Poštnin* plača*« v gotovini
S ped. in abbon. postal« - II Gruppo 70 H
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 2.000
34170 Gorica, Riva Plazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . .	. . . L 4.000
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	. . . L 5.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun	štev. 24/12410
m	
	
m
Leto XXVI. ■ Štev. 48 (1330)
Gorica - četrtek, 5. decembra 1974 - Trst
Posamezna številka L 100
Ni lahko biti dosleden kristjan Kdo ima pravico ubijati ?
Ko sv. Anzelm govori o Mariji, pravi tudi tole: »Bog je vse ustvaril, a Marija je rodila Boga. Bog je vse naredil, a sam se je naredil iz Marije. Tisti, ki je mogel vse narediti iz nič, ni hotel pokvarjenega prenarediti brez Marije.«
Kar je Bog na poseben način prenaredil in posvetil po Mariji, je tudi spočetje in rojstvo človeških otrok. To izpričuje Cerkev s tem, da v svoji liturgiji obhaja dva praznika prav v spomin dveh spočetij, to je praznik brezmadežnega spočetja Marije Device in praznik oznanjenja Marijinega, to je praznik spočetja Jezusovega v brezmadežnem telesu Marijinem. Prav ta dva praznika naj bi kristjane in z njimi vse poštene ljudi spominjala, kako nekaj velikega in svetega je začetek vsakega novega človeka.
Toda ljudje smo že od vsega začetka takšni, da vse, kar je svetega in skrivnostnega, radi umažemo in ogrdimo. Radi umažemo in ogrdimo dobro ime in čast bližnjega z obrekovanjem; radi ogrdimo ime božje z bogokletstvom; sploh radi umažemo vse, kar je čistega. Danes še posebej ne moremo trpeti nekaterih čistih reči: narave, okolja, vode in družinskega življenja.
To slednje je Bog zaščitil z dvema za-povedima: Spoštuj očeta in mater ter Ne skruni svojega bližnjega žene. Prav glede družinske intimnosti se je sodobni človek zarekel, da jo hoče do zadnjega vlakna umazati.
Zato ni danes glede družinskega življenja nič več sveto: Ni več sveta ljubezen, ki je podlaga družini; ni več sveto zakonsko občevanje, ki je dopolnilo ljubezni; ni več sveta zakonska vez; nič več ni vredno spoštovanje do staršev in pokorščina do njih; zlasti ni več sveto otrokovo spočetje in njegovo bivanje pred rojstvom.
POGUBNOST ČLOVEŠKEGA SAMOLJUBJA
Vse je uničil človeški egoizem, samoljubje, ki je še edina sveta stvar tudi mnogim kristjanom. Pustimo pri tem neverne in ateiste! Zanje je samo po sebi razumljivo, da ne morejo ljubiti drugega kot sami sebe. Saj če po smrti nič ni, če nam ostane samo to bivanje na zemlji, potem je razumljivo, da ga boš užival, kolikor se da. Potem je razumljivo tudi, da se boš otresel »nezaželenega« otroka, pa četudi s splavom. Saj za brezvernega otrok nima duše, zanj otrok ni odsvit Stvarnika, ni določen za večno življenje, je le lepa igračka, ki jo sprejmeš, če ti je po volji, sicer se je otreseš kot vsakega neljubega bremena. Zato razumem ateiste in materialiste, da so v Franciji kompaktno glasovali za splav. Čudil bi se, če bi ravnali drugače.
Toda za nas kristjane, ki verujemo, je zadeva drugačna. Nam otrok ni igračka, ki jo naročimo, kadar se nam zdi, in jo kakor mlado mačico umorimo, če nam ni po godu. Nikakor! Za kristjana, ki veruje, je otrok človek z vsem dostojanstvom, ki gre človeku, četudi je pod srcem svoje matere šele na začetku svojega zem-skega potovanja.
To je ena izmed velikih novosti, ki jih je krščanstvo prineslo med poganski svet, ena izmed zapovedi, ki jih je krščanstvo uveljavilo.
Pismo Barnabe je eden najstarejših krščanskih spisov poleg sv. pisma nove zaveze: Napisano je bilo okrog leta sto, kmalu po smrti apostolov. V tem spisu beremo: »Ne boš umoril zarodka s splavom in ga tudi ne boš ugonobil po rojstvu.« (Non interficies fetum in abortione, nec ctiam interimcs post nativitatem.) Pisma ni napisal kak papež, temveč izraža zapoved, ki izhaja iz krščanskega pojmovanja življenja, ki se korenito razlikuje od poganskega pojmovanja.
Ce je Cerkev pozneje zmeraj tako učila in če uči še danes tako, uči zato, ker je pač to nauk apostolov. Kristjani so takrat šli proti toku, saj so pogani mimo morili otroke pred rojstvom in po rojstvu. Kristjani so pa rekli: Ne boš moril zarodka s splavom!
NAPAČNA NAPREDNOST IN MODERNOST
Danes seveda mnogi kristjani ne znajo več iti proti toku. Kakor delajo in učijo drugi, tako morajo delati in tisto zagovarjati tudi oni. To se je izkazalo v Italiji ob referendumu za razporoko, tako se je izpričalo zadnji teden v Franciji, ko je parlament izglasoval zakon o liberalizaciji splava. Tudi številni »krščanski« poslanci so glasovali za zakon.
Tudi med našimi »kristjani« smo že slišali izjave v prilog abortusa, kakor smo jih slišali prej v prilog razporoke. To so kristjani, ki hočejo za vsako ceno biti »modemi«. Ker jih pa vest peče in se zavedajo svoje nedoslednosti, svojega kom-promisarstva, bi radi imeli cerkveno vodstvo za sabo. Ko pa to ne more z njimi, ga dolžijo, da je nazadnjaško, mračnjaško, srednjeveško, nečloveško v svojih zahtevah in temu podobno.
Seveda so predmet takim očitkom tudi vsi tisti kristjani, ki v vesti ne morejo slediti takim tokovom. Saj so izrazito poganski, saj pomenijo povratek v čase in razmere pred krščanstvom. Niso torej prav nič novi in napredni tokovi. O takih sodobnih kristjanih je sv. oče Pavel VI. potožil pred nedavnim:
»Gre za tiste brate, ki so pustili prazen prostor, ki jim je bil odkazan v hiši Gospodovi; gre za brate in sinove, ki so pričevanje ljubezni zamenjali z drznim obsojanjem in kritiko Cerkve božje. Pri tem zase večkrat zahtevajo pravico, da neodgovorno preiskujejo njen nauk in življenje ter se z mimo vestjo družijo z njenimi nasprotniki. Zaradi tega so se užaljeni oddaljili od nje, čeprav morda trdijo, da hočejo ostati združeni v cerkvenem občestvu. Toda ne zato, da bi skupno delili veselje in skrbi, temveč zato, da bi po svoje reformirali cerkvene vrste, to je, da bi jih razbili.«
VZGLEDUJMO SE OB MARIJI
Ni lahko danes biti dosleden kristjan, zagovarjati v javnosti pristno krščansko gledanje na življenjske probleme. Družba je že preveč razkristjanjena, kristjani pa premalo krščanski v svojem prepričanju.
Vendar se ne smemo ustrašiti. Marija Brezmadežna je ravno simbol tega dvojnega boja na svetu. Hudič more zmagovati, toda zmagal ne bo. Hudič bo lahko zmedel še veliko kristjanov, tudi med nami Slovenci, kljub temu bo Resnica zmagala, kot je bilo napovedano: »In ti boš kači glavo strla.« Mi moramo samo svoje prispevati k tej zmagi.
K. H.
V zadnjih dneh je Francija uzakonila splav. Italija je na isti poti. Javno mnenje je danes splavu naklonjeno. Preveč je že ilegalnih splavov, preveč kazenskih prestopkov, zato je bolje, da se splav uzakoni, menijo zagovorniki splava.
Toda, ali je dovoljeno uzakoniti splav samo zato ker je že to mnenje posplošeno? Svobodni splav, pa četudi dovoljen le v določenih primerih, bi odprl pot človeštvu do še hujših kriminalnih dejanj.
Kdo nam more jamčiti, da bi bili še zaščiteni stari in onemogli po hiralnicah, abnormalni po psihiatričnih bolnišnicah, »izvržki človeštva«, kakršni se nahajajo v hiši previdnosti v Turinu, pohabljenci in nekoristni za človeško družbo?
Če bo človeštvo sprejelo podlo odločitev ubijanja še nerojenih, bo življenje človeka na zemlji morda postalo lagodnejše, manj odgovorno, a tudi manj človeško.
Kakšna razlika je, se sprašuje sociolog Ruggero Orfei, med smrtjo milijonov v plinskih celicah in uničenjem 30 milijonov na leto v materinem naročju? Ali med poskusi, ki so jih nacistični zdravniki izvajali nad taboriščniki in poskusi zdravnikov, ki materam odpravljajo njih plod? »To ni še človek,« se opravičujejo, »in če ga skušamo odpraviti, delamo to v dobrobit človeštva.« Istega mnenja so bili nacistični zdravniki. Delali so za »blagor« vsega človeštva. Hitlerjeva senca se vse bolj zgrinja nad vso zemljo.
Vsako leto 30 milijonov žena zavrže svojega otroka. 30 milijonov mrtvih, nezmožnih, da bi se temu uprli. Niti petletna zadnja vojna ni zahtevala toliko mrtvih. Rodomor nad državo 30 milijonov prebivalcev!
KAKO JE V ITALIJI
V Italiji se po zmagi referenduma o razporoki sedaj bije boj za uzakonitev splava. Splav bi tako postal dostopen vsem slojem in bi seveda bil pod zdravniško kontrolo. Najbolj vnete zagovornice splava so članice »Gibanja za emancipacijo žena«, prepriča-
Mara se la predslaill parlamentu
V ponedeljek 2. decembra se je novi predsednik italijanske vlade Aldo Moro predstavil tako v senatu kot v poslanski zbornici in očrtal bodoči vladni program,
O svoji vladi je dejal, da ni niti prehodna niti začasna, kajti hoče uresničiti levosredinsko politiko in delati na to, da se obnovijo pogoji za sestavo nove organske in štiristranske vlade. Zadnjo krizo je pripisal sporom med obema socialističnima strankama. Pri tem je dejal, da si ne želi di senja socialnih demokratov proti konservativnim stališčem kakor tudi ne drsenja socialistov v objeme Ljudske fronte. Odklonil je »zgodovinski kompromis« de-mokrščanske stranke s komunisti pa obenem zagotovil komuniste, da vlada do njih ne bo imela polemičnih odnosov. Sprejela bo njihove pobude, če se bodo s tem strinjale tudi druge vladne stranke.
