zbor imamo v M V-ju že koraj tri leta in vsako leto pewi poskrbijo za pester program na srečanju«
Lačni m žejni na našem srečanju pri Miklavii še nikoli nismo bili. Vonj po pečenem volu in odojkih se je prijetno valil po gorjanskih košenicah in ni ga bBo, ki bi se lahko upri prijetnemu vonju, ne da bi okusil sočno meso.
Pekli so se odojki in tudi vol ni manjkal - prijeten vonj po pečenem pa se je širil po gorjanskih košenicah.
In še nekaj je bilo na srečanju novega - srečelov z obilico vrednih in zabavnih daril. Zadel si lahko skoraj vse - od toaletnega papirja, svinčnika, praška, kave, srajce, kolesa do TV. In marsikdo si je želel, da bi zadel prašek ali kavo.
Prav tako ni manjkalo športnih iger. Ekipe so se pomerile v vlečenju vrvi in streljanju z zračno puško, pa poglejmo, kakšni so rezultati: Vlečenje vrvi
1.	Obrat Suhor 4 točke
2.	TOZD TA 3 točke
3.	Obrat Semič 2 točki
4.	TOZD Tehnoservis 1 točka
5.	in 6. mesto delita TOZD TAP Brežice in TOZD Commerce
Po travnikih je vse polno takih in podobnih skupinic Veliko družin prihaja na srečanje vsako leto in vedno pridejo vsi.
»C J-	K-J1	
H		
Streljanje z zračno puško
1.	TOZD TAP Brežice 368 krogov
2.	TOZD Tehnoservis 361 krogov
3.	TOZD Commerce 351 krogov
4.	Obrat Semič 314 krogov
5.	TOZD TA - proizvodnja II 279krogov
6.	TOZD TA - tažka presemica 217 krogov
7.	TOZD Tovarna opreme Črnomelj 179 krogov Srečanje je bilo prijetno. Tako smo se že petič zbrali skupaj na tem srečanju, ki je postalo tradicionalno in vsako leto bolj obiskano, saj ga niti „neparni" vikend ni mogel pokvariti in marsikdo jo je peš mahnil do Miklavža. In želja nas vseh je, da se še naprej vsako leto zberemo tako številni pri našem domu na Miklavžu.
Aktivnosti SLO in DS v obdobju 1981 -1985
0 pomenu in nalogah splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite smo že velikokrat pisali. Tako danes namenjamo nekoliko več pozornosti izhodiščem za izdelavo načrta nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v naši delovni organizaciji za srednjeročno plansko obdobje 1981 - 1985.
Teritorialna obramba
Teritorialno obrambo je potrebno še naprej razvijati v skladu z načrtom teritorialne obrambe v občini Novo mesto.
Tako je potrebno povečati število razporejenih v enoto teritorialne obrambe v odnosu na porast tovarne in potreb zavarovanja. Pri sestavi predloga za razporeditev v našo enoto teritorialne obrambe bodo vključeni mlajši vojaški obvezniki, ki nimajo vojaškega razporeda ali pa so razporejeni v civilno zaščito.
V tem kratkoročnem petletnem obdobju skozi primerne oblike izobraževanja (praktične vaje) in oblike sodelovanja z ostalimi obrambnimi	strukturami
moramo enoto usposobiti za zavarovanje in obrambo tovarne
in dejstvovanje po načrtu občinskega štaba teritorialne obrambe Novo mesto.
Prav tako je zaželjeno, če obstaja možnost, enoto teritorialne obrambe vključiti v večje vaje, ki se organizirajo in izvajajo v tovarni ali bližnji okolici in se vključujejo tudi ostale obrambne strukture (civilna zaščita, narodna zaščita, prikaz obrambne pripravljenosti, vaja NNNP itd.).
Civilna zaščita:
Civilna zaščita naj bi postala v obdobju leta 1981 — 1985 najširša oblika organiziranja, pripravljanja in sodelovanja delavcev TOZD - DSSS pri zaščiti in odpravi posledic, ki bi jih povzročile elementarne in druge večje nesreče v mirnodobskem času, odnosno v času vojne.