Od narodnih manjšin je omenil le Južne litolce. O Jugoslaviji je dejal, da se Italija zavoda, da je neodvisna, celovita in gospodarsko razvita Jugoslavija Italiji samo v korist. Izrekel se je za sodelovanje z arabskimi državami, za izraelski umik z zasedenih ozemelj ter za pravico Palestincev do lastne države ob trdnih in za-
jamčenih mejah neodvisnega Izraela.
Največji del govora je Moro posvetil gospodarskim problemom. Dejal je, da Italijo bremenijo napake preteklosti in kopica nerešenih vprašanj. Glavni poudarek je Moro dal inflaciji, ki je med drugim sad pasivne plačilne bilance. Glavna skrb vlade bo zato omejiti uvoz in spodbuditi izvoz, v državi pa ustaviti porast cen ter izvajati ostrejšo davčno politiko. Zavzel se je za pogajanja s sindikati, a jih obenem opozoril, naj ne postavljajo nebrzdanih mezdnih zahtev, saj bi samo pospeševale inflacijo. Raje naj se borijo za dohodke najnižjih in najbolj prizadetih strok. Duhovita je bila glede reform Mo-rova pripomba:	»Težko	je popravljati
drveči avto v klancu.«
Katoliški tednik spet izhaja
Po daljšem premoru je spet začel v za-hodnoafriški državi Dahomey izhajati katoliški verski tednik »La Croix (Kriz) de Dahornev«. Iz denarnih stisk so mu pomagali švicarski katoličani, ki so v letošnjem postnem času organizirali zanj posebno nabirko.
ne, da zastopajo vse ženstvo Italije.
Koliko je letno splavov v Italiji? Koliko mater umrje zaradi nespretnosti pri tem umazanem poslu? Natančnih podatkov ni, govori pa se o dveh do treh milijonih, od katerih se 20.000 konča s smrtjo matere. To so brez dvoma pretirane številke, ki jih narekujejo zagovorniki splava s pretvezo, da bi to vplivalo na mišljenje ostalih žena in dokazalo, kako je splav že posplošen in potreben.
Navajajo primere, ki pričajo o nujnosti odprave plodu: revščina, brezposelnost moža in nujnost ženske zaposlitve, tesnost stanovanj, zdravstvene razmere, preobilica otrok, potem posilstvo, previsoka starost matere in če hočemo, prevelika obljudenost sveta, dedne bolezni, prevelika odgovornost pri vzgoji otrok in podobno.
A nobeden teh razlogov ne more opravičiti umora, ki ga tudi nobena mati ne bo nikoli z veseljem sprejela, pa naj bodo razlogi še tako kričeči. Nobena mati bi se ne smela poslužiti tega sredstva, ki resno ogroža njeno zdravje, čestokrat tudi življenje, neizpodbitno pa njeno duševnost.
SPLAV IN MATERINSTVO
Kakor je staro materinstvo, tako je star tudi splav. Začenja se z zgodovino človeštva. Rimljani so se ga posluževali, zlasti v njihovi dekadentni dobi, prav tako Grki. Pred krščanstvom je bil splav skoro pri vseh narodih dovoljen ali vsaj toleriran. Sociolog Georges Devereux, ki je proučil navade 400 narodov sveta, je našel samo enega, pri katerem se splav ni še udomačil.
Šele krščanstvo je splav obsodilo in ga skušalo zabraniti kakor prej judovstvo. Splav je postal kaznivo dejanje šele v dobi preporoda in to le v primeru, če je bil izvršen po četrtem mesecu nosečnosti. Anglija je prva leta 1803 uvrstila splav med kazniva dejanja, za njo so sledile leta 1830 ZDA. Italija se je zlasti v fašistični dobi postavila na stališče nasprotnikov splava, ker je hotela prirastek prebivalstva in so bile zato številne družine nagrajene pod geslom: več otrok, več delavnih rok.
V zadnjih letih se je svetovno mnenje glede splava spremenilo in premnoge države so odprle splavu vrata na stežaj.
Leta 1967 se je 85 odstotkov Američanov izreklo za uveljavitev zakona o splavu. Danes je, z izjemo Kalifornije, splav dovoljen po vseh Združenih državah Amerike iz razlogov, ko bi nadaljnja nosečnost ogrožala zdravje matere in bi bila možnost, da bi se otrok rodil s telesnimi ali duševnimi hibami.
Ista pravila za splav so prevzele tudi druge evropske države z izjemo Španije, Portugalske, Grčije, Belgije in za sedaj še Italije, kjer je splav še vedno kaznivo dejanje.
NAUK CERKVE
Glas Cerkve je jasen. Že od vsega začetka je obsodila splav kot umor. Človeško življenje se začne ob spočetju in Cerkev spoštuje in vrednoti ta začetek kot rojstvo novega človeka, ki nosi v ‘ sebi neumrljivo dušo, ki nosi v sebi večnost.
Sv. Pavel je ostro obsodil gala-čanske žene, ki so uporabljale mamila za odpravo plodu. Tudi razni koncili so z ostrimi kaznimi obsodili splav. Tako koncil v Elviri leta 305, v Leridi leta 546, v Bra-gi leta 572.
Cerkev je svoje stališče oprla tudi na evangelij. Evangelist Luka pripoveduje, kako je otrok poskočil v Elizabetinem telesu ob obisku Marije, ki je tudi nosila pod srcem Jezusa-Boga. Čudovito srečanje dveh mater! 2e takrat je Elizabeta nosila pod srcem človeka, velikega Kristusovega predhodnika Janeza in Marija Jezusa — samega Boga.
Cerkev je v vseh časih odločno povedala svoje mnenje in obsodila splav kot zločin. Pij XI. trdi, da je težak prekršek streči po življenju otroka v materinem telesu. Pij XII. pravi: Zločin je, če kdo prepreči naravni razvoj otroka, najsibo v materinem telesu, kakor takoj po rojstvu.
Drugi vatikanski koncil je označil splav za ogabno dejanje, za zločin. Pavel VI. je bil jasen, ko je izrekel besede: »Ponovno moramo zanikati splav kot dovoljeno sredstvo proti preobljudenosti sveta.« Prek francoske televizije je dejal: »Ne bomo prenehali izjavljati: vsako človeško življenje mora biti spoštovano. Splav kakor evtanazija sta umor.«
Splav je krivično uničenje človeškega življenja, zato moralno neopravičljiv. Človeštvo nima nobene pravice, da to življenje uniči, kakor nima te pravice mati, ki je otroka spočela.
Splav je nesprejemljiv tudi iz socialnega vidika v kolikor hoče izboljšati življenjske pogoje na račun življenja samega.
IZJAVA KONGREGACIJE ZA VERSKI NAUK
Končno je Cerkev jasno spregovorila o splavu v izjavi Kongregacije za verski nauk, ki je bila objavljena 25. novembra letos. V tem dokumentu je rečeno, da mora biti človeško življenje zaščiteno od vsega njegovega početka kot potem v njegovi razvojni dobi. Zato je treba neposredni splav vedno in absolutno odkloniti, ker je notranje nemoralen.
»Prva pravica, ki jo ima človek, je njegovo življenje,« pravi omenjena izjava. Zato je zadeva splava ne samo zadeva krščanstva, ampak vsega človeštva. Nihče, tudi oče in mati, nimata pravice odločati o življenju oz. smrti otroka, ko je bil enkrat spočet.
Noben resničen kristjan ne sme zato zagovarjati ali podpirati zakona ali glasovati zanj, če gre za splav. Namesto da družba dela na odpravi človeškega plodu v materi, naj se raje prizadeva za take življenjske pogoje, da bo novi človek lahko toplo sprejet in bo imel vse potrebno za svojo rast in razvoj.
Za kristjana pa pomeni splav še drugo zlo: nerojen otrok ne bo nikdar deležen tiste polne sreče, ki čaka človeka po smrti v onstranstvu.
Cerkev je z dokumentom o splavu še enkrat dokazala, da je za-ščitnica življenja in v službi človeštva. Njen nauk je sad vere in ljubezni ter utelešenje vseh velikih upov, ki so jih polni ljudje dobre volje.
M. K.
Potek volitev V šolske svete	Osvešče
V zadnji številki smo pojasnili, v katere šolske svete se bodo vršile volitve v januarju in februarju 1975. Danes želimo na kratko povedati, kako se bodo volitve vršile.
VOLIVNI ORGANI
Volivne komisije so prvi organ za volitve. Volivni komisiji predseduje za letos ravnatelj ali njegov zastopnik. Vsaka komisija šteje pet članov. Na osnovnih in enotnih srednjih šolah sta v komisiji poleg predsednika še dva zastopnika učiteljev oziroma profesorjev, en zastopnik pomožnega osebja (tajniki, sluge) in dva zastopnika staršev.
Na višjih srednjih šolah so v volivni komisiji predsednik, dva zastopnika profesorjev, en zastopnik staršev, en zastopnik dijakov, ki mora biti star nad 16 let, in en zastopnik pomožnega osebja.
Letos določi člane volivne komisije učiteljski oziroma profesorski zbor. Prihodnje leto bo volivne komisije imenoval zavodski šolski svet na srednjih šolah, okrožni šolski svet na osnovnih šolah. Volivne komisije morajo pripraviti volitve in poskrbeti vse, kar je v ta namen po-trehno, zlasti sezname volivcev. Volivne komisije so torej tehnični organ. Imenovane morajo biti 45 dni pred datumom volitev, to se pravi letos za osnovne šole pred 5. decembrom, za enotne srednje šole pred 12. decembrom in za višje srednje šole pred 19. decembrom.
Volivni sedeži so predvideni na vsaki šoli in sicer po eden na vsakih 300 učencev oziroma dijakov. Na šoli, kjer je število učencev oziroma dijakov večje kot 300, bodo imeli dva volivna sedeža. Na vsakem volivnem sedežu je posebna komisija, ki jo sestavljajo trije člani: predsednik in dva skrutinatorja. Imenuje jih ravnatelj vsaj pet dni pred volitvami. Ti skrbijo za reden potek volitev.
Seznam volivcev na vsaki šoli obsega tri skupine volivcev: učeče osebje, pomožno osebje in starše, na višjih srednjih šolah še dijake, stare nad 16 let. Seznam vsake skupine volivcev mora sestaviti volivna komisija. Posebej velja omeniti, da od staršev smeta voliti oba, tako oče kot mati. Če imata več otrok na isti šoli, volita v okrožni ali zavodski šolski svet samo enkrat. Sezname morajo volivne komisije pripraviti vsaj 25 dni pred volitvami in morajo biti na vpogled komur koli jih zahteva.
Kandidatne tiste. Vsaka skupina volivcev (starši, profesorji oziroma učitelji, pomožno osebje, dijaki stari nad 16 let na višjih srednjih šolah) sme postaviti več kandidatnih list. Vložiti jih je treba vsaj 15 dni pred volitvami na tajništvo šole oziroma na didaktičnem ravnateljstvu. Listo predloži eden od predlagateljev'. Letos bo treba kandidatne liste za okrožne šolske svete na osnovnih šolah predložiti do 3. januarja 1975, na nižjih srednjih šolah do 10. januarja in na višjih srednjih šolah do 17. januarja 1975.
Kandidatno listo predlagajo volivci. Če je v skupini volivcev volivcev manj kot 10 volivcev, morata listo podpisati dva volivca. Če je volivcev od 10 do 100 mora kandidatno listo predložiti ena desetina volivcev. Npr. če je volivcev 50, mora listo podpisati 5 volivcev. Če je volivcev več kot 100, mora listo predložiti 20 volivcev. Noben kandidat ne sme sam predložiti liste in ne sme kandidirati na več listah za isto vrsto šol. Kandidatna lista nosi samo zaporedno številko, katero ji da volivna komisija ob predložitvi. Na kandidatni listi sme biti največ toliko imen, kolikor kandidatov lahko izvoli tista skupina volivcev. Npr. lista staršev v okrožni svet (consiglio di circolo) na osnovnih šolah sme imeti največ 6 kandidatov, ker starši morejo izvoliti le 6 zastopnikov. Kandidati morajo dati pismeno izjavo, da sprejemajo kandidaturo. Ob predložitvi liste izjavi predlagatelj tudi, kdo je zastopnik liste na volivnem sedežu.
Voli se tako, da na volivnici prekrižaš številko liste, katero voliš; preferenčni glas pa daš tako, da napišeš priimek kandidata ali napišeš zaporedno številko, ki jo ima kandidat na listi.
V razredni in medrazredni svet je izvoljen tisti, ki dobi največ glasov, kajti lam ni kandidatnih list. V okrožnih in zavodskih šolskih svetih, kjer so predvidene kandidatne liste, se število izvoljenih kandidatov razdeli po proporcionalnem sistemu.
Izvol jeni svetovalci se morajo zbrati na prvo sejo najkasneje 35 dni po volitvah.
Navedli smo nekaj glavnih določil, kako se bodo vršile volitve v šolske svete. O tem bodo staršem in dijakom morali spregovoriti tudi ravnatelji na šolah in jim
razložiti potek volitev. Kljub temu je prav, da vedo o tem tudi drugi državljani.
# * *
Minister za šolstvo Malfatti je odredil, da se volitve v šolske svete prenesejo za tri tedne. Zato bodo volitve v šolske svete na osnovnih šolah v nedeljo 9. februarja 1975, na enotnih srednjih šolah v nedeljo 16. februarja in na višjih srednjih šolah v nedeljo 23. februarja. Zato se tudi vsi predpisani roki prenesejo za tri tedne. To je bilo potrebno, ker bi sicer bilo skoro nemogoče opraviti vse formalnosti v predpisanih rokih.
Poročali smo že, da je škof dr. Janez Jenko predaval 25. novembra v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu o sinodi škofov v Rimu. Navedel je, kateri škofje so bili najbolj živahni in so njihova poročila vzbujala največ pozornosti. Potem je povedal, kako so potekala predavanja in opisal delo sinode. To je bilo razdeljeno v dva dela.
Prvi del je bil zelo obširen. Vsakdo, ki si je prijavil, je lahko govoril. Dan prej je moral naznaniti svoj nastop in oddati predavanje, da ga je posebna komisija razmnožila. Tu so poročali škofje iz različnih celin: iz Afrike, Azije, Severne in Južne Amerike ter iz Evrope. Iz poročil afriških škofov je vel velik optimizem, kar zadeva bodočnost krščanstva. Od tod so govorili sami domačini.
Težji je položaj v Aziji. Muslimanska vera se tu širi v precejšnjem ritmu, razen tega so tu tudi okoliščine, ki niso krščanstvu naklonjene, akoravno je prav iz Azije prišlo krščanstvo. Pa tudi v Evropi in Ameriki življenjski standard tako zelo raste, da človek v takem blagostanju rad pozabi na Boga. Vendar kljub vsemu temu slika bodočnosti ni niti v Aziji niti v Evropi in Ameriki brez optimizma.
V drugem delu predavanja se je g. škof le dotaknil stvari, ki so jih obravnavali. Tako npr. priprave za oznanjevanje božjega nauka, dalje o poznanju okolja in ljudi, ki jim prinašamo evangelij v zgledu in podobno.
V debati so potem nekateri vprašali, kako to, da ni prišlo do skupne resolucije. G. škof je odgovoril, da se mu zdi, da je bilo to zaradi tega, ker je bilo argumentov preveč, da bi jih mogli v tako kratkem času strniti v celoto.
Nekdo se je zanimal za »katoličane za socializem«, ki so prav tedaj zborovali v Italiji, med katerimi je bilo tudi nekaj duhovnikov. G. škof je odgovoril, da je slišal tudi o teh, da pa je gotovo prva stvar danes ta, da vsakdo opravlja svojo dolžnost. O marsikaterem teh duhovnikov je slišal, da svoje dolžnosti ne vršijo.
G. škof je poročal o stanju katoličanov v Jugoslaviji in prav tako škof Škorc iz Zagreba. Hvaležen je Bogu, da mu je dal možnost, da je lahko prisostvoval tako izbranemu in prijateljskemu srečanju škofov vsega sveta kot je bilo na zadnji sinodi.
Pesniška zbirka Aleksija Pregarca
Pred kratkim je izšla prva pesniška zbirka Aleksija Pregarca. Zbirka je dvojezična, rokopis v slovenščini in tisk v italijanščini. V italijanščino jo je prevedla znana prevajalka Jolka Milič. Uvod ali spremno besedo je napisal pesnikov prijatelj Gian-ni Anglisani. Zunanjo opremo zbirki je dal slikar Demetrij Cej.
Zbirka obsega šest pesmi in dva ciklusa po tri pesmi. Prvi ciklus »Iz predilnice« obravnava socialno vprašanje delavcev, njihove težnje in prošnje ne k osebnemu Bogu, pač pa k materiji in človeku.
Drugi ciklus govori o Kaosu, ki zavlada zaradi podrtega ravnovesja med človekom in naravo. Ogroženi ekološki prostor lahko privede človeka do tragičnega konca.
Pragarčeve pesmi segajo globoko v človeka, ki je lahko stvarnik ali pa uničevalec: »Ta borni / neznatni in veliki / hlapčevski in gosposki / odvečni in prepotrebni / človeček / ... ustvarja zmedo / kraljuje / se šibi pod lastnim bičam / živi / ves star in nov / bolehen in krepak / edinstveno čudovito / življenje.« Nad dvema skrajnostima zmaguje sožitje med človekovo silo ustvarjanja in uničevanja.
Kdor si je še do nedavna predstavljal koroške Slovence kot preproste kmečke ljudi, ki se v »mestnem« okolju ne znajdejo najbolje, je moral v svoje presenečenje ugotoviti, da se je motil. Pa tudi koroškoslovenska idila sanjavih jezer in otožnih pesmi, rajev pod lipo in dekličev s kitami je že davno prerasla.
Današnji koroški slovenski rod se je po sili razmer predramil iz nekdanje zasanjanosti in mehkobe ter odprl pot svojemu slovenstvu, katerega je nemčurski pritisk že popolnoma izrinil iz javnega življenja, v nova kakovostna razmerja, v novo politično, diplomatsko, gospodarsko in družbeno preraščanje.
Pesnik izraža željo in slo po življenju na nešteto načinov, njegove pesmi razodevajo »brezštevilna razpoloženja, tisoč radosti in otožnosti, kriki mračnosti in bleščav« kot je zapisal v uvodu G. Anglisani.
Zbirko Pragarčevih pesmi je izdal gori-ški kulturni krožek »G. Salvemini«. Aleksi j Pregare je po rodu iz Riomaoj, sodelavec na slovenskem tržaškem radiu in član Stalnega slov. gledališča. Pregare je pesnik, novelist, gledališki kritik, pisatelj in prevajalec. Svoja dela in pesmi objavlja v skoro vseh slovenskih revijah tako v Sloveniji kot v zamejstvu. Novo pesniško zbirko lahko dobite v Katol. knjigami.
Prihodnje leto bo pfetnajst let, odkar obstaja v Gorici slovensko športno združenje »01ympia«. V vseh teh letih je društvo imelo že precej občnih zborov, a takega kot v nedeljo 1. decembra ne pomnijo niti tisti, ki so leta 1960 sedeli v mali dvorani na Placuti, ko so bili postavljeni temelji našemu športnemu udejstvovanju na Goriškem.
Po ustanovitvi je društvo prebredlo marsikatero krizo in večkrat so bili odborniki že na tem, da vse skupaj pustijo. A prav v najbolj kritičnih trenutkih je vztrajnost in trdna volja premagala trenutno naveličanost. Tisti, ki so bili na čelu organizacije, vedo marsikaj povedati. Občutiti je bilo precejšnjo odmaknjenost tudi s strani naših krogov, ki niso mogli razumeti pravega pomena športnega izobraževanja. Ovire so bile tudi od zunaj; marsikatere bi lahko prav tu našteli. Pa to sedaj nima pomena, ker hočem povedati enostavno samo tole: 01ympia ni nikoli izgubila poguma, vsem nasprotovanjem, vsem kritikam navkljub.
In če ni omagala nikoli prej, še toliko manj bo sedaj, ko ima za seboj tako številen naraščaj kot ga ni bilo še videti od leta 1960. Preteklo nedeljo je bilo na občnem zboru okrog petdeset (50!) članov in prijateljev. Spominjam se prejšnjih zborovanj, ko smo bili prisotni odborniki in mogoče še kdo. To pot pa se je spodnja dvorana Katoliškega doma kar napolnila.
In prav je tako! Lepo je videti starejše člane, zlasti tiste z velikimi izkušnjami, a še toliko lepše je videti toliko mladih in nasmejanih obrazov. Gotov sem, da je v teh bodočnost naroda in upam, da ne bomo zagrešili podobnih napak kot v preteklosti, ker ugodne priložnosti so zelo redke. Sicer pa: če se ni 01ympia ustrašila poprej, še toliko manj se bo sedaj, ko ima veliko podporo mladine in tudi nekaterih slovenskih goriških trgovcev, ki že več let finančno podpirajo društvo.
Občni zbor je odprl dosedanji predsednik Marjan Vižintin in pozdravil vse navzoče. Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je prebral Marjan čemic; orisal je delovanje društva, ki je bilo v zadnjih dveh letih ne najbolj pozitivno, mogoče nekoliko manj zadovoljivo kot prejšnja leta. Treba je pohvaliti tudi blagajnika, ki je zelo skrbno vodil račune; Ciril Koršič, ki je član nadzornega odbora, se je izrazil zelo pohvalno in želel nadaljnjih uspehov.
Za mladinsko odbojkarsko dejavnost je zelo lepo in načrtno prikazal to športno panogo mladinec, član in eden izmed najbolj obetajočih naših odbojkarjev, Marko Cotič. Zlasti razveseljivo je dejstvo, da začenjajo zasedati odličnejša mesta tudi mlajši člani. Mladina naj bo tista, ki bo gradila in boljšala organizacijo. Upam, da ne bomo zopet tu zagrešili napak, kot se je večkrat zgodilo v preteklosti.