Poleg razporeditve v enote civilne zaščite zaposlenih, ki jim je to zakonska dolžnost, moramo zagotoviti sodelovanje tudi tistih delavcev in delavk, ki jim to ni obveznost, vendar lahko s svojo strokovnostjo, usposobljenostjo in dolžnostjo, ki jo opravljajo, prispevajo boljšemu delovanju in izvajanju
ukrepov civilne zaščite. Tovelja za določene delavce zaposlene v službi varstva pri delu, gasilski službi, delavke, ki so končale tečaj prve medicinske pomoči pa jim je obveznost v civilni zaščiti prenehala zaradi opravičenih razlogov, delavce in delavke — člani gasilskih društev na terenu in drugi.
Poglejmo nekaj osnovnih izhodišč, ki se morajo upoštevati pri nadaljnjem razvoju civilne zaščite:
- Zaradi izgradnje novih proizvodnih kapacitet in razširitve tovarniških prostorov raste iz dneva v dan število zaposlenih, s tem pa tudi potreba za porastom števila razporejenih v civilno zaščito in večje zahteve ter težave pri organiziranju in vodenju. Novozaposleni so v večini mlajši delavci, stanujoči v bolj oddaljenih krajih in drugih jezičnih področjih, kar povzroča težave pri izvajanju pouka. Ni po sredi samo nepoznavanje slovenskega jezika in težava pri izvajanju pouka, ampak je prevelika oddaljenost dodatna težava kako enoto hitro zbrati, vpoklicati, ko se ukaže potreba. To je tudi razlog, da ne
Gašenje požara z motorno črpalko v tovarni avtomobflov - posnetek je iz lanske uspele akcije NNNP.
moremo zagotoviti v tem obdobju od vseh zaposlenih 11% takšnih, ki bodo razporejeni v civilno zaščito, ampak bo ta odstotek manjši.
— Številčno moramo okrepiti enote civilne zaščite, predvsem pa tiste, ki imajo poseben pomen inmesto v času mira v primeru elementarnih in drugih nesreč, poškodb v tovarni, ki so vsakodnevne in drugo. To velja predvsem za enoto prve medicinske pomoči in gasilsko enoto.
— Število razporejenih v ostale enote civilne zaščite (oddelek za OJOA, RBK oddelek, tehn. reš. vod in vod za vzdrževanje reda) prilagoditi potrebam in število zaposlenih v vojni ter ga usklajevati z izdelanim načrtom proizvodnje in storitev v vojni.
— V obdobju leta 1981 — 1985 izdelati novo osebno materialno formacijo in izpeljati reorganizacijo enot civilne zaščite. Pri reorganiziranju	enot
razporejanju in formiranju je treba upoštevati proizvodno načelo. V osnovno enoto -ekipo razporediti po možnosti zaposlene iz istega ali bližnjega oddelka proizvodnje. To načelo upoštevati obvezno pri ustanavljanju ekip prve medicinske pomoči in gasilskih ekip. Starešine in člane teh enot vključiti v vse oblike izvajanja preventivnih ukrepov tam kjer delajo, če pride do nesreče.
— Pri popolnjevanju enot civilne zaščite z novimi člani posvetiti pozornost, da se v te predloge za razpored tiste, ki že imajo določene sposobnosti za opravljanje nalog v civilni zaščiti in stanujejo bližje Novemu mestu. Izvršiti analizo dosedaj razporejenih in na podlagi ugotovljenega stanja in števila nerazporejenih delavcev, predložiti sekretariatu za ljudsko obrambo občine nove kadre, ki bodo okrepili strokovnost in tudi sposobnost za opravljanje nalog s področja civilne zaščite.
(Nadaljevanje na 7. strani)
r
Plaketa samoupravljavcev občine Trebnje-DS IM V Mirna
Klub samoupravljalcev v občini Trebnje je poleg svoje aktivnosti uvrstil v svoj program, tudi podeljevanje plakete samoupravljalcev. Prejeli so jo najzaslužnejši samoupravljalci v
občini v letu 1980. Letos so plakete podeljevali prvič. Podelili so jih za dan samoupravljalcev, 27. junija na slavnostni seji kluba samoupravljalcev občine Trebnje.