2e po letu šestdeset je bilo čutiti v objavah mladega izohraženskega rodu posebno doživetost idej in jasnost, ki je drugod v slovenskem proštom že dolgo nismo več vajeni. In že tedaj smo začutili, koliko skritega duhovnega, kulturnega in ustvarjalnega talenta je še v koroški slovenski srenji, ki bi ob malodušju in zatrtju naroda ne moglo živeti in bi bilo za vedno izgubljeno.
Toda narodna skupnost je živ organizem in poraja vedno novih moči. Koroško slovensko iskanje šestdesetih let je po sedemdesetem letu preraslo v nova spoznanja, v nov preporod narodnega, kulturnega in ustvarjalnega dela. Idejna razpotja so se stekla v prepričanje, da prinaša edino zaupanje v lastno moč tisto raven dialoga med nemško in slovensko skupnostjo v deželi, ki mora dati sadove. Vključevanje v druge stranke in moledovanje za priznanje človečanskih pravic ima za posledico zgolj poceni kasdranje slovenskih glasov in usodno podrejenost, ki ne vodi dalje od neobveznih obljub.
Poseg koroških Slovencev v koroško politično življenje s koroško Enotno listo je prinesel drugačna politična razmerja v deželi. Tuje stranke bodo morale iskati popolnoma novo taktiko in razmišljati, če bo mogoče uloviti še kaj slovenskih glasov.
Ob svoji morebitni izvolitvi bi nosilec Enotne liste v koroškem deželnem zboru, dr. Pavel Apovnik, mogel v marsičem z umerjenimi argumenti pripomoči do odločitev, ako že ne v korist, pa vsaj ne na škodo slovenskih Korošcev, kakor tudi že s samim svojim nastopom prebiti sedanje
Zelo me je prevzelo poročilo prof. Kran-nerja, ki že od vsega začetka tako požrtvovalno vztraja pri društvu: njegovo izvajanje je bilo polno optimizma, volje in upanja v bodočnost, zlasti pa podprto z odločnimi predlogi in nasveti, ki bodo dali našemu nadaljnjemu delu novih energij in nagibov.
Društvo bo moralo dobiti svojo sobo za zbiranje, za arhiv, omaro za slike, za odličja, za vse, kar je pač potrebno za smotrno in sodobno udejstvovanje. Poskrbeti bo treba za izkaznice, misliti na morebitni nakup prevoznega sredstva; društvo bo moralo organizirati več zborovanj, da bo tudi širši krog zvedel za delovanje 01ympije.
Nadalje je še prof. Kranner prikazal delovanje smučarske in lahkoatletske sekcije: ugotovili smo, da sta bili obe precej uspešni. Ker so rezultati že bili objavljeni, bi lahko samo to omenil, da imamo nekaj zelo dobrih in obetajočih atletov in smučarjev, iki so se pohvalno izkazali celo na meddeželnih in tudi državnih nastopih. Dobil sem vtis, da niti slovenska javnost ne ve veliko o tem; sicer se temu ne čutim, ker to spada k naši skromnosti in majhnosti.
Vendar bi morali našo javnost še bolj zainteresirati za težave, ki jih ima društvo, zlasti s finančne plati. Morda nihče ne ve, da ima 01ympia težave s telovad-nioo, ker nima dovolj sredstev, da bi redno plačevala najemnino; nekdo celo grozi s tožbo. In prav tu bi se morala vsa slovenska skupnost zavzeti, nastopiti bi morali vsi izvoljeni predstavniki in vsi, ki lahko nekaj pripomorejo k rešitvi problema.
Če bo problem rešen, bo rešen kot vedno: z dobro voljo nekaterih podpornikov — in prav s tega mesta naj jim gre častna zahvala — in z morebitno podporo nekaterih (bolj ali manj redkih) ustanov.
Po končanih poročilih — pozitivno je bilo tudi delovanje prve odbojkarske ekipe — so bile volitve novega odbora, razsodišča in nadzornega odbora. Predloženi sta bili dve listi. Absolutno večino je prejela prva, ki je tako sestavljena: Čemic Marjan, prof. Martin Kranner, Franko Ba-gon, Mirko Špacapan, Marjan Vižintin, Marko Cotič, Zdravko Kuštrin, Nataša Sirk, Mirjam Košič. V nadzornem odboru bodo: Marjan Terpin, Andrej Košič, Simon Komjanc; v razsodišču pa: Roman Di Bat-tista, Ivan Susič, Bernard Špacapan.
Ob koncu se je razvila še debata. Govor je bil o članstvu, o propagandi in o treningih za dekleta. Sledilo je nagrajevanje nekaterih naših članov, ki so dosegli zavidljive rezultate v lahki atletiki. Prav ob zaključku in še čez je stekel pogovor o možnosti za lastno telovadnico. Če kdo lahko kaj stori v tem smislu, naj temeljito premisli, da ne bo zamudil vlaka...	v.	1.
usodno vzdušje na Koroškem, češ da ima slovenski človek od svojega slovenstva samo škodo in nevšečnosti.
Toda začarani krog zapostavljanja in zaničevanja koroškega Slovenca se že trga, kakor hitro je zadeva stopila v svet. Poročilo o koroških razmerah je bilo po odločnem nastopu jugoslovanskega zastopnika Naste čalovskega predloženo odboru OZN za preprečevanje rasne diskriminacije in bo predloženo tudi osrednjemu zborovanju OZN. Zvedelo se je, da so avstrijski diplomati na vse načine lovih predsednika omenjena odbora Kuwaitčana Fayeza Saygha, da bi poročilo spremenil, toda zaenkrat brez uspeha.
V silno nerodnem položaju se je znašla Avstrija tudi pred programsko komisijo za komunikacije UNESCO v Parizu, kjer je jugoslovanski zastopnik Tomo Martelanc jasno razkrinkal avstrijskega, ki je zatrjeval, da v avstrijskem tisku ni gonje proti Jugoslaviji.
Odločno vztrajanje koroških Slovencev na zahtevah po priznanju pravic in odmev le-tega v svetu sili avstrijsko vlado, da išče stika s predstavniki koroških Slovencev, da bi pred svetom ustvarila vsaj vtis, da se trudi za reševanje odprtih vprašanj. To je ista avstrijska vlada, ki je popraj dvajset let ostajala gluha za prošnje koroških Slovencev po nujnih stikih.
Toda lahkovernost koroških Slovencev je sedaj mimo, pristajajo na stike in pogovore z vlado le tedaj, ako pride do določenih rešitev. Proti takemu stališču je še do nedavna vladala v avstrijskem tisku pritajena gonja, češ, glejte jih, nočejo se pogovarjati. Ta gonja pa, tudi po odločnem jugoslovanskem nastopu v svetu, ponehava, ker se tudi avstrijska javnost zaveda, da je domači tisk vsa leta zakrival resnično stanje na Koroškem.
Nevolja proti nekdanjim nacistom, ki so se polastili tiska in samega državnega aparata, posebno policije, narašča in godrnjanje ni več namenjeno koroškim Slovencem, pač pa starim nacistom, ki so povzročili Avstriji v svetu silno škodo na ugledu, tako da so avstrijski zastopniki v svetu na vsakem koraku osramočeni. Zadeva je tako resna, da je kancler Kreisky iznenada pohitel v New York in govoril pred OZN, da bi vsaj deloma omilil porazni vtis o avstrijski državi in zakonodaji pred svetovno javnostjo.
Glede na to, da je Avstrija sad državne pogodbe in da državna pogodba ni bila izpolnjena v tem, kar zadeva obveznosti do koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, je obstoj Avstrije še zmeraj pogojen, kar lahko v nekoliko spremenjenih svetovnih razmerah in ravnovesjih udari z vso težo na njo samo in na Evropo. Morebitno tretjo avstrijsko republiko si potem le malokdo še more predstavljati.
Kamenčki
Za eno knjigo eno leto zapora
Pisatelj Boris Pahor piše v svojem dnevniku z dne 7. oktobra 1974: »Ker so mi od PEN Kluba odgovorili, da so intervenirali Dragu Jančarju v prid, sem sprejel vabilo in šel na srečanje v Portorožu. Jančar, mlad, po slogu modernističen pisatelj, a hkrati za zamejsko skupnost zavzet publicist, se je pregrešil, ker si je kot časnikar pri mariborskem "Večeru” nabavil nekaj begunskih publikacij. Ne bi smel, kajpada, prebirati prepovedanega tiska, zato je moral pred sodnika! Mračnjaštvo, ki se skuša olepšati z navajanjem paragrafov. Medtem ko je "nazadnjaška" Cerkev odpravila svoj ”index”, seznam prepovedanih knjig, socializem prevzema njene "vrline" (Novi list, 21.11.1974).
»Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo novinarja "Večera" Draga Jančarja zaradi kaznivega dejanja propagande po členu 118/3 na eno leto strogega zapora. Spoznalo ga je za krivega, ker je januarja letos prinesel iz Avstrije v Jugoslavijo knjigo, za katero je vedel, da pisec v njej lainjivo in naši družbeni ureditvi sovražno opisuje vlogo, ki jo je imela KPS pri organiziranju in vodenju NOB (narodnoosvobodilne borbe, op. ur.) ter ravnanja naših oblasti in partizanov z ujetimi sovražniki med vojno in po osvoboditvi« (Delo, 7.11.1974).
Točno en mesec po svojih zapiskih v dnevniku je Boris Pahor lahko bral, kakšen uspeh je imelo posredovanje PEN Kluba v prid Draga Jančarja. Ugotovil je lahko tudi, kakšno trdno podlago ima njegova vera v moč PEN Kluba. In prepričati se je mogel, da je danes svobodna misel v Sloveniji znova še najbolj doma v zaporih.
(r+r)
mm mmn mi   imunim  ................................  im.iiiiihiiiii................m
Dr. Jaiez Jenki i sandi skifov
iiuiiniiiiiniiiiniiuiniiniiiiiniuiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiinniiiiiuiuiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiniiiiiuiiiiininiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiunuiiiiiiiiininnuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiui
Mladostni zalet Š.Z. „0lympia“
V nedeljo 24. novembra je bila v Kulturnem domu v Trstu revija zborov, ki jo je priredila Zveiza cerkvenih pevskih zborov v Trstu.
To vsakoletno revijo pevskih zborov ima Zveza za potrebno, da zbori živijo, rastejo in napredujejo. Nanjo se je treba pripraviti skrbno in zavzeto. V vaje, ki jo pripravljajo, je treba vložiti veliko požrtvovalnosti, vneme in discipline.
Na revijo se zbori pripravljajo dva in tudi več mesecev, a revija vpliva tudi na vse nadaljnje delo zborov, ki se je udeležijo. Z nastopi, kakršne predstavlja revija, želi Zveza c.p.z. vzbuditi zanimanje v naših ljudev za zborovsko petje, tudi ker meni, da so zbori žarišča naše ljudske prosvete in merilniki narodne zavesti.
Zveza želi vzbuditi zanimanje predvsem v mladini, da se vključi v slovensko glasbeno tradicijo in postane most med našim in bodočimi rodovi, da bo ta pristen izraz našega duhovnega obraza, ki ga predstavlja petje v zboru, ostal in se v bodočih letih in desetletjih še spopolnjeval.
Revijo je začel predsednik Zveze dr. Z. Harej, ki je spregovoril o značaju letošnje revije, o pomenu revij na splošno, o vlogi prirediteljice Zveze cerkvenih pevskih zborov, o važnosti, da bi bili na takih osrednjih revijah prisotni zbori iz vse dežele, zlasti po ustanovitvi dežele Furla-nije-Julijske krajine, ki nas je upravno združila, o poklicu pevovodje in o njegovem delu, ki bi moralo biti tudi finančno primemo ovrednoteno.
Nato se je zvrstilo na odru Kulturnega doma v Trstu deset zborov, devet iz tržaške pokrajine in eden iz goriške in to po domeni med tržaško Zvezo c.p.z. in gori-ško ZSKP, da si na jesenskih zborovskih revijah izmenjata po en zbor. V Gorici je bil letos mešani pevski zbor od Sv. Ivana v Trstu.
V izbiri programa je bil opazen poudarek na skladbah domačih avtorjev, tržaških ali vsaj primorskih. Nekateri so tudi ustregli želji odbora Zveze in so v svoj spored vključili po eno novo še neizvedeno pesem slovenskega deželnega avtorja. Revija je bila razdeljena v dva dela po pet zborov, štirje mešani in en moški.
Najprej je nastopil mešani zbor iz Boršta, ki ga vodi Drago Petaros. Zbor je zapel Angelika Hribarja pesem Oj hišica očetova, Hladnikovo-Maličevo Škrjančki ter Adamičevo Nocoj se mi je sanjalo.
Zbor iz Zgonika je vodil Tone Kostn-apfel. Zbor je predvajal Aljaževo Prijatelj
in senca, Adamičevo Huda zima in For-sterjevo Pevec.
Moški zbor Fantje izpod Grmade, ki ga vodi Ivo Kralj, je podal Soči Oskarja Deva, Planinsko rožo Gustava Ipavca in Zvezde žarijo pokojno Frana Venturinija.
Zbor iz Števerjana je pod vodstvom Hermana Srebemiča izvedel Vodopivčevi pesmi Na Posavju in Naša Soča ter Hladnikov Večerni zvon.
Zbor Sv. Ivana v Trstu nam je pod vodstvom Nade Žerjal-Zaghet predstavil samo skladbe tržaških avtorjev in sicer Ventu-rinijevo Mornar, Maličevo Zimski večer ter Vraboevo Slovensko pesem.
Po odmoru je nastopil najprej zbor iz Rojana, ki je pod vodstvom Humberta Ma-mola zapel Iva Zormana Ob pomladni zori, Schubertove Sanje ter Burjo Danila Bučarja.
Zbor iz Sv. Križa pri Trstu je pod vodstvom Albina Verginelle izvajal Harejevo Kam, ljudsko v priredbi Luka Kramolca Prelepa je Selška dolina ter Aljaževo Slovenska zemlja.
Ekumenski zbor je pod vodstvom Zorka Hareja izvajal ljudsko Hladna jesen v pri-
V nedeljo 8. decembra bo ob 17. uri v
svetoivanskem Marijinem domu v Trstu
MLADINSKA PRIREDITEV
Poje cerkveni pevski zbor, šolska mladina, nastopi godba mladincev, skavtinje pa bodo poskrbele za srečolov. Predvajali bomo film Marjana Jevnikarja »Trst je moje mesto«.
redbi Oskarja Deva, Vinka Vodopivca Da veš ter Adamičevo Zdravico.
Zbor iz Barkovelj vodi Janko Ban. Zbor je najprej izvedel Jakoba Arcadelta motet Ave Maria, pesem Ivana Grbca Pa da bi znal in tržaško ljudsko Peščalka v priredbi Milana Pertota.
Zbor z Opčin, ki ga vodi Ubald Vrabec, je spored začel z ljudsko Stoji, stoji mi polje, ki jo je harmoniziral Marij Kogoj in podal nato še Vrabčevo pesem Veter in ljudsko v priredbi Matije Tomca Od Ribnice do Rakitnice.
Nazadnje je openski zbor pomnožen s pevci svetoivanskega in rojanskega zbora zapel Planinsko Antona Forsterja in jo na željo občinstva tudi ponovil.
Spored in izvajalce sta predstavljala Matejka Maver in Danilo Pertot.
-.z,-
„	.-	riTZ-"	.
KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA LETO 1975
Goriška Mohorjeva družba je pripravila za leto 1975 knjižni dar, ki obsega:
1. KOLEDAR ZA LETO 1975. V okusno opremljeni knjigi utriplje življenje zamejskih Slovencev, kot ga opisuje kopica prikazov, člankov in razprav, leposlovnih spisov in pesmi, slik in zgodovinskih listin.
2. Marijana Kanduš: NA OBALAH MORJA. Povest iz življenja primorskega dekleta. Zgodba o trpljenju, ljubezni in odpuščanju.
3. Dr. Andrej Kobal: SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE. I. del. Strani 404. Primorski rojak, ki se je s trdim delom visoko dvignil: časnikar Jn dramaturg, univerzitetni profesor, psihološki sodelavec v Pentagonu (vojno ministrstvo) v Severni Ameriki in član medzavezniške komisije za Bolgarijo pripoveduje o svojem presenetljivem delu. Knjiga bo vzbudila velik odjek tudi v širši javnosti.
Kot izredna knjiga proti doplačilu bo še:
4. Dr. Janez Jenko: DRUŽINSKA SREČA. Avtor riše doživljaje in skušnje, ki jih duhovnik srečuje ob vernikovih problemih ljubezni, družine in vzgoje. Priče Iz življenja bodo bralce pretresle.
Odbor GMD prosi poverjenike, naj brž ugotovijo število naročnikov in mu sporočijo, koliko izvodov mohorjevk želijo.
I tali jansko-j ugoslovanska mešana komisija
Delovna skupina, ki so jo ustanovili v okviru italijansko-jugoslovanske mešane komisije, je v Trstu imela svoj prvi sestanek. Dnevni red je predvideval nekaj vprašanj v zvezi z razvojem trgovinskih izmenjav med obmejnima področjema Italije in Jugoslavije. Bilo je govora o industrijskem sodelovanju.
Italijansko delegacijo je vodil generalni direktor za trgovinske sporazume pri ministrstvu za trgovino s tujino1 dr. Armando Fracassi, jugoslovansko pa Milica Žiberna, članica zveznega tajništva. Za ustanovitev te delavne skupine so se odločili na zadnjem zasedanju mešane komisije, ki je bilo v Rimu od 27. do 29. junija letos.
Pred tem sestankom je bilo v Trstu posvetovanje, katerega so se udeležili razni zastopniki tržaške industrije in trgovine ter dva funkcionarja ministrstva za trgovino s tujino.
Folklorni večer
V soboto 30. novembra je bil v Kulturnem domu folklorni večer z naslovom »U celem Trste lučke ni...« Nastopili so tržaška folklorna skupina »Stu ledi«, orkester, ki jo spremlja, moški pevski zbor »Tabor« z Opčin ter boijunški tamburaški ansambel. Na odru so se zvrstili plesi v narodnih nošah, petje in glasba. Posamezne točke sta povezovali Savina Remec in Nevina Švab. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je bilo nad večerom navdušeno.
Poleg uspeha, ki ga je doživel folklorni večer, gre omeniti tudi njegov veliki pomen za ohranjevanje starih folklornih dragocenosti. Skupina »Sto ledi« že dve leti marljivo zbira po naših vaseh gradivo, ki bi sicer šlo kmalu v pozabo.
Naselje »Delta«
Z zadovoljstvom smo v časopisju prebrali, da je zgoniški župan ustavil gradbena dela podjetja »Delta« v bližini Proseka, o čemer smo obširneje pisali v našem tedniku.
O problemu gradnje »Delte« je bila tudi polemika v okviru okrogle mize, ki je bila v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, kar priča, da je raznarodovanje in spreminjanje etničnega sestava našega ozemlja še vedno zelo občuten pojav.
S svoje strani smemo reči, da nismo nikdar nehali opozarjati na karkoli bi utegnilo spremeniti naše ozemlje, zato smo vedno bili proti razlaščanju, proti umetnim naseljem in stanovanjskim blokom, ki kvarijo naše narodnostno lice. Zato res z zadovoljstvom jemljemo na znanje, da je zgoniški župan zaenkrat ustavil gradbena dela. Vendar se akcija ne sme tu nehati.
Župan ter pristojna gradbena komisija zgoniške občine morata o problemu gradnje »Delte« dn kako je prišlo do nje čim-prej razpravljati in zavzeti svoje jasno in nedvoumno stališče ter seveda preklicati gradbeno dovoljenje. 50 ali 60 stanovanj, kolikor bi jih baje prinesla gradnja »Delte«, ni za nas postranskega pomena! Zato naj se o tem na pristojnih mestih čimprej razpravlja in dovoljenje prekliče!
Prav bi pa bilo, ako bi tudi o vseh problemih, ki zadevajo našega človeka in narodnostno lice naših občin in vasi, čim-
prej javno razpravljali. Zakaj ne more naš domačin še danes zidati zase ali za svoje otroke niti skromne hišice v tržaški okolici, na nabrežinskem Krasu, medtem ko je npr. dovoljeno na nekaterih področjih tržaškega predmestja ali mesta na debelo zidati stanovanjske bloke? Isto se dogaja v Devinu!
Zakaj mora biti naš človek vedno žrtvovan, enkrat za zaščito Krasa, dmgič za ohranitev obstoječih vasi, medtem ko se načrtujejo vpadnice (Barkovlje in Katina-ra-Sv. Jakob), ki bi popolnoma spremenile današnjo sliko teh krajev. Mora vedno le naš človek žrtvovati in bili žrtvovan?
To so vprašanja, na katera se bomo v našem časopisu ponovno vrnili, ker nam pač ni vseeno, da naše vasi razpadajo, ker domačini bežijo iz starih hiš, ki se jih ne da niti popravljati več, in se vseljujejo v mesto, kjer se znajdejo v nevarnosti za hitrejšo asimilacijo.	d.	a.
Ljudje
Ivan Peterlin je diplomiral na visoki šoli za telesno vzgojo v Rimu.
Boris Gombač je diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani iz zgodovine in sociologije.