Prednostna lista v TOZD Tehnoservis potrjena
Na zadnji seji DS TOZD Tehnoservis so potrdili prioritetno listo prosilcev stanovanj in pripravili razpis za stanovanjska posojila in prošnje za stanovanja.
Prednostna lista je bila določen čas, ki ga določajo pravilniki, v razpravi. Pritožb ni bilo in tako je DS sprejel sklep, da se prednostna lista prosilcev za pridobitev stanovanjske pravice za leto 1979 potrdi:
1.	Mirtič Vinko 170 točk
2.	Stefanovič Vlado 151 točk
3.	Luzar Anton 147 točk
4.	Vražina Milorad 134 točk
5.	Gregorčič Janez 122 točk
6.	Bursač Vlado 116 točk
7.	Marolt Lado 115 točk
8.	Lovrekovič Stjepan 112 točk
Letos so plakete podeljevali prvič. Prejela sta jo dva samoupravljalca in dva DS v občini.
Naš DS je prejel to plaketo kot jubilejno, ker je bil ustanovljen že leta 1954 in je tudi najstarejši v občini Trebnje.
Ta plaketa naj bo vzpodbuda za še boljše nadaljnje delo na področju samoupravljanja v našem TOZD-u
MEDVED STANE
Vsi za akcijo
9.	Čemas Ivan 110 točk
10.	Lovrenčič Darinka 110 točk
11.	Križan Anton 106 točk
12.	Kolenc Nikola 96 točk
13.	Avsec Katarina 88 točk
14.	Antončič Ostoja 81 točk
Prav tako je DS glede nato, da je v skladu za individualno stanovanisko izgradnjo 480.000,00 din sprejel sklep da se razpišejo stanovanjska posojila za leto 1980.
Vloge za
posojila pa je potrebno oddati do 4. 8. 1980. Ob enem pa bo tudi razpis za oddajo prošenj za pridobitev stanovanjske pravice v TOZD Tehnoservis (do 4. 8. 1980).
Ni še tako dolgo tega, ko smo izvolili nove predsednike OOS in OI konference sindikata in tako so se tovarišice in tovariši sestali na prvem posve tu predsednikov OOS.
Na sefi so sprejeli program aktivnosti, ki smo ga objavili že v , Kurir Informator”. Med drugim pa je bilo posvečeno kar precej pozornosti informiranju v naši DO.
Tako se je le zgodilo, da je po dolgem času tudi problem informiranja našel ustrezen prostor v dnevnem redu, vsaj enega od družbenopolitičnih organov. Kajti zmotno je mišljenje, ki nekje prevladuje v. našem kolektivu, da je informiranje le delo informativnega centra Gotovo, da je informativni center tisti, ki bo skrbel, da bi bile informacije pravilno
in pravočasno posredovane vsem, vendar pa ni edini, ki naj skrbi za ta
Neštetokrat smo že govorili o vlogi samoupravnih in družbenopolitičnih organov v procesu informiranja Morda je prav akcija republiškega sindikata veliko prispevala k temu da so se v informiranje vključile vsaj OOS. Sij je prav OOS tista temeljna celica obveščanja, kije lahko najbolj neposredna in gotovo tudi najkvalitetnejša.
Predsedniki OOS so akcijo ,,Tisoč delavcev - sodelavcev” podprli in obljubili, da bodo v svojih delovnih sredinah skušali pridobiti v prid akcije kar največ delavcev. Upajmo da tokrat ne bo ostalo samo pri obljubah in da lahko pričakujemo po tej seji predsednikov OOS večji odziv.
(Nadaljevanje s 6. strani)
— Formirati mirnodobske ekipe prve medicinske pomoči in gasilske ekipe. Člani teh ekip bodo tisti, ki so končali 20 ali 80-umi tečaj prve medicinske pomoči, pa jim je prenehala obveznost v civilni zaščiti in tisti, ki so člani gasilskih društev na terenu. S takimi enotami ne izvajati obveznega pouka, ampak jih vključiti samo takrat, ko pride do nesreče ali pa ob primeru večje vaje civilne zaščite.