Aljoša Žerjal, znani filmski amater, je na natečaju »Trofeo Trieste«, ki ga je priredil Tržaški filmski klub, dosegel najvišje priznanje s filmom »Nove medaglie d’oro per cinque ragazze del Kras« (Devet zlatih kolajn za dekleta Krasa); s pokali so nagradili še pet drugih tekmovalcev, med temi Marjana Jevnikarja za film »Prometna revolucija«.
Avtobusna zveza z Gročano
Pesek in Gročana sta tako rekoč odtrgana od ostalih krajev. Odkar je namreč podjetje SAP ukinilo svoje proge, sta ti dve vasi dejansko osamljeni, ker se avtobus ustavi le v Bazovici. Zainteresirano prebivalstvo je že večkrat zahtevalo, naj se avtobusna proga podaljša do Peska in Gročane, vendar so bile te prošnje do sedaj brezuspešne. Zelo hudo je seveda za šolsko mladež in delavstvo, ki mora peš ali kako drugače v nekaj kilometrov oddaljeno Bazovico; zato je prebivalstvo sklenilo energično nastopiti pred občinskimi in deželnimi oblastmi.
Njih težnje so občinski svetovalci Slovenske skupnosti v občini Dolina seveda takoj podprli. Prav tako pa se je zavzel zanje deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka, ki je s tem v zvezi imel daljši razgovor z deželnim odbornikom Cociannijem, kateri odgovarja za resor prevozništva. Slednji je obljubil svoje posredovanje. Pričakujemo, da bo ta zares težki problem za Pesek in Gročano kmalu uspešno rešen.
Občni zbor Slov. kult. kluba
V soboto 30. novembra je imel Slovenski kulturni klub v Trstu letni občni zbor. Najprej je spregovorila predsednica, ki je povedala nekaj uvodnih besed, nato je tajnica podala pregled celotnega delovanja kluba v preteklem letu. Sledilo je še poročilo blagajničarke. Po razrešnici starega odbora so bile na vrsti volitve. Izvoljeni so bili: Tanja Rebula, Marija in Veronika Brecelj, Barbara Lapornik, Evelina Jeza, Aldo Žerjal, Darko Rauber in Edi Dolenc.
Pismo Aleša Lokarja
Prejeli smo s prošnjo za objavo.
V vašem cenjenern listu ste 21. novembra objavili poročilo »Manjšina brez zemlje« o debatnem večeru, ki ga je organizirala Slovenska prosveta v ulici Donizetti v Trstu dne 18. novembra.
Oglašam se zato, ker so na tem večeru nekateri govorniki in sedaj vaš poročevalec tudi v vašem listu podali moje misli v izkrivljeni obliki, ki nikakor ne odgovarja tekstu in konceptu referata, ki sem ga podal na občnem zboru Slovenske skupnosti.
Nikakor ni res, da bi moja stališča »puščala ob strani narodnoobrambni odpor manjšine proti izgubljanju svojega ozemlja«, da bi moji pogledi »prepuščali manjšino usodnemu razvoju sistema socializacije«. To so nesmisli, ki jih nisem nikjer izrekel ali zapisal in ki jih danes izrekajo tisti, ki se postavljajo na apriorno stališče političnega nasprotovanja, jasni in razvidni resnici navkljub. To sem na omenjenem debatnem večeru tudi povedal. A to se vašemu poročevalcu očividno ni zdelo omembe vredno.
Tudi dr. Vremec, ki sem ga sam poslušal, ni na tisti okrogli mizi nikoli izjavil, da je nujno »prehajanje naših ljudi v tržni mehanizem, ki ga vsekakor obvlada italijanska večina. V zameno za zemljo, naj bi Slovenci dobili nekaj mest v organih raznih ustanov, ki si prilaščajo odločanje o naši usodi.«
Ponavljam, in rad bi zaradi neke osnovne etike, ki mora vladati v vsaki dialektiki, tudi politični, da to pismo objavite, če ste že objavili omenjeno poročilo, da kaj takšnega nisem nikjer napisal, rekel ali mislil ter da so takšna izkrivljanja le orodje v rokah ljudi, ki mrzlično iščejo polemiko v našem delu in pisanju zadnjega časa.
V referatu na občnem zboru Slovenske skupnosti sem imel samostojno poglavje o problemu socializacije, ki je splošen pojav, katerega danes nihče ne more zanikati in ki prizadeva tudi nas Slovence. Razmišljal sem enostavno o tem, kakšen odnos naj Slovenci zavzemamo do tega pojava. O zemlji sem spregovoril v drugem poglavju, tam, kjer pišem o gospodarstvu, saj je zemlja še zmeraj osruovna gospodarska dobrina zamejskih Slovencev, kar je, med drugim, pred leti pisal tudi dr. Berdon. Iz tega koncepta izhajajoč sem razmišljal o tem, kako naj Slo-venci najučinkoviteje to dobrino upravljamo in ohranimo.
Če se vam zdi potrebno, sem rad pripravljen še nadalje prispevati k razčiščevanju tega problema tudi v vašem cenjenem listu, ker mi je rešitev tega osnovnega vprašanja bolj pri srcu kot osebna polemika ali uveljavljanje osebnih pogledov za vsako ceno.
Na koncu bi rad še pribil, in tu bom konkreten, kakor je bil dr. Berdon na že omenjenem večeru, ko je izjavil, da rad poimenuje ljudi, s katerimi stopa v polemiko z imenom in priimkom, da zamejski Slovenci prav dobro poznamo vlogo, ki so jo v preteklosti igrali določeni krogi in Ijiulje v zvezi z razlaščanjem slovenske zemlje, ki je sploh ni primerjati recimo z najino vlogo (mojo in Vremčevo), ko danes o teh rečeh »teoretično« razmišljava (teoretično sem dal med navednice, ker je to v očeh nekaterih izredno negativno). Kakor pravi neki pregovor: S kakšne prižnice prihaja ta pridiga1?
Trst, 23. novembra 1974
Aleš Lokar
; »Katoliški glas" v vsako i slovensko družino I
 11111   um   um   i n i i   intimnimi   ur   iiiiiiiiiiiiiiiiiiiihhhiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii  ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................m...........i..........■»■mniiniiitiitmiiiii.......................—.........-________________
FRANK BtlKVIČ
Jetniški brivec 7
»Če ti snoči ne bi prinesel žganja v taborišče, danes ne bi bila v temnici,« je rekel glasno.
»Mater ti pijano, navsezadnje si še upaš reči, da sem jaz kriv, ker so te zaprli,« se je razhudil Langoš in preslišal stražarja, ki je stopil pred vrata. Sele ko so zarožljali zapahi, ga je slišal in utihnil.
»Langoš Bela, na zasliševanje!« je poklical stražar kratko.
»Za njim bodo pa mene zaslišali,« je mislil Metelka. »Samo naj me ne tepejo, vse drugo bom prenesel,« se je bal. »Kaj naj jim rečem? Pijan sem bil, pa se ničesar ne spominjam. Mogoče pa me ne bodo tepli. Končno sem jih bril in strigel. Ve-rčna se bodo kmalu naveličali. Veren ni izučen brivec. Tako drži britev v rokah, kot če bi odiral zajca. In kakšna stmišča pušča na bradi! Divjačina bi se lahko skrila v njih. Stražarji ga bodo kmalu pre-
gnali. Še veseli bodo, da imajo mene. še prosili me bodo, naj se vrnem,« se je pogovarjal Metelka sam s seboj na glas.
Snoči je snedel samo nekaj žlic fižola, drugo pa pustil Kanju, ki je vedno željno čakal na ostanke. Ko je Kari pojedel svoj in njegov fižol, je odšel k vodovodu, da umije skodele. On pa si je medtem prižgal cigareto, sedel na svojo posteljo in kadil v globokih požirkih, zadovoljen, da je gospod, ki ima svojega slugo. Kari mu ni nosil samo jedi in pomival njegove skodele, temveč opravljal tudi druge posle. Hodil je zanj po vodo, čistil mu čevlje, pral perilo, pometal postrižene lase in vsako jutro pogrnil posteljo.
Zmračilo se je. Izpod ležišč se je dvigala tema. V baraki je šumelo kot v čebeljem panju. Od vrat se je nenadoma razlegel Lucianijev rezki glas, ki je klical jetnike v zbor. Metelka je bil oproščen tudi te nadloge.
Zbora še ni bilo konec, ko je prišel Langoš in nasproti njega utrujeno sedel na svoje ležišče. Langoš ga je vsaki večer, kadar se je vrnil z dela, pozdravil. Snoči pa je zaman čakal na njegov pozdrav.
Gledal ga je, da bi ugotovil, kaj je vzrok njegovemu molku, dokler ni opazil, da se Langošev suknjič na prsih sumljivo boči.
»Kaj imaš pod suknjičem?«
Langoš se je namesto odgovora samo skrivnostno smehljal.
»Kaj imaš?«
»Ugani!«
»Kruh.«
»Pa še nekaj.«
»Slanino.«
»Nekaj bolj veselega.«
»Žganje.«
»Uganil si,« je rekel Langoš, potegnil steklenico na dan in jo stresel. Metelka je kljub temi videl, kako se je na žganju napravil venec.
»Pristna domača slivovka,« je rekel Langoš in pomolil steklenico Metelki pod nos.
»Prodaš?«
Metelka je vedel, da se Langoš rad pogaja in pusti prositi in da bosta na kraju le sklenila kupčijo.
»Zakaj mi ga pa potem kažeš, ako ga ne prodaš. Po čem je kruh?«
»Tudi kruha ne prodam. Jutri ne pojdem na delo. Sam ga bom pojedel.«
»Dvajsetaka ti dam zanj.«
»Požvižgam se na denar. Od denarja ne bom sit. Ne tukaj v taborišču, kjer ni kantine.«
»Trideset.«
»Tudi za sto ne.«
»Polovico ga prodaj.«
»Niti rezine ne.«
»Potem pa me piši v kapo,« se je napravil Metelka užaljenega.
»Kaj je bilo za večerjo?«
»Fižol.«
»Ali nisi sit? Fižol je vendar redilen.«
»Kruha hočem, dišečega kmečkega kruha in kozarček slivovke. Vsaj eno rezino mi ga odreži in Šilce žganja mi natoči. S tobakom plačam oboje.«
»Kruh in žganje za tobak! Si znorel? Kruh in žganje dasta moč, tobak jo vzame.« Langoš je nekaj časa molčal, potem pa rekel: »Se bova zmenila. Daj mi tobaka, da si zvijem cigareto!«
Metelka mu je brez besede porinil pod nos tobačnico in papirčke.
»Ne rabim papirčkov, kar v časopisni papir bom zavil.«
»Časopisni papir grize grlo,« je pripom-
nil Metelka, če bo Langoša peklo grlo, za to mu ni bilo mar, bal se je le za tobak, da si Langoš ne bi zvil predebele cigarete. Langoš si je res odtrgal velik kos časopisnega papirja, ga zmečkal, naložil nekaj tobaka, oslinil papir in si zvil kot smotka debelo cigareto. Ko jo je prižgal, je časopisni papir zagorel z velikim plamenom in vrgel na strop in na ležišče pošastne sence.
Medtem so se z zbora vrnili jetniki in prižgali luč. Langošu, ki ves dan ni kadil, se je od kajenja kar zavrtelo. Razživele so se mu misli, oči so veselo gledale v svet.
»Zavojček tobaka za hleb,« je poskusil Metelka, ko je opazil blagodejni vpliv nikotina.
»O tem bi se dalo govoriti.« Langoš je potegnil iz platnene torbe hleb in ga vrtel v rokah.
Metelku so se ob pogledu na zlato pečeno krušno skorjo nabrale v ustih sline, da bi pljunil na tla.
»Žganje ti prodam.«
»Od žganja ne bom sit.«
(Drugič naprej)
Stran 4
Koncert v čast sv. Cecilije
Na čast sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe, je bil v sredo 27. novembra zvečer zborovski koncert v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. Sodelovali so mestni zbori. Nastopilo je šest zborov pred zelo številnim občinstvom, ki je napolnilo veliko baročno cerkev na Travniku. Posebej je treba poudariti veliko udeležbo mladih ljudi, kar priča, da zborovsko petje priteguje tudi mladino. Med petimi dirigenti so bili trije Slovenci.
Prvi je nastopil moški zbor »C. A. Se-ghizzi« ki ga vodi Cesarina Gherardini in zapel dve Seghizzijevi: Confirma hoc in Mandi o Tiare ter Kotkevo Jesu dulcis. Mešani slovenski zbor »L. Bratuž« je vodil Stanko Jericijo. Zapel je dve Gallusovi: Regali ex progemie in Beati estis ter slovensko Kovačevo: Svet si ti, Gospod. G. Jericijo je vodil tudi italijanski mešani zbor »SantTgnazio«, ki je zapel tri latinske pesmi.
Mešani zbor »Ufijej« je pod vodstvom Jožice Lasičeve odpel dve latinski Marijini pesmi, Schubertovo »Heilig, ist dar Herr« in msko uspavanko v Moserovi harmonizaciji. Fr. Valentinčič je vodil zbor »Občinskih uslužbencev«, ki so zapeli dve verski latinski pesmi in eno ameriško črnsko duhovsko pesem. Moški zbor »M. Sabotino« je vodil U. Perini. Zapel je eno italijansko, eno furlansko in eno latinsko.
številno občinstvo je znalo nagraditi s ploskanjem požrtvovalne pevce in pevke, ki so se bolj ali manj dobro izkazali. Pe-
je našel poslednji dom prav tako na našem pokopališču.
V priložnostni pridigi je domači g. župnik podčrtal, da je bilo življenje pokojnice prepleteno z delom in molitvijo. Ustvarila je lep lik krščanske matere. Bog daj, da bi taki liki nikdar ne izginili iz naše srede!
Med pogrebno mašo je ubrano prepeval moški zbor »Mirko File j« pod vodstvom Zdravka Klanjščka.
Sinu Stojkotsu, hčerama Dragi in Nadi z družinama izrekamo občuteno sožalje.
Četrt stoletja v službi cerkvene glasbe
Letos na prvo adventno nedeljo je poteklo 25 let, kar je Herman Srebemič prevzel službo organista v števerjanu in ji ostal zvest do danes.
S svojimi starši je prišel leta 1945 iz Medane v Gorico, kjer se je družina nastanila pri Sv. Roku. Mladi Herman je imel za glasbo veliko veselje. Kot samouk se je v njej izpopolnil do tolike mere, da je danes uspešen organist in pevovodja.
Ko se je leta 1949 prejšnji organist v števerjanu Alojz Koren odpovedal svoji službi, je poln mladostnega zanosa stopil na njegovo mesto Herman Srebemič. Prva leta je moral hoditi iz Gorice za vsako vajo in službo božjo, dokler si ni kasneje ustvaril družine in lastnega doma v Števerjanu. Koliko požrtvovalnosti in darovanja časa so zahtevala zanj že ta leta!
Herman Srebemič je vztrajen optimist, ki ga ne stre nobena težava in ne zlomi
Večer slovenske in italijanske pesmi v Ronkah
V soboto 30. novembra je bil v kino dvorani v Ronkah večer slovenske in italijanske pesmi, ki so ga priredili PD »S. Kosovel« iz Ronk, Pro Loco prav tako iz Ronk in SPZ.
Ob nabito polni dvorani so nastopili tamburaški zbor »Bisernica« iz Reteč pri Škofji Loki, pevski zbor »Jezero« iz Doberdoba in zabavni ansambel »L. Hlede« s slovenske strani, z italijanske pa zbora »G. Verdi« iz Ronk in »Corale Sant’Am-brogio« iz Tržiča.
Tamburaši iz Reteč so isto popoldne nastopili s samostojnim koncertom tudi v štandrežu. To je bila precejšnja novost, saj so te vrste nastopi postali že kar redki.
Kult. večer o Češki in Poljski
V nedeljo 24. novembra je PD »Štan-drež« priredilo v župnijski dvorani v štandrežu zanimiv kulturni večer o Češki in Poljski. Predavatelj dr. Damjan Paulin je prikazal kulturno bogastvo in zanimivosti Prage, Brna in drugih čeških krajev. Na Poljskem smo si ogledali nacistično taborišče Auschwitz, ki je še skoraj v celoti ohranjeno, da si človek lahko ustvari jasno sliko o grozodejstvih, M so jih nacisti tam počenjali. V lepih barvnih posnetkih smo občudovali še Bratislavo, nekdanjo poljsko prestolnico Krakov ter znano božjo pot čestohovo.
OBVESTILA
Božična številka našega lista bo izšla v dvojnem obsegu v četrtek 19. decembra. Prosimo naše organizacije, ustanove, društva in podjetja, da za to številko pravočasno pripravijo svoja božična in novoletna voščila.
Nabirka za naše zavode bo kot običajno na kvatrno nedeljo v adventu, tj. 22. decembra. Dušne pastirje prosimo, da jo oznanijo in vernikom priporočijo.
Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici, ul. Randaccio 10 sporoča, da bo v torek 10. decembra ob 18. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni so starši in njih namestniki.
Slovensko akademsko društvo SKAD -Gorica vabi na literarni večer, posvečen tržaškemu pesniku Aleksiju Pregarcu, ki bo v ponedeljek 9. decembra ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici. Pesnik bo predstavil svojo prvo pesniško zbirko »Poezije«.
Ravnateljstvo gimnazij e-licej a »Primož Trubar« v Gorici sporoča, da bo v četrtek 12. decembra roditeljski sestanek v risal-nici učiteljišča v ul. Croce 3, ob 18. uri. Vabljeni starši in njih namestniki.
Seja Zveze slov. katol. prosvete bo v ponedeljek 9. decembra ob 20.30 na sedežu v Gorici, Drevored XX. septembra 85. Društva naj pošljejo svoje zastopnike.
Delovni šolski odbor v Gorici vabi vse člane šolskega odbora na sejo, ki bo v torek 10. decembra ob 20. uri v prostorih SKGZ, ul. Malta 2. Govor bo o delegiranih dekretih.
Trgovska šola v Gorici vabi starše in njih namestnike na roditeljski sestanek, ki bo v ponedeljek 9. decembra ob 18. uri na sedežu šole.
Ravnateljstvo učiteljišča »Simon Gregorčič« v Gorici sporoča, da bo v sredo 11. decembra roditeljski sestanek v risalnici učiteljišča, ul. Croce 3, ob 18. uri. Vabljeni starši dijakov učiteljišča in tečaja za otroške vrtnarice.
Združeni tolminski pevski zbori, otroški in mešani, bodo nastopili na Mirenskem Gradu v nedeljo 8. decembra ob 3. uri popoldne. Tragična preteklost tolminskih puntarjev bo ta dan, ki sovpada s praznikom Marije Brezmadežne, povezana z vero v božje varstvo in Marijino pomoč.
Predstavitev nove knjige »Pot iz planin«, katere avtor je Rafko Dolhar in jo je v teh dneh izdala »Mladika«, bo prihodnji ponedeljek 9. decembra v ul. Donizetti 3/1 ob 20.15. Večera se bo udeležil tudi sam avtor. Večer prireja Društvo slovenskih izobražencev v Trstu.
Dušnopastirski tečaj za zamejske in zdomske duhovnike bo prihodnje poletje v Celovcu in sicer od 18. do 20. avgusta. ★
Popravljamo. V zvezi s člankom v zadnji številki našega lista »Praznovanje sv. Katarine na Peči« je nastala neljuba pomota, za katero se pevkam s Peči vljudno opravičujemo. V članku je rečeno med drugim, da moški s Peči sodelujejo v mešanem pevskem zboru, ki ga že več let vodi neutrudni Zdravko Klanjšček. Pravilno bi se moralo glasiti takole: Tako moški kot ženske s Peči sodelujejo pri omenjenem mešanem pevskem zboru.
To se lahka zoodi tudi nam
»II Cittadino«, katoliško usmerjeni dnevnik, ki je v Genovi izhajal nad sto let, je bil prisiljen prenehati izhajati. Ni zmogel velikih finančnih bremen, ki so zadnje čase združene z izdajanjem časnikov.
Tudi naš list je letos zaključil svoje izhajanje z negativno bilanco. Ponovni dvig cen papirja, stroškov v tiskarni in poštnine je povzročil velik deficit, ki znaša poldrug milijon lir. še eno tako leto, pa bo »Katoliški glas« umolknil za vedno.
Nujno smo zato prisiljeni povečati v prihodnjem letu naročnino za 50 °/o (na
6.000	lir), posamezno številko pa od 100 na 150 lir. Pa to še ne bo dovolj. Potrebni bodo še velikodušni darovi.
Ko vidimo, koliko darujejo naši ljudje ob raznih priložnostih za misijone, za naše zavode, za lačne po svetu, bi si želeli, da bi imeli vsaj delček razumevanja tudi za naš list. Brez teh darov ne bo šlo. In menimo, da je v skupnem interesu, da list izhaja naprej. Vse naše kulturno, cerkveno in narodno življenje bi obnemelo, če bi list prenehal izhajati.
Prosimo zato velikodušna srca, da v novem letu ne pozabijo na naš tako potrebni list »Katoliški glas«!
Pastirček štev. 3
Decembrska številka prinaša opise pozne jeseni ter sestavke o sv. Miklavžu in o božiču. Za ta lepi praznik so v navadi razne prireditve s kakšno igrico ali prizorčkom. Zato je v tej številki objavljen božični prizorček »Pri pastirčkih« ter igrica Tončke Curk »Materin najlepši božič«. Božič bomo lepo obhajali, če bomo storili kako dobro delo. Na to nas spominja članek skavtinje Ciklame »Ali znamo ljubiti?« in tudi poročilo o srečanju strežnikov na Opčinah.