— Z ekipami prve medicinske pomoči in gasilskimi ekipami tesneje povezati službo varstva pri delu in gasilsko službo. Zagotoviti, da se te ekipe redno oskrbujejo s potrebnimi pripomočki za izvajanje akcije in obstoječe normative službe varstva pri delu uskladiti z normativi in pripomočki civilne zaščite, kjer obstaja možnost.
— Organizacijo civilne zaščite tako zastaviti, da se posamezniki iz enote, ki delajo v isti izmeni lahko hitro zberejo in v primeru dejanske potrebe
takoj pričnejo z izvajanjem akcije (gašenje požara, reševanje, nudenje prve pomoči in drugo), če pride do nesreče. V tej smeri izdelati program, določiti starešino in izvajati praktične vaje.
- Posvetiti posebno pozornost načinu in obliki prenosa znamenja za nevarnost in hitrega zbora posameznikov civilne zaščite, ki so na delu. S postopkom v takšnem primeru seznaniti vse pripadnike civilne zaščite in jih v praktičnih vajah za takšne primere tudi usposabljati.
Družbena samozaščita:
Vsa daljna prizadevanja pri razvijanju	družbene
samozaščite in pri konkretnem uresničevanju njenih nalog bodo usmerjena na organizirano delovanje delavcev pred napadi na svobodo in satnoupravne ter druge pravice delavcev, družbeni sistem, družbeno in zasebno premoženje ter druge družbene in zasebne dobrine delavcev in občanov. V sistemu
družbene samozaščite, kot delu samoupravne	dejavnosti
delovnih ljudi v vseh oblikah njihovega povezovanja in združevanja, se mora zlasti oblikovati poglobljena zavest o varovanju temeljnih vrednot socialističnega družbenega sistema zasnovanega na družbeni lastnini in samoupravnem	položaju
delovnega človeka, razvijati samozavestno	varnostno
kulturo, krepiti splošno odgovornost, preprečevati družbeno negativna in škodljiva dejanja in razvijati druge organizirane oblike dejavnosti, ki zadevajo vprašanja splošne varnosti.
Družbeno samozaščitna aktivnost se v TOZD izvaja stalno in organizirano kot sestavni del vsakodnevnega rednega dela in dejavnosti delavcev, organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij.
Pri uresničevanju družbene samozaščite je stalno razvijati sodelovanje med TOZD, še zlasti pa med tistimi, kijih veže
vzajemno	razreševanju
določenih vprašanj. Po teh vpjašanjih je razvijati sodelovanje tudi z ustreznimi ustanovami,	organi	in
organizacijami izven delovne organizacije.
Kot del družbene samozaščite oziroma ena od njenih konkretnih oblik je narodna zaščita, katere enote so v TOZD ustanovljene za potrebe zavarovanja pogojev dela, družbene lastnine, objektov in naprav ter vzdrževanje	reda	in
zagotavljanja mirnega in varnega življenja pred posameznimi ali skupinskimi napadi na te dobrine. V tem programskem obdobju bodo v vseh TOZD usmerjena prizadevanja na utrjevanje organizacije narodne zaščite, kadrovskem dopolnjevanju, usposabljanju	kadrov,
razporejenih v jedra narodne zaščite, za opravljanje nalog narodne zaščite ter materialni opremljenosti teh enot.
TOVŠAKIVAN
Do stanovanj pod novimi pogoji
Ljubljanska banka, TO Dolenjska banka, Novo mesto, je te dni poslala vsem organizacijam združenega dela in drugim uporabnikom družbenih sredstev informacijo s spremembo pogojev za dodeljevanje stanovanjskih posojil na osnovi vezave sredstev. V nadaljevanju podajamo celoten tekst informacije.
V okviru vsesplošnih stabilizacijskih prizadevanj in z
Prispevek naše revolucije k marksistični teoriji in socialistični praksi je veliko večji od same vnovične uveljavitve gesla „tovarne delavcem".
Pri nas smo začeli graditi socialistično družbo, v kateri je samoupravljanje prišlo iz tovarn in zajelo celoto družbene organizacije.
Njegov temelj so razredni interesi delavskega razieda in socialistični samoupravni družbeni odnosi._______________
namenom, da se uskladi porabo bančnih posojil s prilivom namenskih virov sredstev, je bilo nujno potrebno sprejeti konkretne ukrepe tudi na področju kreditiranja stano-vanjske graditve.
V zvezi s tam vas obveščamo, da je izvršilni odbor naše banke na svoji 6. seji dne 8. julija 1980 sprejel naslednje sklepe:
1.	Za gradnjo družbenih stanovanj se dodeljuje nove kredite s porabo v letu 1980 samo na osnovi že sklenjenih pogodb o vezavi sredstev in to samo za stanovania, ki bodo
vseljiva v letu 1980- Za stanovanja, ki bodo dograjena v letu 1981 se dodeljuje praviloma posojila na osnovi že sklenjenih pogodb o vezavi sredstev s tranšo porabe v letu 1981. Pri tem imajo pri porabi prednost OZD, ki imajo dlje časa vezana sredstva pri banki.
2.	Nove vezave sredstev OZD namensko za pridobitev kredita za nakup oz. gradnjo družbenih
v-----------------------------------
— Zdaj me pa lahko odkrito kritiziraš! Nobenega ni na sestanek...
stanovanj ali za dodelitev posojil delavcem — stanovanjskim varčevalcem se sprejema le s 6-mesečno čakalno dobo.
3.	Dodeljevanje posojil delavcem na osnovi namenskega stanovanjskega varčevanja ostane nespremenjeno.
4.	V skladu z okrožnico izvršnega odbora Združenja bank Jugoslavije se takoj prekine s sklepanjem pogodb in z dodeljevanjem posojil občanom na osnovi vezave deviznih sredstev.
5.	Pogodbe o vezavi dinarskih sredstev in pogodbe o prodaji deviznih sredstev in vezavi dinarske protivrednosti z občani se sklepa samo s 6-mesečno čakalno dobo.
6.	Posojil občanom na osnovi vezave sredstev in posojil delavcem na osnovi vezave sredstev OZD se ne dodeljuje za dograditve in adaptacije, razere če gre za reševanje stanovanjskega vprašanja v okviru stanovanjskega standarda.
7.	Prekine se z dodeljevanjem vselitvenih in premostitvenih
Nikoli
Nekoč boš tudi ti odšla,
obup bo našel dom v meni,
ostal mi bo le kos
židjenja praznega
in kot usta bližajo se dnu
kozarca,
ko \sebina prazna lega ti na dušo,
odriva kisel v kot pozabe, odriva tebe v meni in ko ne bo več tebe bom tudi jaz odšel iz sebe, ostal bo prostor za ljudi, ki bodo se naprej ljubili, a žal nikoli ne bodo kot jaz in ti.
•••
Živim živeč
blatim življenje latim se brez nog
sanjarim zbujen molčim govoreč govorim nem kričim
pa nikjer ni žive duše
le jaz
živ
živeč
živim
VITO
posojil občanom, ker je letni plan dosežen
Sprejeti sklepi veljajo od 8 7. 1980 dalje.
C	^
Umik tujih defektnih avtomobilov z ameriškega trga
4tirje tuji proizvajalci avtomobilov so morali zaradi raznih pomanjkljivosti umakniti s trga skupaj 152287 avtomobilov, poroča ameriška htacionalna administracija za varnost cestnega prometa (NHTSA).
Firma „Subarn" je umaknila 71.000 svojih „se-danov" in „karavanov" modela 1980 zaradi problema z brisalci. BMW je umaknil 66.000 „sedanov" z dvojimi vrati, model 320—1977/79, da bi odpravili defekt na vzmeti za kontrolo zaganja-ča
Hat je umaknil 13.000 avtomobilov „1 — 9" zaradi potencialne možnosti zastoja motorja, do katerega lahko pride zaradi izhlape vanja bencina v vplinjaču
Tudi VW je moral umakniti 2.287 modelov ,va-nagon 1980" zaradi mo* žnosti okvare na izpušni cevi grelca (AP DJ).
PRIVPREDNI PREGLED, 1. 8. 1980
V.____________________y