Ivo je zapisal, kako je bilo v Rojanu, ko je obiskal tamkajšnjo skupino otrok in njih kateheta g. Zarkota. Pesmi z božično vsebino so prispevale Ljubka Šorli, Zora Saksida in Tončka Curk. Zora Saksida je napisala še pesem »Mraz«, ki jo je uglasbil Zorko Harej.
Zelo pridni so otroci nekaterih krajev v pisanju pisem. Toliko je bilo prispevkov za to številko, da je za zgodbo v nadaljevanjih o Krvničku zmanjkalo prostora. Tudi na uganke so se mladi bralci z navdušenjem spravili in jih rešili. Vse to je dokaz, da ima »Pastirček« že velik krog bralcev in prijateljev. Pa to tudi zasluži! - j k
DAROVI
Za slovensko duhovnijo v Gorici: v spomin in zahvalo ob prvem lepo uspelem misijonu N. N. 10.000 lir.
Za glasbeno šolo na Placuti: David in Ivan 10.000 lir.
N. N., Pevma: za cerkev v Skopju 3.000, za slovenske misijonarje 4.000, za lačne po svetu 3.000 lir.
B. L. iz Gorice daruje za Alojzijevišče, Zavod sv. Družine in Katoliški dom po
5.000	lir.
V počastitev spomina pok. Zofije Ma-zora so darovali: Justina Komjanc po 5.000 lir za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče; za breginjsko cerkev družina Lenkič 20.000 in za slovensko župnijo v Gorici hčerka Kristina 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Veronike Malič daruje družinski prijatelj 10.000 lir za pe-čansko cerkev.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu: ob smrti polkovnika Ernesta Ipavec darujejo sestra Ema 10.000; Marija Bizjak 5.000; sestra Ema za reveže 10.000 lir.
Za mladinski dom v Boljuncu: namesto cvetja na grob Rudija Ota daruje skupina boljunskih žena 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: botra Hollstein-Dolenc Marija ob tretji obletnici smrti Ninčija Ulian 3.000; Pepka in Marija Dolenc namesto cvetja na grob I. Termine 5.000; Sosič Marija 5.000 lir; v nabiralniku 1 USA dolar.
Za cerkveni zbor - Opčine: Marija Nuss-dorfer-Sosič 5.000; Marija Sosič-Drnjacko-tova 5.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N. v spomin vseh pokojnih 20.000 lir.
Zahvala
Nekateri prijatelji v Gorici so mi kupili harmonij. Njihova želja je, da bi mi bil v moji bolezni v uteho in razvedrilo. Zelo sem ga vesel. Prisrčno se zahvaljujem vsem.
Franc Valentinčič, bivši organist v Pevmi
7K:	RADIO
H	T H S T A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 8. do 14. decembra 1974 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Komorna glasba. 11.15 Mladinski oder: »Čudežna cvetka«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasbena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj.
14.30 Nedeljski vestnik. 16.00 šport in glasba. 17.00 »Marijin mesec«. 17.45 Nedeljski koncert. 18.45 Folk iz vseh dežel. 19.30 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Pesmi za vse okuse.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baročni orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba v noč.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Ksaver Meško. 19.25 Za najmlajše. 20.35 H. Berlioz: »Benvenuto Celimi«, opera. 22.00 Nežno in tiho.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.10 Družinski obzornik. 19.30 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.40 Pesmi brez besed.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Skladatelji naše dežele. 19.10 Italijansko gledališče v Ljubljani. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Samota«. Drama. 21.20 Skladbe davnih dob. 21.45 Sprostitev ob glasbi.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni italijanski skladatelji. 19.15 Pripovedniki naše dežele. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 20.40 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Ziga Zois. 19.20 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Scabiosa Trenta«.
21.30 Vaše popevke.
V petek 6. decembra ob 19. uri bomo v župnijski dvorani v Doberdobu počakali sv. Miklavža. Otroci ga bodo počastili z igrico
MAJA INNUMI PRIČAKUJETA SV. MIKLAVŽA
Ob tej priložnosti prosijo starše in vse ostale, da bi jim pomagali k čim lepši proslavitvi njihovega praznika; pričakujejo seveda tudi veliko ploskanja. Vsi lepo vabljeni!
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 8. do 14. decembra 1974
Nedelja: 9.25 Svet v vojni. 10.15 Otroška matineja. 11.15 Kmetijska oddaja. 12.05 Nedeljsko popoldne. 16.40 Košarka Olimpija : Bosna. 18.15 Vidocq, film. 20.00 Cio vek in pol. 21.35 Športni pregled.
Ponedeljek: 17.30 V znamenju dvojčkov. 18.05 Na sedmi stezi. 20.05 »Virtasen Masa«, finska drama. 21.30 Kulturne diagonale.
22.00	Po Franciji, film.
Torek: 17.40 Tiktak. 18.10 Življenje v gibanju. 18.40 Ne prezrite. 21.05 »Sence izginjajo opoldne«, nadaljevanka.
Sreda. 17.25 »Vikingi«. 18.05 Po sledeh napredka. 20.50 »Steklena menažerija«, film. 21.50 Ansambel Design.
Četrtek: 17.35 Bratovščina Sinjega galeba. 18.20 Svet v vojni. 20.05 Dimitrije Tu-sovič. 21.10 Beograd, mesto na rekah.
Petek: 17.20 Veseli tobogan: Dobrovo v Goriških Brdih. 18.05 Srečanje oktetov. 18.50 Onesnaženje morja. 20.10 »Velika ljubezen«, film. 21.40 Harlem.
Sobota: 12.25 St. Moritz: Smuk za moške. 16.40 Košarka Beograd : Metalac. 18.25 »Pellerinova hči«, film. 20.00 Chaplin 20.30 Festival pesmi. 22.10 Pot v Hollywood.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 96 davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
vabi na nastop mladinskih pevskih zborov
MINICECILIJANKA
ki bo v Katol. domu v Gorici v nedeljo 8. decembra ob 16. uri.
Nastopili bodo mladinski zbori in skupine: »Kekec« iz Gorice, Podgora, Štandrež, Števerjan, Rupa-Peč,
Vrh, Doberdob in Zgonik
smi so bile skoro vse z versko vsebino, razen dveh. Izmed 19 skladb, ki so jih zbori zapeli, je bilo kar 12 latinskih, ena slovenska, ena nemška, ena furlanska, ena ameriška in tri italijanske.
Sestanek šolskega odbora v Gorici
2. decembra se je sestal šolski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij in šolskega sindikata ter pretresal o delegiranih dekretih (zakon št. 477 z dne 3.7.1973), zlasti v odnosu do naše manjšinske šole.
Navzoči so bili mnenja, da delegirani dekreti ni«) taki, da bi ščitili naše šolstvo; saj so jih parlamentarci in vlada sestavih, ne da bi vprašali za svet politične in kulturne predstavnike naše manjšine. Zlasti je negativna okolnost, da bo v okrajnem šolskem svetu imela slovenska manjšina le predstavnika učnega osebja in staršev, in sicer v razmerju 1/4 oziroma 1/5 (čl. 34), nobenega zastopstva pa med voditelji šolskih zavodov, med sindikalisti, med predstavniki kulturnih organizacij in med občinskimi predstavniki.
Zato je šolski odbor sklenil, da se bo pritožil pri pristojnih oblasteh in zahteval — tudi na podlagi čl. 10 omenjenega zakona — avtonomen slovenski okrajni šolski svet za Goriško ali pa v povezavi s prav tako avtonomnim svetom na Tržaškem. V takem primeru bi slovenski okrajni šolski svet postal deželni in se zavzemal za potrebe slovenskega šolstva na deželni ravni.
Glede bodočih izvolitev nekaterih organov, ki jih predvidevajo delegirani dekreti, se bo šolski odbor zavzel za enoten nastop, tj. da ne bi bili seznami kandidatov politično, ideološko, socialno ali kakorkoli obarvani; zlasti pa, da bodo kandidatje osebe, ki žanjejo zaupanje in so voljne aktivnega sodelovanja v prid naše šole.
V bližnji bodočnosti bodo volitve za naslednje organe: razredni dijaški zbor, razredni zbor staršev, razredni ali medrazred-ni svet, okrožni svet za osnovne šole.
Peč
V soboto 30. novembra smo pospremili k zadnjemu počitku Veroniko Malič. Učakala je visoko starost 87 let. Bila je žena tudi že pokojnega Franca Maliča in svakinja salezijanskega duhovnika Maliča, ki
nobeno nasprotovanje. V teku 25 let je marsikaj doživel; bili so časi, ko mu je pevski zbor bil vir notranjega zadovoljstva, pa spet časi, ko mu je povzročil velike bolečine. Toda Herman ni klonil. Njegov pevski zbor je vedno znova zaživel.
V teku svoje orglarske službe je naučil že nad 300 pesmi; nekaj velikega je bil samostojni pevski nastop, ki ga je kmalu po prihodu v Števerjan 3. septembra 1950 sam pripravil. Tedaj so nastopili otroški, mladinski, moški in mešani zbor. Kar 30 pesmi so odpeli. V času 25 let je tako vzgojil nad sto pevcev.
Letos se je zbor, ki ga vodi, udeležil Cecilijanke v Gorici in uspešno zastopal Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici na reviji tržaških cerkvenih pevskih zborov v Trstu.
Upravičeno smo vsi dolžni dati ob 25-letnici zveste službe Hermanu Srebemiču vse priznanje in se mu zahvaliti za.opravljeno delo. Vemo, da ga bo še vnaprej z ljubeznijo vršil, kajti za Hermana je zvestoba osnovni zakon življenja. - jk
Širite »Katoliški glas"
Vrh sv. Mihaela
Končno je dobila tudi naša vas svojo avtobusno zvezo tako z Gorico kot s Tržičem. Poslužujejo se je tako naši delavci kot dijaki in ostali vaščani.
Potreba po avtobusni zvezi se je čutila že več let; posebno so jo pogrešali dijaki, ki obiskujejo višje šole v Gorici. Zato smo si zlasti občinski svetovalci z Vrha prizadevali, da bi se zadeva ugodno rešila. Trkali smo na vrata raznih uradov in posredovali pismeno in ustmeno, a brez uspeha. Zadnje upanje je bila naša pokrajinska odbornica Marija Ferletičeva. Res, v svojem upanju nismo bili prevarani.
Nima več pomena ponovno pisati, kako je zadeva potekala, saj je Katoliški glas 14. novembra o tem podrobno poročal in za tem mesečno glasilo goriške SDZ »Naša pot« št. 3.
Kot občinski svetovalec in kot pi'ebiva-lec naše vasi se želim na tem mestu zahvaliti vsem, ki so na kateri koli način pripomogli, da ima Vrh sedaj svojo redno avtobusno povezavo z Gorico in Tržičem. - Remo Devetak